119 številka.*
iihaja po trikrat na tednn v iettili i»-danjih ob torkih, 6«tMklh iu aobotah. Zjutranje itdanje it-kaj« ob 6. uri ljutraj, večnrno pa ob 7. ari veter. — Obojno iađujo itu«: ■a Jedra ihm . f. —.1*0, irven AvitriJ« f. 1.40 m tri neaee. . . 2.90 , . . I .— «a pol Irta . . . S,- . . . 8,-u tm l«te . . . 10.— . . . 1S,-Na nrtikt brez priieiaas nriiiln m
m jamljs •*ir. Posamične itevilke se dobivajo t pro-dajaloicah tobaka v Iritu po S nvč„ V OfrM po S avl. Sobotno veterno a m lrtm m ni., « Gorici « ii.
(V
0
V Trstu, v četrtek dne 4. oktobra 1804.
Tečaj XIX.
EDINOST
OImIIo alovenaketfa političnega druiti
Oglati te rađano po tarifu »petitu; ca nanio?« i debelimi črkami *e plačuje prostor, kolikor obi^g* < »rudnih rmtic. Po»lana onrartnice in jarnoiahTale, do-ruači oglasi itd. to računajo po pogodbi.
Viti dopUi naj te pošiljajo uredništvu : ulica Canerma it. 13. Vtako pumo mora biti frankovano, k«r nefrankovaua ae tprejjmajo. Rokopisi te ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglate spre-jema upravniiivo ulica Caterma 13. Odprto reklamacije so protte poštnino.
za Primorsko.
„r «Mae«H > m—f
Mestni svit tržaški.
(XXII. *ya dni 1. oktobra 1894).
(Dalje.)
Na to ne je oglaail lopet svetovalec £. Rnootich, češ, da ga je prehitel tovariš Morpurgo glede rasnih prodmetov, o kojih je hotel govoriti od (Raskovič) sam. Vendar pa hoče navesti io jeden alučaj, ki se je dogodil bal včeraj, in ki jasno d< kaiuje, da se na anse zanemarjati obrane italijanstva tržaškega mesta proti predrsnosti Slovencev. Bai danes, pravi govornik, je rogovilila tolpa pi-janih Slovencev po rasnih ulicah mosta, na čelu katere tolpa je vihrala slovenaka ta* atava. Ta tolpa je popevala in kričalo na vaa grlo po slovenski: ,Viva gli Slavi!« Danes je bilo le nesnatno itevilce teh kričačev, le kakih 30, a jutri jih utegne biti že 900. Po* lioijaki stražarji pa ao pustili te istivaloe lepo pri miru, menda zaradi tega, ker jo tolpa kriiala po slovensko. (!I) Nadslje pravi Baškovič, da je prav radovedeu, kaj bi ae do-godilo, ako bi korakalo krdelo meščanov p >d zastavo po meatu in da bi to krdelo kri* čalo: „Viva gli Italiani I« (Ploskanje na ga-loriji). Govornik zatorej toplo priporoča dnevni red, katerega je bil predložil Spadoni. Ste* tovaleo Veneiian pa je hotel io prekositi Spadonija, aato je predložil, da naj se v Spa-dooijevem predlogu o aemljevidih ispusti besedica .italijanski«, ker je umevno še samo ob nebi (P), da v Trstu ne moro biti drugačne nomenklatura, kakor italijanska. Spadoni je na to prisnal. da je dr. Venesian iaustil res nisvrstno misel1 in za to je podpiral Vene* sianov predlog. Župan je dal satem Spada-nijev dnevni red na glasovanje. Zbor ga je v sprejel s 20 glasovi proti 7. Proti so glasovali nait prisotni okoličanski svetovalci in desničarji Pazie, Mraoh in Albori. — O naslovu ,Dobrotvorstvow (Zdravljenje ubogih na domu) potegnil ae je svetovalec R. L u s-aa 11 o toplo sa kolikor mogoče obseino uva-ieoje adravstvenih potrebičin ljudstva ter je naproail mestnega fizika, da izjavi svoje me-nenje o novoianajdenem sredstvu proti daviei: o Behringovi sdravilni krvni vodi (Serum). Svetovalec dr. M o r p u r g o je priporočil, da bi akoraj konefiao uredili bolnišnico sa bolnike, ki ao oboleli sa kuinimi bolesnim! ter da bi preneali v to bolniinico sa ikrlatioo in dafico bolne. Svetovalec E. Uaaoovich je ponovil avoje priporočilo is prejinjo seje, da naj ao namreč ukaie okrajnim zdravnikom, da naj bodejo jako previdni s predpisovanjem sdravil aa uboge in pojasnjuje avoje priporočilo takč, da ni mislil reči, da naj se ubogim ne dajo potrebna idravila, ampak da se ne^ zlorabijo (prodajajo itd.) recepti sa zdra*
PODLISTEK.
Kmetikl upor.
IfMlnliMiit fHHt i—tH^jtltgm «»*<».
