14
Naši dopisi.
z Dunaja IL jan. — Ker so uže zadnje ^^Novice" prijavile dnevüi red državnega zbora za 20. dan t. m. iu so uže na kratko omenile propad veliko-nemških ma-tadorjev Kopp, Weitloff in Menger v „Deutscher Verein^^, hočem jaz danes na kratko omeniti dveh drugih dogo-deb, katere ste tudi za nas pomenljivi. Prva je Mzsodba upravne sodnije o napravi češke ljudske šole liberške. Tam 80 razmere med Nemci in Čehi približno take, kakor v Ljubljani med Slovenci in Nemci. — Ker je bilo tam blizo 200 čeških otrok prisiljenih hoditi v nemške šole, ali ostati brez poduka, osnovala je „Matice školska^' privatno češko ljudsko šolo. Pri teh razmerah naročil je tamošnji deželni šolski svet mestnemu zastopu liberškemu ustanoviti trirazredno ljudsko šolo s češkim učnim jezikom; mestni zastop se je pritožil dalje, in ko je naučno ministerstvo pritožbo zavrglo, vložil je zastop pritožbo do upravne sodnije, katera je pri javni obravnavi dne 8. t. m. ono prav neumestno podpirano pritožbo zavrgla. — Pritožniki ugovarjali so, da petletno poprečno število čeških otrok ni dokazano, politično pa so ugovarjali, da se s takimi šolami ne doseže porazumljenje med narodi, ker zdaj se Cehi ne bodo učili nemščine, Nemci pa ne češčine.
Vlado zastopal je ministerskega tajnika namestnik dr. Hye, tedaj ena najmlajših moči ministerstva in ta je ugovarjal samo prvemu stvarnemu ugovoru glede števila učencev, sklicevaje se na člen XIX. državnih temeljnih postav in na §. L deželne šolske postave, konečno pa na to, da bi po načelih ugovornikov narodna manjšina nikdar ne mogla priti do lastnih šol. — Sicer se pa vladin zastopnik ni prav nič prizadeval, še dalje utemeljevati načelo, katero je upravna sodnija uže tolikokrat proglasila v enakih pravdah. — Senat upravne sodnije posvetoval se je samo 10 minut o tej pravdi, potem pa je objavil razsodbo, po kateri je bila pritožba kot neutemeljena zavržena. — Bodo li mestni očetje ljubljanski kaj brali to razsodbo?
Druga tukajšnja novica zadnjih dni je neka pod pokroviteljstvom mestnega županstva izdana brošura z naslovom „Das bedrängte Wien", s katero se oči-vidno hoče krivda lastnega slabega mestnega gospodarstva odvaliti na sedanjo vlado in pa na večino državnega zbora oziroma na narod češki, poljski in madjarski. Slovenci smo za mogočne dunajske jude očividno pre-mali, da bi nas tudi izrekoma šteli med svoje nasprotnike; brošura prilastuje dalje Du naj ča no m nalogo, državo braniti zoper avstrijske sovražnike, med katerimi koj potem imenuje narod madjarski, poljski in češki, ob enem pa javka , da bode morala vlada oziroma državni zbor pomagati Dunaju iz gospodarskih zadreg. — Vsi razumnejši krogi kar strme o taki pisavi, ki očividno kaže, da so pisatelj in pa oni krogi, ki taKO pisavo denejo pod svoje pokroviteljstvo — pijani kruha. Naj bi trezni dunajski krogi malo brali zgodovino dunajskega mesta, in prepričali se bodo lahko, komu v državnem gospoda rstvu se deli meso,
komu pa kosti, kedo opravlja delo rok, in kedo posel želodca; učila jih bode pa zgodovina tudi, kedo je branil obstanek avstrijske države in proci komu.
Iz najnovejšega časa treba nam je zapisati samo dveh letnih tstevik 1848., 1866.! Naši slovanski narodi se pri takih Dunajčanih   nimajo učiti domoljubja.
