I! L Ur «rt L . cUK A ZMAGA KPI DRUGA POSEBNA IZDAJA - Leto XV. - štev. 19 (619) - Trst -1. maja 1963-30 lir %??<&£}, DELO Po 39 letih slovenski predstavnik v parlamentu lov. Mi edini tržaški senator fov. Bemolli! poslanka v parlamentu Volilni rezultati zelo jasno ŠOvore. KPI je napredovala v J^cj naši deželi in v državi, demokristjani so nazadovali, Prav tako fašisti in monarhiji. V Trstu je Skupna slovenja lista doživela veliko razo-’ branje. Zelo klavrno so propadla vsa optimistična predvi-eX.anJa vseh antikomunistov. I Napredovanje KPI je zlasti vidno v Trstu, kjer so bile to-Arat prvič tudi senatne volitve. j Afaš komentar & ^dini senator, ki je bil nepo-r l’cdno izvoljen na Tržaškem o- Remiju, je tovariš Vidah. V ih 5‘Ugem volilnem okrožju je ,v, NM na prvem mestu tako v se 'irvilkah kot v odstotkih. Povsem razumljivo je, da je |(6 jdik napredek naše Partije \e jvno razveselil naše tovariše, pi 'ri j atelje in volivce. In njim >g, P'e zahvala naše Partije. "p. Demokristjani, ki so toliko ^ uPali, da bodo dobili nepo-ia, Sredno izvoljenega senatorja, j; f° razočarani. Računali so, da nodo prejeli okrog 8 tisoč gla-lč, °v več kot leta 1958, a so j,- °ya*' z:a 2.000 glasov. In ^?y. kandidat za senat, bivši ,V- nzaskl župan Bartoli, ni bil j- v{10sredno izvoljen. Tudi na ii I ntvah za poslansko zborni->e* u njso imeli uspeha. Kaže, da >]' cja. izvoljena za poslanca Belit kln. Bologna, medtem, ko je jr VB?didat, na katerega so naj-zJiiVec računali - Sciolis - ne-iv-l (v°ljen. Kot je znano, je Sdori^ deležen naj večjih simpatij ,0- grogih, ki so blizu tržaškega ,r| /°fijstva in demokristjanske Gsnice. ^Pašisti, kot smo že omenili, j doživeli polom. Izgubili so “J- • ’ .To dej- s posebnim zadovolj- KPI je na volitvah za poslansko zbornico v vsej državi prejela 7.763.854 glasov in bo imela 166 poslancev, t.j. 20 več kot v prejšnjem parlamentu. PSI je prejela 4.251.966 glasov in bo imela 87 poslancev. Krščanska demokracija je prejela 11.763.418 glasov. Nazadovala je za 4,1 °/o in bo imela 13 poslancev manj kot v prejšnjem mandatu. Na volitvah za senat je KPI prejela 7.003.917 glasov, t.j. 25,41% vseh glasov. Namesto prejšnjih 59 senatorjev jih bo imela sedaj 85^ PSI je prejela 3.872.821 glasov in bo imela 44 senatorjev, Kiščanska demokracija pa je tudi na volitvah za senat občutno nazadovala. KPI je napredovala tudi v vseh volilnih okrožjih dežele Fur-lani je-Julijske graj ine. Večina Slovencev je glasovala za komuniste in upi «Lipe» so popolnoma propadli. Tov. Vidali je edini tržaški senator, tov. Bernetič bo v poslanski zbornici zastopala Trst in slovensko narodno manjšino iz vse dežele, tov. Lizzerò je izvoljen za poslanca videmske pokrajine, tov. Franco pa potrjen za poslanca goriške pokrajine. Demokristjanska kandidata Bartoli in Sciolis nista bila izvoljena. Volilni rezultati na Tržaškem ozemlju Za poslansko zbornico Za senat u ’-ioziveli polom, lzgumn so / ! sedanjega poslanca. To dej-/ s posebnim zadovolj- uj^?1*1 Popravljajo vsi