— Spini Avgust Senoa. Prtloiil 1. P. Planinski. —
Človeče gre po polji proti gozdu, gledaje vjednomer v tla, konjiki pa stoje na ceati, pojoč ai potihoma pesemeo, in zr6 sa njim. Za četrt ure ga sopet ssgledajo, kako hiti od gozda semkaj čez polje.
—	Ha, glejte ga 1 reče Jovan, ikods, da si ni spotoma »krhal vratu. Ogledub je.
Človeče se vrno.
—	Glejte, sakliče, kako dober nos imam. V pivnici aa gosdom pijeta.
—	Ali sta reaP vpraia častnik.
—	Oba živa, potrdi mali. Gledal sem ju odsunaj ekosi okno. Hajdiiao. Ali konje pustite v goidu, da nas no aaalutita po topotu. Četica zdirja čez polje do gozda. Tu priveić konjo sa drovje, jeden mož pa ostane za stražo. Za malo doapć do pivnice.
—	Obkolimo jo, reče pritlikaveo.
Uskoki in častnik se raskropč okolu sa-
vila is občinskih sredstev. Govornik ae čudi kakć da ga je mogel krivo rasumeti svetovalec R. Luizatto. Poslednji odgovarja, da ni mislil na Raskoviča, ampak da je vprašal le po atanju doviške epidemije. Predno je dal župan besedo meatnemu fi*iku, pohvalil je jako laskavo njegovo delavnost in marljivost. Mestni fitik dr. Coatantini je satem ob* lirno odgovoril na interpelacije. Med ostalim jc omenil, da davica že 10 let ni nastopila tak6 huda, kakor letos. Pred 20. avgustom, katerega dne so tukaj prvikrat rabili Behrin-govo zdravilno krvno vodo, umrlo je za da-vioo okolo 437. obolelih. Od te dftbe pa so sdravili nad 100 bolnikov s novim sredstvom in od teh jih je umrlo le 11. To dej* stvo isnenadilo je tim prijetnejie, ker so je sploh računito, da s vporabo novega aredstva pade umrljivost na 20%. Vondar pa ni smeti gojiti prerožnatih nadej, kajti Behringovo sdravilo pomaga le tedaj, ako ae je rabi pravočasno, kar pa se bai v bolniinioi ne more zgoditi, ker rasni stariii prinaiajo svoje bolno otroke v bolniinico ie-le potem, ko je bolezen že daleč napredovala. Govornik je tudi omenil, da novo arodstvo no rabijo le v bolnišnici, ampak da ai je naročil mestni fizikat večjo partijo tega sredstva ter da more .vsled tega poatreči tudi povpraševanju zasebnikov. Kar ae dostaje Morpurgovega priporočila gledč bolnišnice sa bolnike na kužnih bolesnih, pa omenja govornik, da bolniinica sicer ni ie dogotovljena, toda da se pripravi v kratkem in zato priporoča, da ae atavi v predležeči proračun sa dogotovljenje zgradbe potrebna svota. Zajedno pa ao barake, stoječe za bolniinico, v kojih barakah so bili oboleli za oaepnicami, pripravljene sa bolnike, obolele sa davico in škrlatico, ker je v Trstu že nestalo epidemije osepnic. Nadalje omenja, da se je mestni fizikat že bavil a tem, kakĆ je treba priti v okdm slučajni ■lorabi (prodavanju itd.) receptov, katero iz-davajo okrajni zdravniki ubogim.
Nadaljne tretje Čitanje proračuna vriilo so je brea rasprave. Župan je dal na glasovanje predloge finančnega odseka gledč pokritja primanjkljaja. Prvo točko, tičočo se splošnega proračuna, odobril je sbor a o-glasno; drugo točko, katera sahteva, da dovoli vlada mestni občini sa daljna tri leta pobiranje dosedanjih davkov in doklad, vspre-jela je veČina soglasno, proti ao glasovali le naii okoličanski zastopniki. (Da ono-revole Mauroner ni nai in tudi ni prav zastopnik okoličanov, 'pokazal jo s tem, da je glasoval s večino. Ur.) Tretjo in četrto točko je odobril sbor soglasno. (Ti točki ae dostajeti kredita v najvećem znesku do 600.000 gld. v konto korentu. Glej ,Edinost",
zjutrsnje izdanje, it. 111 s dnć 15. septembra. Ur.) Konečne zaključne številke proračuna ao toraj to le :
Redni dohodki . gld. 2,847.000 . stroški . . . 2 813.700
Prebitek.......gld, 33.300
Izredni stroški . gld. 201.300 , dohodki . ,	8.700
Primanjkljaj ..... gld. 192 600 odbivii torej gorenji prebitek od tega primanjkljaja, pokale se faktični primanjkljaj.....gld. 159.000
Sadaj torej soamo, pri čom smo !
(Konoc prih.)
Politiške vesti.
