■er 211/1915 . 000271 G,3 jORSKI G05P0DAR List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v drugI polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega dtuštva« dobivajo list brezplačno. ŠtBU. 3. V Gorici dne 31. marca 1915. Tečai XI. sa EN Kužni spolovilni katar prizadene mlekarstvu in živinoreji veliko škodo. On okuži celo čredo, ako se ne pokliče hitro živinozdravnika. ,,... Bissulin pri nad 1000 glavah ni mi odrekel." Deutsche Tierarztliche Wochenschrift 1911, N.o 11. „...Zlih posledic, ki nastopijo pri marsikaterih drugih preparatih, se pri bissulinu... ni opazilo. Tierarztl. Rundschau 1912. N.o 44. Čuvajte se pred ponarejenimi izdelki! Vsaki čepek pristnega bissulina nosi ime na svojem ovoju. Brošurica s sliko te bolezni se dobi brezplačno pri H. Trommsdorff, kem. tvornica 3Tenax« se dobiva pri tvrdki: Dr. O. Heiner &Co, chemisches Labdratoriurn, Wien VI., Mollardgasse 69. Priporočam tistim vinogradnikom, ki še nimajo ali ne dobe potrebne galice ali peroeida, da se takoj preskrbijo s te-naksom, kajti tudi tega sredstva bo km al o zmanjkalo. Svetujem tudi trgovcem na deželi, da si nabavijo tenaks, ker bodo s tem zlasti manjšim vinogradnikom, ki so vajeni kupovati galico po kilogramih v prodajalnah, zelo vstregli. Dalje opozarjam vinogradnike, da oddaja c. kr. kmetijska družba v Ljubljani jako fino, bolonijsko žveplo. Priskrbite si tedaj tudi tega. Kakor galico (perccid, tenaks) in žveplo, tako si pa je treba nabaviti tudi potrebne škropilnice in žveplalnike že sedaj, ker se jih pozneje ne bo dobilo. Opozarjam na to vinogradnike še posebej. Kot najboljše, izkušene škropilnice »Avstrija« stanejo sedaj po znižani, tvorniški ceni z zabojčkom vred na Dunaju 35 K 66 h, žveplalniki, ročni 10 K 20 h, nahrbtni od 26 K 90 h do 31 K 70 h. Kdor želi teh strojev kaj naročiti, zglasi nai se takoj pri podpisanem. B. S k a 1 i c k y, c. kr. vinarski nadzornik v Rudolfovem. Poročilo c. kr. k m e t.-k em. poskuševališča v Gorici. Kako si pomagati, če sredstev za zatiranje peronospore ni v zadostni množini na razpolago. Iz naših ponovnih poročil, tičočih se sredstev za zatiranje peronospore, je lahko vsakdo posnel, da se ne da zatirati pero-nospora samo z modro galico, marveč tudi z nekim novim pre-preparatom, zvanim »Perocid«. Cena modri galici je v zadnjem času zelo poskočila, in še kar jo je bilo v tvornicah, zasegla je vojaška uprava v vojno svrho. Z druge strani se je nahajala v tvornici oziroma njenih zalogah razmeroma mala količina, t. j. samo par sto vagonov, Perocida, ki je bila pa v najkrajšem času razprodana, radi česar so ostali razni avstrijski vinorodni kraji tudi s tem sredstvom nepreskrbljeni. Mogoče je, da tvor-nica za izdelovanje Perocida ni mogla takoj zadovoljiti vseh onih, ki so to sredstvo nujno zahtevali, mogoče pa je tudi to, da se ni upalo društvo za izdelovanje Perocida, otvoriti še kakšno drugo novo tvornico, ker ni vedelo, aili se dobi za večje množine odjemalcev dovolj. Sicer pa je tudi lahko mogoče, da so hoteli lastniki tvornice za Perocid, izrabiti to priliko in se o- koristiti. To slednje se je izkazalo kot resnično, kajti cena temu pieparatu je izredno naglo znatno poskočila, začel je primanjkovati in naši vinorodni kraji niso bili v stanu dobiti več nego kakih par vagonov tega maiterijala, kar pa z daleka ne krije resnične potrebe. Da bi tvornica za izdelovanje Perocida. zadovoljila mnogoštevilne naročnike, hotela je spraviti na trg nek poseben preparat, takozvani »Perocid I.«, materijal, vsebujoč 30% okisov, takozvanih »posebnih prsti«, namreč oni materijal, ki služi za izdelovanje Perocida. Iz raznih tehničnih razlogov, katerih pa nočem« tu podrobno navajati, ker bi zašli predaleč, kakor tudi z ozirom na to, da smo priredili poskuse za zatiranje pero-nospare izključno le z izvirnom preparatom, ter smo samo uporabo tega priporočali, odsvetujemo vsakteremu, naj ne uporablja za zatiranje peronospore zgoraj omenjene nove vrste Perocida in sicer vsaj tako dolgo ne, dokler se po natančnem proučevanju in po praktičnih izkušnjah sami ne uverimo, je li ta vrsta Perocida dobra. Originalnemu Perocidu, katerega so omejene količine na razpolago, bo treba pomagati z neko gotovo količino modre ga-lice, one galice, ki jo je odstopila vojaška uprava vinogradnikom. Kakor se zdi bo letos na razpolago komaj polovica vse količine sredstev za zatiranje peronospore, kakršna se je uporabila redno leto za letom. Z ozirom na to okolnoist, kakor tudi zaradi tega, ker je cena modri galici izredno visoka, ne bo preostajalo vinogradnikom letos drugo, nego da nadomeste materijal, služeč za zatiranje peronospore, s kakim drugim njemu sličnim materija-lom. Če se letos vsled izrednih razmer razna vinogradniška o-pravila