Knjiga Slovenska V XIX. veku. Dp. Lovro Vogrin r. 6. avg. 1809 pri sv. Trojici v Slovenskih Goricah, učil se v Mariboru in Gradcu, svečenik 1834, služboval v Ptuju, župnik v Mali Nedelji, pri sv. Jurju na Ščavriici, profesor duhovnega pastirstva in kanonik v Mariboru, stolni prošt, u. 11. dec. 1869.— Čvrst Slovan je pisal a) v Zoro Razlagovo 1. 1853 str. 103-112; Narodnost i vera. Na svetlo je dal: b) Tisučletno obhajilo v čast sv. Cirilu in Metodiju. V Mariboru 1. 1863. c) Sestavil je ,,obširen veronauk" in Bpastirno" t. j. učni navod v duhovnem pastirstvu za bogoslovce, kar je ostalo sicei v rokopisu, vendar dobro služilo učiteljem in učencem (Vid. Slov. Nar. 1. 1870. D. Trstenjak. Knjiž. Zgod. Macun 1. 1883). Na razgled bodi: Narodnost i vera. ,,Prst božji se je teknul naroda slavjanskoga, i domorodna iskra se je vnela v njem, ktere vgasnuti uijedui človečji sili več nije niogoče, ravno zato ne, ker od Boga je vžgana. Uplainenivša se ova iskra daleko gori po prostranoui slavjanskom svetu, od njene blagodatne toplote se je oživel otrpnjeni duh slavjanski, naroduo življenje se je pričelo, veselo se razvija narodnost, ter še veselejšo boducnost občta. Ali ravno v tej meri, v kteri narodnost krčpko i nezadtžljivo napršduje, ginja v mnogih srdcih verozakonska čut — opešuje vera. I ravno ovo je pogibeljno za našo narodnost, ter suuoiua ujeni gotov propuJ, zakuj včru i uuroduost stc neruzločljivo zvezane, jediia brez druge obstati ne more. Všra ako nije v narodnost, to je v narodnom jeziku na podlagi izobraženosti vsejana, ostane kot koren na suhi skali, hitro vsehne — včra brez narodnosti preide. I narod, kteri nima včre, je mrtev, kot tšlo brez duše, on neki čas životari, se vraehkuži, njega moci zgino, on propadne, i s njim narodnost. Ino zato se vera i narodnost nikak razdružiti ne smeta, ona sta dve nerazločljive sestre, ktere v narodu vzajemno napredovati morate, ako isti obstati i svojo budučnost imčti hoče". Dokazavši to po zgodovini kliče naposled: nIno ti raili moj narode slavjanski! Providnost božja te je zbudila, da izpelja s toboj svoje večne namene, kteri še so sada tebi skriti. Dala ti je vero, dragi dar nebeski, dala ti je narodnost, preblagi dar nazemeljski; drži zvesto sveto vero, i čuvaj jo, da ti s veroj ne propadne narodnost, sjedini se s središčem vere, s Rimom, skala Petra ti hoče biti varno sidro, da u burjah časov ladja tvoje narodnosti ne vtone, temuč da nezadržljivo jadra u svojem otetnom teku k namenu providnosti božje. Všra bo rodila slogo i ljubezen, in u njima se hoče pobratiti narod k večni slavi po besčduh izvrstnoga pevca: če nam je ljubezen mati Ino sloga nas pobrati: Večna bo Slovencev Bo Slovencev čast. (Virk. Drobt. 1849.) Kajetan Hueber r. pri Devici Mariji v Polju 2. avg. 1810, mašnik 1835, služil za kaplana v Moravčab, nekaj let za duhovna vojaškega, bil potem župnik v Stari Oselici in v čemšeniku, kjer je v pokoju u. 1. avg. 1870. — Zaslovel je Hueber po pesmici nBleško Jezero", spevani na otoku 7. vel. serp. 1847, prijetni po veličastnem napevu, natisnjeni vNovicah 1. 