Delegacije. Saj a dna 3. oktobra av* atrijske delegacije ostane znamenita za vso bodočnost, kajti oglasil se je v tej soji tudi sgovorni in slavni poslanec tržaiki, velospo-štovani g. Burgatallcr, da tudi on brakno po nosu te poredno Mladočehe. Wo alles liebt, kann Kari allein nioht hmeen — ali pa narobe, kaj ne gospod Burgstaller! P Obžaloval je namreč, da Mladočehi „brez vsacega vzroka" pobijajo vse, kar je nemško in italijansko.
V podrobni razpravi o proračunu mornarico odgovarjal jo poveljnik isto, baron Btor-n<-ck, na pritožbo del. Klaiča, da ae pri vsprejemnnju v mornarsko akademijo na Reki postopa povsem nepristranski in ne glede na narodnost, vendar mora pripomniti, da dalmatinski prosilci nisu sadostno vešči nemščini, ((Jo se ne motimo, je pa ravno baron Sterneok aatn nodavno naglaial v odseku ogerske delegacije na neke opazke grofa Bethlona, da neposnanje nemščine ni glavna ovira napredovanju gojencev ter je naglasa! še posebno, da gojenci ogerske narodnosti napredujejo, dftsi ne poznajo dobro nemščine. Op. ured.) Dalmatinsko moštvo pa je jako vrlo, Na opazko poročevalca dra. Russa, da so druge kronovine še slabše zaatopano v mornarski akagemiji, nego pa Dalmacija, ter da ao pritožbe dra. Klaiča le pojav narodnih teženj, vsprejela je delegacija proračun vojne mornarice.
Pri razpravi o kroditu za zasedeni pokrajini (Bosno in Heroogovino) oglasil se je češki delegat dr. Slama. Na ta govor amo bili ze]6 radovedni in smo rekli Še prod par dnevi — ko jo namreč miniater Kallay rasvil najdivnejšo sliko o upravi v Bosni in Hercegovini —, da treba počakati, kaj- poročejo k temu Mladočehi. Kolikor moremo posneti iz kratkega oficijelnoga brzojavnega poročila, izjavil se je dr. Slama približno nastopno: Po proračunu ni mogoče prav soditi bosansko
upravo. Govornik pripoznava sicer lep napredek tu pa tam, ali ta naprodek zadovoljuje bolj tujce, nego pa domačo Ijudetvo. Kot glavni vzrok nezadovoljnosti ljudstva navaja govornik deaetino in pa način, kakor ae iztirjava iata. Nadalje omenja, da ao v Sera-jevem zaprli več uradnikov in jih obdržali potem cele itiri tedne v policijskem zaporu. Slednjič zahteva, da se uravna obdačevanje gospodarskih odnoiajov. — Delegat K I a i 6 povprašuje, kako stoji z gradnjo bosanske železnico do dalmatinske meje in pa se za-snovanjem katastra.
V svojom odgovoru naglaia minister Kal lav, da so bila letos izvajanja opozicijo veliko objektivneja nego pa prejinja lota. V poljedelski in živinorejski stroki da ae jo izvršil v poslednjih letih pravi prevrat. Od 93 organisovanih občin je imela v letu 1893 jodna sama primanjkljaj. Odveza desetino je tudi napredovala. Obiskovanje iol so je pomnožilo za 15 odstotkov. Med 40.000 obiskovalcev muzeja je bila v minolem letu večina kmotov. Investicije vlade se pokrivajo vedno iz prebitkov. Preoanova dosotine je aicer ros potrebna, toda zavisna jo od razvoja dežele. Gradnjo železnice do dalmatinske moje in Spleta smatra tudi ministor kot življensko vprašanje Bosne. Predbacivanjo poneniče-vanja jo neopravičeno. Okupacijski kredit so vsprejeli na to.
Minister sa vnanju stvari je odgovoril na to na interpelaoijo, kojo so stavili (lel, Pac&k in tovariši v proračunskem odseku — gloj najnovejše vesti v današnjem sjutranjem izdanju — : „Na vprašanje Pac&ka, ali soje aklenil in ali obstoji vojni dogovor a Srbijo, odgovarjam, da no o b a t o j i. Vstrajain pri tem svojem odgovoru. Po del. Pacaku in tovariiih predloženo besedilo dogovora jo širila radikalna stranka in tudi jaz eem jo čital v nekem listu ; toda isto je podvrženo tor se v letu 1882. ni sklenila nikaka taka pogodba. Morda ao je popred, nego aem jas nastopil ta urad, aklenil kak dogovor v varstvo Srbijo, a sedaj jo izgubil svojo veljavo in jo nemogoče, da bi obsezal tako absurdne stvari,,'kakor je tisti §., kateri prepušča Srbiji carte blanche gledč Bolgarijo*. — Na to so vsprojeli sklepčni račun za leto 1892, carino in proračuno skupnega finančnega mini^terstva. — Prihodnja seja bode jutri.
