LJUBLJANSKI KDMUNISTl O GOSPODARJENJU
Odločanje je v naših rokah
Prvih devet mesecev letošnjega gospodarjenja je za naml, v organizac/jah združenega dela pa se že pripravljajo na devetmesečne obračune. Zbrani po-datki in rezultati poslovanja zagotovo ne bodo le seštevek uspehov In morebitnih pomanjkljlvostl, saj bomo prav na podlagi devetmesečnih obračunov lahko fasno videli tudl, v katero smer se bo razvljalo gospodarstvo do konca leta, obenem pa tudi tista žarišča slabosti, ki nam utegnejo zamajati zadnje leto uresnlčevanja srednjeročnega razvoja Ljubljane.
Prav zaradi tega so člani mestne konference ZK Ljub-ljana na svoji zadnji seji, ko so obravnavali rezultate pollet-nega gospodarjenja v našem mestu, posebno pozornost na-menili prav temu vprašanju. Čeprav so podatki še nepo-polni pa že kažejo, da nekate-re pozitivne težnje, s katerimi smo se srečevali v prvem pol-letju, zgubljajo svoj pozitivni učinek. Najbolj značilno se to kaže predvsem pri cenah, ki so pravzaprav naša Ahilova peta.
Kljub vsem prizadevanjem se namreč pritiski na cene ni-so zmanjšali. Nasprotno, celo večji so, le da gredo v drugo smer, oziroma so bolj prikriti. Namesto dosedanjega direkt-nega pritiska za zvišanje cen posameznih izdelkov, se po-javljajo sedaj nekakšni po-godbeni odnosi izven veljav-nih okvirov, vezana trgovina, zapiranje tržišča. Skozi vse to pa se prepleta kot rdeča nit težnja po zviševanju cen.
Toliko bolj pomembno je torej, da se osnovne organiza-
cije zveze komunistov v pri-hodnjih dneh odločno spopri-mejo z devetmesečnimi obra-čuni, jih temeljito pretehtajo in na podlagi ocene uresniče-vanja stabilizacijskih prc^ra-mov izdvojijo tiste osnovne probleme, zaradi katerih se gospodarska uspešnost naj-bolj zmanjšuje. Seveda pa to nikakor ne bo lahka naloga, čeprav imajo pretežno vse osnovne organizacije že vrsto dobrih izkušenj iz obravnave zaključnih računov za lansko leto. Zato pa so se člani mest-ne konference zavezali, da bo-do dali osnovnim organizaci-jam ZK več pomoči, saj nihče drug kot delovni ljudje in z njimi komunisti ne more do-biti te bitke za stabilizacijo gospodarjenja.
Hkrati pa bo to tudi korak naprej v izgrajevanju samou-pravnih odnosov, ki jih bomo najhitreje spreminjali le z last-nim bolj odgovornim od-nosom in obnašanjem v vsaki temeljni organizaciji - ne le v proizvodnji, temveč tudi v družbenih dejavnostih. Bolj energično odkrivanje vzrokov zaostajanja na področju go-spodarjenja, temeljita obrav-nava in njihovo odločno od-pravljanje pa bo pomemben prispevek k hitrejšemu utrje-vanju zavesti delavcev, da le oni sami lahko odločajo o svo-jem delovnem prispevku in o rezultatih svojega dela.
M. Žlender