PRVOMAJSKO PRIZNANJE
V PRAVE ROKE
Na svečanosti v Domu sindikatov v Beogradu 9. maja so bila podeljena naj višja priznanja Zveze sindikatov Jugoslavije PRVOMAJSKE LISTINE DELA najboljšim občinskim in osnovnim organizacijam sindikata iz vseh delov Jugoslavije. Prizna-
nja je podelil Zvonimir Hrabar, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije.
Prvomaj ska listina dela je posebno družbeno priznanje za aktivnost v razvoju samoupravljanja, povečanje proizvodnje in produktivnosti, zboljšanje življenjskega standar-
Priznanje je prevzel Marijan Novak, predsednik 00 sindi kata v Budućnosti
da delavcev, uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela, izobraževanja in kulturne dejavnosti, organiziranje zaščite na delu, razvoja inventivne dejavnosti, organiziranja splošnega ljudskega odpora in družbene zaščite in uresničevanja pogojev za humani položaj delavcev na delu in v družbi.
Med štiriindvajsetimi osnovnimi organizacijami sindikata je priznanje dobila tudi osnovna organizacij a sindikata Buduč-nost iz Ludbrega. V obširni obrazložitvi je bilo zapisano in rečeno, da je
Budučnost primer, kako je lahko z opredeljenimi in dobro izdelanimi dohodkovnimi odnosi sodelovanje uspešno kljub republiškim mejam. Na osnovi takih odnosov so dobri rezultati dela in poslovanja, od rasti produktivnosti, izkoriščenosti kapacitet do stalnega večanja izvoza, zmanjšujejo se izostanki z dela. Pomembni rezultati so doseženi na področju zboljšanja standarda delavcev.
Priznanje je v Beogradu sprejel Marijan Novak, predsednik osnovne organizacije sindikata v Budučnosti.

SINDIKALNO PRIZNANJE ZA NAŠI SODELAVKI
SREBRNI ZNAK
Na prvomajski proslavi v nedeljo 1. maja so podelili tudi sindikalna priznanja SREBRNI ZNAK. Za požrtvovalno delo in aktivnost sta priznanje dobili tudi naši sodelavki: Zofka MEGLIČ iz osnovne organizacije Obutev in Štefka GROS iz OO delovne skupnosti skupnih služb.
Za prejeto priznanje iskrene čestitke.
DELOVNI JUBILANTI
POMEMBEN PRISPEVEK K RAZVOJU
Zadnji petek pred prvomajskimi prazniki so se v dvorani upravne stavbe zbrali delovni jubilanti s 30 in 20 let delovne dobe. Pevci Komornega zbora Peko so jim zapeli nekaj pesmi, predsednik KPO Franc Grašič pa jih je pozdravil:
DRAGE SODELAVKE IN SODELAVCI,
DRAGI JUBILANTI!
Resnično sem vesel, da vam v imenu celotne delovne skupnosti Peko (samoupravnih organov in DPO), v imenu mojih sodelavcev in v svojem imenu iskreno čestitam k vašim delovnim jubilejem. V obdobju 10, 20 in 30 let ste vložili mnogo znanja in naporov, dosegli uspehe in premagovali težave pri izvrševanju vsakodnevnih nalog. Doseženi uspehi v preteklem obdobju so sadovi vestnega dela, uporabljenega znanja in praktičnih spoznanj še posebej vas jubilantov. Ob tej priložnosti se vam še posebej zahvaljujem za vaš prispevek k dosežkom Peka.
Današnje praznovanje je priložnost, da v kratkem omenim najpomembnejše dosežke v preteklem obdobju. Jubilanti s trideset let delovne dobe, ste bili med tistimi, ki ste iz leta v leto utrjevali samoupravljanje. S skromnimi sredstvi, vendar veliko volje ter smotrno poslovno politiko so delavski sveti in upravni odbori odločali o temeljih današnjega Peka. Usmeritev na KAKOVOST in specializacijo proizvodnega programa in izgradnja lastne prodajne mreže so bili temelji nadaljnega razvoja.
Gotovo se še spominjate hitre rasti obsega proizvodnje, prvih pomembnih nastopov na zunanjih trgih, povezovanja z drugimi proizvajalci v Jugoslaviji ter začetka proizvodnje v gumami in plastiki. Še posebej pomembna za nadaljni razvoj je bila odločitev o ustanovitvi in skupnem finansiranju Tehnične čevljarske šole v Kranju.
V	obdobju zadnjih petnajst let je predvsem pomembna sprememba kvalitete izvoza, to je sprememba njegove strukture v korist zahtevnejšega usmerjenega na konvertibilna tržišča. V letu 1968 je bilo izvoženo takrat rekordnih milijon parov obutve v Sovjetsko zvezo, delež konvertibilnega izvoza je predstavljal le 20 %.
V	preteklem letu smo izvozili 2,4 milijonov parov, od tega kar 77 % na konvertibilno področje. Za te uspehe sta bili izrednega pomena odločitvi pred 16 leti, ko je Peko kot družabnik pristopil k firmi Afis in pred osmimi leti, ko se je začelo sodelovanje s firmo Rockport iz Združenih držav Amerike. Prodaja na domačem trgu je bila v preteklem letu v porastu, vendar tudi na tem trgu vsak dan bolj občutimo delovanje ponudbe in povpraševanja. To zahteva enak odnos do našega domačega kot tujega kupca.
Seveda ne gre prezreti rezultatov na proizvodnem področju. Prenos dosežkov na področju razvoja in tehnologije v našo proizvodnjo nam je omogočilo prodore na svetovna tržišča in primerno ime tudi pri domačih kupcih. Vpeljana je bila proizvodnja poliuretana, zgradili smo nove proizvodne kapacitete v zadnjem obdobju predvsem za trajnejšo zagotovitev zadostnih količin zgornjih delov. Sodelovanje z Budu-čnostjo iz Ludbrega je pripeljalo pred leti do združitve. Tudi tu je proizvodnja v novih prostorih v izrednem porastu. V celotnem Peku je bilo v preteklem letu izdelanih 4,2 milijona parov obutve, kar pomeni slabih 5 % jugoslovanske proizvodnje vseh vrst obutve.