O brošuri dra. Forcggerja, naperjeni proti osnutju slovenskoga gimnazija v Colju, piši iSuliitterruichidcht) Poat", da jo ist-t (brošura namreč) pisana toplimi besedami in prepričevalnimi razlogi ter da zveni iz isto krepak apel do Plonorja in Wurmbranda in do — poslanca IIohonwarta,
kraljevina, ko no se sodniki somi zgražali nad nasledki svoje krivice. Stoprav ko ho jo začul strašanski vzkrik obupnega srci, pogaženoga od Tahijove bosnosti, ko se jo rušil zakon in rod in ko je užaljona zavest kmetskoga sveta hotola, da odpravi greh zopor naravo, moč plemstva, pustili so plemiči na cedilu stranko Frančiška Tuhija, kateri je v tem splošnem meteži kruto duše, otrplega srca, uvelega telusa, trpinčen od bolezni, sa-moval nu trdnem Soeodu kot iznemogel volk sredi svojega brloga. Žolč mu je vzkipeval, srdit jo bil, ko jc gledal s visokega stolpa, kako se kakor daleč oči Bcžojo dviga plamen kmetskega gneva pod nebo — a še besnejši, ko mu ban naznani, kako aodišče zaukazujo, kako kralj ostro preti in zahteva, da se Ho-ningovici povrne polovica vsega posestva, tisti Ileningoviei, katera jo bila ž njim boj na življenje in smrt, katera je v srco ranila oholega boljarja, obljubi vsi svojo hčer njega sinu, a jo potem dala malemu neimovitemu plemiču.
(Dalje prih.)
motne hiše. Pritlikavec pa potegne častnika za roko iu ga povede potihem do okna.
—	Poglejte, gospod ! Oudu za mizo sedita in jesta. Oni brkati je Ilija. Ta naj ostane živ, a drugi jo Gušetič, tega za šalo lahko sakoljete.
Obi sedita s hrbtom obrnena proti cknu. Steklo sazveni, okno poči in v sobo ustreli puška. Oba kmeta Bkočita na noge, zgrabita puški in pomorita skozi okno, pred katerimstoji dvojo Uskokov, skritih za drevjem.
—	Kdo ai, vrag P zakriči Ilija in ustreli, a Uskoka odgovorita a puško, ali ni bilo v nji srna. Streljalo se je in streljalo, toda v tem ae odprć za hrbtom kmetov potihoma vrata in kot riai planejo od odzadej Uskoki in Čaatnik na kmeta. Kratek jo bil boj. Za malo ležita kmeta svezanih rok in nog na blatnih tleh pivnice, dočim gostilničar hlad- I r.okrvno toči vino častniku in njega Četi.
—	A kdo mi plača vino, katero sta ta dva lopova popila P vpraHa krčmar.
—	Jas! .nasmeje se Drmačič, kateri je priiel na prag, videč, da sta kmeta zvesana^e
jnz plačam za svojega prijatelja Ilijo. Dober večer, boter, kako je kaj P Od Sevnice so nisva videla.
—	Pes, za&kripljo Ilija.
—	Ej brate, stopi pisar smehljaje pre-denj, žal mi jo tvoje mile glave, ali šo bolj žal bi mi bilo tistih petsto zlatov, katere mi jo rdnjo obljubil gospod Turn. Potem sodo tik Jovana.
—	NA, tu ti je plača! vižo častnik polno mošnjo zlatov ogloduhu, kateri prično zlato novce stoti tor naposled reče smehljaje bo :
—	Celih petsto! Prav jo. Dragu glava, kaj ne, Jovan ? Nu, tu imaš jednega.
—	Juda! zamrmra Jovan in se odmakne od malega pisarja, ne dotikaj ae mojih poštenih lic.
XL.
Začetkom leta 1573. se je reftila vsaj na polovico po desetih letih velika pravda, katera je hrvatski narod stala toliko solzil, toliko krvi. Počasna pravda, omadeževana s podkupovanjem in prijateljstvom, isrekla je le jtedaj svojo boaedo, ko jo vskipola oela
It to iijav« je jaeno ratvidno, 4* ,9ilfl5it«r-reichischa Post" (oglata popolnoasa s broiuro Foreggerjevo, da je torej nasprotnica uresničenju želje itajarakih Slovencev. — A kakov tiat je ta ,8(idd)terrcichiache Poat P" Je-li morda to kakov nemiko-nacijonalni liat P Ne, to je glaailo »tmernih* nenikih liberalcev — pravijo ce!6, da ima svei® i deželnim predsednikom Kranjskim —, teh najpristnejiih oboievatuljev koalicije.
