Šolstvo na III. katoliškem slioilu v Ljubljani. Pretekle dni se je vršil v Ljubljani III. slovenski katoliški shod. Bila je to velika klerikalna prireditev, kakor so običajno Mkatoliški" shodi. A ker imajo klerikalci prav tako pravieo prirejati sbode kakor liberalci in drugi državljani, nimamo s stališča enakopravnosti nič proti temu. Vsak človek imej svoje prepričanje in svoje mnerjje. V tem principu se popolnoma ločimo od klerikalcev. Ti pobijajo s kolom in kamenjem vsakega, kdor ni z njimi enega mišljeDJa. Na jeziku imajo enakopravnost, v dejanju so tiranski teroristi. Naši somišljeniki dobro vedo, kakšnega orožja se poslužujejo klerikalei, ako hočejo ubiti ali vsaj onemogočiti politiškega nasprotnika. Zato so nam ti ljudje nesimpatični, in četudi tuintam kaj dobrega zapišejo ali sklenejo, ne moremo verjeti, da bi bilo to odkritosrčno in storjeno iz dobrega naraena. Sodijo jih dejanja. čestitljiva cesarica Marija Terezija je že izgovorila krilate besede: nDie Sehule ist ein Politikum!" — In naši klerikalci kot dobri patrijoti se zvesto drže teh besed, saj nam je znano, da ni klerikalnega shoda, kjer bi klerikalci prvaki ne reševali — šolskega vprašanja. In tako je bilo tudi na III. katoliškem shodu v Ljubljani. Tudi tu so se razgovarjali o šolskem vprašaDJu, a na najvažnejši del tega vprašanja so pozabili — na regulacijo učiteljskib plač. Sicer so kričali zborovalci, da oni plačujejo učiteljstvo in šolstvo, a tega jirn ni povedal nihče — niti poslanec-učitelj Jaklič ne! — da je to plačevanje mnogo premajhno, da ni v nobenem razmerju z našim delom in da je najskrajnejši čas, da se sedanjim razmeram primerno in v soglasju s § 5 5. državnega šolskega zakona regulirajo naši prejemki. 0 tem ni bilo čuti besedice. Pri denarju se neha tudi klerikalno prijateljstvo do šolstva in učiteljstva. Seveda je govoril o šolstvu tudi dr. Šušteršič. Tuintam se je dotaknil tega vprašanja v tistem tonu, ki smo ga vajeni pri njem. S tem je povedano vse. Zanimivejše je, kar je govoril učitelj-poslanec Jaklič. Govoril je dvakrat. Prvi DJegov govor je žalostna pesem, prava elegija nesrečnega vojskovodje. Pozdravljal je shod v imenu navžočib učiteljev. Kakor pravijo, je bilo na shodu le 5 učiteljev In zato je labko umljivo, odkod elegični ton njegove pozdravne besede. Jakličev govor je v marsičem zanimiv. Navdaja ga bridka žalost ob prevaranih nadejah, ob neuspehih načrtih, a obenem je prepojen z lepim vonjem denuncijanstva in natolcevanja, kar je vsekakor značilno na vse strani. Jaklič je dejal: nKo smo nastopili pred 6 leti z organizacijo krščansko - mislečega učiteljstva v javnost, sem upal, da se oklenejo organizaeije vsi tisti slovenski učitelji, katerim je še Katoliška vera sveta. Pričakoval sem tembol.j, ko sem videl. kako navdušeno pozdravlja ves slovenski narod, ki se zbira pod katoliškim praporom, našo organizacijo. Menil sem, da bo dala tolika vspodbuda učiteljem pogum pokazati se v slovenski javnosti katoličane. Žal, da se to ni zgodilo! Ees je, da jaz nimam ne časa, ne zmožnosti voditi tako organizaeijo, tudi sem preveč oddaljen od središča vsega našega gibanja, Ljubljane. a mislil sem. da pride ta stvar v roke tovarišev in tovarišie, ki so v Ljubljani. A varal sem se. Potrkal sem tu in tam, in prosil in vabil, a povsod sem našel polno izgovorov. Ta ni imel časa, oni je imel pomisleke navzgor, spet drugi preveliko družino. Ta ni hotel zaradi ljubega miru med tovariši, zaradi takoiraenovane kolegialnosti, ta nima rad, da ga razni časniki vlačijo po predalih, in takih izgovorov še nebroj. Videl sem, da so vsi izgovori prazni, a da je strab tovarišev velik, da