antifa-v ^ Prav tako so monarhisti Pravem razsulu. * e 0 klavrno je izpadla Skup-^slovenska lista. Slovenski (Nadaljevanje z 2. strani) Stranka | 1963 | 1958 KPI 51.391 50.406 DO 70.340 72.579 PSDI 19.266 13.956 MSI 25.999 34.062 PLI 19.742 7.211 PSI 15.299 12.837 FRN 638 — SSL 5.679 — PRI 4.226 7.278 INDI P. 4.261 6.303 PDMI 1.662 — Stranka 1963 KPI 48.625 DC 69.208 PSDI 17.751 PLI 15.152 MSI 23.234 PSI 14.057 PRI 4.559 PM 992 Togliatti: “Naša partija je dosegla veliko zmago, ki presega naše predvidevanje in nade. Krščanska demokracija je utrpela poraz. KPI se uveljavlja na podlagi točnega političnega programa kot največja, najbolj kompaktna in najodločnejša sila levice. Zavedamo se resnosti odgovornosti, ki izhaja iz zaupanja volivcev. Vse sile bomo posvetili za stvar miru in demokracije in za nove poti razvoja v državi. In sedaj naprej z novimi silami naproti novi družbi v svobodi in miru!" Novoizvoljeni parlamentarci iz naše dežele Senator Vittorio Vidali Poslanka Marija Bernetič Poslanec Mario Lizzerò 4FW vf I Poslanec Raffaele Franco Širite in čitajte „DEL0“ Prihodnja redna številka ho izšla v petek 10. maja. Sobota 4. maja ob 18,30 na trgu pri Sv. JAKOBU v Trstu Javno zborovanje Sekretar federacije Paolo Sema in poslanka Marija Bernetič bosta govorila o temi : VOLILNA ZMAGA KOMUNISTOV Predsedoval bo senator Vittorio Vidali k iShìiJ Nedelja 5. maja od 16. ure dalje v Ljudskem domu pri Sv. BARBARI HucUUa vts-dica v počastitev volilne zmage govorila bosta: sen. Vittorio Vidali in posl. Marija Bernetič 2 • DELO 1.-5-1963 Rezultati e trni pokrajini SENATNE VOLITVE OBČINA GORICA : KPI 2280 — MSI 2919 — PLI 1819 — PSD! 3026 — DC 12.997 — PRI 258 — PM 406 — PSI 2545. OBČINA DOBERDOB: KPI 326 — MSI 3 PLI 6 — PSDI 18 — DC 274 — PRI 3 — PM 2 — PSI 121. OBČINA SOVODNJE : KPI 195 — MSI 5 — PLI 14 — PSDI 47 — DC 375 — PRI 7 — PM — 7 PSI 323. OBČINA STEVERJAN: KPI 49 — MSI 5 — PLI 4 — PSDI 28 — DC 245 — PRI 10 — PM 4 PSI 140. Tržaško ozemlje OBČINA DEVIN-NABREŽINA: KPI 1181 — DC 1315 — PSDI 257 -PLI 116 — MSI 183 — PSI 443 -PRI 64. OBČINA DOLINA: DC 352 — PSDI 64 -MSI 20 — PSI 205 - KPI 994 — - PLI 24 — PRI 58. OBČINA ZGONIK: KPI 378 — DC 143 — PSDI 32 — PLI 8 —MSI 11 — PSI 95 — PRI 15. SV. KRIŽ: KPI 562 PSDI 80 — PLI 21 -PSI 143 — PRI 24. - DC 427 — MSI 55 — PROSEK-KONTOVEL : KPI 761 — DC 498 — PSDI 103 — PLI 59 — MSI 79 — PSI 228 — PRI 34. Izidi senatnih volitev Opčin so naslednji : okolišu OPČINE: volilni sedež 283: KPI 225 — DC 163 — PSDI 50 — PLI 22 — MSI 34 — PSI 40 — PRI 13 — bele glasovnice 38. Volišče 284 : KPI 170 — DC 170 — PSDI 37 — PLI 43 — MSI 42 — PSI 66 — PRI 11 — bele glasovnice 32. Volišče 285: KPI 121 — DC 163 — PSDI 36 — PLI 37 — MSI 46 — PSI 57 — PRI 11 — bele glasovnice 24. Volišče 298: KPI 194 — DC 77 — PSDI 19 — PLI 8 — MSI 15 — PSI 47 — PRI 1 — bele glasovnice 33. Volišče 344: (za naselje istrskih preseljencev) : KPI 6 — DC 104 — PSDI 27 — PLI 15 — MSI 59 — PSI 6 — PRI 5. Volišče 319 (za naselje istrskih preseljencev) : KPI 