tudi nekoliko bolj površno izvedejo, to ne bo trtam mnogo škodovalo, ali pred vsem boi treba strogo gledati na to, da se bo trte na vsak način pravočasno in pravilno škropilo, sicer bo imelo to zle posledice za trte skozi več let zaporedoma. Da se bo z ono malo množino materijala za zatiranje peronospore, ki je letos na razpolago, lahko izhajalo, kakor tudi, da se stroški, ki bi jih provzročila uporaba navadne množine materijala, ker je izredno drag, čim mogoče omejijo, zato bo moral gledatj vsak vinogradnik na to, da bo s škropilnim mate-rijalom, kolikor mogoče štedil. Kar se tiče Perocida, opozarjamo na to, kar smo že v svojih poročilih ponovno rekli, namreč, da naj se škropi v normalnih letih, toraj v takih, ko preveč pogosto ne dežuje in sploh v vinorodnih krajih z bolj suhim podnebjem, z P/2 ali z 2% Pe-rocidovo-apneno zmesjo. Takšna zmes zadostuje popolnoma. O bolj deževnih letih in pri manj ugodnih podnebnih razmerah zadošča popolnoma 3% zmes. Sicer je vzeti za škropljenje več Perocida nego galice, ali pomisliti treba, da vsaki odstotek tega sredstva dosti manj stane, nego odstotek modre galice, osobito pa še letos. Ker pa se bo rr.Drala posluževati pretežna večina naših vinogradnikov, radi pomanjkanja Perocida, modre galice, zato bodo primeram gledati na to, da z galico varčijo, bodisi zato, ker so jo morali drago plačati ali pa vsled tega, ker je nimajo dovolj na razpolago. Štediti pa se da z modro galico v prvi vrsti, ako se uporablja za napravo galično-apnene zmesi samo ono najnižjo količino galice, ki popolnoma zadošča za zatiranje peronospore. S poskusi, ki so jih priredili v Italiji v večiem obsegu in o katerih uspešnosti smo se na lastne oči prepričali, se je dognalo da odgovarja namenu na polovico tako močna galična razto-topina, kakršno se običajno rabi, ako se doda galični raztopini primerna množina galuna. Zmes, napravljena na ta način, učinkuje popolnoma tako, kakor učinkuje običajno močna galično-apnena zmes, ima pa poleg tega še to dobro, da obvisi na trtnem listju dalj časa nego galično-apnena zmes. Enodstotna galično-galunasta-apnena zmes, imenovana v Italiji »Martinijeva zmes«, zamore služiti tudi vinogradnikom na Goriškem prav tako dobro, kakor služi vinogradnikom v Italiji. — Ta zmes se napravi tako-le: Na vsakih 100 1 vode se vzame: modre galice.......1I2 kg (50 dg) galuna ........V2 kg (50 dg) apna..........0.65 kg (65 dg) V takih slučajih, ko je treba uporabiti za uspešno škropljenje 2% galično-apneno zmes, se mora vzeti na vsakih 100 litrov škropilne tekočine podvojena zgornja količina galice, galuna in apna. Kar se tega tiče, koliko odstotna zmes naj se rabi za škropljenje, priporočamo naslednje. Za vinograde v suhih legah, v takih, kjer ss zemlja po dežju kmalu posuši in jutranja rosa kmalu po solnčnem izhodu zgine, naj se uporablja vedno bolj šibka škropilna tekočina, za vinograde v nizkih, vlažnih in manj zračnih legah naj se pa uporablja močnejša. V prvem, prav tako tudi v drugem slučaju, se prihrani, kar vsak sam lahko sprevidi, 50 odstotkov modre galice, t. j. 1I2 do 1 kg, prihrani se pa tudi na ceni materijala, kajti kilogram galuna stane kvečjemu 60 vin. Napravljanje te, modrogalične-galunove-apnene raztopine je popolnoma enako načinu, po katerem se napravlja ga-lično-apnena raztopina. V polovici od 100 1 vode, t. j. v 50 1 se raztopi galica in galun skupno, iz ostalih 50 1 vode pa se napravi apneni belež. Ko je oboje zgotovljeno priliva se med neprestanim mešanjem apneni belež galično-galunovi raztopini. Zmes ne sme reagirati kislo, marveč za spoznanje alkalično, to se pravi, v njo pomočen fenolftalejinov reagovalni papirček, mora pordečeti. Kakor hitro ta papirček ne porudeči, dodati se mora zmesi še nekoliko apnenega beleža. Pazi pa naj se tudi, da se ne prilije galično-galunati raztopini preveč apnenega beleža, kajti če se ga prilije več nego je treba, se škropilna tekočina na listju dobro ne sprime in ko se posuši, se odlušči, kar je trtam gotovo v škodo. Vinogradnik pa mora paziti ne le na to, da prihrani tva-rino za napravo škropilne tekočine, marveč tudi na to, da ne trati preveč s škropilno zmesjo samo. Namen škropljenja ni ta, da bi se morale trte takorekoč obliti s škropilno tekočino, kajti če se tako ravna, odteče večina tekočina na tla, gre po nepotrebnem v zgubo, z druge strani pa ovira skorja, ki se napravi na listju, ko se je osušilo, trtno listje-pljuča v rednem fizijologičnem delovanju. Za1 škropljenje trt naj se rabi dobra trtna škropilnica t. j. takšna, ki praši prav nadrobno. Škropilec naj drži razpršilnik tako, da bo padala škropilna tekočina od daleč na trto, in da vse listje e-nakornerno opraši. Takšna, drobna rosa se v kratkem posuši, tekočina na listih dobro