1848 št. 10: »Otok Bleški — Kinč nebeški — Krajnske zemlje Ti! — Venc iz raja — Te obdaja, — Vse se veseli itd.« V istem tečaju je priobčil spis »Mengeš vasem in mestain lep izgled" itd. — L. 1854 je zanimljivo pisal „0 spominku Vegatovem", vzbujen po nasvetu M. Peternelovem (str. 278). — L. 1855 nV spomin baronu Andreju čehovinu, stotniku c. k. topništva", um. 10. sept. 1855 (str. 319 Novic). — L. 1857 je zapel v Danici 1. 44: Memento moril (Spomni se — umerl boš!) na pr.: »Mlado dete v zorni že milosti — Joka, zdiha — ko na smertni poti — Že resnica sije mu od zgori: — Hčerka, sinček moj: Memento mori! itd. — L. 1859 v Vodnikovem Spomeniku poklonil je pesniku svojih umotvorov štiri: Krajnska; Bohinska; Per Savici; Planine (str. 107—109). — Prva — slovenska in nemška (Krainerlied . . Gottes Liebling ist und bleibt das bied're Krain, — Uebertroflfen wird's von keinem Lande sein) glasi se po prvem odstavku: Krajnska. Krajnska dežela je čudna in zala, Večno zastojn b' se enaka iakala! — Mejhna je vender pa čude Tri krije, Kterih ni več kodar solnce kolj sije. — Krajnska dežela je ljubca Boga, Se prekosit' od nobene ne da itd. Jožef Virk r. 10. marc. 1810 v Dobu na Kranjskem, učil se v Ljubljani, v 5. in 6. lat. razredu pod prof. M. Copom, bogoslovja v Celovcu, kjer mu je Slomšek bil duhovni voditelj in buditelj v slov. pesništvu, svečenik 1836, za duhovnega pomočnika služil v Grebenju (GrifFen) in Doberli Vesi (Eberndorf) na Koroškem, v Vozenici (s Slomšekom nadžupnikom), Grižah, Gornjem Gradu, v Spodnji Poljskavi, Češnjevcu, Ulimju, za župnika od 1. 1850 na Kalobju, od 1. 1861 pri sv. Duhu v Ločah, kjer je u. 4. jan. 1880. — Popeval je mnogo runogo in priobčeval pesmi svoje v a) Drobtincah, kjer se po vseh letnikih nahaja njegovih vsaj 73 največ pobožnih. L. 1847 je str. 97—108 po njem opisan ,,Gregor Pevic, slavni duhovski pastir Lavantinske škofije"; 1. 1852: Anton Knafelc kmet; 1. 1853: Urša Majhen Benedikova itd. — L. 1849 je priobčena znana pesen nSlava Slovencam" (Naj viharja moč razsaja — Večna bo Slovencov čast). Na razgled bodi iz 1. XIX (1865—1866 str. 287): Po gorci Jezus hodil Je sladko vince sjal, Vinograd blagoslovil, Kder je spod tersom spal. 2. 5. Jezus in vinska terta. Pa milo se razjočc Črez nehvaležni svet, In trojne solze toči Na vinske terte cvet: 7. Tretje solze je točil, Ker vidil je ljudi, Ki bodo vince pili, Pa njega križali. Zdaj vino vir je sprave In božje milosti; Nobena sveta maša Brez vina brana ni. 6. 3. Perve solze mu teko črez žene in može, Ker jim bo sladko vince Serce pokvarilo. In z Jezusom razjoka Tud vinska terta se; Pa solze spremenijo Se v grojzda jagode. Zatorej vince pijmo Poštenega serca; Pa le ne pozabimo, Na solze Jezusa! 9. Druge solze pa teko Črez lepl samski stan, Ker mu bo vince krivo Nebrojnih dušnih ran. Jezus pa grojzd poljubi In ga blagoslovi, In z grojzda vince teče Za sveto rešnjo kri. b) Novice 1. 