15 — DC 169 — PSDI 21 — PLI 13 — MSI 25 — PSI 14 :— PRI 8 — bele glasovnice 9. Volišče 318 (za naselje istrskih preseljencev) : KPI 94 — DC 318 —. PSDI 45 — PLI 32 — MSI 57 — PSI 45 — PRI 8. Volišče 341 (za istrske preseljenee): KPI 12 — DC 499 — PSDI 22 — PLI 13 — MSI 58 — PSI 5 — PRI 8 — bele glasovnice 10. Volišče 338 (za istrske preselj enee): KPI 29 — DC 366 — PSDI 22 — PLI 7 — MSI 35 — PSI 20 — PRI 11 — bele glasovnice 21. BANE: KPI 82 — DC 44 — PSDI 2.3 — PLI 13 — MSI 7 — PSI 23 — PRI 4 — bele glasovnice 7. REPENTABOR: KPI 126 — DC 73 — PSDI 15 — PLI 7 — MSI 7 — PSI 57 — PLI 22 — bele glasovnice 25. TREBČE: KPI 311 — DC 42 — PSDI 16 — PLI 4 — MSI 9 — PSI 28 — PRI 5 — bele glasovnice 25. GROPADA: KPI 230 — DC 42 — PSDI 13 — PLI 2 — MSI 4 — PSI 59 — PRI 8 — bele glasovnice 40. BAZOVICA: KPI 236 — DC 80 — PSDI 24 — PLI 11 — MSI 13 — PSI 92 — PRI 16 — bele glasovnice 66. PADRICE (naselje istrskih preseljencev): KPI 15 — DC 234 — PSDI 22 — PLI 9 — MSI 28 — PSI 4 — PRI 1 — bele glasovnice 10. PADRICE (naselje istrskih preseljencev): KPI 10 — DC 331 — PSDI 15 — PLI 7 — MSI 36 — PSI 8 — PRI 3 — bele glasovnice 21. Večna slava žrtvam fašizma in nacizma! V torek je poteklo 19 let od tragičnega dne, ko so nacisti obesili 51 talcev v ul. Ghega v Trstu. Tržaška federacija KPI je tudi letos položila venec ob spominski plošči na poslopju, kjer so nacisti zagrešili svoj zločin. Izseljevanje iz naše dežele Že mnogokrat smo pisali o izs» ljevanju delovnih ljudi iz naše del p žele. Tudi iz Trsta, ki je bil že vel ' stoletij znan kot mesto, ki je črpaj lo delovno silo iz bližnje in odd3j ljenejše okolice in celo iz zalednilj : dežel, se je v letih po drugi svetov) p Jujian Grimau mučenik za svobodo Španije Ubili so ga fašisti JULIJAN GRIMAU je mrtev! Španski fašisti so ga ustrelili. Vsi protesti so bili zaman! Vest o smrti velikega španskega heroja, je bridko odjeknila po vsem svetu. V neštetih mestih in vaseh so demokrati na najrazličnejše načine počastili njegov spomin. V mnogih prestolnicah in večjih središčih je prišlo do velikih demonstracij proti morilcem španskega ljudstva in njegovih herojev. Pro teste proti usmrtivi so izrekle številne ugledne osebnosti, katere so se še pred obsodbo živo zavzemale ra pomilostitev. Z usmrtitvijo junaškega Juliana Grimaua se je stotisočem španskih borcev za svobodo, ki so jih fašisti pobili med državljansko vojno in po njej, pridružilo še novo ime, ime velikega heroja, velikega ko-munisti*aega revoluciona ' a. Tovariš Grimau je bil član Cen- tralnega komiteja Komunistične partije Španije. V delavskem giba njti je deloval že od svojega 16. leta. Sedaj je bil'Star 52 let. V komunistično partijo je vstopil leta 1936. Med državljansko vojno je bil oficir republikanske milice. Po zmagi fašizma se je izselil v Francijo, kjer je ilegalno deloval v organizacijah španske Partije v begunstvu. Leta 1962 se je tajno vrnil v Španijo in kmalu zatem padel v roke fašistični policiji. Ta ga je zelo mučila. Hotela