sprime in če bi nekaj ur po škropljenju začelo deževati, ni strahu, da bi jo dež z listjo spral. Kratko malo, kdor škropi svoje trte pravočasno in pravilno', naj bo u-verjen, da pojav peronospore prepreči, z druge strani prihrani pa tudi mnogo materijala in truda. V prvo naj se poškrope trte v naših krajih že v prvi polovici maja meseca. Zapomni naj si dobro vsak, da je prvo. pravočasno škropljenje za trte velikega pomena. Ako se je izvršilo prvo škropljenje pravočasno, potem se vrši vsako nadaljno škropljenje lahko v večjih prosledkih, nego pri zakasnelem prvem škropljenju. Prihrani se s tem materijal in trud. Kdor se bo držal tu danih nasvetov, naj bo uverjen, da prav lahko prepreči one zle posledice, katerim bi v nasprotnem slučaju trte morale podleči, osobito pa vsled letošnjega poman-kanja galice in Perocida. Fr. G v o z d e n 01 v ič. Poročilo c. kr. k m e t i j s ko-k e m i č n e g a poskuse-v a 1 i š ča v Gorici. Nekoliko opomb o dušičnati gnojitvi v pomladi. Ker raznašajo kmetijski listi pogostoma različna in včasih celo protislovna mnenja o dušičnati gnojitvi, zdi se nam prav in primerno, da tudi v odgovor na vprašanja, ki nam o tej zadevi dohajajo od raznih strani, objavimo ob kratkem o tem predmetu nabrane skušnje in jih prilagodimo potrebam naših kmetovalcev v prihodnji pomladi. Vsled sedanjih vojnih zmešnjav ne bode letos na našem trgu dobiti čilskega solitra. V nadomestilo sta nam pa na razpolago dve drugi umetni gnojili, ki vsebujeta dušik in se dobivata v naši državi in sicer žvepleno-kisli amonijak in dušičnato vapno. Dušik, ki je v teli dveh umetnih gnojilih, ne služi rastlinam naravnost kot hrana kakor oni, ki ga vsebuje čilski solitar, Zato treba tema dvema dušičnatima gnojilama nekoliko več časa, da moreta razviti ves svoj učinek. Dosledno ju je uporabljati praviloma pred sejanje m. Pri vsem tem pa ju lahko uporabljamo, kakor čilski soli-tar, v gotovih spodej navedenih slučajih tudi za površno g u o j i t e v, kar se izrecno naglasa za dušičnato vapno. Vsem je do sedaj vže znana uporaba žveplenoi - kislega ■d monijaka tudi za površno gnoj i te v. Manj znano je pa, da je za tako uporabo dobro tudi dušičnato vapno. To dejstvo so na nedvomen način potrdile naše poskušnje, ki smo jih delali tri leta zaporedoma in je priznano tudi po veljavnih avstrijskih in nemških strokovnjakih in po mnenju imenitnih kmetijskih kor-poracij in praktičnih kmetovalcev. Kar se tiče tal, naj velja pravilo, da se žvepieno-kisli amo-nijak najbolj prilega gorkim zemljam, zmerno vapnenim, napolnjenim z organienimi snovmi, srednje zveznim in vsebujo-čim pravo množino vode; manj se pa prilega mrzlim, ilovnatim, pa tudi peščenim, suhim zemljam. Nasprotno je priporočati gno-jitev z dušičnatim vapnom za zvezna, s fino zemljo obdarjena, ilovnata zemljišča, v katerih razvija gotoveji učinek. V tenčicah je učinek take gnojitve že šibkeji, dočim ni za zemlje, ki so zgolj črna prst, kisle in šotnate, prav nič vredno. Dušičnato gnojitev je izvajati pomladi zlasti za naslednje setve: 1. Za žita. a) Jesenske in zimske setve, obsegajoč ozimno pšenico in ozimno rž. Ko se v jeseni obdeluje zemlja, raztrosi se za te setve zraven potrebne množine kalijevnatih in fosfor-natih gnojil, navadno tudi del dušičnatih, kolikor jih treba, v o-bliki žvepleno-kislega amonijaka ali pa dušičnatega vapna. 0-stali del dušičnatih gnojil je raztrositi pomladi. Po tej gnoj i t vi si opomorejo setve, ki so utegnile po zimskem mrazu trpeti, povspeši se bujnejša rašča in dosledno večja rodovitnost žita. I a pomladanska dušičnata gnojitev se izvaja samo po vrhu setve. Do sedaj so uporabljali za ta namen samo čilski solitar, ki ga pa lahko nadomešča žvepleno-kisli amonijak, raztrošen zgodaj spomladi, kakor hitro je zginil sneg, ali pa dušičnato vapno. To je raztrositi tudi februarja ali prve dni marca, preden so začele poganjati dotične setve. Kadar se kaže potreba, raztrosi pa se dušičnato vapno tudi pozneje po vrhu, ko so rastline že nekoliko oživele. V tem slučaju pa ga ni raztrošati ob rosi, ali kadar je zemlja premokra, da se rastline ne osmode; sicer so take opekline le mimogredoče, ker se rastline kmalu zopet opomorejo. b) Pomladanske setve. Med te je vštevati zraven marčne pšenice in marčne rži posebno tudi ječmen in oves, pa tudi turšico. Dušičnata gnojitev pomenja za te setve potrebno izpopolnitev gnojitve s kalijem in s fosforovo kislino, katero zadnjo izkoriščajo rastline samo tedaj, kadar je zemlja napo-jena s zadostno množino dušika. Če rabimo v ta namen amonijev sulfat (žvepleno-kisli a-monijak), moramo ga raztrositi in podkopati nekoliko časa pred sejanjem pomešanega s čilskim solitrom in — med fosfor-r;atimi gnojili — s koščeno moko ali pa s superfosfatom, pa