Povedano je le kratek pogled najpomembnejših dogodkov in uspehov Peka v zadnjih tridesetih letih. Mislim, da smo vsi skupaj lahko ponosni na to, še posebej zato, ker je bilo vse to doseženo s trdim in vestnim delom, s stalno borbo za več in predvsem boljše. Ta »deviza« je izredno dragocena, ta nas kljub zapletenim gospodarskim razmeram navdaja z optimizmom za naslednje obdobje.
V	tem srednjeročnem obdobju smo si zadali izredno zahtevno, za nadaljni razvoj Peka in ureditev delovnih pogojev pa izredno pomembno nalogo, to je realizacijo investicijskega projekta »LOKA«. Na žalost gospodarske razmere in preskromna akumulacija realizacijo tega projekta vse bolj odmikajo. V teh zahtevnih razmerah gospodarjenja bomo uspeli v teh načrtih le, če bo dejansko vsak izpolnil svojo nalogo tako v pogledu količine kot kakovosti. Že v planih za letošnje leto smo te naloge posebej izpostavili, izpolnitev teh naj bi imela svoj odraz v stvarnem povečanju dohodka in bistvenem znižanju zalog oziroma hitrejšem obračanju sredstev.
Gospodarska gibanja v letošnjem letu niso posebej ugodna. Zaostreni pogoji, ki izhajajo iz izredno kritične splošne gospodarske situacije v državi, ne gredo mimo nas. Izvoz ni posebej motiviran, je pa nujen za naš obstoj, na vidiku so nove omejitve, vendar tudi obljube, da bo za izvoznike boljše. Kljub temu se zavedamo, da moramo pot k boljšim rezultatom najti predvsem sami, ta je v več, predvsem pa boljšem delu. To je tudi naša osrednja opredelitev plana za letošnje leto.
V	prvem tromesečju letošnjega leta zaostajamo za obsegom proizvodnje, imamo pa bistveno manj izdelkov slabše kakovosti. Na področju ekonomskih odnosov s tujino imamo ugodne dosežke, saj je izvoz na konvertibilno področje povečan za 42 %, kar nam je omogočilo manj problemov na področju uvoza, pa vendar več z dohodkom, saj izvoz z ukrepi ekonomske politike še ni motiviran. Posebej nismo zadovoljni s prodajo na domačem trgu, želimo, da bi bila večja. V se-
Delovni jubilanti tridesetletniki
danjih pogojih gospodarjenja je izredno pomembna smer gibanja zalog, znižujejo se, kar je po mojem mnenju najbolj razveseljiva ugotovitev.
Torej tekoča gospodarska gibanja nam vsaj na nekaterih, čeprav še skromnih, področjih vlivajo nekaj optimizma. Kljub zapletenim gospodarskim razmeram imamo možnost dosegati še boljše učinke. To možnost vidim v boljšem delu, spremenjenem odnosu do dela. Vsako nalogo je mogoče opraviti boljše danes, kot smo jo včeraj, jutri še boljše. Ce to storimo vsi, potem tudi skupen boljši rezultat ne more izostati, to pa so višji osebni dohodki ter več potrebne akumulacije za nadaljni razvoj.
Na današnji slovesnosti ste zbrani jubilanti, ki imate veliko delovnih izkušenj, znanja in sposobnosti. Sedanje težave lahko premagamo, če bomo složni in povezani. Posebej želim, da svoje bogate izkušnje prenesete na mlajše, da tako zagotovimo še naprej navzgor usmerjeno razvojno pot Peka.
Iskrene čestitke k vašim jubilejem ter prisrčna zahvala za vaše prispevke k dosedanjemu razvoju in poslovanju delovne organizacije Peko.
JUBILANTI - 30 LET
DSSS:
Sonja Ahačič 500, Janez Dobrin 500, Slavica Gros 700, Jože Klemenčič 500, Marija Kogoj 400, Ivanka Kokalj 900, Jožefa Kokalj 900, Dora Križnar 200, Filipina Ležaja 501, Štefanija Marčun 900, Amalija Meglič 700, Marija Mladič 400, Milka Pavšek 400, Lado Resnik 200, Anči Ruparčič 201, Vili Špehar 500, Olga Švab 400, Silva Zupan 900
TOZD OBUTEV:
Marija Brlek 512/3 (upokojenka), Jožefa Gaberc 510, Jože Gregorc 520, Marija Grguraš 512/3, Jelka Gros 524 (upokojenka), Marija Hladnik 524, Anica Hribar 512/2, Marija Janc 510, Marjan Jančič 512, Frančiška Kersnik 512/2, Cirila Kodrič 512 (upokojenka), Elza Krapež 512, Ana Markič 510, Jožefa Mekuč 510 (upokojenka), Ivanka Pavkovič 520, Edvard Perko 523, Ivana Perko 512, Jožefa Pintarič 510, Ljudmila Podgoršek 512/1, Janez Praprotnik 522, Margareta Primožič
522,	Francka Rožič 512/1, Franc Rožič 521, Franc Ruparčič
523,	Milena Tomažič 512/1, Kristina Zupan 520, Silva Žuran 521
TOZD KOMERCIALA:
Janez Černilec 301, Rajko Košir 300, Ivanka Lukman 600, Gabrijel Pagon 300
TOZD MREŽA:
Karel Zajc 602 TOZD TRBOVLJE:
Filip Sladič 551 NAŠE POSLOVALNICE:
Marija Mavrič, Sežana; Josipa Radetič, Umag; Dušan Radulovac, Vršac; Biserka Sablič, Kruševac
Delovnim jubilantom iskreno čestitamo!
Karl Zajc, predsednik skupnega delavskega sveta: tri desetletja za Peko
PROSLAVLJALI SMO
V	pričakovanju praznikov, ki nas popeljejo v pravo pomlad, smo kar številni Pekovci praznovali delovni jubilej.
Na prireditvi, nam v čast, je predsednik naše delovne organizacije v nagovoru predstavil obdobja v razvoju naše družbe in naše delovne sredine. Poudaril je, da smo svoj delež k temu prispevali tudi mi. V vsem tem času smo si pridobili delovne izkušnje in obogateni z njimi in znanjem, naj bi te odlike prenašali med sodelavce. Ob koncu nam je zaželel še mnogo delovnih uspehov.