1849 imajo najprej iz Drobtinc ponatisnjeno ,,Slava Slovencam"; potlej p. Nesreča nikoli ne prazuuje; Slovenci smo; Slovensko dekle; Šolska veselica v Ulimjim na Štajarskim: Le hitro v černe bukve ž njim; Očitna poskušnja v šoli Ulimski in v Podčetertku, nekaj od petja, od šol na Slovenskem sploh, in mnogih druzib narodskih reči (str. 167—179). L. 1852 spet iz Drobt. pesem ^Prave sreče dom"; 1. 1858 ,,V spomin Vodnikovega godu 1. 1758" itd. — Od petja v šoli piše 1. 1849 str. 179 na pr.: ,,Naj mi bo pripušeno še zavolj petja besedico pristaviti; in tiste učitelje prav lepo pohvaliti, ki se po vsi moči trudijo, petje Slovencov na viši stopnjo povzdigniti. Nasproti pa tudi ne morem zamolčati, de je mnogo učiteljev v ti reči nemarnih in lenih, de si ravno nam je ukazano, de se ima vselej po šoli kaka pripravna pesmica zapeti. Slovenski jezik je za petje kakor nalaš vstvarjen, in neoskrunjeni Slovenec rad prepeva; lepo petje povzdigne duha, oveseli ranjeno serce in k omiki naroda veliko pripomore. Pregovor pravi: Tam rad ostani, kjer pojo, — hudobni pesetn nimajo. — Dragi! ni vse eno ne, če se vaši učenci deržijo, kakor de bi kislo repo ribali, ali pa če so brihtni in nedolžno veseli. Ni vse eno ne, če učitelj sam na kori čivka ali pa če vsa cerkev poje. Kako veselo je v cerkvi, kadar vsa množica poje, de bi jo le poslušal! Kakoršni pa so učitelji, takošno je petje; zakaj na deželi imajo učitelji dolžnost Ijudi v petju vaditi, zato so se učili. Na noge tedaj dragi moji! staro kopito več ne velja, — naprej, naprej v vsib rečeh! Kdor roke križem derži, gre rakovo pot. Začeti pa moramo pri mladosti; tenjko šibico všibimo, kamor hočemo; star hrast se pa raji vlomi, kakor de bi se vkrenil itd." c) Zg. Danica kaže jih vse polno in jako različnih dopisov in pesni od 1. 1852 do 1880 na pr.: L. 1852: Šolska poskušnja pri Materi Božji na Kalobji na Štajarskim; 1. 1854: Maksimilijan Celjanski družbi sv. Uršule. Bratam in sestram živiga roženkranca. Zahvala po sv. obhajilu. V praznik neoraadež. spoč. D. M.; 1. 1855: Vošilo o novim letu; 1. 1856: Kapelica po Alf. Ligvor. Hribčik sred polja. Novi zvonovi v Dramnim; 1. 1857: Sv. Jožef. Sv. Jakop. Sladko ime Marija. 0 posvečcvanji sv. Ožbalta cerkve. Božična. Sv. Štefan. Novoletna; 1. 1860: Zlati dan v Štaj. Šmarji. Pesem sv. Vincencija Pavlana o dvestoletnici; 1. 1861: Ljubezen sošolska o 25letniin snidu; 1. 1862: Za novo leto; 1. 1863: Pirhi za Veliko noč. Kratek zapopadek pervega tedna višjih duhovnib vaj k do- segi keršanske popolnosti. Venec čistega serca. Sedem cvetlic v sedmerih kiticah. — Drugi teden: Venec zatajevanja samiga sebe. Tretji teden: Dvanajst stopinj popolne ljubezni do Boga — v 12 razstavkih. Drugi del keršanske Ijubezni. Sedem vertnic prave ljubezni do svojega bližnjega v sedmerih odstavkih. Jožef Virk Ločanski (str. 87—112). Pozdrav knezoškofu Maksimilijanu v Studenicah. Sv. Anton Padvanski. Pervo otročje sv. obhajilo. Slovesnost sv. Alojzija, šolskiga patrona. Vnebovzetje M. D. — L. 1864: Slovo ronaarjev od Matere Božje; 1. 