se boje liberalne javnosti. In odkrito rečeno, teh izkušenj jaz nisem bil vesel In liberalizem je imel iiasproti nam izborno pozieijo. Vzel je v roke časnikarski bič in je z njim brez pardona nasekal vsakpga nčitelja, ki se je drznil nastopiti javno kot kristiau. Liberalizem je imel oporo in svoje zastopnike v vseh zastopih, ki imajo usodo učiteljev v rokah, in priznati moram da so taki zastopniki svoj vpliv znali vporabljati. A liberalno ueiteljstvo, ki je bilo že organizovano, je proglasilo vsakega učitelja v naši organizaciji kot izdajico svojega stanu. — Res je, da v takih razmerah ni prijetno nastopati javoo. A res je pa tudi, da brez pognma ni zmage. — Od tedaj se je spremenilo marsikaj. Katoliska zave^t je v oašem narodu orjaško napredovala Naravni politični razvoj je pokazal, kaka laž je trditev, da ima učiteljstvo pričakovati rešenja iz gmotne bede le v liberalnem taboru. Verski razvoj je pokazal, s kako hinavščino so slepili liberalni učiteljisvojetovariše,češ, da niso proti veri. A glejmo jih danes. Njihovo geslo ,je framazonska ,,svobodna šola". Agitacija za nrazpoioko" jim je piemlačna in včeraj so sft dreDJali na socialno demokratienem shodu v nNarodnem domu", in kako vero izpoveda socialna d^mokracija, pa itak vsak ve. — Jaz mi*lim, da so ti dogodki vendar odprli <>či mojim pohlevnim tovarišem, da vidijo. daje učiteljski liberalizem ravoo tako protikatoliški, kakor vsak drug, araorda š^ nekoliko bolj sirov. Jaz misliin, da so dobili od tolikega navdušenja množic vsaj nekoliko ognja in poguma spoznati svojo katoliško zavest tudi v javnosti. — Na III. katoliškem sbodu je zbranih precej učiteljev. Večinoma znanci s prejšnjib shodov. In v imenu teh učiteljev najprisrčneje pozdravljam vse zborovalce z ua.jiskrenejšo željo, da bi ta shod vspodbudil učitelje, ki imajo še kaj verskega čuta, k živahnojšemu delu v smislu ,,Slomš_ove zveze". To so Jakličeve besede, natisnjene v nSlovencutt z dne 28. avgusta t. 1. Našim bralcem ne bo težko, napraviti si k tem besedam potrebni komentar. Mi poudarjarao samo, da ni na svetu časopisa, ki bi tolikokrat in na tak nekvalifikovan način napadal napredno učiteljstvo, kakor sta to dolala nSloveaec" ia nDomoljub". To napadanje in denuciranje se vrši že več kot eno desetletje in ni nič drugega nego sistematično in natanko preračunano izpodkopavanje ugleda šolstva in učiteljstva. V imenovanib časopisih nisrno še nikoli Sitali pobvalne ali vsaj prijazne besedice o šolstvu in učiteljstvu, doživeli smo celo, da je sam ljubljanski škof pisal pastirske liste, kiso ščuvali proti tema najvažnejšima faktorjeraa narodne prosvete! Zato nam Jakličeva žalna pesem ne zbuja nobenega sočuvstvovanja in nobenega kesanja. Kesanje pač! In sicer zato, ker smo bili proti sovražniku vedno preobzirni in pretaktni in se nismo držali načela: Zob za zob! Naše mnenje je, da je samo tisto učiteljstvo na svojem mestu, ki je naprednega mišljenja. Kako si naj mislimo napredek brez naprednega mišljenja? To je tako nemogoče, kakor je toplota nemogoča brez solnca. To ve tudi učiteljstvo, ki se zaveda svojega stanu, sicer bi se ne ogibalo nSlomškove zveze". In vzlic Borjaškemii napredovaDJu katoliške zavesti" mora priznati prijatelj Jaklič sam, da je število njegovih somišljenikov tako pičlo, da si ne upa sklicati obenega zbora »Slomškove zveze". To je dejstvo, ki govori neskonCno mnogo! A tudi pohvaliti moramo Jakliča, pohvaliti zategadelj, ker se je mnogo naučil — od nas, torej od svojih sovražnikov ali — kakor pravi sam — od sirovega učiteljskega liberalizma. Dokaz temu je njegov drugi govor na III. katoliškem shodu. Govoril je o šolstvu, kakor