Zakaj *mo naveli vae to P Zato, da podpremo svojo trditev, da od koalicije nimamo pričakovati sadovoljenja niti šalim kulturnim težnjam. In će nam kedaj morda tudi rea pade kaka mrvica s koalicijske mise, poplaćati jo bodemo morali vaikdar in bogato i — kompenzacijami. In kakor nas uči celjska skuinja, položiti nam je odikodnino na žrtvenik, ie predao smo dobili svojo mrvico. Scbiino Gegend 1
Aha! V denainjeas »jutranjem isdanju smo naveli par stavkov ia „Nowe Reforme*,
v	katerih iijavlja dotični ćlankar, da Poljaki nikakor niso pri volji, aatajiti avojo preteklost in odreći so svoji samostalnosti sa vse večne čase. Tod* no moremo si kaj, da ne bi naveli ie par posebno markantnih is-jav, V dotičnom Članku je čitati, da ac Poljaki tudi aa trozvoto ne bi mogli ogrevati, ako bi i*ta zahtevala, da s« morajo Poljaki odpovedati „poljskemu vprašanju" na Pruskem t!!
Po tej izjavi moramo soditi, da so Poljaki le pogojni prijatelji trosvese, (o je, io dotlej, dokler luta ne križa potov .poljskomu vpraftanjuV Ker so pa dandanes mnogo govori o hjalnosti in tudi — suuiniji, je pač opravičimo vprašanje : kdo je loja!-uejii: ali odkriti nasprotnik, ali pa prijatelj — s pogoji P — Toda poljski člankar je storil io kora naprej, izjavljajoč slovesno, da vse duievno delo Poljakov crpi moč in navdulenje iz prepričanja, da vae to delo velja bodoči neiavisni Poljski. Konečno pa je odpol poljski politik vse svoje gumbe, da pokaže poljska prsa, ka-korina so. Svoj članek taključuje s Izjavo: „Kakor nobena droga driava, tudi A v stro-Ogeraka nima nikake p re d p r a v i ce d o nedotakljivosti in do večnega obstoja nje dana I-njih drlavaih organizmov.
Glejte no, saj amo vendar dobili odgovor na vpraianje, koje smo stavili nedavno v svojem listu: Ali je mogoče uresničiti poljske nade, ne da bi se pri tem premenila sedanja sestava naie driaveP In odgovovor se glasi, dane!
Pritrditi pa moramo brezpogojno vskliku .Novo Reforme*: Zakaj noj bi postali mi Poljaki Nemci, ko lahko ostanemo Poljaki P! Gotovo ! Toda sedaj vpraiamo gospodo Poljsko : sakaj sumničite tako radi druge, ki isto-tako nočejo postati Nemci, ampak hočojo ostati Čehi, Hrvatje in Slovpnci! Lo doatedno t Magnittska zbornica v Budimpeiti
pričela je raspravljati — kakor smo že sporočili v danainjem sjutranjem itdanju — o zakonskem načrtu o svobodnem isvrievanju
vi	roispovodanja. Razpravo so se udeležili med drugimi: kardinal Sohlauch, srboki pa-trijarh Branković, gliko-vztolna ronnnnkn fkofa Metianič in Popea.
Različna vosti.
Njegovo Veličanstvo, presvetli cesar je
odpotoval ainoč v grad GoJollu na Ogenkem.
Cesarjev god. Kakor amo bili že sporočili, bila je danes ob 10. uri dop. slovesna sv. mata v stolni corkvi pri av. Justo. Službe božje so se udeležili razni zastopniki civilnih in vojaftkih oblastij ter deputacije patrijotiAkih druitev. Bojimo se, da nocoj pri vojnjkem koncertu v restavraciji „Al Giardinetto* na Acquedottu ne bode mnogo ljudstva, kor je bilo vreme jako neugodno. Drufitvo „Amtria* priredi nocoj veselico v svojih druitvenih prostorih.
Podržavljenje južne železnice. Z Dunaja
poročajo, da jo prejelo glavno vodstvo južno železnico identični noti avstrijske in ogorske vlade, s katerima so poživlja omenjena družba, da pričnu pogajanja rudi podržavljenja južne želcnrce. Pogajanja prično baje prihodnji tedon.
Županom V Pulju je izvoljen sopet dosedanji župan dr. R i z i i. Italijsnski listi po-rečajo, du jo g. dr. Ri/zi ob tej priliki icustil „briljanten govor". — Puljski občani pa si
najbrže ne let« loTTko .briTjantnTV govorov, ampak — dobre apravo.
RazpuftĆeno društvo Vlada je raspustila
društvo „Biblioteca Algarotti" na otoku Krku, ker isto ni več izpolnjevalo pogojev svojemu obstanku. Zajede« je razpustilo tudi čitalniea, spojeno s lem drultvom.
Za podružnice drelke sv. Cirila la Mstoda daroval je Franjo A. 1 liro 35 centeaimov ie 10 lepta.