Naš pevski zbor nam je, kot že mnogokrat ob takih in podobnih prireditvah, pripravil lep kulturni del programa.
Prevzeti od ubranega petja smo zaključili proslavljanje s prijetnim družabnim srečanjem. Na pobudo sindikata nam je bila pripravljena tudi zakuska. Pri tem so se izkazali delavci v obratu družbene prehrane. Moram reči, da smo bili nad pozornostjo prijetno presenečeni.
V	imenu vseh jubilantov se zahvaljujem za pozornost in
trud pri pripravi in izvedbi svečanosti, mi pa se bomo oddolžili za vse s prizadevnim delom, še posebej letos v našem jubilejnem letu PEKA.	zaje Karel
PEKO POKROVITELJ
V petek, 13. maja je bila za smučarski klub Tržič pomembna slovesnost. V dvorani upravne stavbe je bila podpisana pogodba o pokroviteljstvu. Peko bo pokrovitelj kluba, tekmovalci pa bodo reklamirali Peko proizvode.
Klubu bo tako zagotovljeno klubsko delo in vzgoja mladih smučarjev. Mogoče bomo dobili še kakšnega smučarja oziroma Križaja, kar je želja vsakega mladega smučarja.
INFORMATIVNI DAN
------------
VI VPRAŠUJETE —
Ml ODGOVARJAMO
Najprej vprašanja in odgovori za katere je bilo največ zanimanja.
Ali ne bi mogli izposlovati, da ne bi plačali sredstev za nerazvite, dokler nam država dolguje izvozno stimulacijo?
Na žalost ne.
Ub sprejemanju nove analitske ocene smo rekli, da je treba nagraditi najprej strokovnjake, češ da bo to imelo pozitivne učinke na celotno gospodarjenje in prihodek. Ali se mogoče že kažejo učinki, ali je še prezgodaj?
Kako je z nagradami za delovno dobo pri Peku?
S sprejemom samoupravnega sporazuma smo na novo uvedli nagrade za dolgoletno delo v delovni organizaciji in to za 25 in 35 let dela. Višina nagrade in datum izplačila še nista določena, verjetno pa bo to v tednu, ko se bomo pripravljali na praznovanje petinosemdesetletnice.
Kakšno je povprečje osebnih dohodkov in kako to, da toliko zaostajamo za slovenskim povprečjem?
Za mesec marec je naše povprečje 358.000 dinarjev. Z višino seveda nismo zadovoljni, je pa odraz doseženih rezultatov. Zaostajanje je enako kot v preteklem letu. Slovenija ima visoko povprečje, Budučnost na primer z nižjim povprečjem _ manj zaostaja za hrvaškim. Samo boljše in več dela nas lahko približa in poveča povprečje.
Kako je z izplačilom regresa za letni dopust?
V delovnem koledarju za leto 1988 smo zapisali, da bo izplačilo regresa junija. Skupni delavski svet je že sprejel sklep, da bo višina osnovnega regresa 150.000 dinarjev.
Kdaj bodo upravičenci lahko koristili posojila za stanovanjsko gradnjo, adaptacije in nakup stanovanj?
Za stanovanjska posojila lahko koristimo le sredstva vrnjenih anuitet in tekoče oblikovana sredstva od bruto osebnega dohodka. Sredstva je mogoče koristiti po trimesečnih obračunih. Dejstvo je, da je sredstev manj kot bi jih potrebovali. Skušali bomo ugodno rešiti vse prosilce, pri koriščenju pa bodo upoštevani vrstni redi.
Ali se že izvaja nov način obračunavanja minulega dela (po starem) za delavce, ki delajo po normi nad 25 let?
38. člen SS se glasi:
Delavcem, ki so dopolnili 30 let delovne dobe, oziroma delavkam, ki so dopolnile 25 let delovne dobe in delajo po normi, se faktor 0,40 v formuli spremeni na 1 %. Od januarja letos imajo tak obračun delavci, ki so do 31. decembra lani izpolnili pogoj (30 let moški, 25 let ženske).
Za ugotavljanje učinkov je še prezgodaj, nesporno pa je, da če sprememb ne bi sprejeli, nekaterih strokovnjakov ne bi bilo več tu.
Pri uvajanju avtokontrole je veliko novosti, ki pa mnogim kljub razlagam na seminarjih niso jasne in si ne znajo pomagati. Premalo vedo o vsem.
Vse stvari na začetku verjetno ne bodo vsem jasne. Zato so organizirani seminarji in določeni inštruktorji, ki bodo vse nejasnosti obrazložili. Oddelku kontrole kakovosti bomo predlagali, da tiste stvari, ki so nove in težje razumljive podrobneje obrazloži in pojasni.
Kako je s proizvodnjo za Rockport? Se bo sodelovanje nadaljevalo?
S proizvodnjo za Rockport'bomo nadaljevali. Dokaz za to je pismo in razstavni pano v recepciji, s katerim nam sporočajo, da se sodelovanje poglablja in da je kvaliteta proizvodov dosegla tak nivo kot ga zahteva ameriški trg.
KRVODAJALCI V BUDUĆNOSTI
V zadnji krvodajalski akciji so v Budučnosti zbrali 170 stekleničk krvi.
Pred desetimi leti je bil v Budučnosti ustanovljen AKTIV PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV. Od takrat imajo na seznamu več kot 500 krvodajalcev, ki dvakrat letno darujejo svojo kri, dragoceno tekočino, ki rešuje življenja.
Mnogi med njimi imajo priznanja in diplome za nesebično dejanje. Med njimi so tudi taki, ki so že več kot tridesetkrat dali kri. Naj jih omenimo: Antun Kežman, Josipa Stanko, Dragutina Skuder, Dragutina Markovič in Krunoslava Lazič.
Aktiv uspešno sodeluje z občinskim odborom rdečega križa v Ludbregu in prostovoljnimi krvodajalci iz matične tovarne. S krvodajalci poklicne gasilske brigade iz Reke pa so pobrateni in se družijo že osem let.
