Ptuj, petek, 3. marca 2006 letnik LIX • št. 17 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V ) Sp. Podravje j O nevarnosti tudi v DržaVSe \ 1 J / M. J r \ / M r — ^ V SJovenjjj je v zadnjem času vse več primerov ptjčje grjpe ubvestjJ Državno središče za nadzor boJeznJ, da je postavJJ sumBacHjeZeJIptjčje jgjQp^e tudi prjlajj jnJakauJCLIlkyEJ našJJ na jezeru pri Markovcih. Zato je razglasil novo trikilomejTskommFlesS!'ilunielTsku ugťužeioj^bmnioiřie okrogra Mark Tehnični pregledi na terenu Več na strani 31. Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si RADIOPTUJ 89,8'98,e»l0473 Po naših občinah AktuaJno Reportaže Sp. Podravje • Bo SJovenija • Ormož • Prvega predsednikov kruh iz Ste dolžni vložiti rešilca kupili za štajerske moke? napoved dohodnine? jajca Stran 4 Stran 2 Stran 14 Po naših občinah Ptuj • Kaj vse je povedal prometni minister Stran 3 Po naših občinah Dornava • Ventilske bitke na univerzitetni ravni Stran 7 Kmetijstvo Ptuj • Kdaj dovoljeno domače klanje? Stran 10 Sport Nogomet • V soboto se nadaljuje tekmovanje v 1. SNL Stran 15,16 9770040197060 Slovenija • Dohodnina 2005 Ste dolžni vložiti napoved? Pretežni del davčnih zavezancev je že v februarju dobilo na dom zloglasen davčni obrazec, ki je na prvi pogled prav simpatičen. Časa za pravočasno in pravilno napoved je še dovolj, saj je letos potrebno dohodninsko napoved oddati do petka, 31. marca. Seveda pa je pametno pred izpolnjevanjem prebrati priložena navodila, ki bodo lahko pojasnila marsikatero neznanko. Marsikdo se vpraša, ali naj dohodninsko napoved vloži ali ne. V kolikor ste imeli v letu 2005 obdavčljive prejemke, ki so presegli 564.400 tolarjev, ste napoved dolžni vložiti. V kolikor pa vaš lanski obdavčljiv zaslužek ni presegel tega zneska, napovedi ne rabite oddati. Prav tako pa svoje napovedi ne rabijo oddati upokojenci, ki so lani prejemali zgolj pokojnino in jim med letom od pokojnine niso odtegovali akontacije dohodnine in tudi v primeru, ko niso uveljavljali olajšav za vzdrževane družinske člane. V kolikor pa so upokojenci zraven pokojnine pridobili še kak drug obdavčljiv vir dohodka, na primer dividende, obresti, katastrski dohodek pa Za razliko od prejšnjih let, ko smo morali obrazec kupiti, so nam ga letos celo podarili. V kolikor obrazca še nimate ali pa ste se pri napovedi zmotili, bo potrebno stopiti do davčnega urada, kjer je obrazec na razpolago brezplačno, bolj iznajdljivi pa poglejte na spletno stran davčne uprave (www.gov.si/durs). Tam je namreč dohodninski obrazec v elektronski obliki in ga je mogoče natisniti skupaj z navodili. Seveda pa ga lahko kupite v kaki knjigarni ali papirnici. Preplah glede zahtevnosti letošnjega obrazca je prav tako odveč. Res je obrazec malo daljši, vendar zato nič bolj zapleten. Kvečjemu bolj pregleden, jasen in vizualno všečen. Tako da povprečen davčni zavezanec ne bi smel imeti z izpolnjevanjem pretiranih težav, saj so pravila izpolnjevanja podobna lanskim. Uvodnik Post bo tokrat dolg Če berete te vrstice, pomeni, da ste uspeli preživeti stresne čase minulih tednov. Po napornih šolskih počitnicah ste si medtem v službi že nekoliko spočili. Če ste pustovali, kot se spodobi, z obiljem hrane, pijače in veselja-čenja, pa je čas, da se prepustite stari navadi, namreč postu. Taje vsako leto zaukazan 40 dni odpepelnice naprej pa vse do velike noči, ki bo letos 16. aprila. Simbolno se je v sredo, na pepelnico, čas zategovanja pasu, pričelo tudi izvajanje zakona o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih, ki ponudnikom blaga in storitev nalaga označevanje cen v obeh valutah. S tem ukrepom je vlada želela doseči primerljivost cen, preprečiti morebitne podražitve in posledični pritisk na inflacijo. Dvojno označevanje bo v veljavi 16 mesecev, vse do konca junija 2007. Izkušnje iz dežel, ki so evro uvedle pred nami, kažejo, da je bil prehod za potrošnike dokaj stresen in jih je krepko udaril po žepu. Že sedaj se menda cene potihoma dvigajo tako, da jih bo kasneje, pri prehodu na evro, mogoče prevesti v okroglo številko. Oblikovanje cen je seveda v naši deželi prosto in vsak ponudnik lahko postavi ceno, za katero meni, da jo bodo potrošniki sprejeli. Potem ko smo se v razmeroma kratkem času navadili na široko trgovinsko ponudbo in suvereno jadramo med najboljšimi ponudbami, akcijami in zajamčeno najnižjimi cenami, nam bo evro ta sistem porušil do temeljev. Če se bodo ponudniki zgledovali po izkušnjah iz tujine, bodo cene narasle po prehodu na evro, ko bo spet lahko vsak svobodno postavil svojo ceno. Potrošniki, nevajeni, da je tudi drobiž lahko kaj vreden, bomo z drobižem ravnali velikodušno in si nakopali finančne težave. Možnosti vplivanja nimamo kaj dosti, razen tega, da tam, kjer bodo cene pretirano navili, ne kupujemo več. To je v večjih mestih, pa tudi na Ptuju, mogoče, v Ormožu pa Sicer pa, spomnimo se Nemčije - menjava marka-evro je bila približno 2: 1, današnje cene pa so enake kot nekoč. Če je liter mleka nekoč stal eno marko, stane sedaj približno en evro. Zato pa previdno, post, ki je pred nami, bo tokrat zelo dolg! viki klemenčič ivanuša Mtk, "Mirne 2000 ^ohocj. '^ejavi 'nosti Ved ■AHCU "ase/. '/e. 'me š, POŠls: ^Is^ilka 3 Slov... maoi Oavč, ■na "•'SSir.,.-. -/ e v A ûajij, 00 Daiuni oo é'eviiks rojstva Foto: Martin Ozmec morajo dohodninsko napoved prav tako vložiti. Študentje in dijaki S študenti in dijaki, ki so lani delali preko študentskih servisov, je potrebno biti še posebej pozoren, saj se je lani zakon kar nekajkrat spremenil. Študentje in dijaki, ki so lani preko študentskih servisov zaslužili več kot 1,2 milijona tolarjev, so dolžni vložiti dohodninsko napoved. Lahko se vam je zgodilo, da ste preko ene napotnice zaslužili znesek, od katerega se odvaja akontacija, v celem letu pa niste presegli dohodka 1,2 milijona tolarjev. V tem primeru oddajte dohodninsko napoved, čeprav je niste dolžni, saj sicer ne boste dobili povrnjene akontacije, ki so vam jo med letom odtegnili. Zberite obvestila Sicer pa pred izpolnjevanjem dohodnine zberite vsa potrebna obvestila, ki ste jih dobili od izplačevalcev. Na teh obvestilih so jasno zapisani vrsta dohodka, višina dohodka in morebitna plačana akontacija od prejetega dohodka. Prav številka pri vrsti dohodka je pomembna. Le-ta se ujema s številko vrste dohodka na dohodninskem obrazcu, kar omogoča lažje izpolnjevanje. V kolikor še niste dobili vseh morebitnih obvestil, pa veste, da bi jih morali, pokličite izplačevalce, saj se je zakonski rok, do katerega bi morali izdati obvestilo, iztekel že 31. januarja. Ko boste uspešno izpolnili dohodninski obrazec, lahko na spletni strani davčne uprave, v okviru informativnega izračuna, preverite, ali boste dobili za lansko leto akontacijo dohodnine vrnjeno (delno ali v celoti) ali pa boste morali kaj doplačati. V kolikor se boste ustrezno organizirali, zbrali vsa prejeta obvestila, prebrali navodila, lahko prihranite marsikateri tolar, ki bi ga sicer namenili davčnim svetovalcem. Prav ti so tisti, ki bodo v tem mesecu lepo zaslužili, morda tudi na vaš račun. Naslednjič pa kaj več o olajšavah, dohodninski lestvici in o dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine. Mitja Petek, univ. dipl. ekon. Sedem (ne)pomembnih dni Kdaj in kako Visoki uradnik slovenskega finančnega ministrstva je te dni v eni izmed televizijskih oddaj (Trenja - POP TV) neponovljivo dobro demonstriral indiferentnost državnih in drugih organov v primerih, ko bi bilo treba ukrepati in sprejemati takšno ali drugačno odgovornost. Pravzaprav nas je opozoril, da je vzpostavljen (in še vedno delujoč sistem, ki izjemno domišljeno omogoča »čakanje« in ne ukrepanje. V bistvu je bila celotna televizijska oddaja o (ne)upravičenosti novih bančnih provizij za posamezne storitve nekakšna parada birokratske neučinkovitosti in brezbrižnosti do potrošnikov, se pravi državljanov. Pokazalo se je, da tiste državne službe, ki bi morale delovati predvsem v interesu državljanov, te svoje funkcije preprosto ne opravljajo. Država (konkretno ministrstvo), ki pri dveh največjih slovenskih bankah nastopa tudi v vlogi lastnika (in torej nadzornika), se tako sploh ni vpra- šala, ali je uvajanje posebnega plačila za dvigovanje denarja z bankomatov potrebno in utemeljeno. Prav tako (še) ni ukrepal urad za varstvo konkurence, čeprav je v najnovejši bančni odločitvi o dodatni obremenitvi komitentov tudi po mnenju zelo uglednih ekonomistov kar nekaj elementov »kartelnega dogovarjanja« in zlorabljanja monopolnega položaja. Funkcionarji iz ministrstva za finance in iz urada za varstvo konkurence nas zdaj na veliko poučujejo o svoji »nekompetentnosti« oziroma o tem, da naj bi bila v tem primeru ukrepanje v pristojnosti drugih ravni. Poenostavljeno povedano pa to ne pomeni čisto nič drugega kot priznanje, da niso organizirani (in dejansko pripravljeni) za hitro odzivanje na vsakodnevna dogajanja in vsakodnevna presenečenja. Zdaj nas namreč hkrati prepričujejo, da bodo nadaljnja dogajanja (in posledice) v zvezi z novimi bančnimi provizijami skrbno spremljali in analizirali in po potrebi tudi ukrepali. Kaj to pomeni? Čakali bodo torej, da nastane (evidentna) škoda ali da se poja- vi še dodatno (razvidno) nezadovoljstvo ljudi. Bi sploh razmišljali o »spremljanju« in »analiziranju«, če ne bi bilo javnih negativnih odzivov, televizijskih oddaj in kritičnih člankov? Neposredno apostrofirani državni organi najbrž z lahkoto pokažejo in dokažejo, da delujejo v skladu z zapisanimi pravicami in dolžnostmi. Ne dvomim, da je vse skupaj normativno urejeno tako, da imajo kritje za svojo (ne)dejavnost. Ravno to pa je glavni problem, saj je očitno, da jim v tej perfektnosti manjka bistveno - sposobnost preventivnega ukrepanja, preprečevanja ukrepov in pojavov, ki imajo negativen vpliv na razpoloženja in tudi gmotni položaj državljanov. Seveda se s tem v zvezi pojavlja tudi večno aktualno vprašanje, v čigavi službi je državna uprava in čigave interese naj prvenstveno ščiti. Pri tem pa ne gre samo za banke in njihove storitve, čeprav je bilo v zadnjih letih prav s posameznimi bankami na Slovenskem povezanih kar nekaj drastičnih primerov različnih (nedopustnih) iger s komitenti, ki pravzaprav niso dobile pravega epiloga. Banke so samovoljno in brez pravih utemeljitev spreminjale svoj delovni čas, uvajale problematično računalniško obdelavo podatkov, tako rekoč nasilno vključevale ljudi v nov način finančnega poslo- vanja in jim začele zaračunavati nove stroške _ Zagotovo ne bi bilo nič narobe, če bi pristojni državni organi dobili zaznavnejšo vlogo pri nadziranju in preprečevanju vseh tistih pojavov na trgu, ki v bistvu nimajo zveze z normalno gospodarsko tekmo in z normalnimi tržnimi zakonitostmi. Ali konkretno: povsod, kjer ima dvigovanje cen značilnosti monopolnega položaja in monopolnega dogovarjanja bi država kratkomalo morala ukrepati takoj. Vsekakor je značilno, da niti banke niti država doslej v javnosti niso pokazali natančnih podatkov, kakšne (letne) finančne učinke bo dala uvedba plačila 80 tolarjev za vsak dvig z ban-komata. Prav tako nihče ne zna prav pojasniti, kaj pomeni trditev, da se banke z najnovejšimi (in starimi) podražitvami samo prilagajajo Evropi, kakor tudi ne, kaj pravzaprav banke sploh še ponujajo za svojo osnovno provizijo, ko pa pravzaprav vsak svoj posel ljudem še posebej zaračunajo. V bistvu ima še najbolj prav predstavnik sindikatov, ko pravi, da se (tudi) banke na Evropo sklicujejo takrat, ko je to njim v prid, nanjo pa pozabljajo tedaj, ko bi morali ravnati drugače, bolje, ko jim to skratka ni v interesu. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Kaj vse Je povedal prometni minister Za malo denarja malo muzike O tem, da z gradnjo avtoceste od Dražencev do Gruškovja še kar lep čas ne bo nič, čivkajo že vrabci na veji. Sicer upanja ne kaže izgubiti, prejkoslej gotovo nekaj bo, le da bo pred tem preteklo še veliko vode in kolone turistov, pa tudi s šopi sivih las se bo treba še sprijazniti. Nič bolje pa ne kaže niti za hitre in državne ceste, kjer državni cekini še zdaleč ne morejo in ne bodo pokrili vedno večjih lukenj. Kot je že znano, se bo letos aktivno gradilo okrog Maribora, za kar je vlada namenila dobrih 224 milijonov evrov, denar - gre za 267 milijonov evrov - je zagotovljen tudi za avtocestni odsek od Slivnice do Dražencev, za naprej pa je zmanjkalo denarja in prostora v potrjenem nacionalnem planu izgradnje avtocest, kar se tiče našega konca. Fric hoče vsaj jasno začrtano traso, Simonič denar za degradacijo okolja Tako je na kratko povedal minister za promet Janez Božič ob minulem obisku vlade na Hajdini. Takšno dejstvo je med zbranimi slušatelji najbolj razjezilo podlehniškega župana Vekoslava Frica, ki je jasno povedal, da je ta odsek trase avtoceste, ki v 90 odstotkih teče skozi podlehniško občino, vrisan in umeščen (vsaj približno) že dobri dve desetletji, zgodi se nič in se nekaj časa še očitno ne bo, občina pa ima zaradi tega težave pri urejanju planskih aktov: »Še vedno ni jasno, kje točno bo tekla avtocesta, s predvidenimi zemljišči za gradnjo tako ne moremo nič, kar nam povzroča velike težave pri sprejemanju prostorskega reda, ljudje ne vedo, kje in kdo se bo moral pripraviti na izselitev. Poleg tega sprašujem, kako je z ureditvijo državne ceste, ki je zdaj kot taka kategorizirana do Tržca, potem je lokalna, nato pa je delček te ceste spet državne. Naj se ta cesta od Tr-žca do Žetal skozi Podlehnik v celoti kategorizira kot državna cesta, saj bo ob izgradnji avtoceste tako ali tako potrebna prometna vzporednica, ki gotovo ne bo drugje kot prav na tej cesti!« ptuj-®n.net Minister za promet Janez Božič (na desni) pravzaprav ni povedal nič novega; razen tega, da naj občine začnejo tudi same čimbolj aktivno iskati vse možne vire za sanacije in modernizacije cest, saj državna blagajna luknjam nikoli ne bo kos. Fricu je poskušal odgovoriti Vili Žavrlan z DRSC: »Zakaj je bil ta del ceste izpuščen iz državne cestne mreže, ne vem. Jasno pa je, da bo treba takšne anomalije odpraviti še kje, ne le pri vas.« Kdaj naj bi se to zgodilo, pa ni povedal ^ Glede težav okoli prostorske ureditve Podlehnika, ki jih povzroča nejasna trasa bodoče avtoceste, pa je minister Božič menil, da naj se časovno pač nekoliko prehiteva v smislu priprave lokacijskega načrta in da se pričakuje razgrnitev plana že letos poleti, kar naj bi potem omogočalo lažjo pri- pravo občinskih prostorskih aktov. Preden pa se bo sploh razmišljalo o resni izgradnji avtoceste, bo treba rešiti vprašanje financiranja in po prepričanju Božiča brez kohezijskih sredstev ne bo šlo! Hajdinski župan Radoslav Simonič je ob vprašanju izgradnje avtoceste podal še eno odlično pripombo, na katero pa Božič z ekipo ni imel odgovora oz. jo je kratkomalo preslišal: »Vsaka taka cesta pomeni degradacijo okolja. Pri izgradnji ljubljanskega avtocestnega prstana so bila v ta namen izplačana ogromna Več novega pri železnicah Kot je povedal Božič, se na področju železniškega omrežja začenja večji projekt obnove in modernizacije odseka Pragersko-Hodoš. Prva faza, ki zajema progo med Kidričevim in Ormožem, se bo začela že prihodnje leto, zaključena pa naj bi bila leta 2009. Vrednost del znaša 58 milijonov evrov, od tega pa je že odobrenih 14,5 milijona evrov iz kohezije. V okviru tega projekta bodo posodobljene postaje v Kidričevem, Ptuju, Mo-škanjcih in Ormožu, zgrajeni bodo trije novi mostovi, posodobljene signalno-varnostne naprave, z avtomatskimi zapornicami bodo opremljeni štirje cestni prehodi, šest pa bo ukinjenih. sredstva. Tudi našim občinam bi denar iz tega naslova prišel zelo prav!« Pri hitri cesti skozi Šturmovce se je ustavilo Nato se je govorilo o programu izgradnje hitrih in državnih cest. Na področju Spodnjega Podravja se že gradi del hitre ceste Hajdina-Ormož (Puhov most z navezovalnimi cestami), kot kaže, pa bo nadaljevanje te cestne povezave še precej zapleteno. Predvidena trasa hitre ceste skozi Šturmovce je zaradi pritožbe okoljevarstvenikov namreč »padla v vodo«, oz. kot se je izrazil Marko Starman z okoljskega ministrstva, je postopek spet na začetku. Tokrat je dvignilo markovskega župana Franca Kekca: »Zakaj se je, ob več predvidenih variantah, ta odsek hitre ceste spet vrnil v začetno fazo? Sprašujem vas, kaj ima konec koncev prednost - ljudje ali ptiči?!« Božič je poskušal pomirjajoče, češ da se bo že našla prava rešitev, Starman je povedal, da preko zahtev okoljevarstvenikov enostavno ne morejo; Gregor Ficko pa je pojasnil zadevo tako: »V izdelavi so nove variantne študije, nujno pa je najti kompromis, saj se v nasprotnem primeru naravovarstveniki lahko pritožijo na evropsko sodišče in v tem primeru bo to pomenilo absoluten padec trase, poleg tega pa še finančno kazen za našo državo. Tega si gotovo ne moremo privoščiti!« Finančne rezerve za Tamiflu in ne za ceste! S tem se je pogovor okoli programa hitrih cest zaključil, na »tapeto« pa so prišle morda še bolj vroče državne ceste. Te očitno niso v ničkaj boljšem položaju kot številne lokalne ceste in poti, kjer se župani po letošnji zimi brez izjeme že prijemajo za glavo, saj denarja v proračunih občin ne bo niti približno dovolj za prepotreb-ne sanacije. Miran Ceh z Des-trnika je zato podal pobudo, da naj vlada začne razmišljati o sprejetju interventnega zakona za dodelitev sredstev občinam v te namene, kar pa je po besedah Božiča nerealno pričakovati: »Del državnih rezerve je že šel za Tamiflu, težko, težko, da bi se dalo kaj dogovoriti!« Sicer pa tudi za modernizacijo državnih cest ni niti približno toliko denarja, kot bi ga bilo dejansko potrebno. V 22 občinah Podravja bi država morala poskrbeti za 422 kilometrov cest, za kar je lani dobila 650, letos pa dobro milijardo tolarjev. Kljub povišanju to še zdaleč ne bo zadostovalo za vse želje in potrebe. V planu je zaenkrat predvidenih 100 milijonov tolarjev za preplastitev dela ceste Kidričevo-Hajdina ter približno toliko za isto delo na relaciji Gruškovje-Stanošina. Nekaj se bo popravljajo še v Majšperku oz. na Ptujski Gori, v državnem proračunu pa je zagotovljen še denar za Dornavsko cesto na Ptuju, rekonstrukcijo križišča v Slovenski Bistrici in izgradnjo 1,8 kilometra ceste, ki povezuje Destrnik s cesto Ptuj-Lenart. Bodo občine morale skrbeti še za državne ceste?! Ob zadnjo informacijo o (dragi) obnovi destrniške ceste se je obregnil kidričevski podžupan z besedami, kako zelo dotrajana in uničena je glavna cesta skozi Kidričevo, ki je strahotno dnevno obremenjena, tudi s tovornim prometom, in da občina tega problema nikakor ne more reševati sama. Toda potrkal je na napačna vrata. »Ne morem vam reči, da bi se ta cesta lahko uredila s pomočjo državnega denarja. Takšnih težav, kot je vaša, je povsod polno! Po naši oceni je bila zdaj bolj potrebna obnove resnično nevarna in uničena cesta do Destrnika. Če vam je bivši minister Pavliha kaj obljubil, vam jaz tega ne morem! Dobro bi bilo, če začnete razmišljati v drugi smeri; imate velikanska in močna podjetja, pa tudi občina lahko poišče svoje možnosti oz. vire financiranja,« je dal vedeti Janez Božič. In, kot je bilo razbrati iz nadaljnjega govora Božičeve ekipe, bo država še za svoje ceste naredila vedno manj, saj denarja ni dovolj in ga tudi ne bo: »V tem kontekstu se tudi prodajanje' občinskih cest državi, kar poskuša marsikatera občina, ne izplača. Tudi če se neka cesta prekategorizira v državno, to ne pomeni nič, ker enostavno ni denarja za obnove!« Denar bo treba torej vedno bolj iskati v evropski blagajni, in to v prvi vrsti država, ki pa si ga bo morala razdeliti po ministrstvih, zato se tudi občinam in ostalim priporoča, da ga (tudi za cestno urejanje) iščejo še same, preko vseh možnih projektov, ki jih bodo pripeljali do finančne malhe evrov kateregakoli ministrstva ^ SM Foto: SM Sp. Podravje • Obisk predsednika Janeza Drnovška Bo predsednikov kruh iz stajerske moke? Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je v ponedeljek, 27. februarja, obiskal Zabovce, kjer si je ogledal enega najstarejSih kmečkih mlinov, zatem pa se je na ptujskem gradu srečal z županom dr. Štefanom Čelanom, si ogledal muzejske zbirke, nato pa obiskal Se minoritski samostan in mitrej na Hajdini. Kmečki mlin Korošec v Za-bovcih, ki se že od leta 1939 ukvarja z mlinarstvom in je danes največji zasebni mlin v Sloveniji, je predsednik Janez Drnovšek obiskal na povabilo kolektiva družinskega podjetja tega mlina, oziroma po pismu, ki ga je predsedniku napisal njihov prodajalec Andrej Kmetec. Ker je obisk sovpadal z viškom pustnih prireditev na Ptujskem, so predsednika Drnovška pred mlinom v Zabovcih pričakali domači koranti, ruse, kopaj-narice in drugi etnografski in nekateri pustni liki. Poleg Andreja Kmetca, ki je bil na Radiu Ptuj že dvakrat izbran za osebnost leta, pa sta predsedniku zaželela dobrodošlico gospodar Vladko Korošec s svojim kolektivom in župan občine Markovci Franc Ke-kec z nekaterimi svetniki. Predsednik Drnovšek si je z zanimanjem ogledal del proizvodnje v mlinu, predvsem pa nekatere njihove izdelke. Ko so mu ponudili domač kruh, narejen iz piri-ne moke, zmlete po kmečko, je predsednik ugotovil: »Dober je, skoraj tako dober kot moj.« Gospodar Vladko mu je pojasnil, da je to kruh, ki so ga tudi sami spekli, predsednik pa je takoj dodal: »Tudi jaz ga pečem sam.« Predsedniku so predstavili pisano paleto času predsedovanja Slovenije Evropski skupnosti, predsednik Drnovšek pa se je po ogledu gradu strinjal, da je tako dobro ohranjen in urejen objekt vsekakor potrebno vključiti v program protokolarnih objektov, pri čemer je poudaril: »Vsekakor je ptujski grad zelo zanimiv, veliko tradicije in zgodovine je tukaj in to je zagotovo eden od objektov, ki pride v poštev ob pred- sedovanju Slovenije Evropski uniji leta 2008, s čimer bo dobil tudi Ptuj novo vlogo v slovenski zgodovini. In mislim, da si to tudi zasluži.« Po ogledu gradu in stalnih zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj je predsednik Drnovšek v spremstvu Štefana Čelana in Aleša Ariha obiskal še Mino-ritski samostan na Ptuju, kjer so ga pričakali bratje mino-riti z gvardijanom Milanom Foto: M. Ozmec Pred Kmečkim mlinom so predsednika pričakali tudi (z desne) župan Franc Kekec in gospodar Vladko Korošec s soprogo. izdelkov in moke, izdelano iz vseh vrst žitaric - pšenice, koruze, ajde, rži in ječmena, s katero oskrbujejo uporabnike po vsej Sloveniji, v sosednjih Hrvaški in nekaterih evropskih državah. Predsednik se je posebej zanimal za moko, izdelano iz integrirano-ekološko pridelanih žitaric, še posebej za pirino ekološko biomoko, izdelano iz predhodnice današnje pšenice, starodavne in pri nas že skoraj pozabljene pire, ki ima svojstven in značilen okus. V Mlinu Korošec so predsedniku za pokušino oziroma popotnico pripravili nekaj svojih izdelkov, ki jih je z veseljem sprejel in se zahvalil za gostoljubnost. Foto: M. Ozmec Predsednik Drnovšek je v Zabovcih posebej pozdravil Andreja Kmetca, ki mu je napisal prijazno pismo. Foto: M. Ozmec Predsednik Drnovšek v spremstvu princa ptujskega karnevala in Aleša Ariha na poti do ptujskega gradu. Foto: M. Ozmec Med koranti je pred predsednikom snel kapo župan Štefan Čelan. P0S£BH0 obvestilo Deželna Banka Slovenije Po obisku pa je predsednik Drnovšek o mlinu povedal: »Zelo zanimiv mlin je to, na eni strani stara tradicija in stari mlin, na drugi strani pa sodobni in moderni objekti. Pomembno pa je, da pridelujejo tudi na ekološki način ter da pečejo kruh brez umetnih dodatkov. Skratka to je zdrava hrana, čemur želim dati poseben poudarek. Zato tudi taki obiski, da bi bili ljudje na to še bolj pozorni.« Ptujski grad protokolarni objekt evropske skupnosti Predsednik Janez Drnovšek je s svojim spremstvom nato obiskal še ptujski grad, kjer sta ga pred velikimi grajskimi vrati pričakala princ karnevala hauptman Klinc Spuhljanski s svojo častno gardo in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, pridružila pa se jima je tudi skupina ptujskih korantov, med katerimi se je pred predsednikom odkril župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Aleš Arih je predsednika med drugim seznanil, da je bil ptujski grad izbran tudi kot protokolarni objekt v Kosom na čelu. Po krajšem pogovoru si je predsednik ogledal novo minoritsko cerkev in staro minoritsko knjižnico, ki hrani številne knjižne dragocenosti ter dokumente iz srednjega veka. Ob koncu svojega obiska na Ptujskem si je Janez Drnovšek ogledal še mitrej na Zgornji Hajdini, kjer mu je zaželel dobrodošlico hajdinski župan Radoslav Simonič, direktor muzeja Aleš Arih pa ga je seznanil s pomenom mitraizma v rimskem obdobju. Župan dr. Štefan Čelan je povedal, da je obisk predsednika Janeza Drnovška izkoristil za to, da se mu je v imenu vseh tistih, s katerimi je sodeloval v času svojega 10-letnega predsedovanja slo- venski vladi, ter seveda v imenu MO Ptuj zahvalil za njegova prizadevanja in pomoč pri realizaciji vseh pomembnih projektov za Ptuj in širšo regijo. Hkrati pa je predsednika zaprosil še za pomoč in podporo pri sedanjem predsedniku vlade Janezu Janši in nekaterih ministrih pri realizaciji vseh še odprtih projektov, pomembnih za Ptuj in širšo regijo. To pa so predvsem ustanovitev razvojne regije oziroma bodoče pokrajine, izgradnja cestne in železniške infrastrukture, realizacija izobraževalnega in visokošolskega programa, investicije v kulturne objekte, katerih lastnik je država, ter za pomoč pri prenovi Mestnega gledališča v Ptuju. M. Ozmec Foto: Studio 2m Hajdina Na Spodnji Hajdini si je predsednik dr. Drnovšek pod strokovnim vodstvom direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleša Ariha ogledal prvi mitrej. Tam ga je v imenu občine Hajdina pozdravil župan Radoslav Simonič ter mu izročil skulpturo boga Mitre, ki jo je izdelal akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič. Predsedniku so hajdinski gostitelji pripravili manjšo zakusko s suhim sadjem in slaniki. Juršinci • Delovni sestanek z ministrom Podobnikom Lokalna politika odmaknjena od ljudi V sklopu obiska vlade v sredo, 22. februarja, je minister za okolje in prostor Janez Podobnik obiskal tudi v Juršince, kjer se je srečal s predstavniki te občine v zvezi z načrtovanjem industrijske cone v občini ter izgradnje kanalizacije in čistilne naprave. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki sosednjih občin, ki se srečujejo z okoljskimi težavami. Predstavniki občin so bili kritični do zakona o urejanju prostora. Minister Podobnik jim je povedal, da je že v medresorsko usklajevanje poslal predlog novega zakona o urejanju prostora in jih seznanil z novostmi. Podobnik je prepričan, da ima obstoječi zakon predolge postopke, ki so preveč zapleteni ter zahtevajo številne strokovne osnove, kar veliko stane predvsem male občine in dodal: "Prepričan sem, da lahko država preko poenostavljenih postopkov veliko pripomore, da bodo občine lahko lažje prišle do ustreznih prostorskih aktov, preko katerih bodo potem tudi aktivno sooblikovale gospodarski razvoj. Občine imajo urejeno osnovno infrastrukturo, nimajo pa de- lovnih mest. In prav aktivna kmetijska politika prostorske zakonodaje bo največ, kar lahko država dodatno prispeva k življenju takih občin." Župan Alojz Kaučič je posebej izpostavil težave pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo obrtne cone, saj je del občine zaradi netopirja razglašen za območje Nature 2000 in dodal: "Želimo, da živijo netopirji, ampak predvsem želimo, da živijo tudi ljudje. Veliko naših občanov dela v tujini, ki se želijo vrniti in mi jim moramo zagotoviti prostor, kjer bodo lahko vlagali in ustvarjali nova delovna mesta." Minister Podobnik je povedal, da bo celovita presoja vplivov na okolje tista, ki bo določila ob kakšnih pogojih je možno v občini Juršinci, kljub netopirju, zgraditi industrijsko cono, saj v občini, kjer so delovna mesta, ostajajo tudi mladi, kar je pogoj za poseljenost Slovenskih goric. Predstavniki občin so bili tudi kritični do razpisa, ki ga je izvedlo ministrstvo še v prejšnjem mandatu za gradnjo čistilnih naprav, saj je razpis opredeljeval samo gradnjo čistilnih naprav večjih od 1000 enot, kar pa je za razpršenost gradnje in konfiguracijo Slovenskih goric bistveno preveč. Kanalizacija in prečrpališča so predraga, da bi gradili tako velike čistilne naprave, je menil podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič. Minister je povedal, da ve, da je bilo pri tem razpisu, ki ga je pripravila prejšnja Minister Janez Podobnik s sodelavci na delovnem srečanju v Juršincih Lenart • Občni zbor veteranov vlada, storjenih veliko napak, in obljubil, da bodo na ministrstvu po popravi krivic, ki jih je povzročil omenjeni razpis, nadaljevali projekt izgradnje čistilnih naprav manjših od 1000 enot. Obljubil je, da bo že prihodnje leto izveden javni razpis za gradnjo malih čistilnih naprav od 50 do 150 populacijskih enot, ki bo omogočil, da se bodo tudi manjši zaselki lahko priključili na čistilne naprave. Podpirali pa bodo tudi gradnjo malih čistilnih naprav ob stanovanjskih hišah, kjer si bodo lahko posamezniki za relativno majhne stroške zgradili biološke čistilne naprave. Nekaj vprašanj je bilo povezanih tudi s plačevanjem takse za obremenjevanje voda in minister je poudaril, da si bo tudi v bodoče prizadeval za to, da bo taksa prihodek občine, saj je taksa odličen mehanizem, preko katerega imajo občine stalni vir, preko katerega lahko investiraš v gradnjo vodovodnega omrežja, še posebej pa za gradnjo kanalizacijskega omrežja. Pohvalil je župane, da so dobri gospodarji, ki so komunalno takso odlično porabili. Če taksa ostane prihodek občinskega proračuna, imajo občine stabilen vir za komunalne investicije. Minister Podobnik pravi, da je težko reči, ali boljše s prostorom gospodarijo male ali velike občine, saj je vse odvisno od županov in občinskih uprav. Meni pa, da če so občine prevelike, je lokalna politika že odmaknjena od konkretnih problemov občanov. Zmago Šalamun Podelili zahvalni listini V petek, 24. februarja, so se v kulturnem domu v Lenartu na rednem občnem zboru zbrali gostje in člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart. O delu v preteklem letu je zbranim spregovoril predsednik združenja Peter Leopold, ki je poudaril, da so v preteklem letu ustvarili pogoje za delo predsedstva in komuniciranje z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo. Tako so nabavili potrebno opremo. Udeležili so se pohoda po poti generala Maistra v Ljubnem in izvedli pohod po poti generala Maistra. Udeležili so se tudi spominskega pohoda Gornja Radgona-Radenci in pohoda v Rušah. Ob izdatni finančni pomoči občine Lenart so v lanskem letu odkrili v Lenartu spominsko ploščo Manevrske strukture narodne zaščite »Uporniki z razlogom«. V program dela za letošnje leto so si zapisali udeležbo na vseh pohodih, ki jih bodo organizirale sorodne organizacije. Po osnovnih šolah na lenarškem območju pripravljajo v letošnjem šolskem letu zgodovinske ure, na katerih bodo učence osnovnih šol seznanili s potekom osamo- svojitvene vojne. Lenarški veterani bodo letos tudi sodelovali z zvezo borcev NOB, ki 21. aprila pripravlja centralno proslavo v Lenartu ob 65. obletnici ustanovitve OF. Tudi sami pa bodo sodelovali in organizirali spominske svečanosti ob obletnicah dogodkov v procesu priprav ali vojne za Slovenijo (15. obletnica osamosvojitve). Ob koncu slovesnosti so zaslužnim članom podelili zahvalni listini, ki sta ju prejeli Slovenskogoriški pihalni or- kester MOL Lenart in kolektiv Radia Slovenske gorice. Za pomemben prispevek in zasluge v osamosvojitveni vojni so bronasta priznanja prejeli Stojan Bračič, Alojz Divjak in Srečko Poštrak. Srebrni priznanji sta prejela Marjan Ru-čigaj in mag. Marjan Toš. Za dolgoletno delo pri urejanju dokumentarnega gradiva iz časa osamosvojitvene vojne in njegov prispevek pri ogledu organizacije je zlato priznanje prejel Franc Sernec. Zmago Šalamun Od tod in tam Lenart • V Lenartu bo gradil Hofer V torek, 21. februarja, so se svetniki občine Lenart sestali na drugi izredni seji. Na dnevnem redu so imeli samo eno točko, pri kateri so potrdili izrez iz zazidalnega načrta za del območja industrijske cone v Lenartu za podjetje Klemos, Livarna in Unior. Kranjska investicijska družba, ki je lastnik dela tega zemljišča, je svetnikom predlagala novo rešitev v zazidalnem načrtu zaradi gradnje trgovskega centra, ki ga bo gradilo podjetje Hofer. Svetnik Miro Bauman pa je svetnike in župana seznanil tudi s pobudo krajanov dela vasi Zgornji Porčič, ki nasprotujejo priključitvi k novi občini Sv. Trojica. Svetniki so sklenili,,^ da bodo to pobudo obravnavali na naslednji redni seji. Člani iniciativnega odbora, ki nasprotujejo priključitvi k občini Sv. Trojica, pravijo, da vsa leta sodelujejo s KS Lenart na vseh področjih življenja. Najbolj se bojijo, da bodo morali po nastanku nove občine njihovi otroci v šolo k Sv. Trojici, sedaj obiskujejo šolo v Lenartu in imajo tam tudi svoje prijatelje. Pravijo tudi, da s prebivalci Sv. Trojice ne čutijo posebne bližine in pripadnosti. Zmago Šalamun Trnovska vas • Sprejeli osnutek proračuna V petek, 24. februarja, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na 27. redni seji. Glavna točka dnevnega reda je bila obravnava osnutka letošnjega proračuna; po dolgi obravnavali so ga sprejeli. Prihodki v predlogu letošnjega proračuna znašajo 189,7 milijona, odhodki pa 212,7 milijona. V predlogu proračuna je predvideno zadolževanje v višini 23 milijonov tolarjev. Med prihodki v letošnjem letu predvidevajo tudi 16,2 milijona s strani Ministrstva za šolstvo in šport za izgradnjo šole, vrtca in telovadnice. Z Ministrstva za kmetijstvo računajo na 2 milijona tolarjev za razvojni program podeželja in 5 milijonov za neposredne razvojne vzpodbude ter 4,7 milijona tolarjev za sofinanciranje javnih del in programa težje zaposljivih oseb. Za investicije bodo letos v Trnovski vasi namenili 82 milijonov tolarjev. Sredstva so v glavnem namenjena za dokončanje gradnje šole, vrtca in telovadnice, nekaj pa jih namenjajo tudi za nakup dodatne opreme za vrtec, ki ga v Trnovski vasi nameravajo odpreti 1. septembra 2006. Zmago Šalamun Ormož • Gasilci kmalu tudi veterani? Od 180 članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo se jih je na zboru zbralo okrog polovica, ki so prisluhnili več poročilom o opravljenem delu in načrtih za tekoče leto. Med najpomembnejšimi pridobitvami lanskega leta so lastni prostori, ki so jih dobili v uporabo od Ministrstva za obrambo in s pomočjo Občine Ormož. Gre za prostore pod nekdanjo trgovino Tkanina. Prostori niso bili urejeni za takšno namembnost, zato so člani v njihovo ureditev vložili okrog 220prostovoljnih ur dela. Pri tem so jim z materiali pomagali različni sponzorji, saj so prostor pregradili inprepleskali, notranjo opremo pa so dobili od ministrstva. Ker so prostori manjši, so imeli zbor v dvorani Kmetijske zadruge na Marofu, kamor so povabili tudi goste. Zbranim je zapela skupina Okarina pod vodstvom zborovodkinje Zlat-ke Puklavec Banjanin. V imenu borčevske organizacije, s katero so pred dvema letoma podpisali listino o sodelovanju in dobro sodelujejo, je zbrane pozdravil predstavnik Milivoj Zemljič. Zbora se je udeležil tudi župan iz vojnih časov in častni član združenja dr. Jože Bešvir, ki je ponovno opozoril, da se prispevek veteranov premalo ceni. V tekočem letu nameravajo veterani dostojno obeležiti 15. obletnico vojnih dogodkov, sodelovati na različnih prireditvah, se športno udejstvovati. Z velikim zanimanjem pa pričakujejo tudi razpravo o noveli zakona, ki je v parlamentarni proceduri, s katero je predvideno, da status veterana lahko pridobijo tudi tisti gasilci, ki so gasili pod streli, recimo na Kogu. Iz novele pa so izpadli kurirji, ki so izvajali mobilizacijo, zato upajo, da jih bodo lahko uvrstili z amandmaji. vki Ljutomer • Na ogled dela Zlatka Gnezde Foto: NikoSoštarić V ljutomerski Galeriji Ante Trstenjak svoja dela razstavlja Zlatko Gnezda, ki sedaj živi v Murski Soboti, ustvarja pa na Humu pri Ormožu, kjer ima svoj atelje. Gnezda, ki je v preteklosti med drugim prebival tudi v Ljutomeru, razstavlja že od leta 1979, diplomiral pa je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1983. "Doslej je Gnezda sodeloval že na približno 200 skupinskih razstavah, imel pa je okrog 50 samostojnih razstav. S svojimi deli se je predstavljal tako doma kot tudi v tujini: Italiji, Združenih državah Amerike, Nemčiji, Avstriji, Slovaški, Madžarski, Romuniji in v številnih galerijah na ozemlju nekdanje Jugoslavije, " je ob otvoritvi razstave o avtorju povedal vodja ljutomerske galerije Anton Ratiznojnik, Gnezdova dela pa je predstavil likovni kritik Mario Berdič iz Maribora. Dela Zlatka Gnezde bodo v Galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru na ogled od 17^ marca. Niko Šoštarič Foto: ZS Cerkvenjak • Obisk ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Dosed želimo samofinanciranje obdn V sklopu obiska Vlade RS na območju Spodnjega Podravja se je minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar v sredo, 22. februarja, sestal s predstavniki občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana. Župani in direktorji občinskih uprav so se pogovarjali o financiranju občin, regionalnih in lokalnih projektov iz državnega proračuna in o drugih aktualnih vprašanjih s področja lokalne samouprave ter o problematiki vračanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pravnim osebam (Telekom, Elektro). Minister Žagar je povedal, da so bile lani sprejete spremembe Zakona o financiranju občin in skozi te spremembe so bila občinam zagotovljena dodatna sredstva, predvsem za potrebe regionalnega razvoja. V tej vladi smo prekinili prakso od prej, ko je država na občine prenašala posamezne naloge brez ustreznih finančnih virov in stvari po besedah ministra sedaj tečejo ravno v obratni smeri. Lani so tudi dvignili primerno porabo občin za 10 odstotkov in še letos za dodatnih 4,5 odstotka. O novem zakonu o financiranju občin je minister Žagar povedal: "Z novim zakonom želimo izboljšati finančno situacijo občin in večje število občin pripeljati, da bodo na t. i. samofinaciranju in bodo s tem lahko vodile lastno razvojno politiko. S tem pa bodo prevzele tudi del odgovornosti za razvoj. Res je tudi, da bodo občine ostale na najbolj zahtevnih območjih dotirane. Naša želja je, da bi čim več občin prišlo do samofinanci-ranja v tem smislu, da bi jim po pokritju obveznosti, ki jih narekuje zakonodaja, ostalo še nekaj sredstev za vodenje lastne razvojne politike in bi same odločale, v kateri del bodo ta sredstva usmerile. To je zelo pomembno tudi v povezavi z idejo o ustanavljanju pokrajin, tega drugega nivoja lokalne samouprave, ki nam v Sloveniji manjka. To je tudi ideja lažjega vodenja skladnega regionalnega razvoja od spodaj navzgor." O pokrajinah pa je dejal: "Pokrajine vidim v tem smislu, da nam bodo prinesle novo kvaliteto, pomenijo decentralizacijo države. Zato je treba naloge in pristojnosti skupaj s finančnimi viri in ustreznimi strukturami prenesti od zgoraj navzdol, kar pomeni, da osnovni namen ni pobrati pristojnosti občinam. S tem se mora tudi izboljšati pozicija občin. Največja nevarnost v teh novih regijah je, da bi se v naši državi pojavilo eventualnih 14 novih centra- lizmov, ki so lahko bolj nevarni kot državni centralizem, ki smo mu sedaj priča." Minister je optimističen tudi glede črpanja evropskih sredstev in pravi, da se stvari premikajo v pozitivni smeri, ter obljublja, da bodo naredili vse, da bodo počrpali vsa sredstva iz te finančne per- Foto: ZS Med pogovorom minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar, župan občine Cerkvenjak Jože Kraner in direktor občinske uprave ter državni svetnik Darko Fras spektive. Pripravljajo se tudi že na naslednjo finančno perspektivo, kjer pripravljajo državni razvojni program ali tako imenovani nacionalni strateški referenčni okvir, ki ga je treba uskladiti z evropsko komisijo in določa sredstva za naslednjo sedemletno obdobje. Minister Žagar tudi pravi, da je ena od prioritet te vlade skladen regionalni razvoj. Res je, da se Slovenija razvija, vendar so se neskladja med posameznimi pokrajinami povečala. Ministrov cilj je ta negativni trend obrniti navzgor. O neposrednih vzpodbudah je povedal, da so jih v letošnjem letu povečali za trikrat. Delajo pa tudi na pravilnikih, ki bodo poenostavili postopke. Prvi del je bil razdeljen skozi statistične ali razvojne regije. Drugi del sredstev pa bo razdeljen skozi zakon o financiranju občin v višini treh odstotkov primerne porabe ali dobrih 6 milijard tolarjev. Sprejet je že pravilnik, ki bo občinam določil indikativne kvote. Občine pa bodo na osnovi teh indikativnih kvot prijavljale ustrezne projekte s področja infrastrukture, lahko pa bodo ta sredstva namenile za sofinanciranje evropskih projektov. Del teh sredstev je občinam dovoljeno porabiti za pripravo projektov za naslednje finančno obdobje. Zmago Šalamun Soviče - Dravci - Vareja • Odgovor županu Marjan Jelen: »Presenečen sem!« V eni naših prejšnjih številk časopisa smo objavili zapis z zbora oz. srečanja občanov videmske KS Soviče - Dravci - Vareja, kjer je bilo slišati kar precej kritike nad stanjem in minimalnimi sredstvi, ki jih občina vlaga v ta del svojega ozemlja. Vodstvo sveta KS je sicer nameravalo sklicati zbor krajanov, vendar jim zakon to onemogoča; ima pa to možnost župan. Ta se je na srečanje občanov odzval z izjavo, da bo vsekakor sklical zbor občanov po prejemu potrebnega števila podpisov, da pa se mu tovrstno srečanje, kjer se je ustanovila ljudska iniciativa, ni zdelo potrebno oz. je morda preuranjeno, predvsem pa, da dvomi v to, da je srečanje res bilo izvedeno na pobudo predsednika te KS, Marjana Jelena, ki ga tam ni bilo. Na to županovo izjavo se je oglasil sam predsednik KS Soviče - Dravci - Vareja Marjan Jelen in povedal: »Nisem imel namena javno polemizirati o sklicu ljudske iniciative oz. o težavah naše KS in zaostankih v razvoju. A ker sem nad županovim presenečenjem presenečen tudi sam, se mi zdi prav, da povem svoje mnenje. Res je, da sem bil v času dogajanja in samega sre- čanja službeno odsoten in nikakor nisem 'stisnil repa med noge', kot bi morda pomislil nekdo, ki me ne pozna dovolj. Presenečen pa sem nad ugotovitvijo župana, da naj bi srečanje, kot ga imenuje, sklicala ena sama oseba. Žal ga moram demantirati, ker je bilo na izredni seji sveta KS ugotovljeno, da je nekaj treba ukreniti za razvoj naše skupnosti. To, kar pravi župan, da se točno ve, po katerem zakonu se lahko kaj skliče, je čisto prav, saj je za takšno delo plačan, poleg sebe pa ima še četico zaposlenih, ki mu lahko kaj preberejo iz statuta za ljudsko iniciativo. Kar se tiče najinega telefonskega pogovora, pa je resnica ta, da nisem vedel za točen datum sklica, saj me je župan poklical, še preden sem prišel domov, to pa je bilo teden dni pred sklicem. Razlog, da je do sklica krajanov, ki ga je organiziral gospod Cafuta, prišlo tako hitro, pa je v tem, da mu je direktorica občinske upra- ve v neformalnem pogovoru povedala, da kmalu poteče rok za pobudo in spremembe volilnih enot za letošnje volitve.« »Ne gre za nagajanje posameznika!« Jelen nato nadaljuje, da županovo razmišljanje nikakor ni pravo in da ne gre za namerno nagajanje posameznika, kot poskuša zadevo razložiti v javnosti, temveč gre za željo vseh po hitrejšem napredku infrastrukture v tej KS in pravico do soodločanja krajanov v občinskem svetu: »Ne pa zgolj za to, da poslušamo, da se je postorilo to in ono, kot recimo 1,4 kilometra asfalta, pa še pri tem naj bi šlo za tako veliko prekoračitev sredstev, namenjenih naši KS, ki jo lahko jasna le županu! Nismo in ne moremo biti zadovoljni s takšnim razvojem!« Marjan Jelen ob tem še pravi, da bi župan Bračič lahko tudi povedal, da je bil sam v prejšnjem času velikokrat pri njem prav zaradi problematike premajhnega investiranja v KS, da pa mu častna funkcija člana KS kaj več od tega ne dopušča in ne dovoljuje. »Rad bi povedal samo še to, da smo vse predlagane naložbe za naše območje člani sprejemali v svetu KS, in to soglasno, prav tako pa tudi vse ostale odločitve. V štirih letih smo uresničili le eno. Prav tako kot doslej pa bom tudi v prihodnje stal za vsakim dobronamernim predlogom kateregakoli člana sveta V videmski KS Soviče - Dravci - Vareja so prepričani, da se v njihove kraje vlaga premalo. ali krajanov. Da pa s takšnim ključem razdelitve sredstev za investicije v KS, mi, majhni, ne pridemo nikamor, pa je jasno že vrabcem na strehi. Ali je to 'kapnilo' tudi občinskemu vodstvu, pa bo razvidno že letos. Če ne, se bomo slišali spet v jeseni ob izteku županskega in naših mandatov. Mi bomo častno funkcijo preboleli, kaj pa ostali?!« Marjan Jelen je svojo izjavo podkrepil z zapisnikom izredne seje KS, ki je bila prvega februarja in na kateri je bil sprejet sklep o sklicu zbora krajanov deset dni kasneje in na katerega sta bila vabljena tako župan Bračič kot direktorica občinske uprave Rataj-čeva z namenom, da se najdejo skupne rešitve oz. pot do normalnega razvoja KS. Kaj in kako bo uspel pogovor med občinskim vodstvom na eni ter krajani iz KS Soviče - Dravci - Vareja na drugi strani, pa bo pokazal v kratkem sklican zbor krajanov. Foto: SM Dornava • Kanalizacijska borba med strokovnjaki Ventilske bitke na univerzitetni ravni Čeprav je »dornavska kanalizacijska zgodba« z vidika izgradnje in svetniških prepirov že dobila (vsaj na zunaj) epilog, pa se očitno še odpirajo stranski ventili in kanali, po katerih si svoj prav in narobe dokazujejo tehnični strokovnjaki. Po objavi člankov v našem časopisu je namreč Franc Ma-leiner na Fakulteto za gradbeništvo v Mariboru oz. na rektorja univerze naslovil pismo, v katerem sprašuje, ali zagovornik membranske vakuumske tehnologije Eugen Petre-šin upravičeno lahko nastopa v imenu te fakultete kot njen član s - kot je ocenil Maleiner - zelo enostranskimi ocenami v prid določenemu proizvajalcu (Roediger, op. a.). Franc Maleiner pa je rektorju oziroma Fakulteti za gradbeništvo predlagal še naslednje: »Prosimo vas za uradno pisno potrditev, da profesor Petrešin strokovno neutemeljene in popolnoma enostranske ocene ter mnenja res podaja v imenu in na račun Fakultete. Če se to dogaja z vašo vednostjo in po naročilu Roediger, želimo, da se strokovna neodvisnost Univerze v Mariboru dokaže s tem, da se tudi nam omogoči ustrezen prikaz naše tehnologije na ravni fakultete. Nasprotno pa, v primeru, da gre le za osebno blatenje g. Petrešina, ne nameravamo ukrepati, saj so tako način kot tudi uporabljeni »strokovni« argumenti v članku dovolj zgovorni. Strokovnemu ugledu mariborske Univerze pa bi nedvomno koristilo javno distanciranje od takega članka.« Vodstvo univerze je na takšen dopis, kot je sklepati iz nadaljnjega dogajanja, zahtevalo pojasnilo od profesorja Euge-na Petrešina. Ta je Maleinerjev dopis komentiral takole: »Pozivam Franca Maleinerja, da nemudoma posreduje v javnost vse dokaze o finančnih izplačilih na račun mojega zastopanja nemškega podjetja Roediger, kakor tudi vse razpoložljive dokumente o zastopanju drugih firm. Logično je, da ta gospod teh dokazov nima in je podatke o mojem zastopanju podjetja Roediger ustvarjal na lažnih osnovah svoje trgovske domišljije!« Nadalje Petrešin pojasnjuje, da je katedra za biotehniko pod okriljem gradbene fakultete pod njegovim vodstvom izdala strokovno mnenje o uporabi membranskih in batnih ventilov ter za ugotovitvami primerjav in strokovnim mnenjem trdno stoji: »Na podlagi meritev in doseženih praktičnih rezultatov izjavljam, da so membranski ventili Okoli dornavske kanalizacije so se najprej sporekli v občinskem svetu, zdaj pa bitka teče med dvema zagovornikoma različnih tehnologij. za vakuumski sistem bistveno boljši od batnih ventilov brez originalne celovite rešitve, ki jo zastopa gospod Maleiner. Membranski vakuumski ventili predstavljajo sodobno in perspektivno rešitev, batni vakuumski ventili pa zastarelo tehnološko rešitev. Slovenski prostor ni primeren za zastarelo tehnologijo komunalne infrastrukture in prav tako ni primeren za ustvarjanje 'odlagališča stare tehnologije!« Na Maleinerjev predlog, da Fakulteta pripravi tudi predavanje na temo batne vakuumske kanalizacije, pa Petrešin pravi, da kot predstojnik katedre za hidrotehniko na tej katedri nikoli niso bila izvajana nobena reklamna predavanja za določenega proizvajalca ter da tudi osebno ne bo sodeloval ob morebitnem predavanju Franca Maleinerja. Kot je videti, zna postati do-rnavski kanalizacijski sistem eden najbolj »vročih « tudi na čisto teoretični, strokovno-univerzitetni ravni. Vsekakor pa bo še potem (ali morda predvsem potem), ko bo začel funkcionirati pod zelo budnim očesom - tudi strokovne - javnosti, ki si bo ob morebitnih takšnih ali drugačnih težavah ali (bognedaj) napakah še krepko dokazovala svoj prav. SM Sp. Podravje • Vpis v osnovne šole Letos na Ptujskem 29 učencev več V mesecu februarju so na osnovnih šolah vpisovali učence za prve razrede osnovnih šol. Tokratni podatki o vpisu govore o tem, da bo v naslednjem šolskem letu na osnovnih šolah na Ptujskem vendarle nekaj otrok več, kot jih je letos. Vpisalo se je 29 otrok več kot lani, kar pomeni dva oddelka več. Resnično pa ne bo dveh dodatnih oddelkov, kljub dvema prvima razredoma v Dornavi in v Markovcih, kajti na Bregu bo samo en oddelek prvega razreda. Število vpisanih učencev v šolo je za izobraževalno ustanovo zelo pomembno, saj le-to odloča o številu oddelkov na šoli in s tem tudi o financiranju šolskega procesa. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa devetletne šole določa, da je normativ za oblikovanje oddelka v osnovni šoli 28 učencev, kar pomeni, da lahko šola organizira dva oddelka, če je vpisanih najmanj 29 učencev. Kombinirani oddelki iz dveh razredov smejo imeti največ 21 učencev (če jih je več, oddelek ni kombiniran, ampak poteka pouk v normalnem oddelku pač z manj učenci), če je kombinacija iz treh razredov, število učencev ne sme presegati števila 14. Glede na število oddelkov in tudi glede na število učen- cev v razredih se financirajo tudi drugi delavci šole: drugi strokovni delavec v 1. razredu, razredništvo, mentorstvo, svetovalni delavec, knjižničar, računalnikar, laborant, računovodja, administrator, hišnik ^ Normativi določajo tudi določene izjeme, ko se šte- vilo otrok za formiranje oddelka lahko zmanjša, če so v razredu učenci s posebnimi potrebami in mnoge šole se te izjeme, ki jo mora potrditi Ministrstvo za šolstvo in šport, kar poslužujejo. Postavlja pa se vprašanje, kaj je za otroka bolje, da obiskuje pouk v normalno osnovno šoli ali pa se vključi v šolo s prilagojenim programom. Sicer pa v naslednjem letu v Ptuju najverjetneje ne bo velikih odstopanj glede na lanski vpis prvošolčkov. Na šoli v Ljudskem vrtu bodo tudi v naslednjem šolskem letu imeli tri prve razrede, 69 vpisanih (lani 60), in to je Foto: M. Ozmec tudi edina šola na Ptujskem, ki bo imele tri prve razrede, na podružnični šoli v Grajeni je vpisanih 10 otrok (lani 16), na Mladiki bosta dva oddelka s 50 vpisanimi (lani 42), na Olgi Meglič 2sz 33 vpisanimi (lani 38), na Bregu bo samo en oddelek, vpisalo se je 20 učencev (lani 29). V Cirkovcah se je v prvi razred vpisalo 20 (lani 18) učencev, v Cirkulanah 23 (lani 15), v Zavrču, ki deluje v sklopu šole Cirkulane, 17 (lani 8) učencev. V Destrni-ku je vpisanih 19 (lani 22), na podružnici v Trnovski vasi so se vpisali 4 učenci (lani 6), v naslednjem šolskem letu se tu obeta že kombinirani pouk v prvem in drugem razredu, v Dornavi se je na matični šoli vpisalo 29 (lani 26) učencev in bodo ponovno imeli dva prva oddelka, na podružnici Polenšak 4 (lani 6), od teh pa nekateri želijo v Dornavo. V Gorišnici so vpisali 50 učencev (lani 43). Na Hajdini bodo ponovno imeli en prvi razred, vpisanih je 21 učencev, lani jih je bilo 26. V Juršincih so vpisali 16 (lani 22) učencev. Kidričevo bo ponovno imelo en oddelek, vpisanih je 27 (lani 23) učencev, na podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju pa 7 (lani 10). V Maj-šperku na matični šoli letos beležijo vpis 18 učencev (lani 19 učencev), v Stopercah 9 (lani 11) in na Ptujski Gori 8 (lani 11), kar je po predvidevanjih, na teh šolah že imajo kombinirani pouk. V Markovcih, kjer imajo v tem šolskem letu prvič en oddelek v prvem razredu, se je letos vpisalo 40 prvošolčkov (lani 26) in ponovno bosta dva prva razreda, kar pa so kazali že demografski podatki in tako naj bi bilo tudi v bodoče. V Podlehniku se je vpisalo 15 prvošolcev (lani 11), na Vidmu pa so na matični šoli vpisali 26 otrok (lani 28), v Leskovec se je vpisalo 13 prvošolcev, tako kot lani, na Selih pa 5 (lani 9). V Vitomarcih, ki so podružnica Cerkvenjaka, imajo vpisanih 11 (lani 12) učencev za prvi razred, v Žetalah pa 15 (lani10). Franc Lačen Foto: SM Majšperk • Na izredni seji ostro o pismu NSi Predvolilno in zlonamerno plasiranje dezinformacij?! Gospodinjstva v občini Majšperk so pred dnevi prejela glasilo stranke Nova Slovenija, v katerem očitajo občini cel kup nepravilnosti pri gospodarjenju s proračunskim denarjem, županjo dr. Darinko Fakin in občinske svetnike pa javno pozivajo, da se zadolževanje zmanjša. Županja se je odzvala tako, da je zaradi "enostranskih informacij, očitnih neresnic in zavajanja občanov" sklicala izredno sejo, na kateri so bili kritični tudi do zapletov v zvezi s plačili pri gradnji nove osnovne šole. Nekoliko se je zapletlo že v uvodnem delu 3. izredne seje, sestali so se v sredo, 1. marca, saj sta svetnika Lidija Bezjak (NSi) in Ivan Mohorko (SDS) menila, da sklic ni bil opravljen v skladu s poslovnikom, oziroma ni bilo pogojev za sklic izredne seje, saj bi o vseh sedmih predlaganih točkah lahko razpravljali tudi na redni seji sveta. Večina pa je bila drugačnega mnenja, zato so soglasno podprli županjo dr. Darinko Fakin, ki je pojasnila, da se je za izredni sklic seje odločila na pobudo nekaterih svetnikov, predvsem pa zaradi omenjenega poziva Nove Slovenije, ki so ga prejela gospodinjstva v občini Majšperk, saj gre po njenem mnenju zaradi enostranskih informacij in neresnic za očitno zavajanje občanov. Po pričakovanju pa se je temperatura razprave dvignila ob obravnavi informacije v zvezi z zapleti pri plačilih gradnje nove OŠ v Majšper-ku, pri čemer je županja dr. Darinka Fakin ponovno poudarila, da so stvari s strani Občine Majšperk popolnoma Z Ministrstva za šolstvo in šport smo prejeli sporočilo za javnost, v katerem pojasnjujejo, kako je Ministrstvo za šolstvo in šport ukrepalo v zvezi z neplačilom proizvajalcev pri gradnji OŠ Majšperk. V sporočilo je zapisano, daje Ministrstvo za šolstvo in šport 21. februarja 2006 obvestilo občinsko upravo v Majšperku, da bo strokovna komisija Ministrstva v sredo, 1. marca 2006, v prostorih Občine Majšperk za potrebe kontrole porabe sredstev opravila pregled poslovanja in dokumentacije v zvezi z izpolnjevanjem pogodbe o sofinanciranju, ki je bila sklenjena 22. avgusta 2003 v mandatu prejšnjega ministra. »Dne 24. februarja 2006 so nam iz Občine Majšperk vrnili dopis in sporočili, da želijo, da se o tej zadevi pogovarjamo samo z njihovim pravnim pooblaščencem, znano odvetniško družbo. Takšno ravnanje se nam na Ministrstvu zdi nerazumljivo, saj nismo v sporu z Občino Majšperk in imamo kot soinvestitor gradnje OŠ Majšperk, skladno s svojimi pogodbenimi pravicami in zakonskimi obveznostmi, pravico do vpogleda v celotno dokumentacijo in tudi dolžnost poročati o investiciji Ministrstvu za finance. Zato smo Občino Majšperk dne 28. februarja s to obrazložitvijo ponovno pozvali, da nam omogoči vpogled v investicijsko dokumentacijo ter zadevo tudi predali v reševanje Računskemu sodišču in Proračunskemu inšpektorju Ministrstva za finance.Na Ministrstvu za šolstvo in šport pričakujemo, da nam bo omogočen vpogled v investicijsko dokumentacijo in s tem popolna ugotovitev dejanskega stanja v tej zadevi.« jasne in čiste. V razpravi je Ivan Mohor-ko želel izvedeti, kolikšna je bila dejanska vrednost opravljenih del z Rudisom, saj naj bi se v javnosti pojavljali različni zneski; in če je res, da so tako velike razlike med pogodbeno in dejansko ceno, saj naj bi dvojne provizije znašale skoraj 20 % vrednosti in potem občini ne bi bilo treba najemati finančnega leasinga v višini 250 milijonov tolarjev. Županja je sicer pojasnila, da med Občino in Rudisom ni bilo različnih cen, kaj je zaračunavalo podjetje Anchi, pa Občina nima pravice spraševati. Ivana Mo-horka je zanimalo tudi, zakaj se v zvezi s to problematiko v javnosti nenehno pojavlja kot sogovornik direktor občinske uprave Marjan Gorčenko, ne pa županja, a so mu pojasnili, da je tako, ker je Gor-čenko vodja tega projekta. Marjana Kokota je zanimalo tudi, ali se bo uresničila javno izrečena obljuba šolskega ministra Milana Zvera, da bo zadevo razčistila državna revizija, županja pa je pojasnila, da so se revizorji v Občini že najavili. Sicer pa naj bi zadeve v zvezi z neplačilom tudi sicer šle v pravo pot, saj z demontažo oken, napovedano v torek, 28. februarja, ni bilo nič. Očitno so tudi upniki ugotovili, da je zadeve potrebno reševati le po pravni poti, je menila županja. Sv. Jurij • 9. aprila referendum o novi občini Iz štiriperesne deteljice odpada še en list Poslanke in poslanci so v sredo, 1. marca, sprejeli odlok (62 za, 6 proti), s katerim so za nedeljo, 9. aprila, razpisali posvetovalni referendum in določili osem referendumskih območij, na katerih se bodo tamkajšnji prebivalci izrekali o tem, ali si želijo novo občino. Če bo referendumski izid na vseh območjih pritrdilen, bo DZ še pred jesenskimi lokalnimi volitvami odločal o ustanovitvi še osmih novih občin. Med temi je tudi Sv. Jurij v Slovenskih goricah, ki se želi izločiti iz občine Lenart. Tako je državni zbor v sredo zvečer sledil odločitvi ustavnega sodišča in opravil "popravni izpit" ter omogočil, da se bodo o morebitnih novih občinah in izločitvi iz sedanjih izrekali prebivalci osmih krajev. Ob odločanju decem- bra lani so poslanci zavrnili 16 predlogov za nove občine, ker niso izpolnjevali pogojev. Nekateri od zavrnjenih predlagateljev novih občin so se obrnili na ustavno sodišče. Slednje je vladi in državnemu zboru naročilo, naj še enkrat presodi o zavrnjenih predlogih za nove občine. Tako so poslanci odločili, da v primeru pozitivnega izida referenduma iz občine Lenart zraven Sv. Trojice nastane še občina Sv. Jurij. V občini Lenart pa tako zraven KS Lenart (5.319 prebivalcev) ostane še KS Voličina (2.603 prebivalcev). Po odločitvi poslancev, da razpišejo referendum, je predsednik KS Sv. Jurij Jože Škrlec povedal, da so pri Sv. Juriju zelo veseli takšne odločitve in so tudi prepričani, da bo referendum za novo občino uspel. Po njegovem mnenju so edina rešitev za Slovenske gorice male občine, ki lahko bolj skrbijo za svoj enakomerni razvoj. Škrlec je še povedal, da Veliko zavajanje javnosti? Nič manj zanimiva ni bila razprava o omenjenem javnem pismu in pozivu Nove Slovenije, za katerega je županja menila, da gre za veliko zavajanje in namerno plasirane podatke, oziroma prikazovanje samo tistih zneskov in številk, ki nekomu godijo in nimajo nič skupnega z dejanskim stanjem v občini. Očitke o negospodarnosti je zavrnila s konkretnimi podatki o poslovanju Občine v njenem mandatu in jih primerjala s poslovanjem v prvih dveh mandatih. Pri tem je poudarila, da so v zadnjih treh letih namenili za investicije letno okoli 500 milijonov, v mandatih pred njenim županovanjem pa so letno namenili za investicije v povprečju le okoli 145 milijonov. Glede očitkov na 200 milijonov ostanka sredstev iz leta 2004 pa je pojasnila, da so iz tega zneska morali poravnati nekatere nujne dolgove, ki jih prejšnji župan ni hotel poravnati. Glede finančnega leasinga pa je dodala, da bi se v primeru, če ga ne bi najeli, morali zavestno odpovedati izgradnji vodovodnega sistema, vrednega 340 milijonov, in čistilne naprave, vredne okoli 140 milijonov, oziroma okoli 200 milijonom nepovratnih državnih sredstev, ki so jih pri tem pridobili, svetnikom pa je zagotovila, da so bodo pred referendumom po vaseh predstavili krajanom, kaj prinaša nova občina in kaj so dosegli v teh zadnjih letih: "Ne mislimi kritizirati sedanje občine, ampak želimo predstaviti samo to, da bodo ljudje v novi občini boljše živeli in bodo sami odločali in bodo vedeli, kako je razporejen denar iz občinskega proračuna." Razdružitvi občine Lenart nasprotuje župan mag. Ivan Vogrin, ki pravi, da se z malimi občinami veča birokracija in centralizacija države. Vo-grin je tudi javno nasprotoval ustanovitvi občine Sv. Trojica in se resno lotil propagande proti novi občini. Takoj po razpisu referenduma za občino Sv. Jurij se je odzvala civilna pobuda Lenarta, ki župana Vogrina poziva, naj ne porablja denarja Lenarčanov za propagando v svoji kampanji proti občini Jurovski Dol in naj na kulturen način spoštuje odločitev ljudi tudi v primeru, če bo iz štiriperesne deteljice odpadel še en list. Zmago Šalamun lahko na svoje sedanje delo vsi skupaj samo ponosni. Svetnik Zlatko Žnidar (ZLSD) je ob tem ugotovil, da bi bila gradnja šole bistveno cenejša, če bi jo gradili pred leti, ko je bila na prioritetni listi mnogo višje, pa se v prejšnjem mandatu za to očitno niso dovolj resno zavzeli, saj je bilo za potrebe šole odkupljenega le 15 % zemljišča. Ivan Mohorko je temu pritrdil in menil, da je javni poziv NSi očitno predvolilno naravnana poteza, zato razprava o tem ne sodi na sejo sveta. Ker so dejanski podatki dokazljivi, je predlagal, da bi občanom posredovali uradno informacijo o dejanskem stanju. Da gre le za očitno in namensko plasirano predvolilno potezo Nove Slovenije, je menil tudi Branko Novak, ki je ob tem izrazil globoko prepričanje, da tako svetniki kot županja svoje delo opravljajo zelo solidno, o čemer pričajo tudi primerjave med višino sedanjega in nekdanjega občinskega proračuna; včasih pa očitno ni bilo tako, saj naj bi sredstva razmetavali, o čemer priča tudi župnišče, ki je bilo zgrajeno z občinskim denarjem. Lidija Bezjak je očitke zavrnila, češ da so s pozivom želeli le opozoriti na zmanjšanje zadolževanja občine. A je direktor občinske uprave Marjan Gorčenko njeno izjavo odločno zavrnil, češ da gre le za manipulacijo Nove Slovenije brez primere, oziroma za zlonamerno plasiranje dezinformacije med občane. M. Ozmec Od tod in tam Ptuj • Kako lepo se lahko dan začne Nocoj, v petek, 3. marca, ob 19.30 je v Mestnem gledališču Ptuj na sporedu komedija Gledališča za otroke in mlade iz Ljubljane GOML, ki jo je zrežiral Gojmir Lešnjak - Gojc, vsem še posebej znan kot Cveto iz humoristične nanizanke Naša mala klinika, napisal pa komediograf Zvonimir Bajsič. V njej igrata, se marata in kregata igralca Marijana Brecelj in Iztok Valič. Kako se dan lepo začne je melodrama in komedija obenem. Je predstava o osamljenosti, zrelosti in modrosti. Je predstava o zorenju in jeseni. Skratka, Kako se dan lepo začne je predstava, ki jo morate videti, saj profesor ni inkasant in gospa je absolutno za ponucat To je predstava o moški šibkosti in ženski naivnosti. Vljudno vabljeni. GP Juršinci/ 200 let šole V četrtek in petek, obakrat ob 18. uri, bodo v Juršincih proslavili 200-letnico šole. V čertrtek bodo predstavili zbornik z naslovom Šolski zvonec zvoni že 200 let, ki ga je osnoval in uredil Slavko Feguš in bo prikazal zgodovino šole od leta 1806 do danes. V petek pa bo osrednja proslava, ki jo pripravljajo delavci šole z učenci. Na prireditev vodstvo šole posebej vabi vse bivše zaposlene delavce in seveda bivše učence juršinske šole. Fl Maribor / Evritmijski predstavi Zavod za razvoj waldorfskepedagogike vabi na Evritmij-ski predstavi, ki bosta na Starem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor v soboto, 4. marca 2006. Zagrebški evritmijski ansambel IONA s soustvarjalci bo v našem prostoru prvič predstavil dve upodobitvi: otroško Grimmovo pravljico Ropotiljček ob 11. uri ter plesno in govorno predstavo Glasba - dih kipov, tišina slik, ki bo ob 19.30 za odrasle. Gre za prvo tovrstno predstavitev evritmije kot umetnosti v Sloveniji. Evritmijo bi na kratko lahko opisali kot z gibi izraženo besedo in ton oziroma vse tisto, kar ti dve kvaliteti pomenita, kot tesno povezanost telesa z njegovo duhovno in čustveno gibljivostjo. Ur Ptuj, Zavrč/ iz dekanijskih Karitas Sodelavci župnijskih Karitas ptujske in završke dekani-je so se v februarju srečali na Hajdini. Srečanje je vodil p. Emil Križan. Po uradnem pozdravu in pesmi je voditelj pozdravil oba dekana, naddekana in župana občine Hajdina Radoslava Simoniča. Župan je pohvalil prostovoljno delo, ki ga opravljajo sodelavci Karitas ter zaželel še veliko dobre volje pri delu v Karitas. Duhovno misel je pripravil domači duhovnik naddekan Marijan Fesel. Bernarda Galun je zaradi zdravstvenih razlogov prosila za zamenjavo zapisničarke, zaradi česar so izvolili novo, Dragico Trafela iz župnijske Karitas sv. Marija - Polenšak. Dosedanja voditelja dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč Ireno Luci in patra Emila Križana sta zamenjala nova voditelja, pater Milan Kvas za dekanijo Ptuj in Ana Vindiš za deka-nijo Zavrč. Župnijska Karitas sv. Peter in Pavel na Ptuju potrebuje štedilnik na trdo gorivo, Karitas sv. Barbara potrebuje posteljo, Karitas sv. Trojica v Halozah pa plinski štedilnik. Sodelavci dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč so se v februarju družili tudi na izobraževalnem dnevu, ki je bil 17. februarja v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Sodelovali so:predsednik škofijske Karitas Maribor Branko Maček, dr. Vinko Potočnik, mag. Polona Šporin, generalni tajnik škofijske Karitas Zlatko Gričnik in Liljana Lepej - Krbanjevič. Izobraževanje je obsegalo predstavitev stisk sodobnega časa in njihov vpliv na življenje posameznikov in družin, predstavitev socialne stiske v Sloveniji, osrednje naloge Karitas in vlogo karitativnih delavcev pri reševanju stisk ter predstavitev programa »Za upanje« in letovanja otrok in družin. Angela Trafela Ormož • Pustni karneval zaključil pustovanje Zmagale agrarne teme Ko se zgodi karneval v Ormožu, je jasno, da je pustnih norčij za leto dni konec. Tradicionalno se namreč odvija na pustni torek ob 14. uri. Zgodi se, da kakšno leto tudi izpade, a letos smo ga spet imeli. Kot se za kmetijsko območje spodobi, so zmagale kmetijske teme - problematika TSO in ptičja strašila. Karneval sta organizirali Turistično društvo in društvo Kurent Ormož, ki sta poskušali oživiti nekoč zelo priljubljeno ormoško prireditev. V ta namen so dan pred karnevalom okrasili osrednji trg z duhci in papirnatimi verigami, kar je gotovo dalo nekoliko prazničnega vzdušja. Po podatkih organizatorjev naj bi si karneval ogledalo 1600 gledalcev, nastopilo pa je menda 520 mask. Prireditev je vodil karamba Spidi Leon, ki je s svojimi do- mislicami pospremil okrog 20 prijavljenih skupin. Kot je že v navadi, so karneval odprli člani pihalnega orkestra z mažoretami, ki so se letos odele v strašljive maske čarovnic. Sledili so jim domači kurenti, ki so nastopili polnoštevilno in so poskrbeli, da so tudi po ormoških ulicah odmevali zvonci. Prireditev je spremljala strokovna žirija, ki je podelila tudi nagrade v dveh kategorijah. Med aktualnimi maskami je prvo mesto in 50.000 SIT do- Zmagovalna skupina ormoškega pustnega karneval v kategoriji etno mask so bila prikupna strašila, ki so jih izdelali učenci 2. a- in b-razreda OŠ Ormož s svojimi učiteljicami. Pikapolonice iz vrtca Ormož z vzgojiteljicami in starši bil prikaz propada TSO iz Lo-peršic, drugo (30.000 SIT) so zasedli Amorčki iz OŠ Stanka Vraza in tretje (20.000 SIT) Mešane maske OŠ Ormož. V kategoriji etno mask so podelili enake zneske in prvo nagrado so si prislužila strašila iz 2. a- in b-razreda OŠ Ormož, drugo mesto Slo-venjegoriška naveza, v kateri so združili moči dornavski in središki konjeniki, tretje pa so bile Pikapolonice iz vrtca Ormož, kjer so se našemili otroci, starši in vzgojiteljice, ki so skupaj iskali novi dom (novi vrtec) za male pikapolonice. Sodelovale so še številne skupine, ki so pustile domišljiji prosto pot pri smešenju aktualnih tem, kot so oblikovanje novih občin, iskanju tople vode in urejanje ormoških term, diskoteki Lipa in drugim. vki Občina Kidričevo • Na 14. fašenku prek 350 maskiranih Najboljši Tlačani iz Spuhlje Že po tradiciji so na pustni torek, 28. februarja, pripravili fašensko povorko tudi v občini Kidričevo, kjer so kljub hladnemu vremenu letos posebej zadovoljni z udeležbo v povorki, saj je v njej sodelovalo kar 13 karnevalskih in 7 etnografskih skupin, ali okoli 350 maskiranih. Udeleženci 14. fašenske povorke, ki so jo letos v sodelovanju z vodstvom občine Kidričevo pripravili člani prosvetnega društva Cirkovce, so se tokrat zbrali pri kidričev-ski osnovni šoli, od koder so nekaj po 13. uri v povorki krenili skozi naselje Kidričevo do platoja pred Mercatorjevo samopostrežnico, kjer so posamezne skupine pred okoli 500-glavo množico tudi podrobneje predstavili. Med karnevalskimi skupinami so v krajih in vaseh občine Kidričevo letos občudo- vali in se nasmejali Gorskim reševalcem iz PGD Ptujska Gora, skupini nogometašev in navijačic iz OŠ Kidričevo, Tlačanom iz Spuhlje, Dimnikarjem iz Starš, prebivalcem Zvezdnega dola iz Njiverc, v belo odeti Gripa godbi iz Cir-kovc, roparjem SKB banke iz Lovrenca, skupini Ptičja gripa iz Prepolj, gostom Picerije pri Lipi iz Cirkovc, dvema skupinama begunskih švercar-jev in roparjev SKB banke iz Apač, skupini, ki je prikazala jokajoče slovo od Jankoviča iz Pleterij ter Vaškim kemikom iz TD Naraplje. Med etnografskimi skupinami pa so letos v občini Kidričevo nastopili številni koranti iz Lancove vasi, Podlehnika, Hajdine in Dolene, pa Pokači iz Pleterij, Orači iz Podlehnika, Ploharji iz Cirkovc s folklorno skupino Vinko Korže ter mladi po-kači iz Cirkovc. Po končani povorki so se vsi skupaj zbrali pod občinskim prireditvenim šotorom v Cirkovcah, kjer so za novega pustnega carja proglasili Marjana Hergana iz Zgornjih Jablan, sicer predsednika upravnega odbora Kmetijske zadruge Ptuj, nato pa svečano razglasili prve tri najboljše skupine po oceni strokovne komisije občine Kidričevo. Za najboljšo so razglasili najštevilčnejši in izredno dobro dodelani skupini carja s tlačani iz Spuhlje, druga je bila skupina iz Pleterij, ki je prikazala slovo od Jankoviča, tretja pa skupina roparjev SKB banke iz Lovrenca na Dravskem polju. Pusta so dostojno pokopali ob fašenski himni in domači skupini Idila iz Cirkovc. OM Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Novemu pustnemu carju Marjanu Herganu (levo) je prvi čestital podžupan občine Kidričevo Jože Murko (desno). Na ploščadi pred Mercatorjevo samopostrežnico je karnevalske in etnografske skupine dočakala blizu 500-glava množica Kidri-čanov in okoličanov. Od tod in tam Ljutomer • Predstavilo se je 12 skupin Turistično društvo Ljutomer je tudi letos pripravilo tradicionalno pustno povorko. Minulo nedeljo od 13. ure naprej se je na Glavnem trgu odvijala otroška maškarada, v povorki pa seje predstavilo dvanajst skupin. Turistična društva Ljutomer, Železne Dveri - Radomerje, Stara cesta, Mak Pristava, Mala Nedelja - Radoslavci, Cven, Prleški kosci Godemarci in Babinci, mladinsko športno društvo Labod Podgradje, kulturno društvo Križevci, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Trio Mehikanci iz Gomile pri Kogu so vsak na svoj način šaljivo obdelali ptičjo gripo in trenutne težave v ljutomerski občini. MŠ Majšperk • Pustni povorki v Stopercah in na Gori Foto: M. Ozmec Na območju občine Majšperk so v soboto, 25. februarja, pripravili kar tri pustne povorke. Okoli poldneva so se zbrali napovorkah v Stopercah in na Ptujski Gori, nekaj po 14. uri pa še v Majšperku, kjer je bila tudi osrednja pustna zabava. Po dobro obiskanih pustnih povorkah v Stopercah in na Ptujski Gori so se pustne in karnevalske skupine ter druge šeme, med katerimi je bilo tudi letos največ otrok iz Osnovne šole Majšperk, zbrale na avtobusnem postajališču na Bregu pri Majšperku. Nekaj po 14. uri so v povorki krenili po državni cesti do centra Majšperka, zaključek z veselim delompustovanja, na katerem so vse pustne skupine tudi predstavili, pa so nato pripravili pod prireditvenim šotorom na igrišču ob stari šoli. Tudi letos je pustovanje v Majšperku pripravila tamkajšnja osnovna šola v sodelovanju z Občino Majšperk. OM Ptuj • Razstava Leo kluba Foto: Črtomir Goznik V prostorih Revivisa Ptuj so 24. februarja odprli likovno razstavo Leo kluba Ptuj. Gre za dela, nastala v okviru likovne kolonije, ki jo je Leo klub že drugič organiziral pod naslovom "Bejži čopič, kurent gre", v okviru katere so sodelovali študentje slikarstva in likovni pedagogi. Ob članih likovne sekcije Majšperk so na temo pusta in mask na Ptuju ustvarjali še Stanka Vogrinec, Mateja Pesek, Blanka Bračič in Martina Berginc. Tudi letošnja razstava Leo kluba Ptuj je dobrodelna, denar od prodanih slik bodo namenili za humanitarne namene. Slike si je mogoče ogledati v prostorih Revivisa vsak dan od 10. do 15. ure. Razstava bo na ogled do 24. marca. Foto: vki Foto: vki Anticelulitna krema limmn' ^lEo4ronn)t«raplja Body Sfriw Pralni prašek Silky gel, 1,5L Pomursko trajno mleko 3,5%, 1L 1.19_9.- 589,- 128; 9,999,- AKCIJA 28.999.- Mreža Farmer Škarje teleskopsk za veje Žagica zložljiva sadjarska, dvojno brušenje JAGER - Kidričevo JAGER - Gorisnica JAGER - Kidričevo JAGER - Gorisnica Ptuj • Seja odbora za kmetijstvo Nezadovoljstvo s pravilnikom: kdaj dovoljeno domače klanje? Člani odbora za kmetijstvo pri DZ, ki ga vodi Alojz Sok, so se na zadnji seji, ki je potekala v ptujski mestni hiši, spopadli z novim predlaganim pravilnikom, ki bo urejal pogoje predelave živali in oddajo živil končnemu potrošniku. Osnutek pravilnika je pripravilo kmetijsko ministrstvo in, kot so povedali predstavniki slednjega, ki so se seje odbora udeležili, naj bi bil spisan precej bolj »po meri« kmetov, ki se ukvarjajo ali se še bodo ukvarjali s kakšno od dopolnilnih dejavnosti. V pravilniku so sicer točno opredeljeni pogoji, po katerih je nek obrat predelave kmečki obrat, prav tako pa so tudi količinsko določeni kriteriji, ki določajo, kdaj gre za manjše in kdaj za večje obrate. Bistvo kmečkega obrata naj bi bilo po tem dokumentu v tem, da je takšen obrat lahko le tisti, kjer se predelava vrši na tradicionalen način, prodaj a tako pridelanih živil pa je namenjena domačim ali končnemu potrošniku (na tržnicah, turistom na turističnih kmetijah ipd.), trgovinam ali gostiščem pa bi se lahko prodalo le do 30 odstotkov domačih specialitet. Za takšne majhne obrate naj ne bi veljala HACCAP, temveč t. i. higienski minimum oz. higienska dobra praksa, prav tako ne bi bilo potrebno pri- dobiti posebne odobritve s strani pristojnih organov, pač pa bi bila dovolj le prijava oz. registracija dejavnosti na območnem uradu VURS. S sprejetjem takšnega pravilnika naj bi se, med drugim, tudi čimprej odpravile nekatere »neprijetnosti«, ki so jim bili kmetje oz. nosilci dopolnilnih dejavnosti izpostavljeni doslej, kot je recimo samovolja pri interpretaciji inšpekcija ob pregledih, pretirano vzorčenje vode, obveznost visokih plačil veterinarskega nadzora, pogoste in drage deratizacije ipd. Hkrati pa naj bi takšen pravilnik poleg manj strogih pogojev in standardov še vedno zagotavljal zdrave izdelke. Pravilnik padel pri vprašanju malih klavnic Do sem je šlo pri predstavitvi pravilnika lepo in gladko, tako s strani predstavnikov MKGP kot VURSa in na drugi strani predstavnikov KGZS. Zbrani člani odbora so povedali le, da je že res skrajni čas za sprejetje bolj življenjske zakonodaje, ki bo kmetom omogočala odprtje in normalno delo v svojih obratih, zlasti še, ko gre za domače koline in predelavo mesa v salame ter klobase itd. Slišati je bilo tudi skupno mnenje, da je v Sloveniji ogromno manjših kmečkih oz. vaških klavnic, ki so zaradi nemogočih pogojev ostale zaprte ali pa se dela na črno, kar je v končnem izidu glede varnosti in zdravstvene neoporečnosti domačih jedi še toliko bolj sporno. »Takšna stroga zakonodaja posledično vpliva na vse večje odse- Foto: SM Vodja odbora za kmetijstvo Alojz Sok je nov osnutek pravilnika označil kot dobro izhodišče za stimulacijo dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, vendar bo še potreben dodatnega usklajevanja med strokovnimi službami. ljevanje in izumiranje podeželja. Res je že skrajni čas, da izenačimo pogoje z avstrijskimi in italijanskimi kmeti, kar se tiče tovrstnih obratov oz. manjših klavnic,« je poudaril tudi Sok. Irena Orešnik iz Združenja malih sirarjev pa je opozorila še na eno zadevo: »Ne more vsak izdelek nositi oznako kmečko, kot je zdaj v praksi, ko imamo cel kup, recimo, kmečkih salam. Do te oznake naj bodo upravičeni le tisti izdelki, ki bodo res pridelani na kmetiji, na tradicionalen način in ne v industrijskih obratih!« To dvoje pa je bilo po dosedanji praksi precej nasprotujoče, saj so bili predpisi takšni, da so praktično v celoti onemogočali staro, ročno izdelavo kakršnihkoli že specialitet. Na točki domačih, vaških klavnic oziroma kolin parkljarjev in kopitarjev pa je počilo. »Povedati vam moram, da vaške klavnice nikakor ne morejo biti v tem pravilniku! Kakršenkoli obrat za klanje mora imeti poleg registracije tudi odobritev, saj tako zahteva evropska zakonodaja,« je nedvoumno povedal Matjaž Guček, vodja sektorja za javno zdravje pri kmetijskem ministrstvu. In ostrim kritikam članov ter poslancev, ki so bili na seji, ni bilo več konca. Tako je bilo slišati, da naj VURS raje skrbi za varne in zdravstveno neoporečne prehrambne izdelke ne pa za sam način njihove pridelave, saj s takšnimi strogimi predpisi ne dela drugega, kot ščiti monopole. Še najbolj oster, pa tudi di- rekten med vsemi, je bil Janez Sušnik: »Ta pravilnik, takšen kot je, je še vedno daleč od naših pričakovanj. Kar začnite ga znova usklajevati, zlasti kar se tiče področja malih klavnic, ki so najpomembnejši dejavnik pri predelavi živil živalskega izvora! Kot vidim, se po tem pravilniku še vedno ne dopušča klanje kopitarjev in parkljarjev na vaških klavnicah oz. domačijah!