1865: V slavo Marfi majnikovi. Darilo Marii. Hrepenenje po Jezusu. Sirota na materni gomili. Častite Marijo! Marija lepota nebes; 1. 1866: Sini Slave. Pesem, kadar merliča od hiše vzdignejo; 1. 1867: Misijon v Konjicah. Za slovo misijonarjem; 1. 1868: Sveti Oče in posvetna olika. Edinost. Marija rešiteljica jetnikov. Marii na Ptujski gori, Ločki božji poti; 1. 1870: Volilcein o novih volitvah; 1. 1871: Sveti Oče Pij IX nKriž od Križa". Domovina pa sv. vera; 1. 1872: Slavospev ob 2Cletnici papeštva Pija IX. Govor v katoliško- politiškem društvu vKonjicah: 0 Jezuitih (str. 280—307) Ločki. — L. 1877: Slavospšv Piju IX v škofovski zlatomaši. Nar lepši cvetlice; 1. 1878: Sv. Očetu Piju IX. za slovo. Venec K. Legatu na gomilo; 1. 1879: Za predbožični čas. Marijino slovo od prenočiša ob 9dnevnici pred Božičem na Mlačah 1878 (str. 394); 1. 1880: Diobna ptička na Marijnem božjem poti. Poslednje pisrao do vrednika Zg. Dan. — Jakopu Smoleju, kaplanu Ločkemu v slovo (str. 124). — Na p r i m e r bodi: a) Sini Slave. Vsi junaki, Slave sini! Se glasi po domovini; Hitro, hitro v boj kervavi, K srečni zmagi, k večni slavi! V boj za vero, dom, cesarjal Mati Slava prigovarja: Zmagati al slavno past', Bodi mojih sinov častl (Danic. 1800 str. 192.) Cesar kliče: Sini Slave! Rod junaški, bistre glave, Močni kakor oroslani, Z duhom, sercem meni vdani, Urno - gibčni kot posterve, Vsi junaki verste perve: Hitro, hitro v sveti boj, Nad sovražnike z menoj! 3. Da smo sini vere prave, Vsi junaki očetnjave, Bomo z mečem pokazali, Kadar v pervi versti stali, Boj junaške zmage bili, Z venci slave se ovili, Da donelo bo z višin: Vsak junak je — Slave sin! b) Edinost. 1. Dva brata vesela sta skupaj živela, 2. Se v žarji mladosti Ijubila zvesto; Drug z drugim po bratovsko sta poterpela, V potrebi si rada podala roko. Kdo drugi ta brata ljubezni nebeške Ko duh in telo sta osebe človeške? 3. Al s časom telo več duha ne posluša;4. Zabavlja in kliče; le jaz sem gospod! Zastonj pa uči in tolaži ga duša, Telo zagrozi se: Ti spravi se s pot'! Al komaj se duše telo je znebilo, Se mertvo zvernilo je v černo gomilo. Duh vodil je telo po blaženi stezi Veselja in sreče nebrojnih dobrot; Telo in vsi udje pa z dušo v zavezi Hodili so radostni venčano pot. O blagor! kjer taka edinost prebiva, Tam blagoslov milosti Božje počiva! Enako sta brata al sestri preljubi: Duh Rimska je cerkev, deržava telo; In blagoslov Oče nebeški obljubi, Ak cerkev deržava poslušala bo. Kjer bivajo pravi, pobožni kristjani, So tudi pokorni, zvesti deržavljani. 5. Le cerkev katoliška je prerodila Deržave mogočne in borne Ijudi; Da sije zveličanja zvezda ji mila, Omiko in blagor ji cerkev deli; Kjer cerkev v deržavi cvete, se spoštuje, Tam blagor, ljubezen in slava kraljuje. (Danio. 