Ali ]• Trat iguMjea za aat ? Is krčmarskih krogov se aa« pite: Pod sgovejim ea-
slovom prinesla je včerajinja „Eiinost* članek, t katerem se bavi s peročim vpraia-njem: razpravlja namreč o sedanjosti in bodočnosti tržaških Slovencev. „Edino-iti* bode gotovo hvaloten sleherni Slovenec, kakor smo in bodemo hvaležni tu Ji morebnit« nim drugim dopisnikom, kateri bodo skuiali očistiti Ljubljansko megleno obsorje na to stran. Včerejinji dopisnik se med drugim pohvalno spominja tržaikih narodnih krčmar-jev, katerih je pa žalibože premalo. Slovenci ■mo po Številu v večini med krčmarji, to prisnajam tudi jaz, sli, Šal po večini — nezavedni. Vem, da tu ni pravo mesto za reklamo ali ne morom si kaj, da ne bi izjavil, kar me peče. Tržaiki Slovenc'! Podpirajte zavedne slovensko krčmarje, trgovce, obrtnike itd. in videli boiete, da kdor še danei spi, jutri ne bode več spal, ker se prepriča, da Slovenec podpira le Slovenca. I nas jo v eroe zbodlo neko osobno rovarenje od neke, slabo (ali niš P) o nalih razmerah poučene strani, nas pravim, koji amo stavili avoje življenje na kocko za naš mili narod in koji smo vedno pripravljeni boriti ae in, ako treba, kri proliti za domovino naio. Tolažimo se, vedoč, da oni, koji prorokujejo pogubo tiiaikim Slovencem v morju Italijan* atva — niso pravi proroki, ampak lainjivi in nespametni. Mesto, katero šteje gotovih 33, reci triintrideset druitev slovenskih ia (ako bi šteli pravično) gotovih 80 tisoč Slovanov ; tako mesto so ne more in se noče potopiti v morje tujcev — naftih priseljencev. Soveda, za danes nam zapovednjojo oni, ali veter ne bode pihal vedno uem protivno in — ne vdajtno so!	Kr.
Popravek. V danainjem sjutranjem izdanju je rešeno v venti „Iz petrazrednico družbe sv. C rila in Metoda", da jo letos odšlo iz tega zavoda 57 učenoev na c. kr. državni gimnazij. To bi bilo za skromne naio razmero res iz edno visoko štovilo, katero utegnemo doseči se lo tedaj, ko dobimo nade šole v mestu. Dojstveno pa je prestopilo is omenjenega zavoda p e t učencev, kar jo ipak zadostno Število io i ozirom na to, da pohajajo omenjeno iolo skoraj lo ufienei jed-nege samega okraja. A to štovilo, četudi neznatno, dela vendar vso čait našemu uči-teljstvu.
Statistika tržaika. Od 28 du 29. septembra t. I. rodilo se je v tržaški občini 54 otrok (27 moikih in 27 ženskih); poleg teh jo bito 9 mrtvorojenih. Umrlo je 76 oseb (35 moikih in 41 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 25 69 mrličev na vsakih 1000 du5. — Zdravniški izkaz navaja mod vzroki smrti: 1 slučaj škrlatice, 9 si. d&vice, 4 si. vročinske bolezni, 12 si. jotike, 7 si. vnetja sApnih organov, 4 si. kApi in 2 samomora.
Ogenj V Škednju. Predsinočnom jo nov-stal ogenj v hiši posestnika Franja Sancina-Oimota v Škednju. Ogenj so pogasili domačini sami, ne da bi bili pozvali gasilca v pomoč.
Državni bankovci se umiknjo polagoma iz prometa. To dni sti avstrijska in ogerska vlada zopet vložili v državno avatro-ogersko banko za 3 milijone gld. v zlatu. Bai toliko srebrnega novega denarja pride v promet iu za tri milijono papirnatih bankovcev potegnejo iz prometa. Doslej »ti obe vladi ulošili pri banki za 29,600.000 gld. zlata.
D&vlca- Tukajšnjemu „II Piccolu* javljajo iz Kopra, da v selib TopoUvac in Gradina razsaja d&vica. Ker pa ljudje iz teh krajev zahajajo v Koper in v Trst prodajat svoje pridelke, poživlja dopisnik okrajnega zdravnika v Poreču, da stori potrebno, da se prepreči preteča nevarnost. — Mi seveda nimamo nič proti temu, da ae skrbi za javno zdravje, toda briga „Piccolejeva" se nam vidi vendar malo sumljiva, ker dvomimo po vsej pravici, da bi bil „Piccolo" toliko glasen, ako bi v Topolovcu in Gradini bivali — Italijani.
Zlata poroka roditeljev nadikoft olo-
muikefS. V Breaniei, v rojstvenem meatecu nadškofa OlomuŠkega dra. Kolina, slavila sta minolo nedeljo zlato poroko roditelja nadškofa OlomuŠkega. Došel je tjakaj nadbiskup sam, daroval sv. aaše in blagoslovil zveso tvojih roditeljev. Slavaosti je prisvatvovala velike mnošiea ljudi).