« Njegovemu mnenju se je pridružila tudi večina ostalih, ki so spraševali, zakaj za Slovenijo še vedno veljajo strožji pogoji kot za ostale članice EU in da je vendarle že čas, da si izbori nekaj bonitet za kmete, kar je možno s »prijaznejšo« zakonodajo, ki pa bo še vedno zagotavljala povsem zdravo hrano. Razprave posameznikov so se še lep čas nadaljevale v tej smeri; češ da ta pravilnik ne prinaša dovolj liberalizacije, da je še vedno premalo življenjski in naj se raje da poudarek kontroli končne kvalitete izdelka ne pa pogojem predelave. Seja se je zaključila s sklepom, da naj KGZS pripravi za kmete sprejemljivejše smernice, pristojne strokovne službe pri MKGP pa naj jih nato implementirajo v pravilnik. Ali, kot je sklenil Alojz Sok: »Odbor za kmetijstvo predlaga kmetijskemu ministrstvu in veterinarski upravi, da čim prej sprejme podzakonske akte za omenjene obrate, ki bodo primerljivi s pogoji, kakršni veljajo v ostalih državah EU, in da pri tem upošteva pripombe kmetijske zbornice.« G. Radgona • Z Jožetom P. Damijanom, ministrom brez Ustnice, o reformah "Mislim, da večina gospodarstvenikov podpira reforme" V februarju je Jože P. Damijan gostoval v Gornji Radgoni in Radencih, kjer je predstavil delo vladne službe za usklajevanje in spremljanje izvajanja Strategije razvoja Slovenije, spregovoril pa je tudi za medije. Za ureditev slovenskega trga dela ste si izbrali danski model, ki, vsaj tako trdite, ponuja fleksibilnost in varnost delovne zaposlitve. Zakaj? »Danska ima 2,4milijona zaposlenih, od teh jih ena tretjina (800.000 ljudi) vsako leto zamenja službo. V tej državi si človek, ko zgubi službo, v dveh do treh dneh najde novo. Na Danskem hočejo biti ljudje zaposleni, nočejo biti neaktivni, in to je potrebno uvesti pri nas. Potrebno je tiste, ki so že dolgo brezposelni spraviti do tega, da bi se zaposlili, pa če tudi v neprofitni dejavnosti. Samo da so aktivni, da niso izključeni iz družbe. Pomembno je, da si med ljudmi. Potrebno je ljudem dopovedati, da če zgubiš službo, to ni nič tragičnega, saj si lahko poiščeš drugo. Časi, predvsem v obdobju socializma, ko si imel zagotovljeno eno službo oziroma delovno mesto 40 let, so mimo. Vedno znova se je potrebno izobraževati in delati na tem, da si konkurenčen za določeno službo, ob tem pa da aktivno iščeš novo zaposlitev. Če tega ne bomo dosegli, bomo pač še naprej imeli visoko stopnjo brezposelnosti. Ob tem je potrebno čimbolj poenostaviti podjetniško okolje. Te administrativne ovire, ki so, je potrebno spraviti na minimum. Pomembna stvar za pridobitev več delovnih mest je sprostitev zemljiške politike, tu mislim predvsem na tiste, ki 'držijo' v lasti velika zemljišča in vlečejo iz njih ogromne rente. To je potrebno sprostiti za podjetniško dejavnost. Župani, kot menedžerji lokalnih skupnosti, morajo zemljišča za nizko ceno prodati podjetnikom in družbam ter s tem vzpodbuditi izgradnjo poslovnih objektov, ki prinašajo nova delovna mesta. Če te možnosti za nova delovna mesta ne vidijo župani, tudi država ne more pomagati. Država mora pri tem storiti vse, da bomo imeli čimbolj enostavne predpise in čimmanj administrativnih ovir.« Zakon o davčnem postopku je bil lani pripravljen, vendar ga vlada ni sprejela. Letos bo šel znova v proceduro. Kaj nam prinaša? »Ena izmed novosti je ta, da bomo lahko komunicirali z davčno upravo (DURS) po elektronski poti, prav tako bo novost, da fizičnim zavezancem ne bo več potrebno dajati davčnih napovedi, razen tistim, ki imajo nek svetovni dogodek. Dejstvo je, da je Slovenija, kar se davkov tiče, izredno draga država, precej mačehovska S sindikati je potrebno najti konsenz Državni zbor Republike Slovenije je 20. decembra lansko leto imenoval Jožeta Pavliča Damijana za ministra brez listnice, odgovornega za usklajevanje in spremljanje izvajanja Strategije razvoja Slovenije. Jože P. Damijan se je rodil 14. januarja 1967 v Lomanošah v občini Gornja Radgona, po končanem študiju ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pa je na tej fakulteti med drugim asistiral pri predmetu mednarodna ekonomija. Bil je tudi znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja. Doktorski študij je opravil v nemškem Kielu, doktoriral pa je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je od lanskega leta izredni profesor za mednarodno ekonomijo. Sedanji minister brez listnice je tudi znanstveni sodelavec Katoliške univerze Leuven v Belgiji. Leta 1993 je prejel fakultetno Prešernovo nagrado, leta 2001 je prejel nagrado EARIE za mlade ekonomiste, leta 2004 je bil raziskovalni štipendist katoliške univerze Leuven, leta 2005pa je bil gostujoči raziskovalec na Generalnem direktoratu za gospodarstvo in finance pri Evropski komisiji. Leta 2004 je bil imenovan za podpredsednika Strateškega sveta za gospodarski razvoj pri predsedniku Vlade Republike Slovenije, julija 2005 pa je prevzel vodenje vladnega Odbora za reforme, ki je pripravil okvir ekonomskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji. Foto: Miha Soštarič Jože P. Damijan, minister brez listnice glede dela. Delo je visoko obdavčeno. Tisti, ki ima pri nas okrog 400.000 tolarjev bruto plače, mora od tega zneska 66 odstotkov dati državi. V drugih državah, predvsem se radi primerjamo s skandinavskimi, je ta delež okrog 50 odstotkov. In tu vidimo problem. Pri nas je delovna sila predraga, zato podjetja visoko izobraženih ljudi, ki so največji potencial, ne zaposlujejo, ker se jim to ne splača. Prav zato smo predlagali to davčno reformo. Po eni strani moramo zmanjšati davke na delo, ga manj obremeniti. Obdavčitev s proizvodnje je potrebno prenesti na porabo in premoženje. To je ta smernica, ki se je nekako držijo tudi druge države. S 1. januarjem prihodnjega leta bomo uvedli te bistvene davčne spremembe, hkrati pa prav tako z začetkom leta 2007 pričeli zniževati javne izdatke.« Ljudem naj bi se položaj izboljšal Kateri so cilji reforme na področju osebnih davkov? »Cilj reforme na področju osebnih davkov je razbremenitev gospodarstva ter s tem posledično spodbujanje gospodarskega razvoja in povečanje konkurenčnosti gospodarstva, ki se glede na mednarodne analize zmanjšuje. Celovita reforma na področju osebnih davkov vključuje tudi uvedbo enotne davčne stopnje ter ukrepe za poenostavitev davčnega sistema, ki naj bi zagotavljali enostavnost, transparentnost, večjo pravno varnost, večjo učinkovitost z zmanjšanjem stroškov pobiranja davkov, tako na strani davčnih zavezancev kot na strani davčnega organa. Z enotno davčno stopnjo se bo dosegla tudi nižja obremenitev dela, predvsem zaposlenih, ki prispevajo največ dodane vrednosti, kar naj bi povečalo zaposlovanje, investicije in gospodarsko rast. Uvedba enotne davčne stopnje bo povezana predvsem z reformo na področju socialnih transfer-jev in z reformo na področju trga dela. Reforma transferjev bo usmerjena predvsem tako, da bo ob spremenjeni davčni lestvici zagotovljeno takšno skupno delovanje davčnega in socialnega sistema, da se bo osebam, ki iz neaktivnosti ali brezposelnosti preidejo v aktivnost oziroma zaposlitev, neto položaj izboljšal. Reforme na trgu dela bodo dodatno povečale fleksibilnost delodajalcev pri zaposlovanju in izboljšale možnosti iskalcev zaposlitev, da najdejo delo. Skupen učinek teh povezanih reform bo zato višja rast zaposlenosti ob hitrejši gospodarski rasti. Ta bo omogočila tudi hitrejšo rast realnih dohodkov ljudi. Ker pa bi v trenutku prehoda na nov davčni sistem lahko prišlo do enkratnega povišanja cen nujnih življenjskih potrebščin ali do administrativnega povečanja razlik v neto dohodkih, predlagamo posebne ukrepe na področju plač in določitve splošne olajšave, s katerimi želimo zagotoviti socialno vzdržnost prehoda na nov sistem.« Večina ljudi se nekako boji novih reform; glede nato, da sta kmetijstvo in turizem nekakšna stebra v tem delu države (Prleki-ja in Spodnje Podravje), se pojavlja vprašanje, da bosta, predvsem kmetijstvo, utrpeli največ škode. »Mislim, da v kmetijstvu ne bo težav s prehodom na enotno davčno stopnjo pri davku na dodano vrednost, kajti kmetijstvo dobiva subvencije, in to v zelo visokem znesku iz Evropske unije. Manjše težave so možne za proizvajalce predvsem v živilski industriji, kjer naj bi bilo po nekaterih ocenah, če bi res prišlo do tega popolnega prenosa višje davčne stopnje davka na dodano vrednost v cene, bi se lahko njihov položaj poslabšal. Cene bi se v tem primeru znižale za štiri odstotke. Vendar moram tukaj opozoriti, da je v živilski industriji ogromno rezerv, ki bi jih morali bolj izkoristiti. Predvsem je pomembno to, da se številna živilska podjetja v Sloveniji ukvarjajo predvsem z investicijami v finančne naložbe, namesto v svojo osnovno dejavnost. Za to regijo je najbolj pomembno to, da je potrebno obstoječa domača sredstva ter sredstva iz evropskih skladov čimbolj ciljno usmeriti. Potrebno je najti prioritetne, razvojne projekte na lokalni ali na regionalni ravni. V naši službi, ki skrbi za usklajevanje in spremljanje izvajanja Strategije razvoja Slovenije, je državni sekretar dr. Andrej Horvat zadolžen, da pomaga poiskati te prioritetne regijske projekte, da bomo ta sredstva, ki jih bomo dobili iz Evropske unije v naslednji finančni perspektivi 2007-2013, šlo bo za okrog štiri milijarde evrov, razvojno usmerili. Zavzemali se bomo za projekte, ki bodo povečali število zaposlenih. To je edinstvena priložnost in tega se moramo zavedati. Naloga naše službe je, da poskušamo najti projekte, potrebna pa bo pomoč gospodarstva in lokalne skupnosti. Če se bomo kregali in bo vsak gledal le na svojo občino ali krajevno skupnost, bodo imeli korist drugi, ki bodo delovali složno, z dobrimi projekti širšega pomena.« Verjetno ste predvideli tudi možne pasti, ki jih prinašajo nove reforme. Kje vidite vi, da bi lahko bile? »Osnovno pri vsem je to, da je potrebno doseči nek socialni konsenz na ravni družbe, da so te reforme nujne in jih moramo izvesti na nek določen način. Jaz verjamem, da bomo v pogajanjih s socialnimi partnerji dosegli kompromis in jim kot država oz. vlada ponudili konkretne rešitve ter korigirali reforme oziroma predloge, kjer bo najbolj potrebno.« Z glavo skozi zid ne gre Eno izmed največjih »podjetij« v tem delu države je gotovo Zavod za zaposlovanje. Kaj boste storili, da bodo ta zavod in še nekatere druge institucije bolj učinkoviti? Zdi se, da so te le same sebi v namen. »Res dajejo takšen vtis. Velikokrat Zavodi za zaposlovanje predvsem služijo kot službe, ki dajejo denarna nadomestila za brezposelnost, ne pa kot zavodi oz. agencije, ki bi posredovali predvsem delovna mesta. V tem letu bo potrebno na tem področju veliko postoriti in naše reforme kažejo v to smer, da bi se ti zavodi nekako preusmerili oz. preoblikovali v agencije ter dejansko služili svojemu namenu.« Kot ste že večkrat povedali, bo leto 2006 leto kompromisov in usklajevanj s socialnimi partnerji. Znano je, da imajo sindikati jasne in legitimne zadržke predvsem na področju enotne davčne stopnje. »Čeprav jo sami še zmeraj zagovarjamo kot najbolj optimalen model davčne ureditve v Sloveniji, z glavo skozi zid ne bomo mogli. Smo pa prepričani, da bomo vzpostavili dialog in predvsem z argumenti dosegli konsenz tudi okrog tega najbolj polemičnega vprašanja.« Kakšen je prvi vtis ob predstavljanju teh reform gospodarstvenikom? Se vam zdi, da ste jih prepričali? »Mislim, da večina gospodarstvenikov podpira reforme ter razume, da so le-te potrebne. Potrebno je razbremeniti gospodarstvo, poenostaviti poslovno okolje in pomagati, da svoje ideje dejansko uresničijo. Kar se tiče gospodarstvenikov, res ne vidim kakšnih težav oz. kakšnega nasprotovanja. Kje pa? Nasprotovanje je pri drugih družbenih skupinah, predvsem pri sindikatih, ki velikokrat služijo kot neke zaprte skupnosti oz. cehi, ki ščitijo zaposlene pred brezposelnimi. Mi pa se trudimo v tej smeri, da čim več ljudi zaposlimo in brezposelnim omogočimo nova delovna mesta, česar pa sindikati največkrat ne razumejo. Upam, da jih bomo uspeli v teh socialnih pogajanjih prepričati v to, da bomo v primeru povečanja delovne sile povečali tudi socialno varnost in da se bodo tudi brezposelni vključili v delovno aktivnost.« Miha Šoštarič Videm • Comenius živi tudi v videmski osnovni šoli Mladi Poljaki na obisku Ej, kakšen sprejem so doživeli mladi poljski osnovnošolci prvi dan svojega obiska v Vidmu. »Padli« so namreč v sredo velike in bučne karnevalske povorke; tako norega pusta v Poljski sploh ne poznajo, kar so v prvi vrsti odražali njihovi osupli obrazi z mešanico navdušenja in strahu, fotoaparati pa so bliskali brez prestanka. Še največ njihovega zanimanja so pritegnili - kdo drug kot demonski kurenti. Videli in slišali so jih prvič, da je bila mera polna, pa so jih naši vrli zvona-sti kosmatini potegnili še v svoja naročja in zaplesali. Jasno, da se je navdušenje v okroglih očeh, vsaj v začetni fazi, spremenilo tudi v strah, malo vpitja in celo kakšna solzica se je pokazala, na koncu pa je vendarle bilo vse v redu. Koliko je bilo potem vprašanj, ki so jih mentoricam zastavljali mladi Poljaki, pa je težko zapisati: »Kaj je to? Kakšna je to maska? Kaj predstavlja? Iz česa je narejena? Kako se zašije? V kateri tovarni jo delajo? Kje se jo lahko kupi? ... « in še in še. Strahu pa ni bilo več, razen morda še malo v sanjah, sploh v prvi noči, ki so jo obiskovalci iz naše severnejše sosede preživeli pri družinah svojih sovrstnikov - videmskih osnovnošolcev. »Gre za projekt Comenius, ki pravzaprav pomeni mednarodno sodelovanje osnovnih šol. V okviru tega projekta so naši učenci lani obiskali Poljsko, zdaj nam pa Poljaki ta obisk vračajo. Petnajst učencev zadnjih razredov osnovnih šol devetletke, ki se izvaja tudi v Poljski, je tako prišlo na enotedenski obisk na Videm, ogledali in spoznali pa bodo še marsikaj drugega,« je uvodoma pojasnila ravnateljica videmske OŠ Marija Šmigoc, medtem ko so se mladi v eni od učilnic aktivno maskirali za zadnji, torkov pustni dan. Osnovnošolci, ki jih spremljajo tri odrasle spremljevalke, so bili tako ta teden gostje svojih slovenskih sovrstnikov pri domačih družinah. Kaj veliko časa pa mladi niti niso prežive- Slikanje mask na obraze je bilo sila prijetno »opravilo«, ki je vse učence spravilo v dobro voljo. li po domovih, saj je šola zanje pripravila širok program, ki se je vsak dan začel že zgodaj zjutraj. Torek so tako namenili dopoldanskemu maskiranju in popoldanskemu sprehodu po Ptuju, ki se je vročično poslavljal od letošnjega pusta. Maske so si osnovnošolci izrisali na obraze po prikazanih modelih kar med seboj in treba je priznati, da so se izkazali kot pravi mojstri, čeprav smeha med tem »delom« tudi ni manjkalo. Poljakom je bilo zlasti zanimivo to, da se v Sloveniji maskirajo tudi odrasli, saj pri njih te navade ne poznajo. Pustovanje, kot so vedeli povedati, sicer tudi na Poljskem ni čisto neznana zadeva, vendar pa je namenjena bolj majhnim otročkom in dogajanje niti približno ne dosega takih razsežnosti. Užitek pri maskiranju je bil tako še večji. Že drugi večer svojega bivanja v Vidmu pa so se skupaj dogo- vorili, da pustovanje zaključijo pri eni od gostiteljskih družin. Sredo so namenili podrobnejšemu spoznavanju občine Videm, osnovnih šol, poteka samega pouka, vsi skupaj pa so se poskusili še v pripravi nekaterih tradicionalnih slovenskih jedi. V četrtek dopoldne jih je nato sprejel še župan občine Videm Friderik Bračič, popoldne pa so namenili ogledu ptujskih znamenitosti. Zadnji dan svojega obiska, v petek, pa so se pred odhodom domov sprehodili še skozi Ljubljano kot glavno mesto Slovenije. In kakšni so bili prvi vtisi poljskih osnovnošolcev, ko so se z brniškega letališča popeljali proti Vidmu? Predvsem so pohvalili urejenost okolja, vasi, hiš, dvorišč, ki so bežali mimo oken avtobusa. Na Poljskem, kot so vedeli povedati, je vse še nekako bolj v »neredu«, bolj zapuščeno. Potem pa jih je nadvse navdušila notranjost videmske šole, ki je, kar se tiče velikosti, proti njihovi prava majhna hišica. V Szczeczinu ob reki Odri, tik ob nemški meji, od koder so prišli, namreč eno osnovno šolo obiskuje kar okrog 1500 učencev, notranjost pa je precej bolj »socialistična«, prazna in siva, kot v Vidmu, kjer stene živijo v pisanih barvah otroških risb in slik. Gotovo je še veliko tistega, kar bodo mlade glave ohranile v spominu po obisku vrstnikov v Vidmu. Domačim - staršem in sošolcem ter prijateljem - na Poljskem pa bodo svoje vtise poskušali pričarati še s številnimi fotografijami, ki so nastale v času obiska. In še nekaj je, kar se nikakor ne sme pozabiti: takšni obiski so vedno tudi zametek prijateljstev, od katerih se nekatera razvijejo in ohranijo še dolgo v prihodnost. SM Tednikova knjigarnica Slaba jetra in strto srce Mi pojemo v puščavi je knjižna zbirka, ki so jo leta 1997 zastavili v okviru založniške dejavnosti KUD France Prešeren. Tja proti desetletnici obstoja zbirke, ki jo ureja Goran Jan-ković, velja pohvaliti izdajatelja: zbirka poezije, kljub zmanjšanemu tempu izhajanja, izpolnjuje zastavljene cilje s pesniškimi prvenci, s prvimi prevodi poezije tujih avtorjev v slovenščino in izbranimi predstavniki poetske in glasbeno-poetske scene. V zbirko so uvrščeni avtorji, oziroma poezija, ki jo drugi (drugačni, veliki) založniki iz teh ali onih razlogov ne uvrščajo v založniške programe v doglednem času ali pa sploh ne. V prvem letu izhajanja so npr. izšle pesmi enega najbolj znanih sodobnih ameriških pesnikov Allena Ginsberga, Blebetanje neskončnosti (prevod Primož Kuštrin), pa Andreja Rozmana Roze Je že v redu mama, Tomislava Vrečarja Punk še ni hin, Char-lesa Bukovskega Angeli so na dnu mojega kozarca V zbirki je najti tudi Tomaža Šalamuna (Balada za Metko Kraševec, 2004), poezijo znamenitega žametno zamolklega glasu Leonarda Cohena Stolp pesmi (2004). Poudariti velja, da vizualno asketsko zbirko odlikujejo natančne in obsežne spremne besede, biografije, bibliografije in diskografije. Konec minulega leta sta izšli knjigi Toma Waitsa Slaba jetra in strto srce (prevod Matej Krajnc) ter Andreja Rozmana Roze Tih bot dedi, šestnajsta in sedemnajsta knjiga zbirke Mi pojemo v puščavi. Vabim vas k branju s pesmijo Toma Waitsa Vse gre k hudiču: Čemu prijaznost, pozornost in dobrota? Vsem se le eno po glavi mota. Čemu vljuden bi bil, čemu duša poštena? Želijo te le spravit na kolena! Ne verjamem pa: ženski, ki se joče, trgovcu, ko preklinja, tatu, ko plačuje, advokatu, ko ni svinja, kači, ko dremucka, pijancu, ko molitev z ust mu gre. Ne verjamem, da bomo v nebesa šli, če bomo dobri - po moje gre k hudiču čisto vse! Draga, nikar ne maraj, tak je lajf! Naj splavam na obalo ali grem k Pozejdonu nazaj? Koga briga, kaj mornar v mestu počne! Pesniško zbirko Mi pojemo v puščavi priporočam učencem zadnjega razreda devetletke, predvsem pa srednješolcem, kijih mika pesniška in glasbena ustvarjalnost. Liljana Klemenčič Ptuj • Razstavišče v knjižnici ŠC Takole so se pred objektiv postavili vsi mladi Poljaki skupaj z videmskimi sovrstniki, pri katerih so preživeli teden dni. Oživljene skulpture Knjižnica Šolskega centra Ptuj je prostor, ki ga dnevno obišče veliko število dijakov in profesorjev ptujskega centra. v najrazličnejših materialih, a je imel les med vsemi uporabljenimi materiali posebno vlogo. Iz lipovih hlodov je avtorica oživila kmečke ljudi iz okolice Jeruzalema, kjer je preživljala najbolj pristen in tudi najbolj sproščen del življenja - otroštvo. Sicer pa je umetnica Zdenka Tojnko razstavo skulptur posvetila svojima pokojnima staršema, ki sta ji v Jeruzalemu znala približati naravo in njene lepote. Razstavljene skulpture dajejo naši šolski knjižnici poseben čar, v prihodnjih mesecih pa jih bodo tudi drugod zagotovo občudovali še mnogi ljubitelji tovrstne umetnosti. Zlatka Lampret V njej si je mogoče izposoditi različno čtivo in šolsko gradivo, od srede lanskega decembra je v njej svoj prostor našlo informacijsko središče, poimenovano PIKA NA I, vsak mesec pa knjižničarke pripravijo še razstave, posvečene znamenitim osebnostnim. Na zadnji januarski dan smo se zbrali na otvoritvi zanimive razstave skulptur iz lipovega lesa, ki jo je avtorica, Zdenka Tojnko, poimenovala Spomin na Jeruzalem. Umetnica, ki se s svojimi prvič mojstrovinami javnosti predstavlja prvič, je sicer profesorica na Srednji trgovski šoli v Mariboru, izhaja pa iz rokodelske družine. Še preden se je posvetila tesanju lesa, se je preizkušala in iskala Foto: SM Foto: SM Ptuj • Viktorinov večer Sv. Pavel apostol narodov V petek, 3. marca, bo v refektoriju minoritskega samostana Viktorinov večer. Tema večera: Sv. Pavel apostol narodov. Največjega in najuspešnejšega misijonarja vseh časov, sv. Pavla, bo predstavil dr. Anton Stres, ptujski naslovni škof, ki je že večkrat vodil romanja po Pavlovih poteh. Večer bo obogatil glasbeni utrinek MPZ župnije sv. Petra in Pavla pod vodstvom Uroša Sagadina. Pavel (Savel) je bil likvidator kristjanov. Spolnjeval je do pičice Mojzesovo postavo v duhu farizejske šole. Bil je izredni genij. Sam pravi, da se je učil »pri Gamalielovih nogah«. Ta slavni farizejski učitelj - rabin - je glede kristjanov svetoval velikemu judovskemu zboru: »Ne dotikajte se teh ljudi in pustite jih; zakaj če je ta načrt ali to delo človeško, bo razpadlo; če pa je od Boga, jih ne boste mogli uničiti - da bi se kdaj ne izkazalo, da se borite proti Bogu.« (Apd 5,38-39) Mislil je, da služi Bogu tudi takrat, ko je še pihal grožnjo in smrt zoper učence Gospodove in je šel v Damask, da bi »može in žene tega nauka« zvezane pripeljal v Jeruzalem. Prav ta sposoben mož, zadet od božje milosti, postane apostol, Njega, ki ga je preganjal. Ko je nekdo »zadet« od Boga, ni več pomisleka. Bog je tako veliki »zadetek«, da ga ne moreš zadržati zase. Kaj vse se Pavlu ni zgodilo. Koliko nasprotovanj med Judi, svojimi rojaki, kolikokrat so mu stregli po življenju! On pa na vse to: »Gorje mi, če evangelija ne bi oznanjal«. Osrednja Pavlova misel je bila, da mora ljubezen združevati vse kristjane v neločljivo bratovsko skupnost. Dr. Anton Stres nam bo približal tudi Pavlova misijonska potovanja. Treba se je zelo potruditi, da se lahko vživimo v Pavlov čas in da dojamemo veličastne podvige njegovih misijonskih potovanj. Prva Pavlova pot ga je vodila na Ciper, nato na obalo Male Azije. Drugo potovanje je veljalo obisku prej ustanovljenih občin v Mali Aziji, od tod še v Galicijo, nato do Troje, od tam prvič v Evropo do Filipov, Soluna, Bereje, Atene in v Korint. Neverjetna moč volje, Duha in ljubezni! Na tretjem potovanju je najprej utrdil kristjane v Mali Aziji, se zadržal v Efe- zu, prepotoval Makedonijo in svoje misijonsko poslanstvo končal v Rimu. Pavel, ki je na vseh poteh okusil grenko trpljenje vseh vrst, tvega vse: »Pripravljen sem ne samo biti zvezan, ampak v Jeruzalemu tudi umreti zaradi imena Jezusa«. Dr. Anton Stres, filozof, mislec si je pred škofovskim posvečenjem izbral geslo: »Vse zaradi evangelija«, povzema stavek apostola Pavla: »Vse delam zaradi evangelija«. Po norčavem in plehkem pustnem času bo priložnost, da nekaj dodamo svoji duši. p. Tarzicij Kolenko Ljubljana • Kulturna šola 2006 Razpis za osnovne šole Zveza kulturnih društev Slovenije in Društvo za razvoj in varovanje GEOSS letos ponovno razpisujeta v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti natečaj Kulturna šola 2006. Letos bodo torej ponovno izbrali najbolj kulturno šolo v Sloveniji. Lani je ta naziv dobila osnovna šola Kanal ob Soči. Za naslov Kulturna šola 2006 se lahko potegujejo šole, na katerih trajno, najmanj pa že štiri leta, obstaja razvejano in kakovostno kulturno življenje vsaj na treh področjih kulturnega delovanja: glasba, likovna dejavnost, predstavitvene dejavnosti (ples, gledališče, lutke, folklora), literatura in varovanje kulturne dediščine. Pomembno je, da so kulturni programi šole namenjeni širšemu občinstvu v kraju, da se skupine iz šole vključujejo v prireditve zunaj šole, da v šolskih skupinah sodelujejo posamezniki, ki so na svojem področju prejeli pomembna priznanja ali so nadpovprečni pri svojih rezultatih, da so pri organizaciji in mentorskem delu udeleženi pedagoški in drugi delavci šole, da šola podpira mentorsko delo svojih delavcev ter da so kulturni projekti prejeli pomembna priznanja in niso namenjeni samo pedagoškemu delu. Šole se lahko na natečaj prijavijo same, lahko pa jih prijavijo tudi posamezna društva, Zveze kulturnih društev, območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti do 31. maja na naslov Zveza kul- turnih društev Slovenije, Tajniška pisarna, Partizanska cesta 5, 2000 Maribor. Vse informacije kot tudi prijavni list je mogoče dobiti na elektronskem naslovu in-fo@zveza-kds.si ali na telefonu 02/22 82 566. Predloge bodo najprej obravnavale regionalne komisije (Pomurje, Podravje, Koroška, Savinjsko, Zasavje, Spodnje Posavsko, Dolenjsko, Osrednje Slovensko, Gorenjska, Notranjsko-Kraško, Goriško in Obalno-Kraško) in nominirale po eno šolo iz vsake regije, da se potegujejo za naslov Kulturna šola 2006. Strokovna komisija, ki jo imenuje Zveza kulturnih društev Slovenije, bo izmed nominiranih šol izbrala zmagovalko. Zmagovalka bo prejela zastavo kulturne šole, ki bo vse leto krasila šolo, dobila pa bo tudi priznanje z zlato medaljo in veliko kopijo situle iz Vač. Strokovna komisija bo podelila tudi pet priznanj odličnosti za nominirane šole. Razglasitev rezultatov bo 20. oktobra v geometričnem središču Slovenije, kjer bodo na kulturni prireditvi sodelovale vse nominirane šole in se predstavile s krajšim kulturnim programom. Franc Lačen Ptuj • Razstava otroških risbic Barvite risbe kidričevskih otrok V prostorih Društva likovnih pedagogov Ptuj, v Cankarjevi ulici, kjer je tudi znana Steklarska delavnica, so vse od 18. februarja na ogled čudoviti likovni izdelki mladih likovnih ustvarjalcev OŠ Kidričevo. Razstava bo odprta še nekaj prihodnjih dni, vse do začetka marca. Razstavljena dela so nastala v programu interesnih dejavnosti pod vodstvom mentorice Aleksandre Vidovič, profesorice likovne umetnosti, zanimivega ustvarjanja z otroki pa se je Vidovičeva lotili pri likovnem krožku. Lotili so se različnih likovnih tehnik in najrazličnejših tem, čeprav na razstavi še posebej izstopa pustna tematika in nadvse zanimivi podobi dveh mask, na eni od teh pa je naslikana tudi kurentova maska. Obiskovalec razstave pa tako lahko spozna čudovite slike več kot 50 