Iz Gorice 12. jan. (Izv. oop.j Včeraj je pokladal grof France Co roni ni Kot državni in tudi kot deželni poslanec račun svujim volilcem. V staresjnstveni dvorani goriški se je bilo zbralo kakih 200 poslušalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj Slovencev. Kajti Coroninija 80 volili v državni zbor tudi goriški slovenski trgi; a Lahoni so se vendar spotikali nad vabilom, katero je Coronini objavil slovenskim volilcem tudi v ^Soči". Poročilo Coroninijevo ni imelo nič posebnega, česar bi Slovenci uže ne vedeli. On je opravičeval svojo politiko in pojedine korake svojega postopanja z načelom liberalnim, pa takim, kateri se ogiblje skrajnosti in se nagiba od slučaja do slučaja zdaj proti levi, zdaj proti desni. Vsled tega italijanskim progresistom uže ne ugaja več, ker zahtevajo, da bi stopil popolnoma v njih tir brezozirnosti. Poslednje je zavrnil s tem, da i je pokazal, kako na Goriškem Slovenci in Italijani do-1 slej druga, recimo, gospodarska in trgovinska opravila izvršujejo mirno med seboj. Hotel je toraj reči, da mirno postopanje je na Goriškem primerno tudi v politiki, on pa, da je še sosebno dolžen, ozirati se tudi na slovenske volilce. Med in po izvršenem italijanskem poročilu je vladala tišina ter so se poslušalci enakomerno tudi razšli. Novo politično društvo „Unione" je Coroninijev pasus o potrebni vzajemnosti obeh narodnosti gotovo zbodel, in prej ko ne ga bodo po listih oštevali; v obraz mu kako povedati pa si niso upali. Slutiti pa je, da bi Italijani Coroninija radi izpodmak- j nili in podelili mesto kakemu odločnemu svojemu pri-' stašu. Ce bo grozdje dovolj zrelo, gotovo to tudi izvrše. — Politično društvo „Sloga'' bo imelo 15. t. m. letni občni zbor; ;, Sloga" je vedno počasna; in tega J značaja ni še spremenila. Eadovedni smo, kaj bo nami obečala za bodočnost, in kako je izvršil lani oa občnega! zbora naložene dolžnosti. Nasproti primorskim italijanskim političnim društvom je naše društvo pač prepo-hlevno.
Kakor veste, je bil predzadnjo nedeljo poreško-pulj-ski škof dr. Flapp v Gorici posvečen vpričo vseh drugih škofov ;,ilirske provincije", in, kakor je bilo brati, se je novi škof posebe zahvalil pri obedni mizi baronu Depretisu ter kar je svet itak vedel, povdaril, da edino ta namestnik je povzdignil njega do te nove časti. Novi ] cerkveni dostojanstvenik je vsaj odkritosrčno povedal sam resnico, katero bi kdo drugi morda zamolčal.
O vseh 5 škofih pa je razširjena govorica, kakor da bi se bili posvetovali, kako bi neki zavrnili Stross-majerjev duh med našo, to je slovansko duhovščino svoje provincije- Oni, ki bi utegnili o tem vedeti, trde, da po časnikih razširjena govorica je popolnoma laž, in resnica da je samo to, da ilirski škofje namerjajo pač zbrati se kot sinoda v Gorici, pa da potikanje, kakor da bi hoteli slovansko duhovščino v navedenem zmislu j krotiti, nima nikake podlage. Mi menimo tudi, da ne, • kljubu temu, da nam je vsaj od 3 teh škofov dobro znan ^zmerni" duh, kajti naša duhovščina se giblje po vsem v mejah postave, in je patriotična skoz in skoz, tako da ne potrebuje nobenega pouka na to stran.
Iz Ljubljane. (Pravda za naš Trst) je po Bismar-kovem najnovejšem seganji po njem, na dnevnem redu v naših in nemških časnikih. — Večina ram sovražnih ali pa nam tujih časnikov stavi glede Trsta gospodarska stran v prvo vrsto, in s tega stališča z obema rokama
15
malo pozabljivi za Bismarkovo preteklost ia njegova načela in to je en vzrok, da moramo politično stran vprašanja staviti V prvo vrsto. Drug vzrok za to našo sodbo pa je vsa dosedanja politika naših merodajnih krogov na Primorskem. Mi nočemo še tolikokrat ponavljati dolge vrste napak, od onega časa počenši, ko so Cavur, Mazzini in Garibaldi združili laško deželo v eno državo. — Pričakovali pa smo vendar, da bode sedanja vlada po dogodbah leta 1882. v Trstu za čas navzočnosti našega cesarja in cesarice — po onih britkih skušnjah,— da bode na Primorskem vendar enkrat drugače. — Žali-bog, ostalo je vse pri starem, stare merodajne osebe, stara-------načela.
In v take naše razmere pripustiti velikonemško železno roko Bismarkovo, to je po našem domo^ Ijubnem prepričanji za našo državo pogubno. — Naša država plačuje tržaškemu „Lloydu* vsako leto visoko podporo 1,300.000 gold. Zdi se nam, da se s tako podporo more vzdrževati brodarska družba, katera po vsem more zadostovati onim pomorskim zvezam naše države, katerim ne vstreza prosto zasebno domače in ptaje brodovje. — Ako se pa družbi tolika podpora daje, tedaj ima vlada tudi moč, taki družbi dati značaj avstrijski. Ena sama odločna oseba bila bi, po našem prepričanji, s samo pomočjo avstrijskega „Lloyda" iz Trsta pregnala vse irre-dentovske podgane.