SPREMEMBA
LASTNIŠTVA
AFIS s sedežem v Pirmasensu v Zvezni republiki Nemčiji je družabniška firma. Ustanovljena je bila pred šestnajstimi leti. PEKO je pri firmi udeležen z 49 %, dva nemška družabnika, g. Schmitt in g. Horst pa vsak s 25,5 %.
Že lani se je eden od družabnikov odločil, da bo svoj delež odprodal, ker nima naslednika. Njegov delež je kupil drugi družabnik g. Schmitt.
Sprememba lastništva velja od 1. januarja letos. Določila družabniške pogodbe se za PEKO niso spremenila.
Informacija o spremembi lastništva v mešanem podjetju AFIS je bila na dnevnem redu zadnjega zasedanja skupnega delavskega sveta, ki je k spremembi dal soglasje.
SINDIKAT O PROBLEMIH
Predsedstvo konference 00 ZS DO Peko se je sestalo na svoji 3. redni seji. Zahtevo za sklic te seje so narekovale ne samo sprotne nujnosti, pač pa tudi trenutek v katerem se nahajamo. Le-ta pa ni tak kakršnega bi si večina nas želela. Kot vemo, so tudi letos našemu letnemu sporazumu potrebni dopolnilni plani.
V razpravi o teh dopolnilnih planih so vaši predstavniki prišli do nekaterih zaključkov za katere sem mnenja, da so kot INFORMACIJA potrebni širši javnosti.
Kot prvo; stanje v katerem se nahajamo ni prav nič rožnato. Dopolnilni plani, ki jih bomo sprejeli so nujno potrebni. Nujno potrebno pa je tudi IZPOLNJEVANJE teh planov. Prav iz tega vzroka smo mnenja, da je v teh načrtih nujno opredeliti tudi nosilce akcij, saj le s tem lahko pridemo do konkretnih krivcev, če seveda bodo, za neizpolnjevanje zadanih nalog.
Jasno nam je, da delavci v neposredni proizvodnji niso krivi za stanje s kakršnim se danes srečujemo. Tudi iz podatka o zaključnem računu, da so lani izpolnjevali normo več kot 100 % je to dejstvo razvidno. Krivi so le v tem, da niso poklicali na odgovornost vseh, ki so krivi za nepravilno planiranje proizvodnje, za manj-ko sestavnega dela, zaradi katerega so zastoji v proizvodnji in kasneje zaloge v skladiščih, vseh, ki delajo take ali drugačne napake.
Pogovarjali smo se tudi o obdavčenjih, prispevkih za SIS in o denarju, ki je namenjen nerazvitim. Edini smo si bili v tem, da je gospodarstvo z vsem tem preo-
bremenjeno. Vsak preobremenjen most pa se enkrat zruši. Mnenja smo, da se družbene politične skupnosti, kot so občina, republika, in federacija ne morejo obnašati kot bi v gospodarstvu vladalo blagostanje. V primeru povedano: katerakoli občina ne more dvigati plač in deliti dobičkov, če delovne organizacije na njenem področju delujejo z izgubo ali ne morejo povečati lastnih plač in deliti dobičkov.
Tudi ne tako zelo nujno potrebni SIS-i se morajo zavedati, da delavci od svojih plač ne bodo odtegovali zanje, sami pa ostajali praznih ust.
Kar se nerazvitih tiče, povzemamo misel akademika Josipa Vidmarja, ki meni, da za nerazvite dajemo preveč in več kot je potrebno. Kako na to vplivati? Težko. Pa še tisti, ki bi lahko, s tem mislim predvsem na naše delegate, tega ne počno. Za primer naj samo navedem, da je na seji delegacij za zbor združenega dela od 54 delegatov »manjkalo« 36 delegatov od tega samo 3 opravičeno.
Za enkrat toliko.
PREDSEDNIK KONFERENCE OO ZS DO PEKO Matjaž Hrgovič
AVTOKONTROLA
ŠE VEDNO NEZNANKA
Avtokontrola je verjetno danes eden najbolj učinkovitih sistemov kontrole, ki naj bi deloval predvsem v smislu preventive. Z avtokontrolo želimo doseči sledeče osnovne cilje:
—	skrajšanje časa reagiranja ob odkrivanju slabe kakovosti (za slabo kakovost izvemo veliko prej, kot nas za to obvesti končni kontrolor)
—	povečanje možnosti odkrivanja in odpravljanja slabe kakovosti (trije ali pet medfaznih kontrolorjev staro stanje, 17 do 25 avtokontrolorjev novo stanje)
—	izbolšanje tehnološke in organizacijske discipline v proizvodnih organizacijskih enotah (definicija tehnoloških postopkov, exaktno izvajanje tehnoloških postopkov)
—	zmanjšanje števila kontrolorjev (trije ali pet profesionalnih kontrolorjev na medfazni kontroli, 17 do 25 avtokontrolorjev s tem, da se profesionalna mesta ukinejo, povečana budnost, več oči več vidi)
—	zmanjšanje izmeta in popravila v proizvodnem procesu (ko je sistem zaključen od prve do končne faze, posebno, če avtokontrolorji in režija delata v smislu dobrega gospodarja, če so dosledno izvedena dela, da vsak na svojem delovnem mestu odstrani svojo napako ali obvesti o njej predpostavljenega delavca in da le-ta reagira in takoj začne reševati).
Takrat bo tudi avtokontrola uspešna.
Smernice zadnjih kongresov EOQC (Evropska organizacija za kontrolo kakovosti) je bila ta, da države v razvoju, ki nimajo sredstev za avtomatizacijo kontrolnih procesov lahko učinkovito zagotavljajo kakovost z intenzivnim uvajanjem avtokontrole in krožkov za izboljšanje kakovosti v svoje proizvodne procese. Takšna je bila tudi naša strateška in pa strokovna odločitev, na nivoju DO Peko v celoti.
Tako smo pri nas v »PEKU« končali z intenzivnimi pripravami za uvajanje avtokontrole, ter konec leta 1987 že začeli s praktičnim izvajanjem. Zato apeliram na vse delavce, avtokontrolorje preddelavce, mojstre, vodje oddelkov, vodje delovnih enot in vodje TOZD, posebno pa tudi sindikate, kajti le s skupnimi napori bomo uspeli speči kolač, ki ga lahko tudi pojemo. Posebno pa moram poudariti, da je kakovost v današnjem svetu nuja za preživetje in ne samo luksus.