nikakor ne s Thomasovo žlindro (izguba na dušiku!) Žvepleno-kisli amonijak dodamo lahko tudi pozneje kot samostojno, površno gnojitev. Dušičnato vapno je raztrošati najmanj dva tedna pred sejanjem1 samo ali pa pomešano s čilskim solitrom in s kostno moko ali pa s Thomasovo žlindro, a ne s superfosfatom (njegova fosforova kislina, ki je raztopna v vodi, postane neraz-topna!) Koder rabimo superfosfat, moramo dušičnato vapno po vsakem načinu posebej raztrošati. Sicer pa pogojimo lahko z dušičnatim vapnom kasneje po vrhu. Pravijo celo, da tako razvija na pomladanskih setvah najboljših učinek in zagotavlja obilnejši pridelek zrnja. Če je pa z omenjenimi setvami združena detelja, naj se opusti površna gnojitev z dušičnatim vapnom. Pred setvijo raztrošeno dušičnato vapno naj se ne podo-rava ali zakopava pregloboko y zemljo1. 2. Okopavine (kakor sladkorna in krmska pesa, krompir, repica itd. to je, vse tiste poljske rastline, ki se okopavajo). Dušičnato gnojitev teh poljskih rastlin je navadno izvajati nekoliko tednov pred setvijo in uporabljati je amonijev sulfat (žveplenokisli amonijak) ali pa dušičnato vapno, pomešana z drugimi umetnimi gnojili, kakor smo razložili pod točko 2 b. Navadno se dodaja za sladkorno peso del dušika pozneje po vrhu v obliki čilskega solitra. Če pa ni tega, pognoji se lahko tudi z amonijevim sulfatom. Tem rastlinam in sploh vsem o-nim, ki imajo velike liste, ni z dušičnatim vapnom gnojiti po vrhu, ker bi to listom občutno škodovalo. Pridelovaje krompir, dosežemo najboljše vspehe, če pog-nojimo njivo s hlevjekom ter spopolnimo to gnojitev z zmerno množino umetnih gnojil; nikakor pa1 ne smemo mešati hlevjeka z dušičnatim vapnom (to bi p povzročilo izgubo dušika in preveliko toploto v škodo vsajenemu krompirju). Če nismo pred sajenjem natrosili in zaorali ali podkopali dušičnatega vapna, storimo prav, da je v tem slučaju raztrosimo kar po vrhu po končani gnojitvi z hlevjekom in s kalijevnatimi in fosfornatimi gnojili in potem, ko smo posadili in z zemljo zagrnili krompir. Če hočemo gnojiti samo z dušičnatim vapnom (to velja tudi za površno gnojitev), pomešajmo to gnojilo z drobno zemljo, ali pa z vlažnim peskom, tako da bode 3 do 4 krat toliko zemlje ali peska, kolikor je gnojila. Tako postane dušič-nato vapno težje in se tako ne razpraši, tudi škoduje manj rašči in se enakomernejše porazdeli poi njivi. 4. Travni k i. Te gnojimo navadno pomladi, preden ja-inejo zeleneti. V ta namen uporabljamo lahko žveplenokisti amonijak ali pa tudi dušičnato vapno; eno ali drugo teh gnojil je pomešati s primernimi kalijevnatimi ali fosfornatimi gnojili. Tedaj sta omenjeni gnojili tudi v tem slučaju uporabni za površno gnojitev. Kar se tiče vprašanja, kateremu teh dveh dušičnatih gnoji' je dati prednost, o tem odločuje možnost nakupa enega ali drugega, posebno pa cena z ozirom na vsebino dušika; primerjati moramo namreč, koliko stane en kilogram dušika v enem in koliko v drugem gnojilu. Koliko dušičnatega gnojila je rabiti za gnojitev, o tem ne moremo dati splošnih navodil, ampak vsakdo se mora v tem oziru ravnati po že narejenih skušnjah in pa po nasvetih izvedenih oseb. Za primerjanje enega gnojila z drugim velja to, da dušičnato vapno vsebuje približno enak odstotek dušika, kakor čilski soliter in sicer okoli 15%. Žveplenokisli amonijak ga v- sebuje pa približno več od omili dveh, tako da zadošča 75 kg tega v nadomestitev 100 kg čilskega solitra ali dušičnatega vapna. V sedanjih kritičnih časih moramo zastaviti vso svojo skrb v pridelovanje žita, — ki nam daja kruha — in krompirja. Da dosežemo največe mogoče pridelke pa ne smem© varčiti z upo-;abo omenjenih dveh dušičnatih gnojil, ki sta nam na razpolago. Ha odpomoremo morebitnemu pomanjkanju teh gnojil in da si ohranimo ob enem rodovitnost vse druge koristne poljščine, bode prav in dobro, da skrbnejše kakor do sedaj izvajamo tako imenovano zeleno gnojitev, da dobro napravljamo kompost, razumno izkoriščamo gnojnico, s hlevjekom in ga tudi pravilno uporabljamo. njih bistvo in varnost, kakor tudi 11 a r e d b e Spisal dež. svet. referent Ed. Januschke v »Gosp. Glasniku«. Bolezen hitro poteče in v največ slučajih ozdravi živina te kom 10 do 14 dni. Znano pa je več slučajev, v katerih obolele živali naenkrat poginejo, ali da bolezen na parkljih zelo shujša, da preteče dolgo časa, dokler živali ozdravijo. Pri težkih živalih z dolgimi parklji, zlasti pri bikih, se dogodi dostikrat, da se jim parklji snamejo. Take živali se morajo takoj zaklati, kar je samo ob sebi umljivo. Kar zadeva zdravljenje na taki bolezni obolelih živalih, je poljedelsko ministerstvo v odloku z dne 12. aprila 1912. naznanilo sledeče: Za časa, ko se je pojavila zadnjič kuga v gobcu in na parkljih, so se