je od njega izvedeti kaj več, toda zaman. Izvedela je samo to, da ie član CK Komunistične partije Španije. Ker mučitelji niso mogli ničesar izvleči iz njega, so ga nekega dne vrgli skozi okno zaporov ter objavili, da je hotel napraviti samomor. In sedaj so ga fašisti obsodili na smrt in ustrelili. S tem so zakrivili še en neodpustljivi zločin. Toda junaško špansko ljudstvo in demokrati vsega sveta bodo Grimaua — mučenika za svobodo — ohranili '■rajnem spominu. Slava njegovemu spominu! Dolores Ibaruri je naoisala poseben članek posvečen spominu Juliana Grimaua. članek je objavila milanska «Unità». V njem je med drugim poudarjeno: «Jttlian Grimau je bil eden izmed najboljših sinov španskega ljudstva, eden izmed najbolj vzornih tovarišev, mož Z jekleno voljo in neuklonljivo dušo, mož, na katerega je španska Partija lahko u-pravičeno ponosna.» V nadaljevanju članka pravi Dolores Ibaruri, da je tovariš Grimau branil špansko revolucijo in služil španski republiki. Branil je demokratične ideje ter se boril za zrušitev Francovega policijskega režima. In zato so ga španski fašisti mučili in ga tudi usmrtili. «Toda španski rodoljubi nadaljujejo svojo borbo — piše Dolores Ibaruri — proti fašističnemu režimu, ki je povzročil Španiji toliko gorja. Znano je, da je bilo odkar je prišel Franco na oblast nad 200 tisoč rodoljubov ubitih. In glas Juliana Grimaua je ostal tiv tudi po njegovi smrti. Še naprej straši fašistične krvnike. Njegov glas, je glas naših herojev, ki kličejo vse ljudi dobre volje, naj združijo svoje sile v obrambi demokracije in naj pomagajo španskemu ljudstvu v borbi proti diktaturi generala Franca». ni vojni izselilo mnogo ljudi. KI jut temu, da so se v tem mestu na selili številni preseljene! iz Istn in Dalmacije in kljub temu, da j< po povratku italijanske uprave pri šlo v tržaško mesto mnogo družil državnih, vojaških in civilnih funt cionarjev, je število prebivavcev < stalo skoraj isto kot pred vojno. T. je zelo zgovoren dokaz, da v je f mesta odšlo zelo dosti domačinov) Isti pojav srečujemo skoraj rt vseh področjih dežele Julijske kr» jine-Furlanije. V videmski pokraji ni je izsel jevanje zavzelo še zaskrb " ljujoč obseg. Ni dolgo tega, ko snf pisali o nekem poročilu, ki ga je napravilo tajništvo našega dežel' Q nega komiteja in v katerem je bil p ta pojav še posebno podčrtan. Pred kratkim je o izšel j e vanj)11 pisalo tudi glasilo Slovencev v vH demski pokrajini «Matajur». Mei j drugim je omenjeno glasilo p ort čalo o tem, kam se v prvi vrsti rt' inerjajo izseljenci iz Furlanije il Slovenske Benečije. Tako v listu b1 remo, da se največ tamkajšnjih d» mačinov izseljuje v Švico, da pa ŠCl zlasti v zadnjem času, hitro več? izseljevanje tudi v Nemčijo, Frand' jo in Luksemburg. List pravi, da irt I kaj ljudi dela tudi v Skandinavk 0 in Angliji, dočim se število izseljd1' » cev v Belgiji manjša. ^ V omenjenem glasilu smo rrtf*| drugim brali tudi, da se je od nabralo okoli 150.000 ljudi iz Furia i nijc v raznih tujih državah. Kolk0