Ako bi vrh tega vlada odstranila oni ptuji pritisk, kateri domoljubnih elementov ne pusti na vrh najboljše, z „Ilirijo oživljeno", potem bi se nam tudi našega „zaveznika" Bismarka v Trstu ne bilo bati. — Do tod pa bodemo v svoji ljubezni in skrbi za našo domovino, zmiraj še rajši imeli mršav naš, kakor cveteč ptuj Trst.
— (Potrjeni sklepi deželnega zbora kranjskega.) Njih Veličanstvo potrdilo je z najvišjim sklepom z dne 7. januarija sledeče sklepe glede pokritja potrebščine za leto 1885.: 20% priklada na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa, samostojno naklado 3 gold. od hektolitra porabljenih žganih pijač, 21% priklada na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred, vendar s to omejitvijo, da se naklada na žgane pijače v Ljubljani, ki velja glede pobiranja vžitninskega davka za zaprto mesto, kakor tudi po deželi ne sme ne pri narejanji (kuhanji), ne pri uvažanji teh pijač pobirati temveč po volji prodajalca aU tedaj, ko jih spravi v obrtne prostore ali shrambe, ali pa kedar jih nastavi za prodajanje na drobno.
— (Gospod deželni predsednik baron Winkler in njegova soproga) povabila sta pretekli ponedeljek 36 gospodov na kosilo , med temi so bili knezoškof dr. J. Misija, deželni glavar grof Thurn, mestni župan Grasselli, v Ljubljani bivajoči državni poslanci, več višjih uradnikov, vojakov, mestnih odbornikov, deželnih poslancev. Razgovori navzočih bili so prav živahni, gospod deželni predsednik in gospa baronovka, kakor zmiraj, prijazna.
—   (Sekcijski načelnik pL Posaner) v finančnem ministerstvu odlikovan je z redom železne krone 2. vrste, dvorni svetovalec in poslanec Lienbacher pa je prejel vitežki križ Leopoldovega reda.
—   (O konkurzu Tschinkeluove firme) naznaniti imamo zelo povoljno novico, da je uže minulo soboto došel vodstvu ljubljanske tovarne telegram od oskrbnika mase, da je sodnija privolila, naj se delo v tovarni nadaljuje. Enako se delo nadaljuje tudi v druzih Tschinkelnovih tovarnah. — Zelo nas veseli,  da se je
delavcev — gotovo tudi na korist upnikov firme.
—  (Delničarji kranjske eskomptne banke) sklenili 80 minuli ponedeljek po zaslišanem poročilu upravnega odbora — likvidirala in ne napovedala konkurza. Po računu upravnega odbora znaša vsa zguba po Ze-nariju in Neussu 130.563 gold. po odbitem reservnem zakladu in dobičku, leta 1884, pa samo 21,419 gold. ali 147o delniškega kapitala.
—  (Zadnja številka goriške ^.Soče") prinaša cele oddelke gradiva one vrste, katerega je sicer prinašala samo po nekoliko. -^ Spisi obrnjeni so zoper „Ljublj, List" , zoper prof. Šukljeja in zoper tukajšnjo deželno vlado. Vrh tega pa je med noticami nakopičena dolga vrsta čudovito nedostojnih priimkov. Nismo poklicani zagovarjati napadan list ali napadane osebe, k priimkom take vrste kaj opazke dostavljati — pa nas je sram. Samona stavek iz dolzegadopisa, kateri trdi, da je„kraujskadeželna vladapravtakonepaška ali nemškutarska, kakor katera koli prejšnja vlada v Ljubljani" — smo prisiljeni opomniti, da je pisavec te trditve ali grozovito mlad ali pa sila p o žablji v in slep, ako ne ve, oziroma se ne spominja , koliko britkega trpljenja je prenašal naš narod za čas prejšnjih vlad, in če ne vid i v elikansk e razlike med sedanjim in nek da d jim našim stanjem. — Kako naš narod sodi o sedanji naši vladi oziroma njenem načelniku, to so dosti jasno izrekli poklicani narodni zastopniki. — Po vsem pa bodemo cenili vrednost prijazne mu vlade še le tedaj, kedar je več ne bo.
— (O konkurztt firme Tscliinkel) omenili smo v zadnji številki „Novic" na kratko, da so bratje Tschinkel po polomu treh večjih upnikov, namreč češke banke za zemljiščini kredit, zaprtega upnika Küfflerja in pa konkurzu blizo stoječe ljubljanske eskomptne banke prisiljeni napovedali konkurs, akoravno imajo po cenitvi na nobeno stran pretirani še zmiraj za dva milijona več premoženja kakor dolga.