1308 1. 40.) 1. Slavovite — plete kite Dvajset šesti rožni cvet, Od kar slujcš — in kraljuješ Pij deveti, Oče svet'! c) Slavospev 16. junija 1872 o 26 obletnici papeštva 8V. Očeta Pija IX. 2. Ni ga slavljal, — ne pozdravljal 3 Papeža še v Rimu svet, Da bi zalo mu sijalo Solnce toljko slavnib let. Al tak zvito — in serdito Svšt še v Cerkev butal niSred viharja, svitla zarja, Pa stojiš junaško Pij! 4. Sin Marije! — hudobije Grešnega sveta razbij! V Križa alavo — pod zastavo Cerkve združi vse ljudi! 5. Ak Te psujo, — spone kuje Serd rovarstva: se ne boj! ,,Križ od križa!" — 'z paradiža Sije zmage venec Tvoj. (Danic. 1872 str. 197.) 6. Pij Veliki! — v bojni diki Čudež Božje milosti! Živi, živi! — Nezmotljivi Pij na veke Ijubljeni! d) V Spomeniku 1. 1859 str. 253 je splel Jožef Virk niku slovenskemu": ,Venec Vodniku pes- 1. Odpri se gomila In pevec ustan'! Slovenija mila Te klifie na dan. 4. Tud' jez Ti stoletja Spominek izbral, Domačiga cvetja Bom venec snoval: 7. Venc slave junaške, Bom z dobjam ovil; Kir pel si vojaške, Junake budil. 10. Okinčaj Tvoj venec Še klincovi cvet; Kir pesnik slovenec Rojakom si svet. 2. Že bela Ljubljana Te rešiti tmin, Kip stavi Ti vdana Stoletja spomin. 5. Na čeli rudeče Vertnice ima; Kir lubil goreče Si dom in Boga. 8. Prijaznosti neven Naj vencu miglja; Kir bil si pohleven, Milen'ga serca. ll.Zdaj cvetja šestere Sostavi glave, Da Tvoje se bere Preslavno ime! 3. Slovenci Očeta Pesništva časte, Slovenska dekleta Pa venčajo Te. 6. Še oljke krog glave Bom v venec povil; Kir mira in sprave Prijatel si bil. 9. In jablan cvetečih Ti daje mladik; Kir bil si slovečih Učencov vodnik. 12. V spomin je cveteči Ti venec podan; Kir pevec sloveči Si V o d n i k 1 spoznan. e) Večernice družbe sv. Mohora iraajo v sebi p. I. Od novih zvonov. III. Koliko je Bog lonaj vredeD. IV. Nezadovoljnik. XI. Pesem od sv. Mohorja. Marija, lepota nebes. XIV. Velikonočna itd. f) Koledarček II. V slavo Marije. III. Slovo. IV. Pet ran itd. — g) Glasnik Janežičev in Cvetnik p. 1. 1859: Vojšakom za slovo: 1. 1863: Prijatelju za god; 1. 1864: Pozdrav Slovencem; 1. 1865: Sreče dom itd. h) Pesmarica Razlagova 1. 1863. 1872: Slovensko dekle. Vojakom za slovo. Slava Slovencem. Vrli Slovenec (str. 63. 132). Bratovska Ijubezen. i)Besednik 1. 1869: Spomni se na-me! Slavospev o rojstnera godu. L. 1870: Volilcem. L. 1871: Bratovska ljubezen. Vrli Slovenec. Na vzgled bodi: Volilcem o novih volitvah 1. 1870. Komaj svitli cesar djali: nDalje tak' ne more biti!" Brž kopita so pobrali Nove ere Abderiti. Spet volitve ura bije, In volilcem zmaga sije, Ako moško mož povdarja: Vse za vero, dom, cesarja! 2. Koga bodeš, domovina! Za poalanca izvolila? Voli moža, Slave sina, Ki mu bije vere žila, Ki stoji ko skala siva; V srcu pa ljubezen živa, Boljših časov sije zarja: Vao za vero, dom, cesarjal Vse za vero, dom, cesarja. 3. 