nasvetovala različna sredstva kot baje zanesljivo učinkujoča specifika proti ti kugi, oziroma so se hvalila kot taka z vso mogočo reklamo. Živilske kuge za njih odvračanje in obrambo. (Nadaljevanje.) Z malimi izjemami se je šlo za sredstva, katera so poskusili lajiki in jih potem kot nezgrešljivo učinkujoča ponujali v nakup deloma naravnost živinorejcem, deloma pa tudi oblastim. V največ primerih so iznajditelji postavili financijelno stran v ospredje s tem, da so si hoteli bodisi zagotoviti samopro-dajo, bodisi državno podporo oziroma premijo za iznajdbo. Ravnotako kakor interesirana centralna mesta v mnogih tujih državah bilo je tudi c. kr. poljedelsko ministerstvo pri-tnorano, zaukazati preskušnjo namišljenih sredstev za odvračanje kuge in zdravil zoper kugo v gobcu in na parkljih, da dokaže napram javnosti popolnoma brez pogreška in prepričevalno, kakšno mnenje je treba imeti od različnih, nekaterih celo dragih sredstev. Tako se je n. pr. dokazalo, da »Eugioform zdravljenje« po Hoffmann-ovem zisteni niti doseglo v profilak-tičnem niti kurativnem oziru obljubljenega uspeha, marveč da je odreklo. »P y o k t a n i n« se je tudi izkazal kot sredstvo, ki ne učinkuje dovolj. Tudi z a t o k s i 1 o m (»Atoxil«) se niso dosegli ugodni poskusni uspehi. Tudi sredstvo »C h i n a r s a n i I« ne odgovarja niti v pro-filaktičnem niti teravpetičnem oziru nadam, ki so se stavile vanj. Od nekega Ruperta H ii b 1 v R i p p a u na Moravskem priporočamo sredstvo (obstoječe iz prašnega smodnika, tani-na, starega sadnega hisa, trpentina in vode, kakor tudi pre-žveplanja okuženega hleva) se je seveda izkazalo prolifaktič-no in kurativno brez vsake vrednosti. Ravno tako nima noebne vrednosti od nekega Karala H r b iz Zebla. P. (Gornje Avstrijsko) priporočano sredstvo, obstoječe iz arnikove tekočine, ki jo je pred uporabo 20 krat stresti. Izabela baronica T r u c h s e s s pl. W e t z h a u s e n (Bavarsko) hoče zabraniti in ozdraviti kugo v gobcu in na parkljih z uporabo rožičnato - deteljnim semenjem, sladkim janežem in preslico v različnem načinu dajanja teh zdravil. Da se to ne da doseči z ozirom na malenkosten dietičen učinek rožičnatode-teljnega semena in sladkega janeža kakor tudi učinek preslice, je na dlani. Ravnotako malo so se dosedaj izkazala druga taka sredstva in različni načini varstvenega in zdravstvenega cepljenja za zatiranje kuge v gobcu in na parkljih; tudi v tujezemstvu so prišli pri preskušanji takih sredstev in načinov do istih rezultatov. Z ozirom na ta dejstva ostane prej ko slej glavna stvar pri zatiranju kuge v gobcu in na parkljih — razven uporabe in točnega izpolnovanja veterinarno - policijskih naredb, katere predpisuje zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni — uvedba urejene diete, izvrševanje primerne snage in prezračevanje hlevov. Intenzivno zdravljenje ran v gobcu bolnih živali z zdravili se ne priporoča; tozadevno zadostuje navadno, če se živini ponudi večkrat sveža pitna voda, ker se pri tem gobec zadostno izpere. Ker živina le težko žre, zlasti pa trdo klajo, dajo naj se se ji mehka krmila in eventuelno hudo bolnemu ži-vinčetu voda z moko ali otrobi. Posebno je treba skrbeti za bolne, spremenjene parklje. Deli, ki štrlijo, naj se kirurgično odstranijo ter ranjena mesta zdravijo s sredstvi, ki sušijo in razkužujejo. Pozabiti se pri tem seveda ne sme, da so za bolna živinčeta suha stojišča in ravno taka nastilj posebne vrednosti. Pri navadnem poteku bolezni zadostuje glede sprememb na vimenu večkratno mazanje s tolščo. V slučajih, ki so abnormalni, oziroma kateri potečejo težko, pokliče se naj pravočasno živinozdravnika, kar je v interesu živinorejcev samih. S tem pa vkljub temu še ni rečeno, da so živinorejci na milost in nemilost izročeni ti nevarni kužni bolezni. Na razpolago imajo dosti sredstev, s katerim se morejo obvarovati te kuge in se tudi obraniti pred preveliko škodo. Tozadevno nam da Ivan pl. T r i s s a n a v svoji brošuri »Die Maul- und Klauenseuche und ihre Bekampfung« (založba c. kr. dvorne tiskarne Oueiser v Amstetenu) lepe nauke. Nauspešneje varstvo proti okužbi zdrave živine, kakor tudi proti razširjanju te bolezni iz okuženih hlevov obstoji v onih naredbah, s katerimi je mogoče zabraniti prenašanje in nadaljno razširjanje; tujim osebam, zlasti živinskim barantačem, mesarjem, rezarjem, ma-začem se v kužnosumljivih dobah mora na vsak način prepovedati vstop vhleve; lastno osobje ne sme z bolnimi ali z okuženimi živalimi, kakor tudi z osebami okuženih gospodarstev, priti v prav nobeno dotiko. Opusti se naj nakup živine, kakor tudi dovažanje krmil, nastilja itd., dokler obstoja nevarnost, da se kuga raznese. Še strožje je treba izpolnjevati te naredbe, da se zabrani prenašanje