URN_NBN_SI_DOC-TYT2O5XD

SLO V EN SK E K N JIŽ N IC E V PLANSKEM OBDOBJU 1964—1970 M ara Š lajpah C elotna ra st k u ltu rn e ravni naših lju d i in s tem n a d a ljn ja hum an i­ zacija vseh d ružben ih odnosov, ki sta tem elj razvo ju naše d ružbe in graditvi socializm a, zah tev ata k u ltu rn o politiko, n ač rtn o v zb ujanje po­ tre b po p rosvetni, k u ltu rn i in u stv a rja ln i u m etniški d ejav n o sti v čim širšem obsegu, še posebej p a n a tistih p o d ro čjih , ki so po svojem obsegu in vplivu m nožična. Sem v sekak o r sp ad ajo tu di knjižnice, za k atere lahko trd im o, d a so glede n a svojo narav o dela, to je glede n a p o sred o ­ v anje tisk an e besede, n u jn a osnova vsem u drugem u prosv etn em u, k ul­ tu rn e m u in u m etn išk em u delovanju. P lan ira n je je nem ogoče b rez k on tin u iran ih , vsaj osnovnih podatkov, iz k aterih lahko potegnem o pokazatelje, s k aterim i želim o izraziti realne in n ajn u jn ejše p o treb e p ri p la n ira n ju za določeno obdobje. P rav tak o je tre b a izluščiti osnovna o rganizacijsk a v p raša n ja in p o k azati n a ne­ rešene p roblem e, ki o v irajo dvig kv alitete n a nekem stro ko v nem po­ d ro čju — n a n e k a te ra izm ed n jih lahko le opozorim o, ne da bi jih m ogli izraziti v številkah — p ri tem p a je prav, če p rim e rja m o o pravljeno delo in sta n je n a vseh k u ltu rn ih in p ro sv etn ih p o dročjih. T akšna p ri­ m e rjav a n am o d krije, kakšno m esto je d ru žb a dodelila knjižnicam in k n jižn ičarstv u glede n a sred stv a, ki so bila d od eljen a različnim po­ d ročjem , ali je to m esto relativno pravilno, in če ni, ali je tem u vzrok le nepravilno ocenjevanje p o d ro čja ali je krivo tu d i p o d ro čje sam o, k er se še ni uspelo razviti tako, da bi u strezalo p o treb a m n aših občanov, ali p a so tem u krivi drug i objek tiv n i razlogi. D eset p o d ro čij k u ltu re in p ro sv ete (RTV, gledališča, k o n certn a dejavnost, kin em ato g rafija, knjižnice, založniško-časopisna dejavnost, m uzeji, m uzejske zbirke, galerije, arhivi, spom eniško v arstvo, kulturno- p ro sv etn a a m a te rsk a dejav n o st) je v letih 1959 do 1962 p rejelo 8.786,081.000 din družbene subvencije brez investicij, tj. iz p ro ra ču n sk ih sredstev, dotacij, raznih olajšav p ri d ružb en ih d ajatv ah , sred stev skla­ dov itd. Od tega so knjižnice v om en jen ih letih p rejele 1.206,886.000 din ali 13,7 %. V tej vsoti niso zajete šolske knjižnice, ki so evid en tirane v plan u za šolstvo. N a p rvem m estu so po p re je tih sred stv ih gledališča (24,7% ), založniško-časopisna p o d je tja n a d rugem (22,2% ), knjižnice n a tre tje m (13,7% ), m uzeji n a če trtem (10,7% ), RTV n a p etem m estu