Miro Mežek
PRED ZAČETKOM
V novem oddelku za proizvodnjo lepljene obutve so gradbena dela že zaključena. Po ukinitvi oddelka direktno brizgane obutve, je bila potrebna kompletna obnova (beljenje, obnova tal in elektroinstalacij).
Vzdrževalci opravljajo montažo strojev in naprav. Začetek proizvodnje je predviden v začetku junija.
V zobni ambulanti Budučnost
ZOBNA IN SPLOŠNA AMBULANTA
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Ekipa orodjarne (od leve); Janez Štefe, Vili Globočnik, Marko Bahun, Drago Štefe, Avgust in Matjaž Knific
Že četrto tradicionalno balinarsko tekmovanje med ekipami mesarjev, pekov, obrtnikov, pleskarjev obrtnega podjetja Tržič in orodjarjev naše DO Peko. Tekmovanje se je odvijalo na balinišču našega nekdanjega alpskega smučarja in olimpijca Janeza Štefeta, po propozicijah balinarske zveze Jugoslavije. Letos so prvo mesto osvojili z odlično igro pleskarji obrtnega podjetja, za njimi pa so se uvrstili obrtniki, peki, mesarji in na 5. mesto orodjarji. Pomerili so se še v hitrostnem zbijanju, kjer je zmagal Stane Knific iz ekipe obrtnikov, drugi je bil Matjaž Knific iz ekipe orodjarjev in tretji Cveto Perko iz ekipe pleskarjev. V pozicijskem bližaniu je zmagal Tone Škufca iz ekipe pekov, drugi je bil Drago Štefe orodjarna in tretji Grega Perne iz ekipe mesarjev. Tekmovanje so odlično pripravili pleskarji skupaj z Janezom Štefe-tom in Avgustom Knificem. Tekmovanje sta odlično vodila sodnika Janez Štefe in Brane Kihler. Vzdušje je bilo oba dneva tekmovanja odlično, pokali in medalje podeljene z željo, da se drugo leto ponovno srečamo.
Matevž Jenkole
Že deset let deluje v Budučnosti zobna in splošna ambulanta. Dnevno ju obišče okoli šestdeset delavcev. Če bi tako število delavcev vsak dan odšlo v zdravstveni dom Ludbreg, bi bil v povprečju vsak dan en proizvodni trak prazen.
O delu v zobni ambulanti pripoveduje zdravnik Dragu-tin Dobec:
V zobni ambulanti nudimo delavcem kompletne zobo-zdravstene usluge od puljenja zob, zdravljenja bolezni ustnih votlin do protetike. Dnevno obdelamo dvanajst do petnajst pacientov, ambulanta dela namreč samo pol rednega delovnega časa od 6. do 10. ure. Posebno ugodno za delavce Budučnosti je to, da jim ni treba čakati. Akutne primere rešujemo sproti, za popravilo zob pa tudi ni treba čakati več kot mesec dni. Paciente naročamo v točno določenih časovnih presledkih. Delamo z najsodobnejšo zobno tehniko in materiali za kar je Budučnost prispevala dokajšnja sredstva.
Vsak človek bi moral, neglede na stanje zobovja, vsaj enkrat letno na preventivni pregled zob v našo ambulanto, ker do okvar pride največkrat neopazno. Večina pride v ambulanto šele takrat, ko se pojavi bolečina, takrat pa je ponavadi za zdravljenje že prepozno. Zanemariti pa ne gre ustno higieno, to je stalno umivanje zob dvakrat dnevno.
Ambulanta splošne prakse v Budučnosti pa dela vsak dan od 10. do 14. ure. Vsak delavec lahko v tem času opravi zdravniški pregled. Koliko to prispeva k boljšemu izkoriščanju delovnega časa, ni treba posebej omenjati, ker vemo, da se v zdravstvenih ustanovah čaka tudi samo na recept po nekaj ur.
Tudi v Peku smo pred leti opremili zobno ambulanto zato, da bi bila čakalna doba in izguba časa čimkrajša.
Ambulanta zaradi bolezenske odsotnosti zdravnika že od marca ne dela. Predvidevamo, da bo v juniju spet mogoče k zobozdravniku, ker bomo skušali najti nadomestilo.
»Budučnost«: V montažnem oddelku
BALINANJE
TRADICIONALNI TURNIR
MEDICINSKO PROGRAMIRANI ODDIH
Z NOVIMI MOČMI
16.	maja se je na svoja delovna mesta vrnila prva letošnja skupina naših sodelavcev, ki so bili na medicinsko programiranem aktivnem oddihu od 5. do 15. maja v Četežkih toplicah.
Na delovna mesta smo se vrnili nasmejani, zagoreli in resnično polni delovnih moči, katere smo nabrali v desetih sončnih dneh v toplicah.
V toplicah smo bili po zdravniškem pregledu in oceni tamkajšnjih strokovnjakov razvrščeni v skupine (skupaj s 50 udeleženci DO Emona). Prvi dve skupini sta imeli zahtevnejši, napornejši program, drugi dve skupini pa lažji program, katerega smo izvajali vsak dan od 9 do 12 ure in popoldne od 15 do 17 ure pod strokovnim vodstvom profesorjev visoke šole za telesno kulturo.
Vsi smo si bili edini, da tako čudovitih počitnic še nihče izmed nas ni doživel niti preživel. Dnevi so bili izpolnjeni s strokovno izbranimi športnimi aktivnostmi, seveda pa je ob čudovitem toplem in sončnem vremenu prevladovalo kopanje v zunanjih termalnih bazenih. Vsak dan smo imeli na voljo 4 vrste jedi, tako tudi največji zbirčnež ne bi bil nezadovoljen.
Delovni organizaciji, sindikatu in vsem, ki so tako obliko sprostitve in oddiha izoblikovali in organizirali se toplo zahvaljujemo in jim izrekamo vse priznanje, predvsem za skrb in čut za dobro počutje vseh tistih delavcev, ki že dolga leta vlagajo svoje moči v uspešnost poslovanja naše DO.