mladih likovnih ustvarjalcev, in sicer so to učenci 1., 2., 3- in 4. razreda OŠ Kidričevo. T^M Razstava malih likovnikov je popestrila že tako veselo pustno dogajanje na Ptuju. Dr. Ljubica Suligoj Primorski Slovenci na Ptujskem (5) Vzgoji sokolskega naraščaja so se predano posvečali tudi Ciril in Ljudmila Kafol, Jožko Zega in še zlasti učitelja na meščanski šoli, Radoslav Komac dolgoletni načelnik sokolskega okrožja (1936/37 moral učiteljevati v Prekmurju) in Tržačan Dušan Šestan, ki je v društvu skrbel za prosvetno delo. Sokolskemu naraščaju se je posvečala Ema Mačus Potrč s Tržaškega, učiteljica pri Sv. Urbanu, dejavna v tamkajšnjem Prosvetnem društvu in v Učiteljskem pokretu na Ptuju. O njej so nemške okupacijske oblasti poročale, da se je priselila pred 1. januarjem 1914, da je njen mož dr. Jože Potrč znan komunist, ki se nahaja v ujetništvu in da bo družina izseljena. Junija 1941 je Ema Potrč z otrokoma in s starši iz meljske kasarne v Mariboru krenila na pot izselje-ništva v Srbijo. Prezreti ne moremo dejstva, da je Švabsko nemška kulturna zveza (Kulturbund) na Ptuju preko graških ustanov - Sudost-deutsches Institut in Gaugrenzlandamt (Pokrajinski obmejni urad) - leta 1940 zbirala podatke o narodnosti oseb in njihovi narodni zavednosti, o izvoru, politični in društveni aktivnosti. Podatki so se zbirali tudi po zaupnikih na terenu. V ptujskem političnem okraju (z žetalskim kotom) je bilo 106 »zaupnih mož« (trgovcev, veleposlanikov, uradnikov) z oznako »Deutsch« ter »vindišarjev« (največ gostilničarjev in trgovcev. Sestavljali so se torej seznami Nemcem sovražnih oseb in tistih, ki so se naselili na slovenskem Štajerskem po letu 1914, da bi jih Nemci ob svojem prihodu izgnali. Množično izganjanje Slovencev je bilo del nacistične raznarodovalnepolitike, kar naj bi se dogajalo od 5. junija do 30. avgusta 1941. Po seznamih so na Ptuju folksdojčerjiprve aretacije izvedli 9. aprila 1941, torej še preden je upravo prevzel nemški okupator. Na listi prvih 36 aretirancev so se znašli Primorci - policijski predstojnik in član Sokola Abram I. (?), učitelj ljudske šole (?) Komars (Radoslav Komac, op. avt.), poročnik, »šovinist« Bogomir Polič in ptujski župan dr. Alojzij Remec. Med prvimi aretiranci so bili slovenska inteligenca, učitelji in člani Sokolskega društva, kar pomeni, da so se ptujski Nemci zavedali vpliva njihovega narodnoprebudnega dela. Pomudimo se zato še pri »Učiteljskem društvu za ptujski okraj«, ki je pod vplivom Mariborske pedagoške centrale izhajalo iz programa dr. Franja Žgeča (pri oblasteh »sumljivega komunističnega delovanja«). Leta 1927 je vodenje društva prevzel primorski begunec Dušan Šestan. Začrtane društvene smernice so temeljile na preučevanju vpliva socialnega okolja na otroka ter na vzgojnem poslanstvu šole. Na izrednem občnem zboru Učiteljskega društva 5. marca 1927je Dora Mervičprepoznavno nastopila z referatom ob 100-letnici smrti nemškega pedagoga Heinricha Pestalozzija, poudarjajoč pomen vzgoje v razvoju človeka. V prvih tridesetih letih prejšnjega stoletja se je učiteljstvo tudi aktivno opredeljevalo do fašizma in narodnoobrambnega gibanja. In kaj je okupator vedel o primorskih učiteljih? Pomanjkljivo ohranjeno gradivo (danes v Zgodovinskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj) nam le pove, da je bil nemški okupator po svojih predvojnih sodelavcih dobro poučen o slehernem Primorcu. Slednje potrjujejo zapisi Izpostave varnostne policije na Ptuju na vprašalnihpolah učiteljev, katere so ti izpolnjevali ob okupaciji; opisati so morali svoje poreklo in življenjsko pot. Okupator je torej presojal njihovo pripadnost slovenstvu v času gibanja na slovenskem Štajerskem in dejavnost v slovenskih društvih. Zaradi svoje narodne drže za primorske učitelje v nemškem rajhu ni bilo prostora. Povejmo še, da so primorski učitelji izhajali iz družin uslužbencev (železničarjev, poštnih in finančnih uradnikov). Prihajali so z goriško-tolminskega območja (Gabrije pri Mirnu, Gorica, Kanal, Podgora, Sovodnje, Sv. Mihael, Tolmin, Volče), tržaškega (Barkovlje, Košana, Lonjer, Rojan, Trst, Sv. Peter), planinsko-po-stojnskega (Planina pri Rakeku, Prestranek), kraškega (Divača, Hrpelje), Idrije in istrskega območja (Kastav, Pazin, Podgrad). Službovali so po mnogih krajih ptujskega političnega okraja - v Cirkovcah, na Humu pri Ormožu, v Novi cerkvi pri Podlehniku, Runeču, pri Sv. Barbari v Halozah (Cirkulane), Sv. Bolfenku na Kogu, Sv. Janžu na Dravskem polju (Starše), Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah (Juršinci), Sv. Marku niže Ptuja (Markovci), Sv. Tomažu pri Ormožu, Veliki Nedelji, v Vidmu pri Ptuju, Vurberku in Zavrču. Ob svojem prihodu je nemški okupator zaprl slovenske šole in učitelje odpustil. V začetku maja 1941 so učitelji prejeli pozive za »prešolanje« (Umschulungskurs). V prostorih bivšega Sreskega načelstva je slehernega učitelja o njihovi dejavnosti in pripadnosti zasliševal SS Obersturmfuhrer dr. Hermann Gôrger, šef Varnostne policije (Sicherheitspolizei) na Ptuju. Zatem so se vpoklicani dober teden mudili v prostorih kapucinskega samostana. Ema Potrč se spominja, da jih je nadaljnja pot vodila na Borl; ponižane učiteljice so pomagale v kuhinji in nosile vodo iz doline. Za marsikatero je bil borlski »tečaj« le korak v izseljeništvo. To je pomenilo, da za opravljanje učiteljskega poklica mnogi »niso prihajali v poštev« in da po rasnih preverbah, tudi za morebitni drugi poklic, v nemškem rajhu niso bili primerni. Pod oznako »Čič« ali »Čičerka« je Varnostna policija pri ptujskem Varnostnem uradu za Spodnjo Štajersko obravnavala primorske učitelje; največkrat so bili to »popolni« Slovenci, »brez nemške krvi«. - Znašli so se že na pripravljenem seznamu izseljenih oseb in le posamezniki so se uspeli predčasno umakniti v Ljubljansko pokrajino. Okupator je bil torej dobro seznanjen z narodno zavednostjo in dejavnostjo primorskih Slovencev na Ptujskem. V narodno-obrambnem boju slovenstva so na našem območju zapustili Op. Sestavek sloni na virih Domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zgodovinskega arhiva Ptuj, Zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj; na časopisnih virih in na ustrezni literaturi. dr. Ljubica Šuligoj Ormož • Ko je šlo za življenja Rešilca kupili za jajca Način življenja se v zadnjih desetletjih tako močno spreminja, da imamo občutek, da je bilo že vedno tako. Pa ni. V klepetu s Konradom Žuncem, prvim voznikom reševalnega vozila v Ormožu, postane to še bolj očitno. Konrad Žunec je danes vitalen 87-letnik in živi na Opekarniški cesti v Ormožu. Nedaleč od tod, Ob ribniku, je bil 29. oktobra 1918 tudi rojen. Rad se spominja svoje mladosti in spomin mu še odlično služi. Izšolal se je za mehanika in ta odločitev je vodila njegovo nadaljnje življenje. Najprej je delal v hotelu Metropol na Hrvaškem, kjer je sčasoma uspel postati voznik. Ko je bil čas za vojaščino, se je odločil za letalstvo in končal v protizračni obrambi. Pisalo se je leto 1941 in po napadu Nemcev so ga ti tudi zajeli. Ker je znal nekaj nemško, si je uspel pridobiti odpust-nico, s katero se je peš odpravil proti domu. Po bivši Jugoslaviji je tako potoval dobra dva meseca in pol. Zgodbe, ki jih je doživel, bi napolnile knjigo. Doma so ga Nemci zaprli in kot mehanik je bil na prisilnem delu po številnih tovarnah po Evropi. Izkušnje in znanje, ki si ga je pridobil pod temi ekstremno težkimi pogoji, pa so mu prišli še kako prav v Tamu, kjer se je po vojni zaposlil kot inštruktor. S sodelavci so nenehno nekaj preizkušali in preurejali avtomobile, bil je pa tudi pobudnik ustanovitve prvega Avto-moto kluba v bivši Jugoslaviji. Na vztrajanje Beograda, so ga sicer morali preimenovati v društvo, ker klubi v socializem niso sodili ^ Prvi rešilec je bil Renault Ker je bil 60 % vojni inva- lid in je težko hodil, so ga v Tamu poslali na izobraževanje za tovarniškega higi-enika. V tistem času ni bilo medicinske šole in so šolali le za babice in bolničarke. V začetku 50. letih se je vrnil v Ormož. Z njegovo pomočjo so se začeli uresničevati dogovori, da v Ormožu ustanovijo reševalno službo. To je bilo lažje reči kot uresničiti. Avtomobilov je namreč primanjkovalo, tudi goriva. Tako je Ormož dobil svojo prvo reševalno vozilo izpod rok Konrada Žunca, ki je za ta namen s prijatelji predelal avto iz 1. svetovne vojne. Šlo je za stari renault, ki so ga dotlej uporabljali gasilci. Zadnji del je bil izdelan iz lesa. Vanj so izrezali luknjo, »dečki« pa so nato naredili vrata. Ceste so bile takrat makadamske, slabo vzdrževane in vožnja po njih je bila zelo težka. Konrad Žunec je bil dežuren 24 ur na dan. Imel je enega redkih telefonskih priključkov, po katerem so ga klicali ljudje iz vseh koncev občine. Dostopnost gričevnatega okolja je bila nekoč še veliko slabša kot danes. Takrat so reševalno vozilo poklicali le v skrajni sili in tako je bilo velikokrat treba poleg vozniškega opravljati še najrazličnejša druga dela. Koliko žensk je rodilo v njegovem avtu, se Konrad Žunec ne spomni več, a ni bilo malo otrok, ki jim je sam pomagal na svet. Svoje delo je opravljal z veliko srčnostjo. S skrbjo in čutom do sočloveka je oskrbel različne rane, zlome, kar je bilo pač potrebno. Pogosto je bilo treba bolnika do avta tudi prinesti. Čeprav je sam s težavo hodil, se mu tudi to breme ni zdelo pretežko. Ko je bolnika pripeljal v Ormož, je zanj poskrbel znani ormoški zdravnik Jurij Čarf, če pa je bilo stanje kritično, je nadaljeval z vožnjo v ptujsko bolnišnico. Jajca za avto Ker je bil reševalni avto vedno v slabši formi, se je bilo treba počasi ozreti za drugim, prav tako rabljenim. Vendar zanj ni bilo denarja. Zato so preko Rdečega križa občani zbirali jajca, ki so jih nato prodali in iz izkupička kupili styerja, ki ga je bilo prav tako treba predelati. Leta 1956 je postala reševalna postaja Ormož Foto: osebni arhiv Nekdanji vozni park ptujske reševalne službe Foto: zasebni arhiv Prvo rešilno vozilo v Ormožu in njegov voznik Konrad Žunec del ptujske in na ta račun je v Ormož prišel tudi prvi novi in pravi rešilni avto. V tem času je bil Konrad Žunec leto dni v bolniški, saj si je zlomil koleno. Leta 1974 se je upokojil. V svojem službenem času je imel dve prometni nesreči, ki pa ju ni zakrivil. Sam je kot mehanik skrbel za tehnično brezhibnost avtomobila in pogosto tudi za prvo pomoč bolnikom. Doživel je veliko veselih in zabavnih trenutkov na poti. Njegova najtežja pot pa je bila, ko je v prometni nesreči podlegel njegov najboljši prijatelj. vki Konrad Žunec je pri svojih 87 letih še zelo vitalen gospod, ki čuva številne spomine na nekdanji Ormož in njegove prebivalce. Ne dovolite, da vas karkoli zadrži. Odhitite do najbližjega trgovca z vozili Opel, kjer vas poleg prihranka čakajo še druge ugodnosti: možnost menjave Staro za novo ■ registracija za prvo leto obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto_ ■ j^-j ^ *Prihranek velja za Vectro Elegance karavan 1.9 CDTI (110 kW) z avtomatskim menjalnikom ob nakupu pod posebnimi pogoji prodaje, prav tako registracija in IBS^'^ zavarovanje za prvo leto. Emisije CO2 za vse modele: od 119 do 250 g/km. Ponudba velja za omejeno količino vozil do 31.3.2006. Za podrobnejše informacije se www.opel.si ^^^^ obrnite na pooblaščene trgovce z vozili Opel. Foto: vk Nogomet Z Velenjčani na zmago Rokomet Verjamete v čudeže? Stran 16 Stran 16 Miran Senčar »Borili se bomo do konca« Stran 17 Odbojka Prekinjen zmagovalni niz Bistričanov Stran 17 Kolesarstvo Utrinki z Dirke po Kubi Stran 18 Judo Tri zmage za Ptujčane, ena za Gorišničanke Stran 18 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik iPodulajk i na wáounm ii RADIOPTUJ Mo-a/Uetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Pred nadaljevanjem prvenstva v 1. SNL Na Ptuju začetek spomladanskega dela lIFB Jutri se bo začel spomladanski del prvenstva v 1. SNL, seveda če ne bo nenadnih snežnih padavin in zmrzali, ki lahko začetek spet prestavijo. Če ne bo velikih presenečenj, se bosta za naslov prvaka borili ekipi Gorice in Domžal, ki sta si pred najbližjimi zasledovalci v jesenskem delu prvenstva priigrali 7 oz. 8 točk naskoka. Ekipa Domžal je ostala brez Dalibor-ja Stevanoviča, prvega strelca lige Simobil Ermina Rakoviča in Janeza Zavrla, ki je odšel v norveški Brann Bergen. Vrzeli bodo poskušali zapolniti z Lukom Žinkom (Bela krajina), Timom Do Luco (Primorje), v zadnjem trenutku pa so angažirali še Darka Karapetroviča (Avstrija). Kljub temu se zdi, da so nekoliko več izgubili kot pridobili, a se še vedno lahko nadejajo enakovrednega boja za najvišje mesto. Neposredni tekmec za naslov državnega prvaka, ekipa Gorice, je doživela manj sprememb, okrepila se je z Andrejem Komcem, ki je nazadnje igral na Portugalskem. Ker so uspeli zadržati tudi dvojec Burgič-Birsa, so Goričani postavljeni v vlogo prvih favoritov. Najbližji zasledovalci so po jesenskem delu Nafta, Primorje in Maribor. Lendavčani, najprijetnejše presenečenje jesenskega dela prvenstva, ne Foto: Črtomir Goznik Kapetan Emil Šterbal (Drava, beli dres) bo tudi v tej sezoni poskušal svoje moštvo popeljati do nastopa v evropskem pokalu Intertoto (posnetek je z lanskoletnega nastopa Ptujčanov v tem pokalu s hrvaškim Slavenom Belupom). bodo zlahka prepustili 3. mesta, v svoje vrste so pripeljali Fabijana Cipota, ki se po težki poškodbi vrača na nogometna liga Q Vodafone^ 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Lestvica po jesenskem delu prvenstva 1. DOMŽALE 17 10 6 1 42:12 36 2. HIT GORICA 18 10 5 3 36:15 35 3. NAFTA 17 9 1 7 25.20 28 4. PRIMORJE 18 8 2 8 29:24 26 5. MARIBOR PL 17 7 5 5 24:19 26 6. DRAVA 17 7 3 7 19:23 24 7. CMC PUBLIKUM 17 7 2 8 20:25 23 8. ANET KOPER 18 6 3 9 22:29 21 9. BELA KRAJINA 18 4 6 8 17:34 18 10. RUDAR (V) 17 1 3 13 9:42 6 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale), Miran Burgič (Gorica); 9 zadetkov: Dalibor Stevanovič (Domžale), Dražen Že-želj (Primorje); 7 zadetkov: Dejan Čaušević (Bela Krajina), Jože Benko (Nafta), Valter Birsa (HIT Gorica), Oskar Drobne (Anet Koper). STRELCI ZA DRAVO: 6 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 4 zadetka: Gennaro Chietti; 2 zadetka: Matej Miljatovič, Jaka Štromajer; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Rok Kronaveter, Aleš Čeh (vsi Drava). igrišča. Naslednji povratnik v Slovenijo je Damir Pekič, ki se je pridružil nekdanjim soigralcem, v Maribor pa se je med drugim iz Aluminija preselil tudi Jan Šimenko. Iz Maribora v Ajdovščino pa je potekala pot Saše Božičiča, ki bo odslej igral za Primorje, podobno kot nekdanji igralec Drave Denis Selimovič. Sledi trojica Drava, Publikum, Koper, ki ne zaostaja veliko za tretjeuvrščeno Nafto. Drava bo še naprej gojila napadalno igro, ki ji je v zadnjih krogih jesenskega dela prinesla nekaj zaporednih uspehov, ki so jo vrnili v boj za visoka mesta. Napadalna igra je zagotovo bolj atraktivna za gledalce, ki si jih Ptujčani želijo pripeljati na ptujski Mestni stadion čim več. Trener Milko Đurovski se po odhodu Milja-toviča (Offenbach, 2. nemška liga) zaveda pomanjkljivosti v obrambni vrsti, a zaradi tega ne tarna, ampak zaupa v tiste, ki jih ima trenutno na razpolago. V Dravo so v zimskem prestopnem roku pristopili Rok Letonja, Aleksander Zečevič, Dejan Djenič, Helolind Osaj, Armin Kruščica in Mario Lucas Horvat, medtem ko so prekinili pogodbe z Bozgom, Aliba-bičem, Toplakom, Emeršičem, Korezom, Težačkim, Sladoje-vičem, Ljubaničem, N'Diwo in Šmonom. Že v soboto se bomo lahko prepričali o moči nove Drave, zagotovo pa lahko pričakujemo borbeno tekmo, saj tudi igralci zadnjeuvrščenega Rudarja ne prihajajo na Ptuj brez ambicij. Iz domačega tabora lahko slišimo samo napo- ved o tem, da bodo poskušali doseči zadetek več od nasprotnika. Publikum je okrepil najboljši strelec 2. SNL Dario Biščan, po dolgih letih vodenja pa je predsedniško mesto kluba zapustil Darko Klarič (bo še član UO), ki je pravzaprav ustvaril sodobni Publikum. Klub je sicer predal v roke Marjana Vengusta v bistveno drugačnih (bolj urejenih) razmerah kot takrat, ko je prevzel vodenje, tako da ta zamenjava ne bi smela vplivati na stanje članskega moštva. Posebno poglavje si zasluži NK Anet Koper, vodenje katerega je prevzel Milan Mandarič, ki je tudi solastnik angleškega Premierligaša Portsmoutha. Mandarič ima s Koprom velike načrte, koliko pa jih bo uspel uresničiti že v tej sezoni, pa je drugo vprašanje. Če bo zagotovil dolgoročno stabilnost kluba, se Kopru obetajo boljši nogometni časi. Obalni klub je že okrepila za slovenske razmere zveneča trojica Rudonja, Ka-rič, Lazič. Omenjeni nogometaši še niso zagotovilo za skok na lestvici, delnice Koprčanov pa v tem trenutku zagotovo veljajo več kot pred začetkom prvenstva. Na repu prvenstvene razpredelnice sta se po jesenskem delu znašla Bela krajina in Rudar iz Velenja. Prve bo spomladi vodil Ivan Buljan, nekdanji zvezdnik Hajduka, k Belokrajncem pa je pristopil tudi Savič, ki je v svoji karieri igral že tudi za beograjsko Crveno zvezdo. Največja uganka je pravzaprav Rudar iz Velenja, ki je v pripravljalnem obdobju dosegal dobre rezultate, med drugim je igral neodločeno z Mariborom. Ker pripravljalne tekme niso merilo uspeha v prvenstvu, bomo morali na oceno vrednosti Rudarja počakati vsaj do prve tekme, kar pa se bo zgodilo že v soboto na Mestnem stadionu na Ptuju. Prvenstvo v 1. SNL bo spomladi potekalo z zgoščenim programom, saj je v koledarju predvidenih kar pet igralnih krogov med tednom (torek, sreda). Tudi s tem bodo naši nogometni prvoligaši končali prvenstvo tik pred svetovnim prvenstvom v Nemčiji (3. 6.) in tik pred zadnjim rokom za oddajo prijav ekip za evropske pokale v naslednji sezoni. Bo med njimi (tako kot v pretekli sezoni) tudi Drava? Jože Mohorič Drava ni v stečaju! V 6. številki januarskega uradnega lista RS smo lahko pod rubriko Objave sodišč, stečajni postopki in likvidacije prebrali, da je sodišče začelo z likvidacijskim postopkom nad dolžnikom Nogometnim klubom »Drava« Ptuj. Robert Furjan, zdajšnji predsednik NK Drava Ptuj je pojasnil: »Ta likvidacijski postopek nima popolnoma nobene zveze z zdajšnjim klubom, ki ga vodim. Gre za klub, ki so ga še pred letom 2000 vodili drugi ljudje in so sami predlagali ustavitev delovanja kluba, še pred uveljavitvijo novega zakona o društvih. Sodišče sedaj zaključuje postopek izbrisa tistega kluba. Lahko samo dodam, da sedanji nogometni klub Drava ni pravni naslednik kluba, ki je tik pred izbrisom.« JM Najmanj prestopov doslej V letošnjem zimskem prestopnem roku so na združenju slovenskih pr-voligašev potrdili 20 selitev nogometašev, kar je precej manj kot v prejšnjih letih. Leta 2005 je v zimskem prestopnem roku klube zamenjalo 45 nogometašev, leto prej pa celo več kot 70. Okrepitve klubov 1. SNL: NK Domžale: Darko Karapetrovič, lan Emeršič, Tim Lo Duca, Luka Žin-ko, Džengis Čavuševič, Everton (težave s certifikatom iz Brazilije) Hit Gorica: Andrej Komac Nafta: Fabijan Cipot Primorje: Denis Selimovič, Saša Božičič Maribor PL: Jan Šimenko (posoja), Damir Pekič, Marko Pokleka, Marko Gašparič Drava: Aleksandar Zečevič, Dejan Djenić CMC Publikum: Damir Hadžič (predčasna prekinitev posoje), Dario Biščan Anet Koper: Mladen Rudonja, Amir Karič, Igor Lazič, Amir Ramić, Toni Biuk Bela krajina: Tadej Venta (posoja), Boban Savić, Aleš Mejač Rudar Velenje: Maksut Azizi, Slavko Komar Nekaj sprememb je bilo še zaradi dvojnih registracij in posoj posameznih igralcev. Nogomet • Iz Drave Ptuj Z Velenjčani na zmago Pred drugim delom prvenstva v 1. SNL je prišlo do precejšnjih sprememb v igralskem kadru. Prva enajsterica sicer ni bila deležna velikih sprememb, saj sta odšla samo Matej Milja-tovič in Robert Težački, zaradi poškodbe pa je izven enajsteri-ce trenutno poškodovani Aljaž Zajc. Priprave so bile dolge in naporne, in to ne samo za ptujsko Dravo, ampak za vse ostale prvoligaše. Vsi si namreč želijo, seveda razen prvih Domžal, izboljšati mesto na prvenstveni razpredelnici. Na sredinem treningu nogometašev Drave smo lahko videli pravo nogometno idilo. Nekateri nogometaši so s trenerjem na čelu pobirali zadnje ostanke snega, medtem ko so ostali pridno nabirali kroge po tartanski stezi. Posebej je vadil mladi reprezentant Rok Kronaveter, na treningu pa ni bilo Aljaža Zajca. Kot smo se na licu mesta prepričali, ne bi smelo biti razlogov za prestavitev srečanja, saj na igrišču praktično ni bilo kančka snega. Tu je Drava naredila svoje in ne bi smelo biti ovir. »Nič ne kalkuliramo, da bi raje igrali v sredo. Na igrišču ni ledu, zato bomo srečanje odigrali v soboto. Samo malo sonca in igrišče se bo dodatno NK Drava Ptuj Seznam igralcev s stalnimi številkami za t. l. 2005/2006 Št. Priimek Ime Dat. roj. Državljanstvo 1. GERMIČ Dejan 17. 9. 1983 SLO 2. EMERŠIČ Mitja 4. 5. 1979 SLO 4. KRUŠČICA Armin 17. 9. 1987 BIH 5. ŠTERBAL Emil 15. 6. 1970 SLO 6. TISNIKAR Borut 15. 5. 1981 SLO 7. ZAJC Aljaž 20. 3. 1980 SLO 8. ČEH Aleš 22. 7. 1980 SLO 9. DJENIĆ Dejan 2. 6. 1986 SČG 10. TRENEVSKI Viktor 8. 10. 1972 MAK 11. ŠTROMAJER Jaka 27. 7. 1983 SLO 13. PREJAC Andrej 22. 1. 1985 SLO 14. ZEČEVIĆ Aleksandar 29. 1. 1985 SLO 15. KRONAVETER Rok 7. 12. 1986 SLO 16. GORINŠEK Gorazd 29. 3. 1983 SLO 17. BOSILJ Saša 31. 12. 1981 SLO 18. LUNDER Matjaž 4. 3. 1981 SLO 19. LETONJA Rok 27. 1. 1983 SLO 20. DREVENŠEK Marko 10. 9. 1987 SLO 21. OSAJ Herolind 4. 8. 1987 SLO 22. DABANOVIĆ Mladen 13. 9. 1971 SLO 23. BERKO Sebastian 20. 6. 1984 SLO 25. HORVAT Lucas Mario 13. 10. 1985 SLO 26. PETEK Primož 18. 10. 1984 SLO 27. GENNARO Chietti 26. 1. 1980 ITA 29. ŠTELCER Matjaž 28. 9. 1980 SLO 70. KELENC Doris 8. 2. 1986 SLO Trener: Milko Đurovski, rojen 26. 2. 1963, SLO Število vseh igralcev: 26 Najstarejši igralec: Emil Šterbal Najmlajši igralec: Armin Kruščica Povprečna starost: 24,3 leta posušilo. Vse drugo pa je izven naših moči, tako da dileme ni: želimo igrati v soboto,« je izja- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave se bodo v prvi tekmi spomladanskega dela pomerili z velenjskim Rudarjem. Rokomet • Četrfinale pokala RZS - ženske Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj 33:26 (13:13) MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič (15 obramb), Majcen, Šijanec 1, Prapotnik, Ciora 9 (5), Ramšak 1, Strmšek 3, La-zarev 2, Kalan 1, Potočnjak 3, Kelenc (4 obrambe), Jušovec 1, Raškovič 2, Hameršak 3. Trener: Mišo Toplak. V povratnem četrtfinalnem pokalnem srečanju z ekipo ljubljanskega Krima Mercator so se igralke iz Ptuja mnogo bolje odrezale kot pa v sobotnem prvenstvenem srečanju. Že pred srečanjem je bilo jasno, da po porazu v prvem srečanju RZS (49:33) lahko Ptujčanke samo nabirajo prepotrebne izkušnje in nikakor ne morejo presenetiti s končnim izidom. So se pa zato zelo potrudile in predvsem v prvem polčasu namučile favorizirane krimovke, saj je bil po prvem polčasu rezultat presenetljivo izenačen. V drugem polčasu so doma- činke v 40. minuti povedle s 25 :18, gostje so se jim v 50. minuti približale na samo tri zadetke Ptujčani so tik pred začetkom sezone sporazumno prekinili pogodbo s pomočnikom glavnega trenerja Bojanom Fli-som, ki je pred sezono prestopil k Dravi. vil prvi strateg Drave. Reprezentant Slovenije do 23 let Matjaž Lunder je pred tekmo z Rudarjem dejal: »Proti Rudarju gremo na zmago, tu ni nobenega dvoma. Cenimo nasprotnika, vendar igramo na Ptuju, pred svojimi zvestimi in predvsem številnimi navijači, ki od nas pričakujejo nadaljevanje uspešne jesenske serije,« mladi napadalec Jaka Štromajer pa je dodal:« Zadnja dva poraza v pripravljalnih srečanjih sta bila boleča, vendar jih v soboto ne bo nihče več omenjal, če bi vknjižili tri točke z Rudarjem. Ali bom igral na tej tekmi, je seveda trenerjeva odločitev, vsak ki bo stopil na igrišče, pa bo prispeval svoj delež. Če bom dobil priložnost, upam, da jo bom dobro izkoristil.« Nekdanji slovenski reprezentant do 21 let Sebastijan Berko je pred prvim spomladanskim prvenstvenim srečanjem Drave dejal: »Dolgo me ni bilo v zaostanka (27:24). To pa je bilo vse, saj so potem odločile večje izkušnje in kvaliteta. Če ta ekipi, saj sem bil poškodovan. Na pripravah sem dobil priložnost in jo zagrabil z obema rokama, kdo pa je ne bi? Delali smo dobro in to bi morali pokazati že v prvem srečanju. Tekma bo vse prej kot lahka, saj Velenjčani nimajo kaj izgubiti in bodo zaigrali sproščeno. Pomembnost za nas je vsekakor večja, saj želimo navzgor na prvenstveni razpredelnici. Odigrati bomo morali maksimalno, saj bi se v nasprotnem primeru lahko končalo drugače od naših želja.« Lepo sredino sončno popoldne je predramilo tudi Milka Đurovskega, ki je bil sicer zgovoren, vendar ne tako, kot smo ga drugače vajeni. Čutiti je bilo nekaj previdnosti pred nadaljevanjem prvenstva. V Dravi je naredil pravi bum, vrnil nasmeh na obraze funkcionarjev, ki so mu to vlogo zaupali in predvsem verjeli v njega. O tekmi z Rudarjem je dejal: »Vsi skupaj se zavedamo, da nas čaka zahtevna preizkušnja. Če bom imeli v glavah, da prihaja zadnji Rudar iz Velenja, potem ne bo dobro. V mislih moramo imeti pozitiven naboj in to, da igramo proti resnemu nasprotniku. Vse dobro iz jeseni bi hitro padlo v vodo, če bi bili neuspešni, samo maksimalni pristop je naš zaveznik. Opravičilo ne more biti blatno ali zasneženo igrišče, niti to, da nam kdo manjka, pogoji bodo za vse enaki. Sami veste, da sem že večkrat dejal, da zaupam igralcem, samo oni igrajo in morajo narediti svoje, in to ne glede na to, kdo jim stoji na nasprotni strani. Sem optimist pred to tekmo, vendar se bo po tekmi videlo, ali smo pravi, ne glede na to, kdo je prišel ali odšel.« V začetni postavi Drave, ki smo jo dobili, so možne še kakšne spremembe, vendar naj bi v soboto izgledala takole: Da-banovič, Šterbal, Lunder, Berko, Zečevič, Emeršič, Kelenc, Gorinšek, Chietti, Trenevski, Tisnikar. REZERVNA KLOP: Štelcer, Drevenšek, Prejac, Le-tonja, Bosilj, Štromajer, Osaj. Trener: Milko Đurovski. Danilo Klajnšek dobra igra Ptujčank pomeni napredek v igri, potem lahko z optimizmom krenejo na slovensko Obalo, kjer se bodo v soboto pomerile z Izolo. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Mihaela Ciora (MT Ptuj, modri dres) je v Ljubljani dosegla 9 zadetkov. Rokomet Verjamete v čudeže? Evropska liga prvakov Z velikim nestrpnostjo smo čakali prva srečanja četrtfinala Lige prvakov, ki so nam prinesla več ali manj pričakovane rezultate. Še najbolj presenetljiv izid je bil dosežen v nemškem paru Kiel - Flensburg, kjer so si slednji pred povratnim srečanjem na domačem igrišču priigrali štiri zadetke prednosti. Ker gre za trenutno največji nemški derbi, bo zanimiva tudi povratna tekma v Flensburgu, saj se Kavtičnikov (5 zadetkov) Kiel ne bo predal kar tako. Se še želimo, če že izgubimo. Fantje so res dali vse od sebe, borili so se do zadnjega sodnikovega žvižga, pustili srce na igrišču in nimamo jim kaj zameriti. Pustimo zdaj tiste »zicerje« v 1. polčasu, saj so na drugi strani grešili tudi Španci. Na videz je prednost Ciudada nedosegljiva, ampak če se ponovi začetek prve tekme in Celjani povedejo za tri štiri zadetke, nato lahko v Zlatorogu padejo tudi španski rokometni galaktiki. Dvorana Zlatorog ve, kako se streže stvari in kako se pomaga na pošten ali celo nepošten način svojim ljubljencem. Če se bo pojavila Foto: Črtomir Goznik V lanski sezoni so se skupaj borili za barve ekipe Celja PL, letos na različnih bregovih v četrfinalu evropske Lige prvakov; Kokša-rov, Zorman in Lorger v dresu Celja PL, Rutenka v dresu Ciudad Reala. spomnite, kje so Celjani slavili naslov evropskih prvakov? Ja, v Flensburgu, kjer upajo, da je zdaj ne glede na njihove »sanjske« nasprotnike do velikega finala njihov čas za vrh. Tekmo v Kielu si je ogledalo kar 10.250 gledalcev (razprodano). Kiel je zadnji poraz v svoji Ostseehal-le doživel 19. novembra leta 2003, do tega poraza pa je četa Noke Serdarušiča nanizala kar 54 zmag! Naš tip je Flensburg. Vroče bo v Blaugrani, kjer bo Barcelona poskušala nadoknaditi zaostanek štirih zadetkov. Namreč na prvem srečanju v Pamploni je Portland San Antonio slavil s 25:21. V vrstah Portlanda igra najboljši rokometaš sveta, Hrvat Ivano Balić. Slednji je mojster velikih tekem in najpomembnejši mož Portlanda. Če »Barca« zaustavi rokometnega čarovnika oz. Ba-lića, lahko računa na napredovanje. Naš tip je Portland San Antonio. Vroče bo tudi v Veszpremu, kjer bodo gostje iz Montpellie-ra branili prednost dveh zadetkov, prva tekma v Franciji se je končala z zmago francoskega prvaka s 23:21. Fotex že leta in leta sestavlja ekipo za vrh Evrope, ampak z bogatim zahodom je težko skupaj zobati češnje. To lahko potrdijo tudi v Celju. Madžari, ob podpori svojega izjemnega občinstva, imajo vse možnosti, da se uvrstijo med štiri najboljša moštva Evrope. To si tudi zaslužijo. Naš tip je Fotex Veszprem. Namenoma smo za konec pregleda Lige prvakov pustili par Celje - Ciudad Real. Požu-nova četa je po vseh težavah doživela poraz s sedmimi zadetki (27:34) proti rokometnim galaktikom iz Ciudada. Porazi so sestavni deli življenja, a tudi porazi se sami po sebi razlikujejo. Ta poraz Celja pri res izjemni zasedbi iz Španije je poraz, kakršnega si lahko le priložnost, vedite, da jo bodo Celjani z obema rokama izkoristili. Verjamete v čudeže? Naš tip je Celje. 1. A SRL - moški V senci tekem v Ligi prvakov bodo tudi prvenstveni obračuni. V 1. A Telekom ligi se počasi prebuja tudi Ormož (dve zmagi zapored), ki bo v soboto gostil Termo iz Škofje Loke. Lani tekmeca za bron, letos tekmeca za obstanek v ligi. Z zmago bi si »jeruzalemčki« že zagotovili obstanek v najelitnejšem slovenskem rokometnem razredu. 1. B SRL - moški Vse bolj vroče postaja v 1. B-ligi. Pred našima predstavnikoma je dan D. Velika Nedelja gostuje na vročem igrišču v Brinjah pri Grosupljem, ki je v prejšnjem krogu zaustavil zmagoviti niz Sviša. Ob previdnosti in ob le pravem pristopu, v poštev ne pride pristop kot proti Cerkljam, so možnosti za zmago Hrupičevih varovancev velike. Zmaga v Grosupljem bi pomenila še en korak več k uvrstitvi v 1. A-ligo. V Gorišnici se bosta pomerila direktna tekmeca za obstanek v ligi. Cerklje so že izpadle, zdaj je vprašanje, ali Gorišnica ali Mitol iz Sežane. V prvem delu prvenstva je Mitol slavil s 26:23, kar je zelo pomemben podatek. Gorišnica bi bila z zmago nad tremi zadetki zelo blizu obstanka v ligi, a najprej je potrebno zmagati in šele takrat razmišljati o razliki treh zadetkov. Rokometaši, ki jih vodi Marijan Valenko, bodo že od samega začetka tekme morali gostom iz Sežane pokazati, kdo je vladar v Gorišnici. Dalj časa bodo gostje držali stik z Gorišnico, vse večje bodo njihove možnosti za točke. Zato bo izjemno pomemben uvod v tekmo. Uroš Krstič Rokomet • Miran Senčar, predsednik MT Ptuj » Borili se bomo do konca « Bolj ko se prvenstvo v 1. slovenski ženski rokometni ligi približuje koncu, vse bolj jasno je, da ptujske rokometašice v letošnji sezoni ne bodo dosegle želenega cilja, nastopa v enem izmed evropskih rokometnih pokalov. Kot smo že nekajkrat zapisali, je prva priložnost šla po vodi v pokalnem tekmovanju, ker jih je sreča zapustila in so izpadle od evropskega Krim Mercatorja. Druga možnost in ob tem še edina preostala pa je prvenstvo, kjer so Ptujčanke trenutno sedme. Teoretično je še možno priti med prvih pet, ki bodo prvenstvo nadaljevale v končnici prvenstva za naslov prvaka. Časa, predvsem pa krogov ni več veliko, smolo pa imajo Ptujčanke tudi s poškodbami. Dovolj je, če omenimo prvo strelko ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Mojco Derčar, operacijo druge slovenske repre-zentantke Ane Mihaele Ciore itd. To je pravi čas za pogovor s prvim možem ptujskega ženskega rokometnega kluba Miranom Senčarjem, ki je po srečanju s Krimom dejal: »Po končanem srečanju s Krimom so bila dekleta nekoliko razočarana zaradi visokega poraza. Pričakovali smo vsekakor boljšo igro in ne tako visokega poraza. Želja in cilji pred sezono so bili podrejeni enemu izmed evropskih pokalov, oziroma končnici tekmovanja za naslov prvaka. Poškodbe pa so bile tiste, predvsem pri nosilkah igre, ki so dodobra razredčile ptujsko udarno sedmerico, podobno kot v prejšnji sezoni. Rokomet je relativno grob šport, naše ključne igralke pa so bile tarče. Povedati moram tudi, da je vse manj fair-playa. Tako smo ostali brez prve strelke Mojce Derčar, ki je praktično izgubljena za to sezono. Naredili pa bomo vse, da se zdrava vrne FOTO. Črtomir Goznik Miran Senčar, predsednik ZRK Mercator Tenzor Ptuj nazaj in potem v naslednji sezoni, saj ostaja na Ptuju, doda svoj delež v ekipi. Čeprav ni veliko možnosti za dosego cilja, se bomo borili do konca, saj je upanje tisto, ki umira zadnje. Prvenstva še ni konec, mi pa se bomo že sedaj pričeli pripravljati na naslednjo sezono.« Prav zaradi usmeritve na naslednjo sezono je prišlo tudi do sprememb tako na trenerski klopi kakor tudi v samem delu kluba. »Res je, da se polagoma že pripravljamo na naslednjo tekmovalno sezono, pred katero se bomo vsekakor okrepili. Za zamenjavo na trenerski klopi smo se odločili, da bi mogoče t. i. šok terapija pomagala. Neno Potočnjak ni delal slabo in je pripravljen pomagati še naprej. Z Mišom Toplakom smo se dogovorili tudi zaradi tega, ker je znano rokometno trenersko ime in bi nam lahko pomagal tudi pri prihodih določenih igralk v naš klub. Vemo tudi, da je trg z igralkami zelo ozek, da je rokomet težak šport, vendar upamo, da bomo v naslednji sezoni pravi in naredili korak naprej ter si zagotovili evropsko vstopnico. Seveda nam pri našem delu lahko veliko pomagajo športni pedagogi, ki bi nas lahko opozorili na mlade igralke in bi jih lahko vključili v našo rokometno šolo. Tu ni samo članska ekipa, Kickboks • Nepogrešljivi 2006 Promocija mojstrov, mojstrskih kandidatov in zaslužnih članov KBV Ptuj V petek, 24. februarja, je v Kickboxing centru Ptuj že četrto leto zapored potekala promocija mojstrov borilnih veščin, mojstrskih kandidatov borilnih veščin in zaslužnih članov Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali Nepogrešljivi 06. Nepogrešljivi zato, ker so vsi ti člani vsa leta ostajali lojalni klubu in še vedno so ter še naprej skrbijo za ugled kluba. Na prireditev niso bili povabljeni nekateri bivši člani in mojstri, ki s svojimi dejanji škodujejo ugledu kluba. V centru se je zbralo veliko število članov od ustanovitve kluba 1975 pa vse do danes, tako da so bili prostori že skoraj premajhni. Povabljeni so bili člani Kluba borilnih veščin Ptuj in člani Kluba borilnih veščin Ormož iz tistih časov, ko je glavni trener Vladimir Sitar še vodil klub v Ormožu. Po treningu, vodila sta ga lastnik Extra centra iz Zagoji-čev Martin Golob in Aleksander Kolednik, na katerem so sodelovali zraven aktivnih članov kluba tudi nekateri stari člani - veterani, so se v dvorani zbrali vsi prisotni in začel se je sklepni dogodek prireditve. V imenu predsednika Kluba borilnih veščin Ptuj dr. Zoltana Mileta je direktor informiranja Franc Slodnjak pozdravil vse prisotne in je v kratkih besedah orisal razvoj in uspehe kluba predvsem v preteklem letu. Nato je predal besedo glavne- mu inštruktorju kluba prof. Vladimirju Sitarju, ki je vodil prireditev do konca. Na začetku podelitev so diplome ob osvojitvi mojstrskega pasu 1. Dan dobili Adriana Korez, Martin Golob in Milan Korotaj. Diplome za mojstrski pas 2. Dan sta prejela Črt Za-dravec in Zvonko Zinrajh. Državni sekretar Zvonko Foto: Franc Slodnjak Dobitniki mojstrskih črnih pasov z glavnim inštruktorjem: Zvonko Zinrajh 2. Dan, Martin Golob 1. Dan, Vladimir Sitar 6. Dan, Črt Za-dravec 2. Dan, Adriana Korez 1. Dan ampak imamo še velik pogon v mladih kategorijah. Še sreča, da nam naši sponzorji stojijo ob strani in tako pomagajo pri izvedbi projekta. Klub, ki je baziran na profesionalni osnovi, bo vsekakor veliko pridobil s prihodom športne direktorice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Ines Mlač - Černe,« je dejal Miran Senčar. Seveda pa ni članic, če nimaš velikega pogona mladih. To se pri ptujskem ženskem prvoli-gaškem klubu dobro zavedajo in svoje delo želijo še razširiti. »Mislim, da imamo delo z mladimi odlično zastavljeno, saj imamo našo drugo ekipo v 1. B SRL, kjer nastopajo igralke, ki bi težko igrale za prvo ekipo. Cilj je, da igrajo, si pridobivajo izkušnje itd. Potem imamo na Ptuju ekipo kadetinj, v Ormožu ekipo starejših deklic, delamo še na osnovnih šolah Mladika, Olgica, Ljudski vrt, Markovci in Gorišnica, kjer trenerjem pomagajo naše vrhunske igralke. Vsega skupaj imamo od 130140 mladih rokometašic. To pa še ni zadostno veliko število za večjo selekcijo kluba. Dobro sodelujemo tudi z rokometno šolo, tako da lahko rečem, da smo v tem trenutku zadovoljni, vendar težimo še k večjemu številu, iz katerega bo potem prišla kvaliteta,« je o tem povedal Dušan Senčar. Seveda je še veliko tem, o katerih bi se dalo spregovoriti, med drugim tudi semafor v ŠD Center, razdelitev terminov v dvoranah _ Kar se tiče semaforja, ki je iz nekakšnih prejšnjih časov in ne ustreza več sodobnim merilom, leti kritika predvsem na upravljavca ŠD Center. Verjetno se bo ta zbudil, ko bo ugotovil, da ŠD Center ni dvorana, ki bi bila namenjena samo šolskemu športu, saj so denar zanjo prispevali vsi s samoprispevkom. Podobne dvorane so v mestnih občinah drugod po Sloveniji ponos mest in center dogajanja, na Ptuju zagotovo ni tako. Danilo Klajnšek Zinrajh je tudi pozdravil prisotne in v kratkem orisal svojo športno pot v kickboksu , saj je bil tudi prvi predsednik Kick-boxing zveze Slovenije in nekaj časa tudi predsednik ptujskega Kluba borilnih veščin. Priznanje je dobil tudi Dejan Zavec, ki je kar nekaj časa treniral in tekmoval v kikbok-su za KBV Ptuj. Dejan je prav tako pozdravil vse prisotne in v kratkem povedal nekaj novih informacij glede svoje uspešne profesionalne poti v boksu. Po slavnostni podelitvi diplom in priznanj je Vladimir Sitar skupaj s Francem Slod-njakom in Silvom Skledarjem podelil priznanja še mojstrom, mojstrskim kandidatom in zaslužnim članom. Prejeli so jih: Aleš Mlač, Branko Breg, Drago Rus, Damjan in Leon Kaučevič, Franc Slodnjak, Aleksander in Sabina Kolednik, Sebastjan Zin-rajh, Branko Fidler, Matej, Nadja in Marjan Šibila, Črt Zadravec, Edvard in Danilo Korotaj, Ivan Babič, Dušan Pavlica, Edvard Štegar, Gorazd Štumberger, Maja in Franc Ozmec, Mehme-dalija Mujanovič, Brane in Vojko Kuri, Renata Polanec, Dorotej Klinc in Kristjan Slodnjak. Po podelitvi so si prisotni nazdravili in se dogovorili, da se na tej tradicionalni prireditvi v naslednjem letu vidijo še v večjem številu. Franc Slodnjak Odbojka Prekinjen zmagovalni niz Bistričanov Odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice so minulo soboto izgubili pomemben dvoboj proti Logatcu, ki jim je znova otežil napredovanje v prvo ligo. S porazom proti direktnemu konkurentu za najvišja mesta v drugoligaški konkurenci se je tudi končal niz šestih tekem brez poraza, saj so Bistričani nazadnje izgubili 10. decembra, ko so z najtesnejšim rezultatom (3:2 v nizih) klonili proti Brezovici. Za prvouvrščenim Triglavom Svit sedaj zaostaja pet, za drugouvrščenim Logatcem pa štiri točke. Do konca prvenstva je tako ostalo še pet krogov, torej dovolj, da si od-bojkarji iz Slovenske Bistrice priigrajo mesto, ki vodi med prvoligaše. Priložnost za novo zmago bo že jutri, ko bodo gostili Kekoopremo iz Žužemberka, ki so jo v prvem krogu premagali s 3:0. Tekma bo odigrana v športni dvorani v Slovenski Bistrici, pričela pa se bo ob 18. uri. Svoj pohod proti prvi ligi uspešno nadaljujejo odbojka-rice ptujske ekipe Pomaranča bar. Po pričakovanju so v minulem, 17. krogu premagale Šempeter, Ki so mu v treh nizih oddali le 42 točk. Ptujčanke so nove tri točke osvojile po slabi uri igre, trenerka Sergeja Lor-ber pa je po tekmi med drugim dejala: »Tokrat nam ni bilo potrebno prikazati vsega, kar znamo, saj so nasprotnice odigrale zelo slabo. Smo v dobri formi pred zadnjimi težkimi tekmami.« Jutri Ptujčanke čaka sicer še en slabši tekmec, gostovale bodo namreč pri zadnjeuvr-ščenih Braslovčah, vsekakor pa previdnost ni odveč, saj se podcenjevanje hitro maščuje. Braslovče so doslej zbrale le eno zmago, v prvem delu pa so bile brez dobljenega niza poražene tudi na Ptuju. Jutrišnja tekma v dvorani osnovne šole Trnova se bo pričela ob 19. uri. Pričakovan poraz so minulo soboto v 21. krogu prve državne lige doživele odbojkarice Benedikta. Pred dobro popol-njeno dvorano v Benediktu - zbralo se je več kot 150 gledalcev - so izgubile proti v tej sezoni še neporaženi mariborski Novi KBM Branik. Prvoligaške ekipe bodo jutri odigrale zadnje dvoboje tretjega dela prvenstva, zanimiv pa bo predvsem boj za drugo mesto med Luko Koper in Benediktom. Koprčanke gostujejo v Mariboru, Benedikt pa na Jesenicah, kjer se bo tekma pričela ob 19. uri. »Pričakujem našo zmago in poraz Koprčank v Mariboru. Realno bi se morala dvoboja zadnjega kroga odvijati po mojih napovedih. Jeseničanke namreč v tej sezoni še niso zmagale, Mariborčanke pa ne izgubile. Če se bo vse odvijalo po mojih pričakovanjih in načrtih, bomo zadnji del prvenstva dočakali na drugem mestu,« je povedal trener Benedikta Dušan Jesenko. Šestim ekipam, ki sedaj nastopajo v prvi državni ligi za odbojkarice, se bosta pridružila tudi HIT Nova Gorica in TPV Novo mesto, ki sedaj igrata v interligi. Benedikt bo v primeru drugega mesta po tretjem delu prvenstva odigral tekmo več v četrtfinalu proti Koprčankam na domačem parketu in bo imel s tem nekaj več možnosti, da se uvrsti v pol-finale. Miha Šoštarič Strelstvo • First liga Aleksander Ciglarič vodi pred Simonom Simoničem, Juršinčani drugi Za strelci v mednarodni ligi First je doslej že 5 krogov. Zadnji krog je pred kratkim potekal v Juršincih v organizaciji domačega kluba. Med posamezniki je zmagal Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, s 577 krogi pred Ferencem Ne-methom, PLE Zalaegerszeg, s 573 krogi na 2. mestu in domačinom Simonom Simoni-čem, SD Juršinci, s 569 krogi na 3. mestu. Rok Pučko, SD Juršinci, je dosegel 561 krogov in zasedel 5. mesto, Mirko Mo-leh je s 551 krogi tekmovanje končal na 12. mestu, Dušan Kranjc 537 krogov na 19. mestu, Simon Druzovič 522 krogov na 21. mestu in Nina Pavlin s 459 krogi na 28. mestu, vsi SD Juršinci. V ekipnem delu so slavili strelci SSK Coal Petišovci s 1697 krogi pred SD Juršinci s 1681 krogi na 2. mestu in SD Alzas iz Čakovca s 1671 krogi na 3. mestu. V skupnem seštevku posameznikov vse kaže na končno zmagoslavje Aleksandra Ci-glariča, saj so pravila tako nastavljena, da se izmed 6 krogov tekmovanja najslabši rezultat Foto: Simeon Gonc Zmajgovalec Aleksander Ciglarič, SSK Coal Petišovci črta. In če upoštevamo ta izbris najslabših rezultatov, potem ima trenutno Aleksander 14 krogov prednosti pred Simonom Simoničem na 2. mestu (2306:2292). V ekipnem seštevku vodi ekipa ŠSK Coal Petišovci z 48 točkami pred SD Juršinci s 45 točkami na 2. mestu in SD Al-zas z 39 točkami na 3. mestu. SD Jože Kerenčič ostaja s 14 točkami na 7. mestu. Simeon Gonc Kolesarstvo • Utrinki z Dirke po Kubi Gledalcev pa kot na gorskih etapah francoskega tura »Na podeželju ni zabav, zvečer je vse zaprto, in čeprav se mi zdi, da ni nevarno, se ponoči ni prijetno sprehajati. Kuba je otok za pustolovce,« je najbolj pogost pogled opisal vodja ekipe ptujskih kolesarjev Srečko Glivar Dirka po Kubi, ki so se je udeležili kolesarji Perutnine Ptuj, velja za enega večjih športnih dogodkov te karibske države. Dvotedensko tekmovanje, ki je letos že 31. potekalo preko celotnega otoka socialistične oaze na ameriškem kontinentu, je v mnogočem podobno kolesarskim tekmovanjem pri nas pred kakšnimi dvajsetimi leti. »Takrat smo naredili vse, da je zmagal kolesar iz naše države. Manj je bilo identifikacije s klubom, več z lastnim narodom. Klubi niso bili tako nacionalno pestri kot danes. Na Kubi, ki je precej izolirana, še vedno 60 kolesarjev dirka za zmago enega kolesarja,« je vodja ptujske ekipe Srečko Gli-var potegnil vzporednico s časi, ko je še sam nastopal. Zaradi politične izoliranosti je tekmovalcem težko zapustiti državo in nastopiti za tuje, tudi evropske klube, kar velja za vse športe, tudi za kolesarstvo. Čeprav imajo dobre športnike, ti na večjih tekmovanjih nastopajo le v nacionalnih barvah in tako predstavljajo Kubo. Dirka po Kubi je nacionalnega pomena, kot je dirka po Sloveniji, Hrvaški, Španiji, Franciji ^ če- prav so slednja in še nekatere že davno prerasle državne okvire, kar si tako bolj ali manj uspešno prizadevajo vsi. »Kubanski krog« si večjega regionalnega pomen zaradi trenutne situacije tako hitro še ne bo izboril. V prid popularnosti pa vseeno govori letošnja gesta enega največjih kolesarjev vseh časov Belgijca Eddyja Mer- cxa. Petkratni zmagovalec Dirke po Franciji je zdaj kot uspešen poslovnež v kolesarskem svetu podaril kolo svoje znamke kubanskemu predsedniku Fidelu Castru. Vloga države v organizaciji dirke je velika. Sodelujeta vojska in policija, ki zapirata ceste, delata red ter vzdržujeta disciplino udeležencev v prometu, ki je ne najdemo na nobenem evropskem tekmovanju. Ljudje se ne hudujejo, ker ne morejo z avtomobilom v trgovino ali domov iz službe, ampak strpno čakajo. Pa morda še najpomembnejše; ne samo na cilju, ob celotni progi se zbere na tisoče ljudi, »kot na gorskih etapah francoskega tura«, povejo perutninarji. Ceste pa so boljše kot pri nas, sicer z grbinami, pa vendar brez lukenj. Tri počene zračnice šestih kolesarjev v slabih 2000 km povedo vse. Sodniki pa precej bolj rigorozni kot v Evropi, saj vsako »šlepanje« za avtomobilom po padcu ali okvari kolesa strogo kaznujejo. In kaj imajo od Kube tekmovalci, ki so drveli preko nje na kolesih: »Mislim, da smo videli tisto pravo Kubo. Večinoma smo vozili po sredini otoka, kjer ni hotelov in turistov. Gre za dva popolnoma različna obraza. Na podeželju ni zabav, zvečer je vse zaprto, in čeprav se mi zdi, da ni nevarno, se ponoči ni prijetno sprehajati. Kuba je otok za pustolovce,« pravi Glivar. Čeprav je na njej mogoče videti prav vse. Od Havane, kjer se je dirka zaključila in je podobna mnogim latin-skoameriškim velemestom do Baracoe, kraja na vzhodni obali otoka, kjer je bil start prve etape, majhnega mesteca, kjer so ljudje odprti, prijazni, spontani, kjer se znajo zabavati in se zabavajo le ob zvokih domače, lokalne glasbe. Kjer še ni signala za mobitel in interneta. Kjer pravijo, da se je čas ustavil kakšnih 500 let nazaj. Da bi to lažje razumeli, bomo verjetno morali obiskati Kubo. Mogoče v času kolesarske dirke februarja naslednje leto. Tekst: UG Foto: Marjan Kelner Judo • Pokal Lendave 2006 Tri zmage za Ptujcane, ena za Gorišničanke 2. Damjan Ljubec (JK Drava Ptuj); +73 kg: 1. Urban Založnik (JK Oplotnica), 3. Vito Dragič, 5. Jani Špes (oba JK Impol). Lendava, 25. 2. 2006. Na turnirju, ki je v kategoriji starejših dečkov, deklic ter mladincev in mladink štel za slovenski pokal so sodelovali tekmovalci iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in številnih slovenskih klubov, je nastopilo preko 200 tekmovalcev in tekmovalk. Nastopali so tudi judoisti ptujske Drave in osvojili tri prva mesta ter tako osvojili pomembne točke v svojih kategorijah za slovenski pokal. Iz JK Gorišnica sta tekmovali dve tekmovalki v kategoriji starejših deklic in obe osvojili mesto na stopničkah. Rezultati: Starejši dečki: -42 kg: 1. Filip Mihalič (JK Olimpija), 3. Jure Božičko (JK Drava Ptuj), 3. Žiga Rakuša, 5. Marcel Rak (oba JK Impol); -46 kg: 3. Matej Škerlak, 5. Robi Vidali (oba JK IMPOL); -50 kg: 1. Aljaž Korent (JK Impol), 5. Matjaž Škerget (JK Drava Ptuj); -55 kg: 5. Žiga Pristovnik (JK Impol); -66 kg: 1. David Kukovica (JK Oplotni-ca), 2. Niklas Mravlje, 5. Denis Napast (oba JK Impol); -73 kg: Uroš Tajhman Starejše deklice: -52 kg: 1. Szabina Mihovics (Madžarska), 3. Tanja Kociper (JK Gorišni-ca); -63 kg: 1. Anja Petek (JK Gorišnica). Mlajše deklice: -52 kg: 2. renata Kralj (Gorišnica) Kadeti: -81 kg: 1. Andrej Čuš (JK Drava Ptuj). Mladinci: -60 kg: 1. Kristijan Crnič (JK Impol); -66 kg: 1. Dominik Dominko (JK Lendava), 5. Jan Belšak (JK Drava Ptuj); -73 kg: 1. Jesenko Četič (JK Olimpija), 5. Rok Tajhman (JK Drava Ptuj); -81 kg: 1. Uroš Tajhman (Jk Drava Ptuj), 5. Boštjan Keršič (JK Impol); -90 kg: 1. Rok Kos (JK Duplek), 3. Žiga Unuk (JK Impol), 3. Tadej Brence (JK Impol). Mladinke: -78 kg: 1. Lea Murko (JK Drava Ptuj) Sebi Kolednik Športni napovednik NOGOMET 1. SNL PARI 19. KROGA: Drava - Rudar Velenje (v soboto, Mestni stadion na Ptuju, 15.00), Domžale - Nafta (nedelja, 15.00), CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško (nedelja, 17.00) ROKOMET 1. A SRL MOŠKI PARI 18. KROGA: Jeruzalem Ormož - Termo (sobota 19.00), Gorenje - Ribnica Riko hiše, Prevent - Gold club, Rudar EVJ Trbovlje - Slovan, Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje, Krka - Cimos Koper 1. A SRL - ŽENSKE PARI 19. KROGA: Izola - Mercator Tenzor Ptuj, Inna Dolgun - Olimpija, Krim Mercator - Celeia Žalec, Celjske mesnine - Europrodukt Brežice, Burja Škofije - Kočevje Anubis, Loka kava KSI - Polje Maks 1. B SRL MOŠKI PARi 15. KROGA: Gorišnica - Mitol Sežana (sobota 19.30), Pekarna Grosuplje - Velika Nedelja, Sviš - Atom Krško, Dol TKI Hrastnik - Dobova, MIP Gorica Leasing - Sevnica, Istrabenz plini Izola - Cerklje 1. B SRL ŽENSKE PARI 18. KROGA: Millennium - Ptuj, Sava Kranj - Loka, Ketting Ajdovščina - Zagorje, Škocjan - Branik Maribor, Sežana - Vita Central Naklo, Krka - Jadran Hrpelje. 2. SRL VZHOD - MOŠKI (od 9.-15. mesta) PARI 2. KROGA: Drava Ptuj - Grča Kočevje, Aleš Praznik - Radovljica, Arcont Radgona - Mark Olimpija ODBOJKA 1. A DOL ŽENSKE PARI 21. KROGA: Jesenice - Benedikt, Sloving Vital - Hitachi Izola, Nova KBM Branik - Luka Koper 2. DOL ŽENSKE PARI 18. KROGA: Braslovče - Pomaranča bar Ptuj, Čulum, s. p., Val-šped - Comet Zreče, Partizan Škofja Loka - Broline Kamnik, Formis Bell - ŽOK Kočevje, Prevalje - Mislinja, Aliansa Šempeter - Ecom Tabor 2. DOL MOŠKI PARI 18. KROGA: Svit - Kekooprema Žužemberk, Prigo Brezovica - Hoče, Telemach Žirovnica - SIP Šempeter, MOK Kočevje - Astec Triglav, Logatec - TAB Mežica KEGLJANJE 3. SKL VZHOD MOŠKI PARI 15. KROGA: Drava - Agroruše (DETA Center 17.30), Impol - Radenska, Interokno - Fužinar, Krško - Žalec Petrol 2. SKL VZHOD - ŽENSKE PARI 11. KROGA: Impol - Komcel, Miroteks III. - Fužinar, Nafta - Šoštanj. NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO V MARIBORU V soboto in nedeljo bo v Mariboru, v športni dvorani Tabor, potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za moške in ženske. V soboto se bo pričelo ob 9., v nedeljo pa ob 10. uri. V moški konkurenci je vsekakor prvi favorit najboljši slovenski igralec Bojan Tokič, med dekleti pa Biljana Todorovič in Martina Safran, ki je včasih vihtela lopar za NTK Ptuj. Za igralce in igralke NTK Ptuj je pomembno, da imajo nekaj igralcev, ki bi se lahko po nastopih v predtekmovalnih skupinah (štirje tekmovalci v vsaki skupini) uvrstili v 1. krog, kjer se bo pričelo tekmovati na izpadanje. Najstarejši in najbolj izkušeni Bojan Pavič naj bi se zanesljivo uvrstil v prvi krog, kakor tudi Danilo Piljak. Težje delo čaka Urbana Ovčarja in Jana Janžekoviča. Gregor Zafošnik, Ptujčan v vrstah NTK Maribor Finea, bo poizkušal narediti prodor med osem najboljših. Tudi v ženski konkurenci bodo nastopile ptujske igralke, vendar ob slovenski ženski eliti nimajo veliko možnosti za napredovanje. Četrfinalni obračuni se bodo začeli v nedeljo dopoldne ob 10. uri. NOGOMET SEMINAR DELEGATOV ^ MNZ Ptuj vabi na seminar delegatov MNZ Ptuj, ki bo v ponedeljek, 13. 3. 2006, s pričetkom ob 17. uri v dvorani Doma F. Krambergerja, Čučkova ulica 1, Ptuj. Seminar je obvezen za vse delegate. Po seminarju bo obvezno testiranje za delegate z list MNZ Ptuj in novoprijavljene delegate. ^ IN SODNIKOV Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov (MDNS) Ptuj vabi na seminar sodnikov, ki bo v petek in soboto, 10. in 11. marca 2006. Seminar se bo pričel v petek ob 15.30 s testiranjem fizične pripravljenosti in pisnim testiranjem, in nadaljeval v soboto ob 8. uri. Predavali bodo Boris Grabar, Janko Kolarič, mag. Stanko Glažar in Milovan Nikolič. Seminar je obvezen za vse vabljene sodnike in je pogoj za sestavo list in napredovanje v letu 2006. Danilo Klajnšek PLAVANJE TEČAJ ZA VADITELJE PLAVANJA Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse zainteresirane, ki želijo učiti plavanje, v TEČAJ ZA VADITELJE PLAVANJA. Pričetek 40-urnih predavanj bo v soboto, 11. marca, ob 9. uri. Prijave sprejemamo do 6. 