bolezni iz okuženih hlevov. Hlevsko o-sobje naj sploh ne zapusti dvorišča ali pa šele, ko si je obleklo drugo obleko in obuvalo ter se temeljito razkužilo. (Sledi še). Skrb za varstvo rastlin v mesecu aprilu. Po vinogradih se opazi pri zgodnjih trtnih vrstah v nekake smodke zvito listje, kar prihaja od trtnega rilčkarja (trtjo-na). Te smodke riaj se pobere in jih sežge. Zdaj je skrajni čas, da si nabavi vsak vinogradnik razna sredstva in orodje za zatiranje dveh najhujših trtnih bolezni, t j. peronospore in grozdne plesni. Glavna skrb trtorejčeva bodi, da si omisli pravočasno eno ali več dobrih trtnih škropilnic in žveplavnikov, kajti samo s takšimi prihrani mnogo tekočine in žvepla. Nikar ni smeti pozabiti, da se dobi naprodaj posebne razpršilnike (Sibella, Trenti itd.), kateri se dado pritrditi na škropilno cev trtnih škropilnic, da te nadrobno pra-šijo. Osobito pri škropljenju trtnic in novih trtnih nasadov služijo ti razpršilniki prav dobro. Ti razpršilniki so tako napravljeni, da ali nadrobno prašijo ali pa da teče škropilna tekočina iz njih v obliki jakega curka. Med cvetenjem naj se pusti sadno drevje pri miru, ko pa odcvete, naj se takoj nadaljuje s pokončevanjem raznovrstnih sadnih škodljivcev. Na tla pod sadnim drevjem naj se razširi navsezgodaj rjuhe, drevje na lo krepko strese, da padejo z njega otrpnjeni cve-toderi, katere naj se pobere in sežge. V gluhih cvetnih popkih in porujavelih sadnih cvetih tiče ličinke, ali bube sadnih škodjivcev. Takšni popki in cveti naj se zmastijo s prsti, ali pa naj se jih pobere v kakšno posodo in vrže potem v ogenj. Gosenieja gnezda in gosenice zbrane v skupinah po drevju naj se z vejico vred odreže in vrže v ogenj ali pa, naj se jih kar na drevju osmodi z drevesno bakljo. Kakor hitro se cpazi po črešnjah in drugem sadnem drevju zemljemerkine ali pediceve gosenice, poškropi naj se z emulzijo, obstoječo iz mazavega mila in tobakovega izvlečka. Emulziji naj se prilije nekoliko navadniega špirita. Izboreu vspeli se doseže tudi z arzenikovo raztopino. Mnogo izda tudi nastavljanje lepivnih pasov.. Zgodi se namreč čestokrat, da pediceve gosenice vsled vetra1 ali iz kakega drugega vzroka padejo z drevja in lezejo potem po deblih nazaj v krone. Če pridejo na lepivni pas, se tam sprimejo in poginejo. Ko je sadno drevje odcveteto, naj se ga poškropi z modro-galično-apneno raztopino, kajti s tem se obvaruje sadje gnilobe in grintavosti, breskvino listje pred krčevieo itd. Rabi naj se 1% raztopina. Ako se rabi raztopina zoper krtovičenje listja pri breskvah, naj se jej doda J/4% amonijakove soli. Da se drevja odnosno sadja ne polotijo ličinke raznih rilčkarjev, gosen čice metuljčkov, razne mušice in ose, ki provzročajo piška-vost sadja, naj se prilije gailično-apneni raztopini 50—80 g kalijevega arzenika na vsakih 100 I. Ker so arzenikove soli močno strupene, zato je treba biti pri uporabi njihovih raztopin velike previdnosti. V tretjič naj se poškropi sadno drevje s prejnaštetimi raztopinami 2—3 tedne za drugim škropljenjem. Za pokončevanje drevesnih ušic, ušic živečih na vrtnicah itd., naj se rabi emulzija mazavega mila in tobakovega ;z-vlečka. Med oranjem in prekopavanjem naj se vse na površino zemlje spravljene polže itd. takoj pokonča. Da se obvarujejo turšične setve pred vranami, naj se namoči zrnje pred sejanjem v višnjevi anilinovi barvi. Da se plevel po žitnih setvah zatre, naj se poškropi plevel z 10% raz-stopino zelene galice, ali pa naj se potrosi po njem, dokler je še rosan, apneni dušik, ki žitu obenem gnoji. Žitne strune in stonoge, ki uničujejo kaleča semena, se pokonča, ako se jim nastavi izvrtan krompir. V tak krompir se ta mrčes prav rad poskriva, zato naj se nastavljen krompir po nekolikih dneh poišče in oblije z vrelo vodo. Kdor travnikov še ni pobranal, naj s tem ne odlaša več, kajti zdaj je skrajni čas za to delo. Goličave po travnikih, nastale vsled ogercev ali iz kakega drugega vzroka, naj se prekopa, pognoji in obseje s primernim travnim semenom. Predenica naj se zatira tako, kakor smo nasvetovali v pretečenem mesecu. Lovi naj se pridno majne hrošče, zlate minice in razne druge škodljive hrošče. Levi naj se jih navsezgodaj zjutraj, opari nato z vrelo vodo in vrže prešičem ali pa kokošim. Bramorje, nage polže, bolhače in drug tak mrčes naj se zatira po vrtih na oni način, kakor smo nasvetovali v pretečenem mesecu. Natančna navodila in pojasnila, tičoča se varstva rastlin in uporabe raznih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni in za pokončevanje raznih škodljivcev, daja brezplačno vsakemu podpisano vodstvo. Vodstvo c. k. kmet. - k e m. p o s k u š e v a 1 i š č a v Goric i. Kmetovalčeva opravila v mesecu apriSu. Na domu: Pazi, da se bo tvoja živina