Novinci. Te dni Je bilo solo živahno gibanja po ulicah triaibih : prihajali so novieei od vseh krajev, da nastopijo svojo vojaško dottaoet. Ker pe je deiole Primorska po veliki večini slovenska in hrvatska, je menda pač naravno, da je bilo čuti mnogo našega petja. Kdo bi bil toliko pedanten, da bi so izpodtikal na tem, ako je mladenič nekoliko glasen v trenotek, ko je vzburjeno vse njegovo bitstvo, ko mu je zapustiti vse, kar mu je prirastlo k srcu: dom in drage svojce, in ko mu jo vstopiti t čisto novo in doslej povsem nepoznano mu življenje P Človeško čut-stvovanje zahteva ie nekoliko potrpežljivosti. Zato pa se nam naravnost studi tisto zabavljanja italijanskih srditeiev proti siromašnim slovenskim mladeničem. No, sicer pa vemo, da to gospodje ni toliko raaburjalo petje aamo na sobi, ampak srdijo ae, ker je petje — slovensko. Ali kaj hočejo: delele je slovenska in človek poje to — kar sna I Iu bodisi da prido v „izključno italijansko mesto* !
Slovanska čitalnica v Tratu odda pod ugodnimi pogoji sledeče časopise v aub-abon-nementod 1. oktobra t.1.: „Slovenski Narod*, „Slovenec*1, „Novico", „Slovanski Svet", „Soča*, „Učiteljski tovariš*, „Hrvatska*, „Ob-sor*, „Crvena Hrvatska*, .Narodni list*, „Mento o Cuoro", „Triaster Zoitung*, „Va-terland*, „Roichspost*. Pismene ali ustmane ponudbe se sprejmejo v Slovanski Čitalnici, via S. Franoesoo štev. 2, I. nadstropje.
Konjski brci. 31 letnega hlevarja Franja Stepenčiča bronil je včeraj konj tak6 silno v prsi, da mu je slomil 2 rebri. Uboiega hlevarja so odpeljali v bolnišnioo.
Ako Ima filovsk „smolo*! v neki ino-mostski restavraciji prisvojil ai je drzen us-movič krasno suknjo ter isginil š njo, no da bi bil lastnik suknje opazil tatvino. Tat je nesel suknjo v zastavljalnico, da se preskrbi z drobižem. Ali smola! Uradnik, pri katerem jo je hotel zastavili, je bil — okradeni lastnik suknjo. Kaj se je sgodilo potem, si lahko mislimo.
Nozgoda. 14letni Karol Bosednjsk, stanujoč na Greti hit. 296, splezal je bil včeraj ns visok kostanj, da potrese veje. Ko jo priplesal še skoraj do vrhunca, zlomila se je veja in dočok je telebnil na tla. Nehotć je razprostrl roke predse in pritetel s tako silo ns tla, da sti se slomili obe roki ▼ členih. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Coli rodbini umorjeni. Is Poznsnje javljajo včeraj: V selu Gibanisckj, gubernija Vilna, umorili ao neznani tolovaji upravitelja nekega veleposeatva, Grossa (Nemca), njegovo ženo, mater, tri otroke in štiri služabnike. Oropali so hišo, odnesli vse, kar je bilo količkaj vrednega in potem so sažgati poslopje. O tolovajih ni sledu.
Isponako novino. Leta 1871. je isšla v Yokohami prva številka lista „Majnihi 8im-bun*. Ta list ima 15.000 naročnikov in do 70 sotrudnikov. V uredništvu samom pa je nastavljenih sedmero urednikov. Tudi druge novine imajo po 15.000 naročnikov. Japonski „čas* ima 20.000 naročnikov tor prinaša dopise is Londona, Pariza, Berolina, Petro-grada in drusih evropskih mest. Večina listov izhaja v Tokiju. Tu izhaja tudi mnogo skromnih listič«v in skoro vsako jspun.tko mestece ima svoj dnevnik. Vrlin tega izhajajo v Tokiju dva velika mesečna žurnala in kakih 50 perijodiških izdavanj.
Policijsko. 25 letnega mizarskega po-pomočnika Ivaua S. iz Vipave, stanujočega v ulici Farnoto, so včeraj zaprli, ker so je grozil svojemu tastu. — Minolo noč so zaprli 42-lotnr ga Antona P. in 33 letnega K*rla Z., oba težaka iz Trsta, ker sta pijana razgrajala po Cortu.
Loterijske itsvilka, izžrebane 3. t. m. Praga	86, 53, 61, 75, 1.
Inomost	45, 6, 79, 67, 39.
Lvov	4, 13, 31, 90, 69.
Si bi u j	50, 18, 66, 53, 47.
Najnovejše vesti.
Dunaj 4. Višji nadzornik javnih stra*arjov v Trstu, SeidI, je umirovljen in zajedno je
dobil križec Frao-Josipovega rada. — DrŠ. poslanec grof Stuergkh je imenovan minister-s. i m svetovalcem pri naučnem ministerstvu in poslanec prof. $wky« generalnim ravnateljem aal o ga šolskih knjig s naslovom in dostojanstvom dvornega svetovalca.