poroča BSlove_eca z dne 29. avgusta t. 1., tako-le: nNaše šolstvo mora biti urejeno tako, da bo podajalo dovolj soeialne izobrazbe. Vsak stan naj dobi priliko izobraziti se tudi strokovno do najvišje stopnje, da se bo mogel okoriščati z vsemi socialnimi pridobitvami moderne dobe, da bode ljudstvo moglo postati gcspodarsko trdno. Prvo socialno izobrazbo bi morala dajati ljudska šola, ki je za vse stanove skupna. Kmetski stan naj bi nadaljeval svo.jo izobrazbo v kmetijskib šolah, obrtniki v strokovnih obrtnih šolah in trgovci v trgovskih. Eazstave nai bi izpolnjevale strokovai pouk. A vsega tega rai nimamo, in od tod veliko pomanjkanje splošne in tudi stauovske socialne izobrazbe, zato se ljudstvo ne more povspeti do povoljnega blagostanja. Ni naš namen se pečati s podrobno uredbo šol, a zahtevati moramo, da že ljudska šola mladino socialno izobrazuje. Eod mora ostati zdrav, zakaj le zdrav rod more duševno in telesno napredovati. Zato bi morala že ljudska šola učiti, kako se narod zdrav obrani. Ložje je bolezni se obvarovati, kakor se zdraviti, pa tudi ceneje. Že šolski otrok bi moral vedeti, kakšno je zdravo stanovanje, zdrava hrana itd. Šola naj bi učila, kako se varujerao zlasti nalezljivib bolezni, predvsem jetike, kako se zdravijo razne škodljive razvade, zlasti pijanČevanje. Mladina mora imeti že neki utemeljen, a razumen strah pred takirai sovražniki njegove časne in večne sreče, da se jib bo vedel in znal izogibati. Ljudska šola naj zbudi v srcih mladine tudi stanovski ponos. Spoznajo naj, iz kakih gospodarskib razraer so nastali naši produktivni stanovi in kako so potrebni. — Že v Ijudski šoli naj dobi naša mladina pojem o zadružuištvu. Goji se naj vsaj preprosto knjigovodstvo, da si bodo gospodarji in gospodinje vsaj znali zabeleževati dohodke in stroške svojega gospodarstva, da bodo znali preračunati, kako gospodarijo. — A ljudska šola ne more dati dovolj izobrazbe posameznim stanovom. Zaradi tega je treba dati produktivnim stanovom strokovuih šol, da se vsposobijo za eksistenčni boj. Izobrazba našega kmetskega stanu se večinoma neha z ljudsko šolo. Za izobrazbo stanu, ki je tako važen, tako mnogoštevilen in kjer je treba tudi obširnega znanja, se ne stori skoiaj ničesar. Slovenei imamo samo kmetijsko šolo na Grmu in menda še eno v Goriei, katero pa more obiskovati le neznaten del kraetskih sinov, a so tudi za naše razmere neprimerno urejeoe. — Primerno bi bilo, da bi se po kmetih namesto sedanjih ponavljalnih šol uvedle kmetijske nadaljevalne šole in po več.jih krajih zimske kmetijske šole. kakor so v Švici in drugih naprednih deželah. A da bomo imeli sposobnib učiteljev, je treba, da je že na učiteljiščih povuk v kmetijstvu obvezen in da predavajo ondi res strokovnjaki. Zalostno je, ker nimamo kmetijske mlekarske šole, kjer bi se kmetski mladeniči mogli strokovno, teoretično in praktično izvežbati v raznih panogab mlekarstva, da bi mogli potem voditi zadružno mlekarstvo in to važno kmetijsko panogo dvigniti na višjo stopnjo. Sedaj si raoramo pomagati s tujim materijalom ali smo pa diletantje. — Država in dežele so dolžne dati sredstev za vzdrževanje takib šol.u In tako dalje . . . In sedaj vprašamo: Ali nismo vsega tega že nekje in že večkrat slišali? In odgovoriti moramo: Da! Že celo desetletje — in še več — govori in piše napredno slovensko učiteljstvo v svojem časopisju in na zborovanjih svojib društev o istib vprašanjih, ki je o njih razpravljal poslanec-učitelj Jaklič na III. katoliškem shodu. če vzamemo samo en konkreten primer, narn je omeniti ponavljalno šolo. 0 nji je že pred desetimi leti razpravljalo rSlovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani ter poslalo primerno in vsestransko utemeljeno peticijo na deželni šolski svet — a brez uspeha. Zabtevalo je, naj se odpravi sedanja ponavljalna šola in nadomesti z nadaljevalno šolo, ki naj ustreza potrebam kmetiškega prebivalstva. Tako tudi o drugib vprašanjih. Jaklič ni torej ,povedal nie novega, ampak je ponavljal le to, kar je napredno učiteljstvo že davno povedalo in želelo. Veseli nas pa to vendarle, ker nam je dokaz, da hodijo tudi klerikalci k nam v šolo, kjer se nauče mnogo lepega in koristnega, ker nain je to dokaz, da je prijatelj Jaklič takrat govoril neresnieo, ko je dejal na svojem shodu na Dolenjskem, da uiso liberalni učitelji nič drugega nego liberalni agitatorji. S svojim govorom na III. katoliškem sbodu, ki ga je posnel iz delovanja naprednega učiteljstva, je nehote priznal, da je napredao učiteljstvo delavno in z vsemi silami zavzeto za napredek in povzdigo šolstva. Ko bi bil pravičen, bi moral to javno priznati in tako popraviti ono krivico; a ker tega ni storil, je igral ulogo srake s pavovim perjem! Za Jakličem je govorilo še več katoliškib mož. Najradikalnejši reformator se nam zdi neki gospod Eavnibar, ki ,je dejal glasom nSlovenčevega" porožila: »Ljudsko šolstvo bi se moralo popolnoma preustrojiti. Berila nimajo prav nič praktičnega, najmanj pa verskega". Ko smo prebrali to globoko misel, smo se globoko oddahnili. Oe se ne motimo, je pedagog Eavnihar v navadnera življenju e. kr. poštar. In sedaj stopimo mi pred pedagoga-poštarja in mu recimo z resnim obrazora: nPoštarstvo bi se moralo popolnoma preustrojiti". In gospod poštar bo napravil začudeno lice in bo vprašal, kako si mislimo to preustrojitev. Najbrže pa bi nam dejal, da bodo s pošto opravili poštarji sami, mi pa naj ostanemo pri svojib kopitib! Tako tudi mi! Ker je g. Eavaihar pozabil povedati, kako si misli popolno preustrojitev šolstva, naj prepusti to vprašanje strokovnjakom, sam pa naj ostane pri svojem poslu in naj navmes vzame kako ljudskošolsko berilo v roke, da ne bo tako po nedolžnem obrekoval teh pobožnih knjig, ki se običajno začenjajo in končavajo z molitvijo. Gospod pedagoški poštar nam lahko verjame, da ni vso dobo svojega pobožnega življenja premolil toliko, kolikor premolijo in prebožujejo otroci enega razreda v enem šolskem letu. Zato naj nikar ne renomira s svojim pobožnjaštvom, ker ga vsak ubog šolarček glede tega užene v kozji rog! Enako globokoumna je sentenca, ki jo je poslal med strmeči svet dr. Zaj c: nUčitelji naj bi se v učiteljiščib učili praktičnih stvari, da morejo potem učiti svoje učence". Ta izrek bi se dal primerjati samo še s kakim izrekom delfiškega orakla, tako zagonetno se glasi. Doktor vsega zdravilstva, g. Zajc, zna lečiti telesne rane, a šolskib ran ne ume zdraviti. Temu dokaz so ravnokar eitirane besede. Da je treba reformirati učiteljišča, smo že večkrat povedali tudi mi, in nedavno so o tem govorili učiteljiški profesorji na Dunaju, o čemer smo poročali v svojem listu. To je nekaj pozitivnega, kar daje podlago resnemu razmišljanju ia resnemu delu. A s praznimi besedami, ki nimajo nobenega jedra in nobenega smisla, ne opravimo ničesar. Zato so brez pomena tudi vse druge besede, ki so jih govorili ostali zborovalci. Po naši sodbi bi bilo pametneje, da se na takib shodih sestanejo kateheti ter se pogovore o svoji nalogi. To bi bilo nujno potrebno in koristno! Kratko: Kar so pametnega povedali. to so se naučili od nas, vse drugo je prazna beseda, pesek v oči, fraza! Poudarjajmo pa še eukrat: najvažnejše in najzanimivejše so pozabili in preslišali. In to je klic: Dajte učiteljstvu kruba!