pravilno negovala. Proti koncu meseca krmiti jo začneš lahko z zeleno kla-jo, ali zapomni si dobro, da se ne sme izvršiti prehod s suhe na zeleno klajo prenaglo, ker ima to zle posledice. Da to preprečiš, primešaj, ko začneš pokladati zeleno klajo, ti klaji precej sena ali pa slame, naslednje dni pa množino sena ali slame polagoma zmanjšaj. Tudi če goniš živino na pašo, daj ji. preden gre na pašo, nekoliko suhe klaje, a tudi pasi jo spočetka le po malo časa. Vino pretoči na vsak način sedaj v drugič, sicer se ti lahko zblodi, kar pa prizadene mnogo nepotrebnega dela in sitnosti. V tem mesecu pričneš lahko z zidanjem novih in popravljanjem starih stavb. Na polju: S sajenjem krompirja nadaljuj, posej turšico, krmsko peso in deteljo, ter posadi fižol. Da zatreš na turšičnem zrnju morebitno se nahajajoče trose sneti ali takozvanih kil, operi jo pred setvijo z 2 do 3% raztopino modre galice. Da se žitne setve okrepijo, raztrosi pred pletvijo, in sicer o suhem vremenu, na vsak h a površine po 1 do 2 kvintala čilskega so-lotra. Okoli sv. Jurija ali proti koncu tega meseca pričneš lahko s košnjo laške detelje (inkarnatnice) in zimske rži za zeleno klajo. V vinogradu: Dovrši rigolanje, zasajanje, vežnjo in okopavanje. Ameriškim divjakom omandraj ali oblami poganjke in sicer pusti na vsaki trti samo po 2 lepša, če je trta močna k večem 3 za pocepljenje, ter priveži jih takoj h kolcu. S cepljenjem trt v suho nadaljuj. Proti koncu meseca pričneš gnojiti trtam lahko s čilskim solitrom. V sadovnjaku: Kar si namenil pocepiti ali pa prece-piti, izvrši čimprej. Na mladih, pocepljenih divjakih nastale poganjke odstrani. Preglej sadno drevje natančno in- zatri morebitni škodljiv mrčes in njegovo zalego takoj. Na vrtu: Da ti zelenjave poleti ne primanjka, posejaj jo od časa do časa zopet, posebno pa solato in radič posejaj v raznih presledkih. Posadi melone in kumare. V gozdu: S sajenjem gozdnih sajenic prejenjaj, prav tako tudi s kleščenjeni. Listje in gozdno travo poberi čimprej. Zatiraj razni gozdu škodljiv mrčes, zlasti pa borovega prelca, borovega in smrekovega lubadarja. Poročila. Koruzna centrala pri ministerstvu za poljedelstvo. Kakor znano, so se vršila med avstrijsko in ogersko vlado že dalj časa pogajanja, da bi nam ta slednja odstopila neko gotovo količino žita in mioke iz zalog ogerskega poljedelskega minister-stva. V prvi vrsti prihaja pri tem v poštev koruza. Da bo možno izvesti potrebne transakcije, je ustanovilo avstrijsko c. k. poljedelsko ministerstvo posebni urad (koruzno centralo), kateri bo imel nalogo, da bo po načelih trgovskega poslovanja, sprejemal iz rok konsorcija, kateremu je poverjeno državno nakupovanje na Ogrskem, potrebne množine koruze in jih potem izvažal v Avstrijo ter skrbel za to, da se nabavljena tur-šica posuši v tvoirnicah za izdelovanje sladu, ali v drugih za to sposobnih poslopjih in konečno v svrho mletve, porazdeljevala med posamezne mline. Oddajanje dobljene koruzne moke spada v delokrog vojno-prometnega zavoda za žito, s katerim bo koruzna centrala v nekaki zvezi, dokler se kaj drugače ne u-krene. Vodstvo koruzne centrale je bilo poverjeno veleindu-strijalcu, svetniku trgovinske zbornice. Fricu Mendel; obračunavanje in blagajniško poslovanje prevzame anglo-avstriiska banka. Nadomestek za juto (platno za vreče). Dandanes vlada veliko pomanjkanje platna za vreče, zato je bilo treba poiskati v to kak nadomestek. Med raznimi drugimi takimi snovmi prihaja dandanes v prvi vrsti v pcštev slamino vlakno, zvano »Stranfa«, katero izdeluje mehanična tkalnica Groning-ova v Mesum-u na Renskem (Rhein n./W.). S tozadevnimi poskusi se je dognalo, da so vreče izdelane iz te tkanine prav pripravne za gospodarstva, ali za hranjenje moke žal n i s o sposobne. Podeljevanje podpor onim, ki si nabavijo sejalne stroje. — Z ozirom na to, da bo treba letos z nekaterimi semeni posebno varčiti, kar pa se da doseči izključno le z uporabo sejalnih strojev, ki sejejo v vrste, zato je sklenilo c. kr. poljedelsko mi-nisterstvo z dne 24. februarja 1915, odlok. štev. 51071 ex 1914, da bo podeljevalo podporo v znesku po 100 kron za vsak se-jalni stroj, ki bi si ga nabavil kak kmetovalec, kmetijska zadruga, društvo ali občina. Te podpore zamorejo biti deležni edino le Primorci. Kdor hoče dobiti to podporo, mora: 1) Poslati prošnjo z računom vred potom pristojne glavne kmetijske korporacije c. k. namestništvu v Trstu. 2) Nabaviti si stroj najmanj za 15% nižjo ceno od one, za za katero bi bil kupil tak sejalni stroj v letu 1914, od one tvrd-ke, pri kateri ga sedaj kupi. 3) Dokazati, da mu je dovolila plačati tvrdka stroj v treh obrokih in sicer prvi obrok koj ob naročitvi, drugi obrok v jeseni in tretji obrok spomladi leta 1916. Za tretji obrok se smejo plačati od 1. januarja 1916 nadalje 6% obresti. (Poljedelsko mi-nisterstvo je že stopilo glede tega v dogovor z neko največjo avstrijske tvornico, katera mu je tudi zagotovila, da bo odda jala sejalne stroje pod tu navedenimi pogoji). 