3. 2006 na tel. 041 311 414, Franjo Rozman. ŠOLA PLAVANJA ZA ODRASLE Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse, ki se želijo naučiti ali izpopolniti znanje plavanja, v ŠOLO PLAVANJA ZA ODRASLE. Prijave sprejemamo do 10. 3. 2006 na tel. 041 311 414, Franjo Rozman. DB Foto: SK Bukovci • Na 10. fašenku 19 skupin Kremenčkovi, prva liga! Na pustni torek so po tradiciji pripravili fašensko povorko tudi v Bukovcih, letos že desetič zapovrstjo, v njej pa je sodelovalo blizu 500 maskiranih udeležencev oziroma 19 karnevalskih in etnografskih skupin. Najboljši so bili Kremenčkovi. Tudi letos so povorko pričeli sredi vasi, pri domačiji, po domače pri Zmazkovih, od koder so nekaj po 14. uri pot nadaljevali skozi vas do trgovine v centru Bukovcev, po zaključku pa so se skupaj z drugimi vaščani in številnimi maskami zbrali v novi večnamenski dvorani v Bukovcih, kjer so ob jedači in pijači pusta tudi dostojno pokopali. Komisija je imela precej težko nalogo, saj so bile v glavnem vse skupine dobro pripravljene, posebej veliko je bilo korantov od blizu in daleč, kljub temu pa so 1. mesto dodelili izjemni skupini Kremenčkovih iz Turističnega društva Soviče - Dravci, drugo mesto so prejeli Peki iz Prevencev, tretje pa Gobice iz Nove vasi pri Markovcih. Posebej velja omeniti izredno gostoljubnost Bukov-čanov, saj se je skoraj pred vsako hišo šibila miza z jedačo in pijačo. Domačih dobrot iz tunke, peči in kleti pa niso bili deležni le nastopajoči v povorki, ampak tudi drugi obiskovalci, tako da žejen in Foto: M. Ozmec Med okoli 500 nastopajočimi so bili letos še posebej številni koranti iz domače in sosednjih vasi. lačen ni ostal nobeden. Morda je malce nerazumljivo, da je v istem času potekala pustna povorka tudi v sosednji vasi Stojnci, kjer so se letos posebej izkazali s kar petimi izredno številnimi karnevalskimi skupinami, proglasili pa so tudi svojega princa karnevala. Tako si tudi tisti, ki bi sicer radi videli in doživeli njihov fašenski spre- vod, med njimi je bil tudi župan občine Markovci Franc Kekec, tega žal niso mogli privoščiti, kajti zakon fizike enostavno ne dopušča, da bi bil istočasno na dveh mestih. -OM Foto: M. Ozmec Foto. M. Ozmec Prvo nagrado je zasluženo prejela skupina Kremenčkovi iz TD Soviče - Dravci. Pred skoraj vsako hišo so ponujali jedačo in pijačo, tudi markovski župan Franc Kekec pred svojo domačijo. Od tod in tam Ptuj • Rojstni dan FECC-a 2007 na Ptuju Foto: Črtomir Goznik Predsednik Evropske združenja karnevalskih mest (FECC) Van den Kroon se je v Mestni hiši na Ptuju 24. februarja srečal s ptujskim županom dr. Štefanom Čela-nom, direktorjem Term Ptuj Andrejem Klasincem in direktorjem LTO Ptuj Aleksandrom Dolencem. Govorili so o izvedbi rojstnodnevnega srečanja FECC-a v letu 2007 na Ptuju, kije ob kongresu njegov drugi najpomembnejši dogodek. Konec septembra oziroma v začetku oktobra leta 2007 naj bi se na Ptuju zbralo okrog tristo Feccovihpred-stavnikov, organizatorjev karnevalov, ki naj bi že spali v novem ptujskem hotelu v Termah. Pogovarjali so se tudi o predstavitvi Ptuja na konvenciji v Novem Vinodolu, kjer bodo organizirali slovenski dan s predstavitvijo slovenske pustne tradicije. Kot je povedal predsednik FECC-a za Slovenijo Branko Brumen, FECC vključuje že več kot 500 mest, organizatorjev karnevalov, skupaj z individualnimi člani pa ima že čez 1000 članov. MG Ptujska Gora • Pust na vasi Foto: ÍVlajda Frici V stari trški hiši na Ptujski Gori deluje od leta 1989 galerija "Paleta". Slikarka Veronika Rakuša je z možem pred leti iztrgala zobu časa propadajočo stavbo. Bistvo hiši daje vsebina, ki je lahko v ponos Ptujski gori in občini Majšperk. Galerija je Veroniki Rakuš tudi atelje in občasno bivalni prostor. Pred tremi leti je galerijo prevzela hči, oblikovalka in slikarka Karmen Menoni. Galerija tako ponuja na ogled in v nakup tudi izdelke umetne obrti - kvalitetne turistične spominke številnim obiskovalcem, turistom in romarjem. Prevladujejo izdelki iz naravnih materialov, predvsem gline, saj se je Karmen učila pri ptujskem lončarju Hernji. Vsako leto pa v pustnem času Veronika Rakuš pripravi svojo tematsko razstavo "Pust na vasi". Tokrat je do 5. marca na ogled okoli 30 oljnih slik pustnih likov Ptujskega, Dravskega polja ter Haloz. Razstava je na ogled ob petkih (od 14. do 18.ure) ter sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 14. do 18. ure. Možen pa je tudi ogled po predhodni najavi na telefon 02/794-31-41. Majda FridI IMarodte v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ss_________ .aročilnkaza tednik Ime in priimek: Naslov:_ Pošta: Davčna številka: Telefon:_ I Datum naročila: I Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj AER^IKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA mE IN PRIIMEK Maijan Popošek Podvinci 98/a, 8880 Pttj Nagrajenec prejme nagrado po pošti. Fanika Vauda In memoriam Fanika Vauda (11.2.1925-14.2.2006) Najbolj neizprosne stvari človeškega življenja, ki doletijo vsakogar od nas, sprejemamo kot del življenjskega kroga. Kopa se iztečeživljenj-ska pot človeku, s katerim si po tej poti hodil, z njim delal in koval načrte o boljšem, prijaznejšem okolju - za hip obstaneš. Razmišljaš o življenju in smrti. Naše misli v teh dneh uhajajo k človeku, ki ga ni več - k nedavno preminuli Faniki Vauda, nekdanji dolgoletni tajnici na ptujski gimnaziji in aktivni krajan-ki krajevne skupnosti Olge Meglič (danes mestna četrt Panorama). V ospredje nam stopa lik pokojnice, njen značaj in dejanja. Zastavljamo si tudi vprašanje: kakšne misli so prevevale Faniko, to kleno ženo, polno življenjskega optimizma, potem ko seje v zadnjih urah le morda zavedla človeške nemoči, bližajočega se konca? Mar jo je prešinila Prešernova misel, koje zapisal: »Prijazna smrt, predolgo se ne mudi!« Morda. Svoj poslednji boj človek odnese s seboj. Življenjska pot Fanike Vauda se je pričela pred 81 leti v številni, napredni kmečki družini Kelhar v Zgornjem Obrežu na Kozjanskem. Težko je podrobneje pisati o njenem življenju in iz njenih skopih pripovedi je zahtevno sestaviti življenjski mozaik. Pa vendarle nekaj lahko zapišemo. Revščina na Kozjanskem ji ni ponujala lagodne mladosti; druga svetovna vojna je dodatno zarezala v njena mladostna leta. Da si je potrebno s trdim delom prislužiti kruh, so bila Fanikina zgodnja spoznanja; v njej se je izostroval čut za socialne krivice. Doseganje boljšega in pravičnejšega sveta je Fa-nika kot mlado dekle iskala v narodno ozaveščenem boju. Ko je okupator konec leta 1941 njeno družino izselil v Nemčijo, je morala Fanika na prisilno delo v Avstrijo. Zelo zgodaj se je povezala z narodnoosvobodilnim gi- Prejeli smo Vič in krič na TV-ekranih Niso se še polegle zdrahe okrog novega zakona o RTV Slovenije, kar nas je stalo preko 600 mio SIT, že so poraženci zadnjih volitev kot tudi tega referenduma sprožili strankarski prepir glede napotitve štirih vojakov v Irak. In kdo so nasprotniki skorajda prav vsemu, česar se loti sedanja vlada? Pa si poglejmo nekaj vzrokov za te prepire in s tem povezanega strahu! Kot je naša strankarska opredelitev glede desnice in levice že kontradiktorna doma, jo še s tem večjo zmešnjavo vidijo od zunaj. »Narobe svet« je v tem, da »sedanjo levico« tvorijo novodobni kapitalisti oziroma tranzicijski tajkuni, ki so se v komunizmu imeli za napredne proletarce. Njihov Forumu banjem. Junija 1944. leta je postala borka Kozjanskega odreda. Decembra istega leta je kot bolničarka odšla s specialno, drugo četo prvega bataljona Kozjan-sega odreda v Haloze. Pri Sv. Bolfenku Jelovice), na Planinčevi domačiji, je četa 13. januarja 1945 doživela najtežji spopad z Nemci. Po kratkem boju je padlo deset okupatorjevih orožnikov; padel je tudi dober Fanikin prijatelj, puškomitraljezec Jože Petančič iz Piršenber-ga, sosednje domače vasi na Kozjanskem. Konec februarja se je Fanika s četo vrnila na kozjansko območje. Po osvoboditvi je Fanika Vauda aktivno posegla v družbenopolitično življenje na Ptuju; sodelovala je v prvih mladinskih delovnih akcijah. Delovna leta na ptujski gimnaziji so bila za Faniko Vauda večji življenjski korak. Na zavodu je ostala do upokojitve. Še živeči njeni sodelavci se je spominjamo kot človeka, ki je v dobro ustanove poprijela za sleherno delo. Prispevati kar največ k oblikovanju homogenega delovnega kolektiva, v katerem naj bi prevladovali pristni, humani odnosi - je bilo njeno vodilo. Starejše generacije dijakov se je gotovo spominjajo kot človeka, kateremu so se mogli zaupati. Gotovo še pomnijo tajništvo šole, kamor se je ta ali oni zatekel po nasvet. Marsikomu je bila pokojna Fanika v pomoč v reševanju iz socialne ogroženosti in mu po svojih močeh odpirala pot do nadaljnjega študija. Po upokojitvi je Fanika Vauda vitalno posegla v delo svoje krajevne skupnosti. Lik Olge Meglič, po kateri se je krajevna skupnost poimenovala, ji je narekoval, da vrednote narodnoosvobodilnega boja s svojimi sokrajanipre-naša na mlado generacijo. Tako se je 1982. leta, ob 40. obletnici smrti prvoborke Olge Meglič, udejanjil prvi pohod »po poteh kozjanske čete in kurirjev NOV«. Simbolično so pohodniki, predvsem mladi, krenili od Doma krajanov na Vičavi in s čolni prešli Dravo. Na poti so se ustavljali ob spominskih obeležjih narodnoosvobodilnega boja in se končno utaborili na ha-loških Jelovicah, v kraju, kjer je bolničarka Fanika malo pred osvoboditvijo doživela svoj ognjeni krst. Spominsko obeležje in grob padlega partizana Joška pričata danes o spopadu enote Kozjancev z Nemci. Pohodi (med njimi peti leta 1986, povezan z izročilom mladinskega mirovnega gibanja pred petdesetimi leti) so postajali tradicionalni. In tako vse do leta 1988. Nekaj let nazaj je bolezen segla do Vaudovih. Resneje je obiskala Faniko in jo priklenila na invalidski voziček. Po njej lastni trdni volji ni klonila. Tudi smrt moža Ivana je ni zlomila. Nemočna je našla oskrbo v Domu upokojencev na Ptuju. Še vedno je sledila dogajanjem doma in v svetu; v dnu svoje biti je ohranjala izročila polpretekle zgodovine. Kako zadovoljna je bila, ko je na svojem vozičku spremljala lansko občinsko slovesnost ob 60. obletnici osvoboditve in konca druge svetovne vojne pred gledališčem! In kako zavzeto je prebirala monografijo o zgodovini slovenstva na Ptujskem v 20. stoletju! Prav tako se je udeležila predstavitve dogajanj na ptujskem območju v minulem stoletju. Bila je med poslušalci - med zbranimi dijaki v gimnazijski dvorani. Bolezen pa je bila močnejša - Faniko je zlomila. Za odhajajočimi se običajno vselej oziramo po njihovih vrednotah. Pokojno Faniko Vauda so odlikovale pokončnost, preprostost, čut do sočloveka - vrednote, ki jih v sodobnem, socialno in človeško brezbrižnem svetu tako pogrešamo. Irena Mavrič Žižek, Ljubica Šuligoj Ivek Ivan Rau Še nebo je zajokalo, ko je izvedelo, da ga ni. Nežne snežinke so ga pospremile 25. februarja 2006 na njegovi zadnji poti, tam na Kogu. Tam, kjer je preživljal svojo mladost. Blizu Lača vesi, kamor se je vedno rad vračal in obujal spomine na otroška leta. Kar nekako nas je presenetila vest, vse, ki smo ga poznali, da je prenehalo biti plemenito srce našega prijatelja, udeleženca največje mladinske delovne akcije Pesnica 1946 v Dornavi, kjer je kot ekonom pred 60 leti skrbel za dobro počutje in prehrano 1500 brigadirjev. Izgubili smo prijatelja in brigadirja, tovariša Ivana Raua. Nerad je govoril o sebi, kljub temu pa smo spoznavali in spoznali njegovo življenjsko pot. Po končani meščanski šoli je želel svoje znanje poglobiti še na mariborskem učiteljišču, vendar je vojna naredila svoje. Nerad se je spominjal težkih trenutkov, toda marsikaj nam je ob pomenkovanjih zaupal. Ivek je bil karakter, kot temu danes moderno radi rečemo. Kot prisilni mobi-liziranec v nemško vojsko se je po uspešnem izmiku pridružil partizanski vojski. Dočakal je svobodo in v življenju marsikaj doživljal. Na vprašanje, ali bo napisal kdaj kaj o svojem bogatem in pestrem življenju, je samo odkimal. Preveč skromen je bil. Vojna in življenje po njej sta pustila poseben pečat njegovi osebnosti. Po vojni je nekaj časa opravljal delo v upravni službi na Ptuju, po letu 1957, ko je prišlo do sprememb v politično-upra-vni organiziranosti tudi tukaj, pa je delo nadaljeval kot tajnik občinske skupščine. Dolgih sedemnajst let je ostal zvest temu delu, vmes pa je svoje znanje uspešno prenašal na mlajše rodove. Med opravljanjem svojega zahtevnega dela je še študiral in diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ivek je bil preudaren politik in strokovnjak. Spomnim se, s kakšnimi problemi smo se srečevali v začetku leta 1974, ko smo v občini oblikovali delegacije za zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Tiste posebne in združene delegacije, pa konference delegacij. Po večurnih razpravah, in ko nismo našli pravega izhoda, mi je zelo mirno dejal: »Jutri zjutraj boš imel predlog odloka na mizi.« In res ga je prinesel. Sprejeli smo ga brez pripomb. Takrat sem spoznal njegovo veličino, njegovo pripravljenost za timsko delo, njegovo strokovnost. Življenjska pot ga je nato popeljala v Ljubljano, kjer je kot republiški sekretar, zadolžen za upravno področje in proračun, delal vse do upokojitve leta 1986. In tudi v Ljubljani je Ivek rad pomagal študentom na Višji upravni šoli še po upokojitvi, kjer je s svojimi bogatimi delovnimi izkušnjami pomagal ustvarjati kvalitetne upravne delavce. Dolga leta je bogatil tudi vsebino Ptujskega tednika in Radia Ptuj s strokovnimi prispevki. Kljub temu, da mu ni bilo usojeno postati učitelj, je 21 je samo še potrditev tega dejstva. Tej levici iz preživelega komunizma pa se je z izgubo volitev oziroma oblasti začelo zazdevati, da jih sedanja vladna, (ki bi potem takem morala biti še bolj leva), že »malce preveč sprašuje« po načinu na hitro pridobljenega kapitala in seveda z njim povezanega sladkega življenja. Mislim, da prav od tukaj izhajajo že malce nervozne negacije »leve« opozicije zoper večino vladnih odločitev. In takšno - že malce nervozno negiranje, smo lahko slovenski gledalci TV-programa spremljali v Žarometu dne 27. 1. 2006 in še dva dni kasneje v Trenjih, ko ob vroči temi ni bilo le »demokratičnega« seganja v besede sogovornikov, ampak je bilo že ta pravo kričanje, kakršnega še menda na TV-ekra-nih pri nas nismo doživeli. Pa še »kričači« pri obeh TV-hišah so v glavnem bili eni in isti! Ob tem se je zagotovo marsikateri državljan, ki je želel tudi kakšno besedo razumeti, spomnil na »dober« stari kazenski zakonik in njegov 113. člen o verbalnem deliktu! In čemu pravzaprav takšen vič in krič, ki sta ga v glavnem gnala opozicijska poslanca - robato naravnani Tone in nekoliko zmernejši Avrelio? Skakanje v besedo sogovornika je sicer v demokraciji pogo-stopojav, a vselej kaže, da tistemu, ki svojega jezika ne zmore brzdati, še manjka nekaj lekcij iz kulture dialoga. Mislim, da je prav to prekričavanje v nadaljevanju kontaktne oddaje Trenja pripomoglo k obrnitvi končnega rezultata telefonske ankete v vladno prid. Mislim tudi, da je ta obrnitev glasovanja med samo oddajo tudi pokazala, da se Slovencev samo s »svojo resnico« več ne more pretentati. Iz fotelja pa je obakrat zadevo bilo oceniti tudi tako, da se je »kričanje« pojavljalo iz dveh razlogov, in sicer v trenutku, ko je nestrpnežem zmanjkalo argumentov, ter drugič, ko po njihovem TV-avditorij »ni smel« slišati argumentov. V mislih imam predvsem trenutek, ko pravniško uglajenemu ministru Erjavcu ni bilo »dopuščeno«, da v tišini prebere svoj argument - po njegovem kronski dokaz o že v prejšnji vladi obljubljeni vojaški pomoči za Irak. Se več, oba oporečnika temu dokazu sta ob tem tudi kazala odklon do NATO organizacije in s tem seveda do njegove vodilne članice ZDA, ki nas je Evropejce v obeh vojnah nesebično reševala in nekoliko pozneje še posebej nas - bivše Jugoslovane, ko smo se v komunizmu srečevali z lakoto. Odklonilno stališče do te svetovne organizacije se še posebej ne bi smelo slišati iz ust Toneta, ki je kot predsednik tedanje vlade za uspeh tozadevnega referenduma vse lepo govoril, Avreliju pa, kot vemo, se še kolca po JNA ali morda celo po varšavskem paktu. K napetemu vzdušju med pozicijo in opozicijo, ki jih zadnje čase tudi doživljamo v elektronskih medijih, so prav gotovo pripomogle tudi menjave vodilnih struktur v podjetjih z državno lastniško večino in tudi v nekaterih medijih. V mislih imam tudi Delo in druge do sedaj provladne dnevnike, katerih korenine segajo še v čas, ko so že po »naravi« morali biti vladna trobila. Ta grenka pilula je seveda za sedanjo »levo« opozicijo spoznanje več, da brez »zvestih« medijev tudi načrtovanega ali celo predčasnega prestola in pričakovati! Se kako smo namreč v preteklosti vsi skupaj spoznavali, da so mediji v »pravih rokah« še kako močni centri vladanja. Rekel bi tudi tako, da so končno tudi »young boysi«, ugotovili svojo napako - zakaj je padla Peterletova in zakaj se ni obdržala Bajukova vlada. Rajko Topolovec bil profesor v svoji stroki. S pravo mero in razumom je soustvarjal moderno upravo ter iskal rešitve primerne času in spremembam političnega sistema. In poučeval širok krog občinstva. Ves čas je sodeloval s ptujsko borčevsko organizacijo, leta 1992 je postal njen predsednik vse do leta 2003, vse dotlej, dokler mu je zdravje to še dopuščalo. V Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj je privabljal mlajše generacije, rojene po vojni. Tiste, ki spoštujejo vrednote NOB. Sam je poudarjal, da je vojna kruta, da naredi marsikatero krivico, toda upor proti zavojevalcem, ki na našem dvorišču nimajo kaj iskati, se je bilo potrebno upreti. Ivek se je po upokojitvi rad, skupaj z ženo, vračal na rodni Kog. Nekoč je priznal, daje šele v poznih letih spoznal, kaj pomeni rodni kraj. Nadvse ga je cenil in spoštoval. Veselil se je brstenja vinske trte in sadnega drevja, spoštoval zorenje v poletnih in v jesenskih dneh ter zimski spokoj. No, zdaj bo počival doma, na domačih tleh. Tam, kamor je v jeseni življenja tako rad zahajal. Na Kogu. V imenu brigadirjev MDB in borcev NOB Ptuj Stanko Lepej Prejeli smo Se o ptujski kabelski TV V mojem predhodnem pismu sem omenjal nekatere nekvalitetne televizijske oddaje, ki jih predvaja ptujska kabelska televizija. Danes bom to opisal še z drugega zornega kota. Nisem pravnik, niti ne poznam ustrezne zakonodaje, vendar sem prepričan, da obstaja nek zakon o javnih medijih, ki opredeljuje odgovornost za to, da so oddaje po teh medijih kvalitetne, da niso po vsebini nestrpne ipd. Ker je ptujska kabelska TV javni medij, menim, da bi morala imeti odgovornega urednika, kot ga imata oba ostala medija, Stajerski tednik in Radio Ptuj. Odgovorni urednik mora (tudi kazensko) odgovarjati za vsebino in kvaliteto oddaj, med ostalim tudi za to, da so poljudne oddaje resnično poljudnoznanstvene in nepoljudno-pro-tiznanstvene, kot so to danes nekatere oddaje ptujske kabelske TV. Take in podobne oddaje namreč ne dvigajo kulturne in duhovne ravni Ptujčanov, kot naj bi to bilo, pač pa to raven, žal, močno zbijajo. Posledice takih in podobnih početij pa lahko opazimo povsod na Ptuju - le ozrimo se naokoli. Adolf Žižek Ptuj • Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj vabi na ples Pomen plesa v renesančni kulturi Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, katerega glavni namen je obujanje srednjeveške in renesančne kulture mesta Ptuj in njegovega gradu, dvornega in meščanskega življenja, bo v svoj program vključilo tudi glasbeno kulturo časa, ki ga predstavlja. Društvu je že tretje leto uspelo konec avgusta pripraviti Grajske igre, ki so na turnirskem prostoru ptujskega gradu. V sodelovanju s sorodnimi društvi, ki delujejo v Slovenji in društvi partnerskega mesta Burghausen, pripravijo srednjeveško tržnico, povabijo na dvoboj viteze, plesalce in godbenike. Ker sodi ples med posebne oblike družabnosti, bodo v društvu izvedli plesni tečaj. Plesi so bili od najzgodnejših časov človeštva pri preprostih ljudstvih del kultov in vedno povezani z glasbo. Glasba spodbuja in vodi telo v gibanje. Renesansa prinese nov odnos do telesnosti. Ob obnavljanju antične kulture povzdigujejo lepoto telesa v obliki in gibanju še posebej pri plesu. Iz družabnih odnosov razvijejo pripadniki vladajočega razreda ples v pravo umetnost. Ta se predvsem izpopolnjuje v lepoti gibanja. Iz stilizacije družabnega vedenja (pozdrav, poklon, podajanje rok, obhod dame in kavalirja) se oblikuje družabni ples. Gradovi na slovenskem ozemlju so vabili v goste različ- ne glasbene in plesne skupine ter komedijante, večinoma iz Italije in Francije. Zato je bil njihov vpliv najmočnejši. Prve plese so imenovali bas-sa danza - nizki plesi, kjer še ni bilo poskokov. Telo je bilo vzravnano in togo (tudi zaradi razkošnih in težkih oblačil). Med poklone in sprehajanje so začeli vpletati razne korake, ki so si jih včasih sposodili pri kmečkih plesih ter jih prilagodili svojim estetskim merilom plemiške elegance. Poleg bassa danze se razvijejo še drugi plesi, ki so bili značajsko kontrastni. Počasnemu plesnemu koraku v sodem taktu je sledil hiter poskočni ples v lihem taktu. Tega »hitrega poskočnega« ne smemo razumeti v današnjem pomenu besede, saj so plesalce še vedno ovirala oblačila, a pojavijo se že manjši skoki in obrati. Prva kombinacija dveh plesov sta bili pavana (počasen slavnostni ples) in gagli-arda (hiter ples v tridelnem taktu). Kmalu so plesali več plesov zapored, razvila se je plesna suita. Začeli so s počasnim plesom, potem je sledil hiter, zopet počasni ples, nato hiter, dokler vodja ali gostitelj nista dala znaka, da je plesa konec. V vsakem kraju, na vsakem dvoru so plesali drugače. Plemiči so se morali plesa učiti. Tako je poleg poezije, glasbe, retorike tudi ples postal učna obveznost vsakega mladega plemiča in plemkinje. Plesali so vsi, od najnižjih do najvišjih plemičev. Plesali so ob vokalni spremljavi, večinoma enoglasni. Najboljši pevec je navadno zapel začetek, refren pa so ponovili vsi plesalci. Večkrat so najeli tudi godbenike, da so jim igrali na svečanostih. Glasbila so bila lutnja, viola, piščali (kasneje še druga pihala in trobila), tamburin, kastanjete, različni bobni. Viri: Neja Kos: Ples od kod in kam. ZKOS Ljubljana, 1982 Michels Ulrich: Glasbeni atlas. DZS 2002 Iko Otrin: Razvoj plesa in baleta. Debora Ljubljana, 1998 Za društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj: Jerneja Bombek Vabimo vse zainteresirane, da se udeležite tečaja Renesančnih plesov, ki ga bo pripravilo Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. Začetek tečaja bo v ponedeljek, 6. marca, ob 19. uri v prostorih Narodnega doma na Ptuju. Vljudno vabljeni. Trnovci • 54. občni zbor PGD Trnov Prvo novo gasilsko vozilo Na območju gasilske zveze Ormož deluje čez 20 prostovoljnih gasilskih društev, ki skrbijo za požarno varnost v svojih rajonih, obenem pa so marsikje tudi edina gonilna sila na številnih drugih področjih - na kulturnem, športnem, izobraževalnem. Vso delo je prostovoljno, torej neplačano, edino plačilo, ki ga prejme prostovoljni gasilec, je zadovoljstvo sovaščanov z njegovim delom, ki mu vliva dodatno vzpodbudo za še boljše delo, je povedal predsednik PGD Trnovci Mirko Lovrec. Delo društva v minulem letu je precej pestro, tako na operativnem kakor tudi na organizacijskem področju. Društvo je tekmovalo s sedmimi desetinami, in sicer člani A, člani B, članice B, pionirji, pionirke, mladinci in mladinke. Najboljše rezultate so dosegli mladinci in mladinke, saj so se v svoji kategoriji uvrstili na državno tekmovanje, ki bo letos v Star-šah pri Mariboru. Državnega tekmovanja se je v lanskem letu udeležila tudi tričlanska ekipa pionirjev v kvizu z gasilskega področja. Organizirali so tudi več družabnih srečanj za člane in sim-patizerje - materinski dan, pohod na Gomilo, igre brez meja, srečanje s pobratenim PGD Šmartno ob Paki. Z Občino do vozila Eden izmed pomembnejših korakov minulega leta je bila prijava na razpis, ki ga je razpi- sala Občina Ormož, za nabavo novih vozil v društvih. Z uspešno prijavo je društvo ustvarilo pogoje za pridobitev sredstev v višini 60 % novega vozila GV-V1, katerega investicija znaša približno 16 milijonov SIT. Zato je društveni plan dela za leto 2006 v glavnem delu namenjen predvsem nabavi omenjenega vozila. To bo za društvo, ki šteje skupaj z gasilsko mladino več kot 200 članov, zelo velik zalogaj, obenem pa zgodovinski dogodek, saj še nikoli do sedaj niso nabavljali novega vozila. Vedno so se morali zadovoljiti z rabljenimi vozili, saj jim finančna sredstva novih niso omogočala. Pri nabavi vozila bodo velik delež prispevala gospodinjstva njihovega požarnega rajona, saj brez njihove pomoči takšnega projekta ne bi bilo možno niti začeti, kaj šele pripeljati do konca, je prepričan predsednik Lovrec. vki Od tod in tam Cirkulane • Pustna povorka med snežinkami Sobotno zgodnje popoldne je kljub nič kaj prijaznemu vremenu v center novonastale občine Cirkulane privabilo lepo število obiskovalcev na ogled že tradicionalne pustne povorke. In imeli so kaj videti, saj je sprevod najrazličnejših skupinskih mask štel krepko preko 500 udeležencev, največ otrok (350) iz osnovnih šol v Cirkulanah in Zavrču ter malčkov iz obeh vrtcev. Poleg majhnih prikupnih mask pa tudi tokrat ni manjkalo odraslih pustnih šem, saj jih je bilo preko 200. Organizatorji so med otroške in odrasle skupine podelili kar osem nagrad; med otroškimi sta si prvo nagrado razdelili skupini Pingvini in Sončki (Vrtec Cirkulane in Zavrč), tretjo Nezemljani iz OŠ Videm, drugo in četrto nagrado pa osnovnošolci iz OŠ Cirkulane in OŠ Zavrč. Prvo nagrado za odrasle maske pa je letos dobila skupina Kremenčkovi iz Sovičev -Dravcev, drugo Škoti iz Male vasi, tretjo skupina Koline iz Gradišč, organizatorji pa so podelili še posebno nagrado za najboljšo etnografsko masko, ki sta si jo je prislužili skupini Orači iz Jablovca ter Baba nosi deda iz Slatine - Okiča. SM Dornava • 10. tradicionalni fašenk TED Lukarji kot