Kar prehitro so nam minili dnevi, in že smo se pred vhodom v hotel srečali z naslednjo skupino, ki nas je zamenjala.
Skupina udeležencev MPAO v Čatežu
Franc ČERNILEC iz oddelka 569
Mehmedalija DIVANEFENDIĆ iz oddelka 630
Marija JANC iz šivalnice 512
Marija BRLEK iz šivalnice 512/3
Marija HRIBAR iz šivalnice 512
Tatjana RIBARIČ iz montažnega oddelka 523
Zofka DEBELJAK iz montažnega oddelka 520
Jožefa STAJNKO iz montažnega oddelka 522
Marija ČINČ iz oddelka 900
Marija BREJC iz šivalnice 512/1
Marija DEBELJAK iz montažnega oddelka 523
Marija DOVŽAN iz šivalnice 512/1
Ivana FRANTAR iz šivalnice 512
Peter ŠKRJANC iz montažnega oddelka 522
Viktor PERČIČ iz oddelka 561
Marija ROZMAN iz šivalnice 512
Anica KERŠIČ iz oddelka 550
Frančiška HOČEVAR iz oddelka 550
Marija HOČEVAR iz šivalnice 512/1
Vinko ŠVAB iz montažnega oddelka 520
Edi PERKO iz oddelka 560
*
Marija PERKIČ iz oddelka 533 Fridolina SAVŠEK Litija Elizabeta KLAVŽ, Šoštanj Irena RAJIČ, Zrenj anin Jelena STANIŠIĆ, Beograd II.
Dolgoletnim sodelavcem hvala za delo, prizadevanje, znanje in izkušnje. Ob odhodu zaželimo trdno zdravje in veliko zadovoljstva.
NASI PETDESETLETNIKI
Janez PRAPROTNIK, tolčenje robu petnega dela, strojno v montažnem oddelku 522
Marija JELAR, sekanje zgornjega usnja — najzahtevnejše, v šivalnici 512/4
Gabrijela JELAR, kontrola polizdelkov sestavnih delov v proizvodnem procesu, oddelek 900
Valentin HORŽEN, vodenje izdelave obutve v montažnem oddelku
Rudolf JAUK, upravljanje tovornega avtomobila v transportnem oddelku 301
Igor VERBIČ, vodenje oddelka kooperacij v tozdu KOMERCIALA, oddelek 600
Ana URBANC, pospravljanje in čiščenje tovarniških prostorov v splošnem sektorju, oddelek 200
Frančiška KERSNIK, oblačenje notranjkov, strojno v šivalnici 512/2
Marija JANC, izvajanje kombiniranih del v sekal-nici 510
Mirko NOVOSEL, iz Budučnosti
Ivka GRULLA, iz Budučnosti
Ivka LONČARIČ, iz Budučnosti
Ivan DORČIĆ, iz Budučnosti
Josip VRBANIČ, iz Budučnosti
Marija SOKLIČ, poslovodja v Radovljici
Čestitamo!
JUBILANTI - 30 let
NAGRADNA KRIŽANKA
J ■■	I it
1annnn aaannn ~n'ni:
Mnmnn 'lrinn
W
,VR5T7\ Č10VEK.U M POPOBUE ŽIVALI
Človek i
VELIKIM
KOSOM
POPISUJ
ČEVLJAR'
UMRLI REŽISER ME 5UE"-
IME ŠPAK5KE KUMUKI5TKE I BARRII Rl
WABWKA S ÖUOM
JELEW 1 LOPATA STIMI ROGOVI
KATO Pl RAI KJE LA5 SIROTKA ŽAGA
PREPEL
ME5TA,
KVART
FRAKCOSKi FIZIK. ASTROUO, IH POLITIK
STARORIM.
mm-.ME-
fAMFOFT
PI5A-W OßVODKl PTIČ S ČOPKO
PEKEČE
VIUO
JA U5FSA
POPLESKA
HÀ7EUSKA
E-T
TTDÜWE
PTICE
ILOVICA
KIOVO -TAR ITA
TAJITI
POLICIST
QUA lil-
0KÜ5WA
RIBA
ŽA5T0PUIK
V0L1LCEV
POSLAUEC
1ST), EMAK
TRAVK1K TRATA '
IftfflJM.
VULK/
5K0
. .KAKI-ZI RAKA SMOLA
KOKEC
IPOLOTOUAI
DRAGA
UVOŽEUA
Ä
ROČAJ
VALIČ
ALES
29.11
PTIC, KI
OPOUASA
DRUGE
LEPA
VRTUA
CVETLICA
RAČJI
SAMEC
MESTO V' DALMACIJI
VRTIJO
ORODJE
REKA V JU&Jf SRBIJI
FR. KREATOR MODE
ŠVEDSKO /M. IME
EPEW
VOJKI
om
0W II4.
Tim
POKOJ
PESEM
HVAUJILA
ŠIFRER
AKPRF3
STAROD
DOVSKI
KRAU
OUT
TOMAŽ
CERKOVKIK,
JEZIK RE-
100/12
6REZBAR-VEW PLIU
TRDA
KOVIWAZAI
REZILUA
ORODJA
POŠKODBA
DEFEKT
IME ITAL ATLETIIIJEl 51 MEOW I
STAROGRŽ. DIPAKTIČ-Ul PE5WIKI
SE5TAVIL'
LJUBO
BRADEŠKO
STROJ ZA PEPTAKJE SITEGA
104 rešitev smo prejeli za zadnjo križanko. Nagrade sta izžrebali štipendistki Aljančič Silvia in Božnar Beti. Razdeljene pa so takole:
1. JURJEVČIČ Cvetka	600
2. ŠTEFE Jožefa	512/4
3.	MEGLIČ Malči	ERS 700
4.	TEPINA Mira	200
Rešitve današnje križanke oddajte v uredništvo do
10.	junija.
ZAHVALE
Ob izgubi dragega očeta FRANCA SEDEJA iskrena hvala sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 501 za darovano cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja.
Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
sinova Lado in Marjan
Ob smrti naše drage mame CILKE AHČIN se zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam šivalnice 512/2 in prirezo-valnice 512 za venec.
hčerki Helena in Marija
Ob izgubi dragega očeta JANEZA TRATNIKA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz oddelkov 512/1, 512/2 in 529 za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izražena sožalja.
hčerki Nežka in Ivanka z družinama
Ob smrti dragega očeta in starega očeta IVANA PUŠI-ĆA, se vsem delavcem v tozdu Poliuretan zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja. Iskreno se zahvaljujem tudi sodelavkam v menzi in splošnem sektorju. Vsem, ki ste mi na kakršen koli način pomagali v težkih trenutkih iskrena hvala.
Kati Cosič z družino
Ob smrti mojega dragega očeta JANEZA HOMANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tozda Mreža in Biroja za investicije za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč.
sin Franc Homan
Ob nenadni izgubi naše drage mame MARIJE OMAN, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 512 — prirezovalnica za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja.
hči Vida Lupša
Zahvaljujem se vsem delavcem Peka tozd Mreža — centrala za izrečena sožalja ob prerani izgubi dragega očeta
hči Andreja
Ob nenadomestljivi izgubi moža in očeta se zahvaljujemo delavcem Peka tozd Mreža — centrala za izrečena sožalja
žena Mira, sin Toni in hči Tatjana
Ob smrti moje mame NEŽE PRIMOŽIČ, se iskreno zahvaljujem za iskreno sočustvovanje in pozornost.
sin Stane z družino
Ob boleči izgubi našega očeta STANETA ČRNIVCA se konferenci osnovnih organizacij sindikata in delovni organizaciji zahvaljujemo za pismeno sožalje, venec in denarno pomoč.
Zahvaljujemo se tudi sodelavkam in sodelavcem šivla-nice 512/2, 512/4, finančnega sektorja in skladišča 529, za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Stanka, Milka, Mari in Tone
Ob odhodu se vsem sodelavcem toplo zahvaljujem za lepo darilo in jim v nadaljnem delu in sodelovanju želim še mnogo uspehov.
Rozi Žnidaršič
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem montažnega oddelka 522 za prelepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Hvala tudi mojstrom in vsem za lepe želje in poslovilne besede.
Pri delu želim vsem veliko uspehov.
Jože Tišler
Prisrčno se zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj sodelavkam in sodelavcem montažnega oddelka 522, mojstrom in režijskim delavcem. Hvala za dolgoletno sodelovanje.
Vsem želim še mnogo delovne in osebne sreče ter medsebojnega sodelovanja.
Vinko Švab
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam šivalnice 512/1 najlepše zahvaljujem za lepo darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov.
Francka Rajterič
Res hitro mi mineva čas odkar odšla sem proč od vas.
Čeprav se dolgo nisem oglasila, ne pomeni, da sem pozabila, kje leta in leta smo skupaj ure šteli in čeprav od dela trudni, smo se tudi luštno imeli.
Na oddelku 523 zaključila sem svoje delo,
na kar se bom vedno spominjala ponosno in veselo.
Preživljali smo skupaj uspehe in težave,
moči in trud vlagali smo v delo,
od njega dostikrat bilo je potno čelo.
Pa je že tako, da delo iz telesa počasi pije ti moči in počitka, ki ga z delom si zaslužiš, enkrat vsak si poželi.
Iz navade zjutraj se prebujam, da na delo bi odšla, ko kazalce gledam, pa se spomnim, da lahko sem kar doma!
Prehitro res mineva čas,
ko s spomini se prepleta,
darilo lepo imam od vas,
ki spomin mi bo, na naša skupna leta.
Vsem skupaj zahvalila bi se rada iz srca, ožjim sodelavkam pa še prav posebej, saj med njimi sem se počutila, kot da sem doma! Razumevanja, moči, dobre volje in pri delu čimmanj težav —
to so želje moje, ki naj sklenem jih v lep pozdrav!
upokojenka Tatjana Ribarič
Ob odhodu v pokoj, se sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 510 iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in darila, ki mi bodo vzbujala prijeten spomin na vas. Obenem vam želim vsem mnogo osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov.
Smolej Marjan
Lahko je dolgih ali pa kratkih 27 let! Dolgih, če pomislim samo na leta, kratkih pa, ko se spominjam časa, ki sem ga preživela oziroma delovala pri Peku. Bila sem poslovodja poslovalnice Litija. S sodelavkami iz moje enote pa tudi s sodelavkami in sodelavci iz drugih enot sem se razumela in se med njimi tudi zelo dobro počutila. Ves čas mo bili v dobrih odnosih.
Prišel je čas, ko sem se upokojila in zapustila delovno organizacijo in trgovino v kateri sem preživela del svojega življenja. V mislih sem še vedno z vami in vsaka dobra novica o uspešnem poslovanju me bo tudi v bodoče razveselila. Želim, da bi še naprej dosegali dobre poslovne in finančne rezultate.
Ob upokojitvi sem od sodelavcev III. grupe prejela lepo darilo, za kar se vsem iskreno in prisrčno zahvaljujem.
Frida Savšek, Litija
MORDA VAS ZANIMA
KAKO JE NASTALA CESTA
Brskamojpo zapisih v knjigi ZGODOVINSKI DROBCI ŽUPNIJE TRŽIČ iz leta 1936
V letu 1895 od 16. maja do 1. septembra, je bila po naročilu barona Julija Borna zgrajena nova cesta v Puterhof in v Medvode. Zgradil jo je celjski inženir Viljem Lindauer. Prvotno niso imeli Dolinci nobene vozne poti, ki bi peljala po dolini. Spenjala se je visoko gori čez Raten vrh le razdrapana steza, ki je vodila proti Tržiču. Bila je pa tako ozka, da je komaj en človek plezal po nji. Oglarji so morali čez Raten vrh nositi v koših oglje, ki so ga prodajali tržiškim fužinar-jem. Parkrat so Dolinci začeli graditi pot v Tržič in sicer na desnem bregu Bistrice, pa jo je voda pokvarila; deloma se še pozna in se imenuje »Stara pot« ali »pot po jamah«. V ozki soteski in navpičnih skalah ob takoimenovanem Dovžanovem mostu so morali napraviti most čez Bistrico. Ker niso umeli prevrtati skale, so morali most obesiti. Pritrdili so ga z vrbovimi tratami in most je visel sredi skal; imenovali so ga tr-tast most. Da bi se tako močno ne gugal, mu je podravnatelj tržiških fužin Mallner dal napraviti železne podpornike. Tedaj so začeli oglje voziti; izumili so nekako vozilo brez koles, kateremu so rekli »žlefe«. Pa še drug most, namreč oni ob luknji, je delal Dolincem težke skrbi. Ob vsakem nalivu ga je voda odnesla in treba je bilo vedno novega. Tedaj je prišel iz tujine nek domačin iz Brusovega rodu, ki je nasvetoval možem, naj skalo prevrtajo in naj narede pot skozi predor. Ker tega nobeden izmed drugih domačinov ni znal napraviti, so njega naprosili, naj jim to napravi. Tako so dobili Dolinci prvi predor, na katerem se še danes vidi vklesana letnica 1759 in pa črki M. P., ki značita njegovega mojstra — izdelavca Primožiča iz Brusove rodbine. Dolinska pokrajina ob Dovžanovem mostu je pač najlepša v celi tržiški okolici; tujci kar strme nad toliko naravno krasoto.