4) Vsak zasebnik obvezati se, da bo posojeval kupljeni sejalni stroj, ko ga sam ne bo rabil, tudi svojim sosedom. Gospodarske drobtinice. Da se prešičje meso dalj časa ohrani. Da se gnjati, slanina in klobase dalj časa ohranijo, se mora pričeti ravnati z njimi pravilno takoj na početku. Ako so gnjati in slanina zloženi na debelem, poskrbeti je tieba, da se vse plasti dobro presolijo. Posebno je treba pri gnjatih paziti na to, da ležijo in sicer manjše 6, večje celo 10 tednov v zadostno slani solomuri. Pri započetem solenju se morajo krog in okrog, zlasti na onih delih mesa, ki niso pokriti s slaninino kožo, krepko vtreti s soljo. Med solenjem se mora hraniti svinjina, če le mogoče v shrambah-kleteh s toplino 6—12° Celzija. Pri višji toplini pokvari se lahko solomura in svinjina, prenizka toplina pa ovira, da sel ne prodre v notranjost. Po končanem solenju naj se gnjati in slanino, da se preobila sol z zunanjih plasti nekoliko odstrani, namaka pol dneva ali cel dan v vodi in nato dobro omije. Preden se denejo v dim, naj se puste csušiti v kakem zračnem prostoru. Ako je le mogoče naj se puste na kakem prepihu več dni ali celo tednov, kar se ravna po manjši ali večji vlažnosti zraka. Klobase se morajo posušiti koj potem, ko soi bile napravljene. Med sušenjem ne sme biti svinjina izpostavljena mrazu,, vlažnemu zraku in tudi ne visoki toplini. Prekajati se mora meso polagoma in sicer v ne pregostem, mrzlem dimu, zadobljenem iz suhe žagovine, izvirajoče iz trdega lesa. Če se hoče ohraniti svinjina dalj časa, se mora prekajati gnjati kake 3 tedne dolgo, slanina do 2 tedna in klobase 1 teden. Pokcnčavajte poljske miši! Vsled vojne so avstrijski prebivalci takorekoč primorani, zadovoljiti se samo z onim živežem, ki ga doma pridelajo. To sili jih, da ukrenejo vse mogoče v svrho kritja zahtev, ki jih stavi do njih dežela in njeni prebivalci. Že današnje visoke cene živil same na sebi, nas vabijo, naj se poslužimo vseh mogočih sredstev, da pridelamo na svojih zemljiščih kolikor mogoče velike. Iz tega, kar smo opazili v letu 1914, se da sklepati, da se bodo pojavile poljske miši letos na mnogih krajih v Avstriji v večjih množicah. Zato naj se potrudi vsak po edini kmetovalec, kakor tudi vsaka kmetijska korporacija, da se bo ta škodljivec z vsemi mogočimi sredstvi pravočasno zatiral. Naj se uporablja za pokončevanje poljskih miši že eno ali drugo sredstvoi, doseči se da zadovoljiv vspeh samo tedaj, če se lotijo pokončevanja vsi skraja. Vsak naj se radovoljno pokori vsem izdanim odredbam, tičočih se pokončevanja poljskih miši. C. k. zavod za varstvo rastlin je vsak čas pripravljen dati potrebne nasvete, kakor tudi navesti sredstva in načine, po katerih se dado zatirati poljske miši. Še posebej moramo opozoriti na to, da se mora v vsakem takem kraju, kjer se je opazilo večje množice poljskih miši že v jeseni leta 1914, pričeti s pokončevanjem takoj, kakor hitro se tla odtajajo in zapuste miši skrivališča. Če se prične s pokončevanjem miši kolikor mogoče zgodaj, doseže se najboljši vspeh. — C. k. kmet. - b a k t e r i j o 1 o g i č n i in zavod za varstvo rastlin na Dunaju, II. T r u n n e r-s t r a s s e 1. Zapisnik, seje osrednjega odbora »Goriškega kmetij-s k e g a d r u š tv a«, vršeče se dne 11. marca 1915. ob 10. uri predpoldne v društvenih prostorih. Spored: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo tajnika. 3. Tekoči spisi. 4. Sprejem priglašenih za pristop k društvu. 5. Slučajnosti. Navzoči: Društveni predsednik A. Jakončič in tajnik Viljem Dominko, odborniki: Furlani Franc, Kovač Ignacij, Leban Peter, Martelanc Franc in Možina Anton. Opravičila sta svojo odsotnost: Saunig Ivan in Stanič Valentin. Predsednik sporoči, da se vsled odsotnosti ni udeležilo seje 6 gospodov odbornikov, ker so pri vojakih in da se je odbornik Alojzij Brajnik odborništvu odpovedali. Nato predstavi vladinega zastopnika Ernesta Klavžar, c. k. pot. učitelja za kmetijstvo in zastopnika dež. odbora goriškega Antona Podgornik, pristava slov. dež. kmet. šole, ter konšta-tira sklepčnost in zahvalivši se navzočim na udeležbi, preide k dnevnemu redu.. K točki 1. Na soglasni sklep navzočih še čitanje zapiska zadnje odborove seje opusti. K točki 2. Tajnik prečita naslednje poročilo: » Zadnja seja osrednjega odbora je bila 2. julija 1914. Od onega časa nadalje je bilo primorano društveno predsedstvo, reševati vse tekoče zadeve brez odsekov, kajti na bojišče je bilo vpoklicanih več odsekovih članov, z druge strani p