0 Slovenci! ne volite: Ne brezvestnega sleparja, Ne prismode srborite, Ne živine — opičarja, Ki brez duše in brez Boga Vam bo kazal ojstra roga; Trebuh takega konjarja Ni za vero, dom, cesarja! 4. Ne volite nemškutarja, 5. Ne volite neme veše, 6. Tudi ne liberaluha, Ki se rodu izneveril, Ki srca in glave nima; Ne volite bratje mili! In le vpraša: koljko dnarja Okrog vsake luči pleše,On bo trobil vam na uha, Bo s poslanstvom si nameril; Vsem po volji kima, kima;Take, da Bogu se vsmili 1 Ptujcem lizal bo podplate,On zdaj vaš, zdaj ptujca peta Razpor je njegovo geslo, Spred in zad pa grizel brate; Je nevarna jed pogreta;Prekucije meč pa veslo; Šilo takega čižmarja Buča takega krčmarja Cepec takega rovarja Ni za vero, dom, cesarja.Ni za vero, dom, cesarja.Ni za vero, dom, cesarja. 7. Za poslanca ni sposoben8. Izvolite može blage, Domorodec nove ere,Svitle zvezde domovine, On ume, ko zajc na bobenStebre zlate, rodu drage, 0 zadevah svete vere;Žive vere cerkve sine! Kako branil bo praviceTaki bojo trdno stali, Katoliške — sin levice?Se za vas potegovali, Taki duh polovičarjaIn grmeli sred viharja: Ni za vero, dom, cesarja.Vse za vero, dom, cesarja! (Besednik 1870 str. 92.) k) Slovenec je naposled priobčil 1. 1874 št. 53 — 57 govor, ki ga je J. Virk imel pri shodu katoliško-politiškega društva v Konjicah 12. apr. o treh (oziroma o prvem) virih, iz kterih lije časna in večna nesreča na ubogo Avstrijo in njene razdražene narode; 1. 1878 št. 72 — 74 pa govor nNa veseli god sv. Mohora, prvega škofa moje zlate slovenske domovine, in v spoinin 251etnice sloveče družbe sv. Mohora 12. jul. 1877." Tacih govorov, ki so deloma jako čvrsti, šteje se okrog 25. nKo bi Slomšeka ne bilo, težko težko bi bil jaz kdaj kako pesem zložil", rekel je sani večkrat; tako je pa — vesel vrstnik njegov — skladal jih marljivo o raznih priložnostih, daljše in krajše, da je na zadnje sam povedal, češ, kakih 4000 jih bode! 0 tein je ouienil prvi D. Trstenjak v Slov. Nar. 1880; drugi opisuje pesnika v Zvonu 1882 str. 13 — 18 Fr. Levec. — Vse pestni ranjkega pa — v XXIII zvezkih — in govore, cerkvene in necerkvene, z raznimi spiski ima v lasti nečak njegov, kteri je ujcu svojemu poklonil preljubeznjiv spominek v Zg. Danici 1. 1880 str. 37—95: čertice v spomin preblagemu, nepozabljivemu, rajnemu gospodu Jožefn Virku, prečastitemu župniku Ločkemu, marljivemu slovenskemu pesniku" — Rok Merčun, tedaj prefekt Alojzniški, kteremu bode skrb, da se spravijo o priliki na pr. po Drobtinicah Ljubljanskih itd. na svetlobo na slavo pisatelju in na korist narodu našemu. Tu naj se pokaže le še pesmica, ktero je 1. 18G8 dne 5. ruajnika bil zložil Mariji, ktera mu je sploh bila vzor v premnogih spevih: Jasno moje serce klije,Vir ljubezni, Mati pravaLepo pesem duše vnete, Oživljeno v čast Marije,In nebeške dike slava,O Marija, Ti darujem; Slavne vence duša vije,Roža si, Marija zdrava!Čuj glasove sladko pete, Ino svete melodije Kliče k Tebi vsa narava.Ko jih Tebi oznanujem Peva, ko zlat' maj zasije.Iz ljubezni, Tvoje dete.