Zgoraj imenovani trije upniki, ki imajo skupaj baje pri Tschinkelnovih iskati 1,850.000 gold., so obljubili čakati s svojimi tirjatvami, ker je pa taka obljuba zdaj po nastalem konkurzu postala negotova, morali so Tschinkelni sami napovedati konkurs.
Premoženje Tschinkelnov znaša gedeni milijonov, dolgovi pa pet milijonov.
Da premoženje ni previsoko cenjeno, kaže uže to, da so vrednost grajščiue Čiškoviške nastavili z 600.000 gold., akoravno so pred dvemi leti uže imeli za njo 900.000 gold. gotovine.
Večji upniki Tschinkelnovi so sledeči:
^Anglo-österr. Bank".....600.000  gold.
Češka   „Bodenkredit - Gesellschaft'^     400.000     „ Ceska „eskomptna banka''    .    .    .     600.000     ;,
Ceska hranilnica      ......181.000     „
Dunajska ,,Kreditanstalt'' ....      120.000     „
Glasner v Lobozicah.....205.000     „
Kranjska eskomptna družba .    .    .     300.000     „
Grof Kaunicevi dediči.....       50.000     „
Kuffler v Beču.......1,150.000     „
Hranilnica Leitmeriška      ....       70.000     ^ F. Preidel v Kamnicah     ....     120.000     „
Schöller & C. v Beču.....       68.000     „
Hranilnica Topliška      .....       75.000     „
K. Torsch v Pragi......100.000     „
A. Tschinkel v Požunu     ....       67.000     „ Več manjih svot spod 50.000 gold.
skupaj     500.000 gold, Konečno je še nezavarovanih dolgov
okroglo     400.000     ;,
sesa   po Bismark ovi nemški roki. — MismožiUb^o:   pre-s to naredbo  odvrnila velika nezgoda od mnogobrojnih
16
V Tschinkelnovem posestvu so: 3 tovarne za cikorijo, 1 za čokolado, 1 za kartonaže, 2 za sladkor, 2 za posladkorjeno sadje, 1 parni mlin, 1 parna pivovarna, 1 za steklo (glaž), 1 za porcelan, 12 sušilnic, apneoic in opekarnic (cegel) in 2 premogo-kopnika. Ne glede na poljske delavce in uradnike služilo si je v Tschinkel-novih tovarnah 4000 ljudi svoj kruh, zato se lahko da presoditi, kolika nesreča ta konkurs posebno sedanji zimski čas, ko poljsko delo miruje in na Ćeskem tudi sladkorska industrija sploh hudo peša.
— (Znani davkarski uradnik Waurecka), pa ne znan iz urada, ampak od izleta nemških pevcev na Šmarno goro in Medvode in pa od agitacij za nemški „Schulverein" na črnomaljsko-kočevskih mejah, se je v nedeljo zjutraj ob 4. uri v Latermanovem drevoredu vstrelil. Povod samoumoru je bilo izneverjenje ne ravno velike svote denarja pri njegovem uradovanji v Črnomlji, od kodar je bil prestavljen zadnji čas. — Waurecka brigal se je kot lahkoživec za vse bolj, kot za svoj posel. — Skoraj vsi ljubljanski slovenski časniki imeli 80 pravde s tem človekom, tudi „Novice" bile so obsojene zavoljo njega na denarno kazen. — Taka je smrt človeka, ki je največi svoj sovražnik.
—  (Theodor Neuss), posestnik fužin v Beli Peči, kateri je tudi prekanil ljubljansko eskomptno banko za 20.000 gold. je kmalu potem napovedal Konkurs. Zdaj ustavijo fužine vse delo in uradniki z delavci vred so brez kruha. — To je tudi ona sreča za Gorenjsko in pa za ljubljansko banko, katero je gospod Deschmann včasih v deželnem zboru popisaval s tako živimi barvami. — Kdor je pošten, spoštuje svoj narod pa tudi ptuj narod, in takih ptujcev in domačinov je gotovo vesela vsa dežela, sleparjev pa ne bomo nikdar marali, pa takih tudi ne, katerih je lastnega naroda sram.
—  (Gospod Anton Schmale), upokojeni svetovalec višje sodnije, obhajal je dne 10. t. m. v Ljubljani svoj devetdesetletni god.
—  (Umrl je general Pole vitez Rutersheim), rojen Notranjec, svak hranilničnega vodje ces. svetnika Jane-schitza. Soproga njegova, rojena Ruterjeva, je tudi Ljubljančanka.