Naravno lepoto in bogastvo v Dolžanovi soteski občudujejo obiskovalci od vsepovsod. V njej je svetovno znano na-hajilišče fosilov, mimo je speljana slovenska geološka pot, ki oživi še posebno takrat, ko je v Tržiču razstava mineralov in fosilov. Zaradi edinstvenega nahajališča endemičnih paleo-zojskih okamnin, izjemno slikovite soteske Tržiške Bistrice v trdih paleozojskih apnencih in kremenovih konglomeratih, je Dolžanova soteska razglašena za naravni spomenik.
r	's
v_____________________y
KOVINARJI PRED DELOVNIMI TEKMOVANJI
Kot že nekaj let doslej, bo naša delovna organizacija tudi letos med organizatorji delovnega tekmovanja kovinarjev Gorenjske.
V soboto, 11. junija bo sicer »prosta sobota,« vendar ne prosta za tekmovalce kovinarje, kakor tudi ne za vse, ki bodo tekmovanje organizirali. V naši orodjarni bo še kako živahno. Kovinorezalci iz vse Gorenjske se bodo pomerili v poznavanju teoretičnega znanja o samoupravnih aktih in poklicne tehnologije, nato pa v hitrosti, natančnosti in kvaliteti obdelave in izdelave izdelkov na naših rezkalnih strojih.
Tekmovanje poteka v vseh gorenjskih občinah pod pokroviteljstvom sindikata, seveda pa so organizatorji naši strokovni delavci iz orodjarne in priprave dela za orodjarno. Da je za organizatorje že veliko pred tekmovanjem obilo dela s pripravami, in to ob svojem rednem delu, ne bi posebej omenjali.
Najboljši med tekmovalci bodo dobili lepe praktične nagrade, obenem pa se uvrstili v tekmovalni krog za zahtevnejše, to je, republiško tekmovanje, ki bo od 16. do 18. junija v Mariboru.
Kot so tradicionalna tekmovanja kovinarjev, pa so »tradicionalne« tudi težave pri pripravah tekmovalcev. Že vrsto let to tekmovanje sovpada s še pomembnejšo dejavnostjo, urjenjem obrambnih sposobnosti naše domovine, kar nam odtegne prenekaterega tekmovalca.
Z nekaj dobre volje in iznajdljivosti pa menim, da tudi to ne bo ovira, da nam tekmovanje ne bi uspelo, in da bomo tudi letos tekmovanje kovinarjev, elektrikarjev, avtomehanikov in voznikov uspešno izvedli.
Boris Janc
Lani ob tem času so se prijavili na proizvodno delovno tekmovanje tudi čevljarji. Nekaj naših sodelavcev je tekmovalo na zveznem tekmovanju v Kanjiži. Letos tekmujejo tekstilci, prihodnje leto pa bodo na vrsti spet čevljarji.
HIMALAJSKA ODPRAVA
Prekaljeni alpinist, člana našega kolektiva, ki je že na mnogih dosedanjih odpravah odigral odločilno vlogo, FILIP BENCE, je član odprave K 2 1988.
Odprava je odšla na pot 26 maja in bo štela 10 alpinistov in tri spremljevalce. Njen cilj je stopiti na vrh gorè gora, kot jo imenujejo domačini, preko južnega stebra, ki je zavrnil že mnogo najboljših alpinistov in bil preplezan le enkrat.
Štirinajst samostojnih vrhov na svetu se vzpne preko 8000 metrov. Jugoslovanski alpinisti so osvojili osem med njimi, leta 1979 tudi najvišjega Mt. Everest. Drugi najvišji 8611 visoki K 2 je bil dolga leta predmet tihih načrtov in želja. Za letos je pakistanska vlada vzpon nanj odobrila.
NAŠI SODELAVCI — TEKAČI
Kar precej naših sodelavcev se ukvarja s tekom, udeležujejo se tekaških tekmovanj, sodelujejo v akciji Brazde vzdržljivosti, nekateri med njimi so tudi tako imenovani »dolgoprogaši«. Na maratonu v Munchnu, 8. maja so bili med tekmovalci tudi naši sodelavci: Jože Štefe, Janez Ambrož, Jože Bohinc in Marjan Sedej. Maratonski tek je bil na olimpijski progi. Kako je bilo na 42 kilometrov dolgi progi bomo zapisali prihodnjič.
Že znani maratonec Darko Lauseger pa bo med tekači maratona v Stockholmu junija letos. O množičnosti prireditve nam pove njegova startna številka 16704.
Plaketa za drugo mesto
DRUGO MESTO ZA STRELCE
V dneh pred praznikom DNEVOM VARNOSTI, 13. maja, je bilo v Ludbregu tradicionalno športno srečanje delavcev delovnih kolektivov in delavcev organov za notranje zadeve. Za Budučnost sta nastopili dve ekipi: mali nogomet in strelci. Nogometaši niso imeli športne sreče, premagani so bili že v prvem kolu. Strelci z malokalibrsko pištolo pa so v izredno močni konkurenci osvojili drugo mesto.
Bo v tarčo, ali ne bo?
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.