Bsrolin 4. „Localanseiger* opaža k govorici, da namerujojo v Rusiji postaviti re-gentstvo, da na kompetentnom mestu ni ničesar znano o kaki taki nakani. Zajodno označujejo to govorico kot neverojetno.
Marzilja 4. Z Reke došli parnik „Aanam* je zašel na suho, toda spravili so ga sopet v vodo. Parnik je močno poškodovan.
Kodanj 4. Kralj Grški odpotuje od tu dne 8. oktobra prfiko Liibucka.
London 4. Razni listi javljajo i« Hong-konga, da je kitajska vlada poklicala vse vojake ia pokrajine, ker ni mogla zatreti sovražnih napadov vojakov na tujce. Angleški konzul je odredil, da se otroci in šene Ev-ropejcev preselijo v Shangaj.
Carjlgrad 4. Turška vlada je plačala ruski vladi 50.000 turških lir (okolo 700.000 gld.) na račun v*ijne odškodnine. Turčija mora plačati Rusiji še 18 milijonov.
London 3. „Offios Router* javlja is Shangaia: Glasi se, da so se is bitke pri Pj3:igjangu reSivii se Kitajci sbrsli pri Nyanu, kjer ao so jim pridružila krdel«, sto-pivia na suho ob reki Jalu, in pa vojsks is Shing-jsnga. Kitajci ao se utaborili pri Njanu.
Ker se je sklep Lvovske razstave preloiil na dan I«. Oktobra* t. 1., sklenilo je ravnateljstvo rAZfitKve, da bode z dovoljenjem o. kr. Onanftnega ministeratva žrebanje lvovtkih razstavnih sretsk istotako sklepčen dan ie. AktObVSt 1. 1. ob 1, uri zveiav.
Trgovinske brzojavk«.
Budlmpsita. Pionicn za jenen 8 23-6-85, aa apomUd S 73 8 73 Kortum sa oktober 817 do 6 20 Ovas za »pomlad 5 72-5 74. Ri nova 5 00 - 5-10.
Pioriicu nova od 78 kil. f. 6*25—6S0, od 78 kil. f. 6 30 - 6 8«, od 80 kil. t. 8 35-8-40, od 81 kil. f. 6 40-6 45. od 82 kil. for. 8-45—8 50. Jerman 8 25-8 40; prnao 570—5.90 Plenica: Srednjepmudbe, povpmievanje dobro trg bolji. Prodalo se j« 28.000 met. stot. po stalnih cenah Vrems: le^o.
Praga. Nerafinirani sladkor sa oktobar f. 13-27 december f. 18 82, det.
Praga. Centrifuga! novi, postavljen v Trat
in a car.no vred, odpešiljatev proooj t.--. Noverabor-
marc f 30.—.30.2i. Concaasć z« novembor-maro 80 25 do 80-50. Četvorni sa oktober 31-75. November 81-85 V glavah (sodih) aa polovico oktobra 32'/« sakones oktobra 32.
Havro. Kava Santu« good avorage sa oktober 90-— aa februvar 79 50, mlačno, polom.
Hamburg. Santo« good avemge sa oktober 70 26, deceinbei 65 75, maro 63-- jako mlafino, polom.
Dnnejska bora« 4. oktobra*
včeraj	danes
Draavnl dolg v papirju .... 98-95	S8-75
„ „ v srobru .... 98 —	»8 80
Avstrijska ronla v alatu . . . 128.45	112-95
„ , v kronah . . . »7-95	97-95
Kreditne akcije....... 889 70	36950
London 10 Lst....... 124 05	»4-05
Napoleoni.........»87 8 87»/,
>00 "»ark......... 60 85	«0-95
1U0 italj. lir....... 4ft 95	4(20
„Gostilna"
v večjem k raj u ne Notranjskem na najprimernejšem prostora, dd se v najem pod ugodnimi pogoji. lati se poizvedo pri uredni&tvu tega lista.	1—3
Gostilna „Ali9 An tir. o Moro44
ulica Solitario 12, fpo domaČe ;»/*/ n Vrvažkovcttu) priporoča pravi kratki teran iz Komna I. v rut* po 40, II. po Hit i/i belo vipavsko po 30 nt. liter. Izboren „ Rfraff»p" v steklenicah. — Dobra kuhinja in po ceni je vedno na razpolago. — Vrteč se geslu: uKoJak k rojakuu, priporoča ne podpisani ta obit obisk. Anton Votlopivec,
gostilničar.
Žrebanje nepreklicno 16. Oktobra
Glavni dobitki
60.000 gl. 10.000 gl. 5.000 gl.
v gotovini le po odbitku 10%
Lvovske srečke k i gld. priporočata: Oiuseppe liolafflo, Aleasatulro Levi.
Zaloga piva.
pivovarne bratov
Reininghaus v Steinfeldu — Gradec
in	156
A. DEJAKU, junior,
v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant.
Lastnik poHtiiuo društvo .Edinost« — Izdavatelj iu odgovorni urednik : Julij Mikottt. — Tiska Tiskarna Dolenc v Tratu.