organizatorji so v Dornavi letos poleg lepega vremena poskrbeli tudi za nadvse veliko udeležbo ma-škar na že deseti tradicionalni dornavski fašenski povorki. Pred številnimi obiskovalci vzdolž poti se je zvrstilo namreč kar okrog 1200 mask, med njimi tudi maškare iz pobratene občine Mežica. Tokrat so še posebno velik aplavz doživeli najmlajši udeleženci povorke; in sicer drobne mažoretke, ki še niso niti zakoračile v šolske klopi, pa domači osnovnošolci, še zlasti skupina zlato-rdečih Mozartov. Seveda pa v Dornavi ni pusta brez ciganov, prav tako pa ne brez obveznih »postojank« z brezplačnim okrepčilom, kije prišlo prav tako gledalcem kot udeležencem povorke. Na koncu so si nagrade prislužili: skupina Turbofolk iz Stojncev, Prvenskipeki, Mozarti iz Bukovcev, Španci, Havajci, Pujski in Mušketirji, posebno etnografsko nagrado je komisija podelila Oračem iz Kicarja, finančno nagrado pa so povsem zasluženo dobili osnovnošolski Mozarti. SM Videm • Pisana pustna povorka Precej več sreče z vremenom kot občine, ki so si svoj »fašenk« omislile čez soboto in nedeljo, so imeli tam, kjer je pustna povorka krenila na svoj pohod v ponedeljek. Med temi so bili tudi Videmčani, ki so se v velikem številu zbrali na sončno ponedeljkovo popoldne. Povorka je bila letos izjemno pisana in zanimiva, saj se je zbranim gledalcem predstavilo preko 1100 najrazličnejših maškar v več kot 30 skupinah; od etnografskih skupin preko brezštevilnih korantov do tematskih skupin in domačih osnovnošolcev, ki so se letos prav posebej izkazali. V povorki jih je namreč sodelovalo kar okrog 400, našemljeni pa so bili v različne skupine Nezemljanov. Tako so si zaslužili tudi posebno denarno nagrado, sicer pa je ocenjevalna komisija podelila nagrade še skupini Kremenčkovi, Pobreškim kuram, Apaški mafiji in skupini Leskovčanov, ki se je tudi v času pusta borila za svoj vodovod. Pustni sprevod je že po tradiciji odprl župan Friderik Bračič, ob koncu pa je razigrane maske pozdravil tudi letošnji karnevalski princ hauptman Klinc Spuhljanski. SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Kuharski nasveti Velikonočna štruca Sestavine (za 4 osebe): 50 dag prekajenega svinjskega vratu 30 dag belega kruha 1 mala čebula 2 žlici belega olja peteršilj, sol 2-3 pesti ostre moke 2 rumenjaka 1 dl mleka 20 dag svinjske mrežice Potek priprave: Prekajeni svinjski vrat do polovice skuhamo v vodi in ohladimo. Kruh narežemo na majhne kocke in jih rahlo osušimo. Kruhu dodamo rumenjaka in mleko. Na olju prepražimo sesekljano čebulo in jo brez maščobe dodamo kruhu. Rahlo premešamo, dodamo še moko in začimbe in sestavine stisnemo, da dobimo testo. Kruhovo testo z roko na pomokani deski oblikujemo v pravokotnik, na sredino damo prekajeni vrat in zavijemo. Nato vse skupaj zavijemo v mrežico. Štruco damo v manjši pekač in pečemo pri 200 do 220 stopinjah Celzija pol ure. Ponudimo toplo ali hladno skupaj s hrenom in kuhanimi jajci. Valentinovo pecivo Sestavine: 6 jajc 36 dag sladkorja 24 dag gladke moke Vi pecilnega praška 1 vaniljev sladkor 2 žlici kakava 10 dag mletih orehov ali lešnikov Mokri smrček 4 dag sladkih drobtin (od keksov) 1,25 dl vode 1,25 dl belega olja brusnična marmelada, rum, čokoladni preliv Potek priprave: Ločimo rumenjake od beljakov, rumenjakom dodamo polovico sladkorja, vodo, olje, vaniljev sladkor in penasto umešamo. Nato dodamo moko s pecilnim praškom, mlete orehe, sladke drobtine in kakav ter gladko premešamo. Iz beljakov in ostale polovice sladkorja naredimo trd sneg in ga s kuhalnico primešamo rumenjakom. Pekač, velik 30 x 25 cm, dobro namažemo z margarino in potresemo z ostro moki ter vanj stresemo pripravljeno testo. Pečemo pri 180 stopinj Celzija 30 do 40 minut. Pečen biskvit preložimo na po-mokano desko in ohladimo. Ohlajenega prerežemo po dolgem na polovico, spodnjo plast nekoliko pokapljamo z rumom in premažemo z brusnično marmelado. Marmelado prekrijemo z drugo plastjo pečenega biskvita in po vrhu prelijemo s čokoladnim prelivom. Skutno-masleni zavitek Sestavine (za 6 oseb): 25 dag gladke moke 25 dag skute 25 dag masla 7 dag sladkorja (lahko ga tudi izpustimo) Nadev: 50 dag skute 2 jajci ščep soli 2 žlici kisle smetane 2-3 žlice sladkorja 1 žlička mletega cimeta Potek priprave: Moko in maslo dobro pre-gnetemo, dodamo skuto in sol ter sladkor po želji. Pripravljamo kar se da hitro, da testo ostane čim bolj hladno. Nato testo valjamo in zlagamo najmanj trikrat. Pri valjanju Sibirski husky Vprašanje bralke Zorke iz Ptuja: Ker si želimo kupiti psa huskyja, nas zanima, kakšne so njegove značajske lastnosti, za katere bolezni je dovzeten in ali je to primeren družinski pes. Hvala za odgovor. Odgovor: Sibirski husky sodi med srednje velike pasme psov. Gre za delovnega psa. Telesna teža odrasle živali se giblje med 16 in 22 kg. Povprečna velikost legla znaša od 3 do 7 mladičev, ki ob rojstvu tehtajo okoli 420 gramov. Za pasmo husky je značilno, da so živali lahko odstranimo moko, ki se nabere na testo, da se testo pri peki lepše lista. Po zadnjem valjanju naj testo počiva vsaj pol ure v hladilniku. Posebej pripravimo nadev, tako da skuto z vilicami dobro razdrobimo, ji dodamo ščepec soli, sladkor, kislo smetano in jajca ter dobro premešamo. Spočito testo tanko razvaljamo, ga premažemo z nadevom, zavijemo in pečemo na pomaščenem pekaču pri 200 do 220 stopinjah Celzija 25 do 35 minut. Ajdova torta Sestavine: 6 jajc 10 dag sladkorja 1 vaniljev sladkor 10 dag ajdove moke 10 dag jedilnega škroba 5 dag gladke moke Vi pecilnega praška 30 dag slivove ali brusnične marmelade 0,5 l sladke smetane brusnice ali drugo sadje za okras Potek priprave: Jajca in sladkor penasto umešamo in dodamo vaniljev sladkor. Posebej zmešamo ajdovo moko, jedilni škrob, gladko moko in pecilni prašek ter med mešanjem dodajamo k rumenjakom. Testo stresemo v dobro pomaščen tortni model in pečemo pri 180 do 200 stopinj Celzija 45 do 60 minut. Pečen biskvit vzamemo iz pekača in ga dobro ohladimo ter ohlajenega dvakrat prerežemo. Vsako prerezano plast premažemo z marmelado in sestavimo torto. Posebej stepemo smetano in z njo premažemo zunanji del torte ter okrasimo z brusnicami ali drugim sadjem. Nada Pignar, profesorica kuharstva dominantne do lastnika ter agresivne do drugih psov. Psi niso najboljši čuvaji doma in tudi pri poslušnosti se ne odrežejo najbolje - so lahko precej muhasti. Ker se za čistočo v stanovanju ne zmenijo veliko, je primerno, da so živali nastanjene zunaj. Pradomovina huskyjev je Sibirija, kjer so jih uporabljali predvsem kot delovne pse za vleko sani. Pasemsko pogojene bolezni so predvsem vezane na oči: distrofija roženice, progresivna atrofija očesne Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si. mrežnice, na cink odzivna dermatoza ter avtoimune bolezni. Barva oči je lahko modra, rjava ali marmorirana in ne sodi med bolezenske procese, je pa vezana na pasmo. Ker so huskyji zelo inteligentne in čuteče živali, polne energije, so primerne tudi za mlade družine, ki se veliko gibljejo v naravi. Če se boste odločili za omenjeno pasmo, bi bilo smiselno, da že z mlado živaljo obiščete pasjo šolo, kjer vas bodo podučili več o tem, kako s psom pasme husky primerno ravnati. Vojko Milenkovič, dr. vet. med w ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI VM.V 9 02/ 771 00 82 V vrtu Narava nazaj pod snežno odejo Zima se še ni končala, naravi se še ne mudi pri prebujanju iz zimskega sna. Ko so sončni žarki že prinesli vonj po pomladi, se je narava še enkrat prekrila s snežno odejo, da bi se po krajšem času bolje spočita prebudila iz zimskega sna. Pri vrtni naravi še ni nič zamujenega, saj vrtno rastje pri zimskem mirovanju doslej ni bilo moteno. V SADNEM VRTU je vreme v poznih zimskih dneh, ko je snežna odeja še enkrat prekrila naravo, primerno za trošenje rudninskih gnojil. Sneg v plitvi plasti okrog pednja debeline je ugoden za topljenje gnojila, ki ga s snežnico spira h koreninam. Če snežno priložnost zamudimo, trosimo gnojila, preden se prične vegetacija, pred dežjem. Uporabljamo počasi topna mešana rudninska gnojila, nitrofoskale z večjo vsebnostjo fosforja in kalija ter manjšo dušika. Dušik je rastlini potreben za rast, v tleh pa je slabo obstojen, zato ga sadnim rastlinam nudimo le v malih odmerkih za začetek rasti, ko pa se vegetacija prične, z njim gnojimo v več odmerkih. Fosfor rastlina potrebuje za tvorbo cvetnih organov in rodovitnost, kalij pa za kakovost plodov ter trajnost in odpornost. Fosfor in kalij se v obliki soli močneje vežeta za delce tal, kot je to primer za dušik, zato si ga rastlina črpa iz tal po potrebi skozi vso vegetacijo. Koliko in kakšna gnojila uporabiti v sadnem vrtu, je najbolje razvidno iz pedološke analize vrtnih tal, ki jo je potrebno vsakih nekaj let opraviti, sicer pa se ravnamo po opažanjih rasti in rodnosti posameznih sadnih vrst v minulih letih ter navodilih in odmerkih, ki so natisnjeni na embalaži. V OKRASNEM VRTU se v razmerah, ko je zemlja še zasnežena in namočena, izogibamo nepotrebni hoji po trati in zemlji med rastlinami. Steptana tla postanejo ne-odcedna in nezračna, zato se korenine zaduše in prično odmirati. Spomladansko sajenje in presajanje okrasnih drevnin in trajnic opravimo šele, ko zemlja postane primerna za obdelavo, ko se dovolj odcedi in se blati ter postane dovolj topla za rast in razvoj korenin. V tem poznozimskem času je najprimernejši čas za setev semen enoletnih cvetlic v sodobne sejalnike ali tople grede, za domačo pridelavo sadik za presajanje na cvetlične grede. Ko se ozračje dovolj ogreje, vrtnicam odstranimo zaščitno prekrivalo in razprostremo v jeseni nagrnjeno zemljo. Če to storimo prepozno, vrtnice pod pokrivko odženejo in nežni poganjki, ki pod pokrivko niso mogli ozeleneti, kasneje ob manjši slani pozebejo. Pri rezi vrtnic ne bo nič narobe, če jih porežemo nekoliko bolj v živo. Po naravi je vrtnica, kateri podlaga je šipek, rastlina trnja z večjo trdoživostjo in odpornostjo. Sortam šibkejše rasti prirežemo šibe nižje k osnovi, raščave šibe pa višje. Slabo razvite, nedoraščene in v notranjost grma rastoče mladike in ostarele trohneče krake tesno ob zdravem lesu izrežemo, še preden prično grmi vrtnic brsteti, ki se kasneje že ob manjšem dotiku odlomijo. V zelenjavnem vrtu postavimo pravočasni in pravilni pripravi gredic za spomladansko setev in sajenje vso pozornost. V nobenem primeru ne smemo opravljati zemeljskih del v zamočeni zemlji. Globoka kop in gnojenje s hlevskim gnojem in zelenim podorom se opravi le v jeseni, spomladi pa se gredice le površinsko poravna. Spomladna obdelava naj bo plitka. V težjih zemljah pa globlje prerahljana z vrtakal-sto motiko, da se zemlja prezrači, ne smemo pa je obračati oziroma prekopavati, da ne poškodujemo življenja drobnoživk v tleh. Miran Glušič, ing. agr. il'%marca20Q6 3-Petek 4-Sobota # 5-Nedelja 6-Ponedeljek 7-Torek 8-Sreda 9-Četrtek 0 Zakaj večina ljudi misli, da so ^ D ^ edini vir za vlaganje njihovega kapitala - nepremičnine?! Dva moja znanca, ki sta razmišljala takole, sta svoj trud preteklih let praktično zapravila. Zelo dobro jima je šlo na tržišču, eden se je ukvarjal z distribucijo igrač, drugi pa s prodajo vrat. Pridno sta garala nekaj let in uspela zbrati nekaj kapitala. Bila sta vestna, samozaposlena, redno sta plačevala račune in svoje zaposlene. Napočil je trenutek, ko sta se morala odločiti, kam z odvečnim kapitalom. Odločila sta se, da ves svoj dobiček prejšnjih let vložita v nepremičnino, ki naj bi jo potem deloma odprodala. Ker se praktično nič nista spoznala na trgovanje z nepremičninami, očitno pa niti nista vedela, kaj pomeni kalkulacija, sta bankrotirala. Težave so se pojavile kmalu po izgradnji objekta, saj nista mogla plačati vseh obrtnikov, ki so objekt sezidali. Nastopile so prve težave. Začela sta najemati kredite in jih zavarovala s hipoteko na to novo stavbo. S krediti sta skoraj poravnala vse obveznosti. No, nastopilo je novo obdobje. Obdobje vzdrževanja objekta in plačevanje vseh tekočih stroškov. Izkazalo se je, da je bilo veliko obrtnikov malomarnih in niso kakovostno opravili svojega dela. Mogoče je bilo krivo tudi plačilo. Ker podjetnika nista imela v pogodbi klavzul, ki bi določale take izjemne pogoje, sta morala vsa popravila kriti iz svojega žepa. Vedno znova so prihajali računi in kmalu za njimi tudi izvršba sodišč. Kmalu sta bila dolžna zelo veliko vsoto denarja. Ker sta imela hipoteko na poslopje, po zakonu nista smela odprodati dela stavbe. Tako sta se odločila, da dasta stavbo v najem in s tem omilita gromozanske izgube. Ni jima uspelo, saj sta postavila previsoko ceno, stavba pa stoji na zelo neprimerni lokaciji. Skoraj nihče ni želel svoje prodajalne prestaviti v tako zakotno stavbo. Tistih nekaj najemnikov, ki so se le opogumili za to, da najemajo prostore, pa je v roku pol leta bankrotiralo. Zame pomeni, da bankrotiraš takrat, ko se zaveš, da s trenutnim poslovanjem še zelo dolgo ali pa nikoli ne boš mogel poplačati svojih dolgov. Opazil sem, da marsikdo kljub temu vztraja. Ta dva znanca še danes vztrajata tam, kjer sta bila. Delata enako, kot sta delala pred desetimi leti, ko sta začela s podjetništvom. Povedati želim, da je podjetništvo res razgibano in zahteva veliko znanja za vlaganje. Kaj hitro se lahko zgodi, da nekdo napačno preceni položaj podjetja. Gledati samo na poslopje podjetja, vozni park, opremljenost pisarn in tako dalje, je absurdno. Nikoli ne moreš na zunaj ugotoviti, v kakšnem stanju se podjetje nahaja. Še izkaz uspeha in bilanca stanja lahko marsikaj za-krijeta. Ljudje pa žal mislijo, da če ima podjetje novo stavbo, da mu gre dobro. Da, lahko jim gre dobro, ampak mi ne vidimo tistega, kar se skriva za zidovi. Ne pozabite! Niso pomembne stavbe, vozni park, oprema, reklame, artikli, storitve podjetja! Najbolj pomemben je poslovni sistem, ki je zgrajen okoli prodajnega proizvoda ali storitve! Menite, da bo podjetje, v katerem delate danes, zdržalo do vaše upokojitve? Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com Astrolog (22. december-l9. januar) Ženska rojena v znamenju Kozoroga je premišljena, dosledna in tudi odgovorna. Nobene stvari v življenju se ne loti polovično in prav tako je tudi v ljubezni. Seveda pa je tudi res, da ne bo podlegla strastem in da bo do konca ostala dama, kot se spodobi. Težko se sprosti in potrebuje veliko časa, da ugotovi, da je partner vreden zaupanja. Napreduje počasi in zanesljivo in tisto, kar si je zadala, tudi uresniči in je cena za to ne zanima. Ima trdno strukturo vrednot in je vedno urejena in tako je izbranemu moškemu lahko v ponos. Moški rojen v znamenju Kozoroga ima rogove in je zaradi tega zelo vztrajen. Nikar ne mislite, da se ga boste prav na hitro znebili, ker zna počakati, in to dokler se ne boste vi naveličali. Med njegove vrline sodi tudi ambicioznost. Je strastne narave in čuten, njegov pogled je usmerjen v eno zadevo naenkrat. Ne prenese pa laži in je tudi sam ne uporablja. Zelo je premišljen in denar uporablja Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. skrbno; dokler ne bo ugotovil, da ste mu resnično naklonjeni, ne bo pretiraval z darili. Pomembna pa mu je tudi tradicija in intimnost doma. Splošni nasveti: Kozorog je delavno znamenje in je marljiv, prav možno je, da dela od jutra do večera. Najlažje jih boste srečali na kakšnem tečaju, seminarju ali delavnici. Ne padajo na prvi korak, ko se bodo navdušili, pa ne bodo popustili. Če želite, da odide, priredite bučno zabavo. Kozorog - Oven Vsak po svoje sta ambiciozna, nepopustljiva in ne preneseta ukazovanja. Seveda se začne večna tekma, kdo bo prvi in kdo drugi. Malo manj časa pa imata za skupno romantiko. Nekaj težav bo tudi okoli dela in denarja. Vznemirljiva avantura da, glede zakona - premislek. Kozorog - Bik Rada sta doma in varčuje-ta za morebitne hude časa. Bik velja za potrpežljivega in Kozorog rad omogoči, da imata več skupnih ciljev. Ambicioznost in odločnost gresta dobro z roko v roki. Prijetna avantura se konča z bučnim zvonjenjem cerkvenih zvonov in igranjem fanfar. Kozorog - Dvojčka Gre za kombinacijo, kjer imata zelo različne poglede, Dvojček je površen, lahkoten in klepetav, Kozorog pa dosleden, natančen in tih. Res je, da se na začetku močno privlačita in vendarle se propad pokaže čez čas. Torej, ali se mučita ali pa se odpravita vsak po svoje. Kozorog - Rak Kozorog je tista sila, ki po- ganja to zvezo. Res pa je, da gre za usodno privlačnost in da to ugotovita takoj - ampak potrebujeta kar nekaj časa, da se drug drugega privadita. Vprašanje pa je, če je Kozorog pripravljen občutljivega in senzitivnega Raka tolerirati v nedogled. Kozorog - Lev Našli sta se dve močni znamenji, čeprav je Lev tisti, ki meni, da daje več ljubezni, Kozorog pa ne. Lev je vroč in ognjen tudi v intimnih trenutkih, Kozorog pa se težko sprosti in je lahko šibka točka. Vsak po svoje pa sta ukazovalna. Princip avanture; vroče in hladno. Kozorog - Devica Kozorog je praktičen in Devica urejena, kar pa se dobro dopolnjuje. Intimno življenje je sprva močan ogenj, ki pa kmalu ugaša. Toda imata vrsto drugih skupnih lastnosti, da jima gre skupno življenje dobro od rok. Skupna jima je zanesljivost, odgovornost in zadržanost. Kozorog - Tehtnica Tehtnica je očarljiva in romantična, kar Kozoroga privlači. Ko ugotovi realno plat, se ohladi. Seveda pa je Tehtnica zelo čutna in hladnega Kozoroga, ne tolerira dolgo. V primeru, da je zakon tudi poslovne narave, bo šlo, drugače pa se konča že pri avanturi. Kozorog - Škorpijon Škorpijon je tisti, ki vzame krmilo v svoje roke in barčica zaplava. Imata pa močno voljo in se odlično dopolnjujeta tudi v intimnem življenju. Škorpijon je posesiven, Kozorog pa to razume kot vdano ljubezen in tako se strastna avantura konča v zakonskem stanu. Kozorog - Strelec Le s težavo se zmenita, ko si Duševno zdravje Sosedov fant povzroča škodo Sosedov fant, star šest let, je izredno živahen in nagajiv. Pred kratkim je iz objestnosti z barvo prebarval del fasade bližnjega soseda. Dogajanje je opazoval bližnji sosed, ki pa za zdaj ne želi poseči med soseda, da bi zatožil fanta, vendar tudi sam ugotavlja, da dolgo ne bo mogel molčati, ker si fant vedno znova daje duška in uničuje tujo posest. Menim, da bi ta sosed - opazovalec - vseeno kot odrasel človek moral povedati resnico tako sosedu, ki je doživel škodo, kot staršem šestletnega fantiča, ki so za to škodo odgovorni. Če namreč otroku nihče ne pove, kaj je prav in kaj ni, če lahko počne kar hoče, bo celo življenje povzročal škodo drugim, saj bo prepričan, da je vse dovoljeno in da nimaš nobenih posledic, če škoduješ drugemu. Ne vem, zakaj fantič to počne, toda očitno je popolnoma nenadzorovan in prepuščen sam sebi. Sosed - opazovalec - naj takoj nekaj ukrene, saj je vsako odlaganje tudi v veliko škodo za nadaljnji osebnostni razvoj tudi šestletnemu fantu, ki se bo letos tudi všolal. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. bosta izkazovala ljubezen, in ali je za to primerna samo spalnica, Kozorog meni, da je in Strelec se prav čarobno hihita. Strelec lovi srečo in Kozorog prihodnost načrtuje. Ko Kozorog ni več toleranten, se odločita in gresta iskat vsak svojo srečo. Kozorog - Kozorog Skupnih lastnosti se morate lotiti drugje in v primeru, da jih iščeta v romantiki, jih žal ne bosta našla. V primeru, da so želje za nekaj korakov manjše, kot si sprva želita, je možno, da zaživita skupaj. Oba sta varčna, skromna in zanesljiva. In brez pretiranih presenečenj, prosim. Kozorog - Vodnar To je kombinacija, ki temelji tudi na prijateljstvu. Vodnar se trudi, da bi Kozoroga še česa naučil. Seveda pa se kar rado zgodi, da naleti na gluha ušesa. Torej avantura ni tisto, kar bi si želela, zakon pa se ohrani pod enim pogojem - da se vsak po svoje prilagodita. Kozorog - Ribi Riba si želi zaplavati v nekoliko bolj kalne, prepovedane vode, toda Kozorog ji tega ne bo dopustil. V intimnih trenutkih je Kozorog tisti, ki prevzame vodstvo in Riba intuitivno sledi. Kozorog se načeloma počuti varnega, saj je Riba iskrena. Ugodno za trajen zakon. Tadej Šink horarni astrolog Svetovanje za otroke in mladostnike Konec pustovanja - konec maskiranja? Vsi nosimo maske, vsak dan - ali se tega zavedamo? Pust je za nami, odstranili smo maske, ki smo jih nosili med tem časom. To je čas norčavosti, ko nadenemo masko, s katero se poistovetimo in za nekaj dni igramo drugo vlogo. Igramo lik, ki ga maska predstavlja. V naši preteklosti in pri nekaterih drugih narodih pa imajo maske globlji pomen. Včasih je človek preko maske vzpostavljal vezi z onostranstvom, lažje je komuniciral z bogovi in demoni, se povezoval z naravo in nadzemeljskimi bitji. Tako ni živel le materialno in vsakdanje, temveč tudi duhovno in praznično. Maskiranje je skupno vsemu človeštvu, vsem narodom in časom, v katerih bivamo. Po pokopu pusta si nadenemo spet naše vsakdanje maske. Smo se kdaj vprašali, katero masko si bomo nadeli danes? Ponavadi ne, saj se tega, da smo vsak dan skriti za masko, niti ne zavedamo. Pa poglejmo to na enostaven način. Zjutraj se zbudimo, vstanemo in pri zajtrku se pogovarjamo, da bi morali nekaj narediti popoldan. Mama nam naloži neko delo, ki nam ni povšeči. Gremo v šolo in ko srečamo sošolce, ki so naši prijatelji, se jim prijazno nasmehnemo, se z njimi pogovarjamo. Če srečamo znanca, ki smo mu kaj zamerili, oz. se ne strinjamo z njimi, naredimo resen, zamerljiv obraz. Do enih smo prijazni, do drugih namr-ščeni? Če bi nas kdo opazoval, bi videl, kako se nam je spremenil obraz, videl bi, da za ljudi, ki nam odgovarjajo, nosimo en obraz -masko, za druge pa drugega. Smo se kdaj vprašali, kaj s svojim izrazom na obrazu povemo ljudem? Vsak občutek, ki je v nas, vsaka naša skrb, ki nas dolgo gloda, zariše na naš obraz določeno potezo. Če želimo, da drugi tega ne bodo opazili, si nadenemo nasmešek in se za njim, varno kakor za masko, skrijemo. Če pogledamo s te plati, vidimo, da vsak dan menjamo ogromno mask, ne da bi se sploh zavedali. Ko pridemo iz šole, se spomnimo, kaj smo se dogovorili zjutraj, da moramo nekaj narediti. Če smo imeli dober dan, bomo morda to storili, zaradi mame ^ Če pa nam ni šlo vse tako kot treba, ali pa smo naveličani, morda se nam ravno danes ne da, pa se bomo hitro umaknili in se spomnili tisoč razlogov, zakaj tega ne moremo storiti. S tem, ko bomo razlagali, zakaj sedaj tega ne moremo narediti, smo si spet nadeli masko, spet smo povedali nekaj pod krinko, da nam ni treba priznati tega, kar je dejansko za situacijo, kar je resnica. Ravno zaradi tega, ker se bojimo povedati resnico, najdemo tisoč razlogov, da opravičimo svoja dejanja. Teh tisoč razlogov je potem povod za to, da si primerno razlogu oz. izgovoru nadenemo novo masko, ki je potrebna za to situacijo. Odlično znamo odigrati vlogo v novi maski, samo da opravičimo svoje dejanje oz. izgovor. Poskusimo si vzeti en dan, en sam dan, da ne bomo iskali izgovorov. Verjetno bi ga težko preživeli. Ravno izgovori pa nam dajejo potuho, zaradi izgovorov ne naredimo tistega, kar bi lahko. Če bi imeli dan brez izgovorov, bi se morali malo bolj potruditi kot običajno. Naredili pa bi korak naprej, naredili bi nekaj - morda bi premagali strah, ki je že dolgo v nas, vendar ga skrivamo za izgovori in spet pridemo do tega, da si raje nadenemo novo masko, kot pa da bi naredili nekaj več in se rešili strahov, ki nam preprečujejo, da bi bili res to, kar smo in ne tista maska, ki smo si jo trenutno nadeli. V tej situaciji nam je pač tako odgovarjalo, v tistem času je bilo tako primerno in smo raje reagirali po lažji poti, kot pa da bi kaj naredili. V kratkem roku - morda za danes - nam odgovarja, da smo se skrili za izgovorom, če pa bi pogledali dolgoročno, če bi vedeli, kaj nam bo prineslo to, ko izrečemo izgovor in bi vedeli tudi drugo plat, kaj bi rešili tedaj, če ne bi bilo izgovora oz. laži, potem bi prav gotovo premislili, ali se splača nadeti trenutno masko - za sedanje zadovoljstvo - ali pa smo mi sami vredni nekaj več in zato tudi pripravljeni storiti nekaj več. Tukaj pa je že spet stvar svoje lastne cene - kako se sami spoštujemo in kakšno življenje si želimo za naprej. Vsak dan si sproti določamo, kakšno bo naše življenje v prihodnosti. Ali želimo živeti pod vplivom izgovorov, ki so nič drugega kot laži, da ne bi naredili tistega, kar bi lahko, ali pa se bomo dejansko enkrat odločili in svoje življenje prevzeli v svoje roke - ne bomo iskali izgovorov, zakaj se nam nekaj ne da, zakaj bi to storili jutri, zakaj ima prijateljica boljše ocene, zakaj sosed bolj ceni svojo hčerko, kot imamo občutek mi, da nas imajo radi naši starši. Če bomo dejansko prepričani, da je samo od nas, od naših dejanj odvisno naše življenje - naša prihodnost, bomo na stvari začeli gledati drugače. Vsak trenutek lahko izboljšamo nekaj na sebi in tudi v sebi. Vsaka nova ura je priložnost, da spremenimo to, kar nam ni všeč in ne rabimo nove maske, ki bi zakrila naše grehe ali našo neodločnost, da bi naredili to, kar drugi mislijo, da je najboljše za nas. Ali drugi vedo, kaj je dobro za nas? Ali drugi prevzamejo potem breme nase, ki nas bremeni, če nekaj naredimo tako, kot oni mislijo, da je najbolje za nas? Verjetno se boste strinjali, da ne. Zakaj pa jim potem dovolimo, da sprejemamo njihovo mnenje, zakaj si zaradi njih nadevamo maske in se ne odločimo povedati resnice? Zakaj moramo zaradi drugih delati to, kar nam ni všeč, zakaj si dovolimo, da drugi o nas govorijo to, kar ne velja za nas? Zato, ker se je takrat lažje nasmehniti in reci, da pač to delamo v veselje drugim, da bodo drugi mislili, da nam je njihovo mnenje všeč. Spet nova maska. Je konec pustovanja ali pa je to začetek novih mask, resničnih ali samo navideznih? Želim nam vsem čim več radostnega popustnega in resničnega zadovoljstva ter čimmanj maskiranja. Društvo Feniks - kvaliteta življenja Milena Jakopec, 051 413 354 Mail: fenik@mail386.com ptuj-®n.net www.ptuj-on.net Info Glasbene novice Se vam kdaj zgodi, da vam je kakšna pesem tako všeč, da si jo neprestano predvajate in prepevate? Meni se in navadno je pesem kaj posebnega in ni nujno, da je posebno kvalitetna, ampak preprosto paše ušesom in nato možgani sledijo sami. Britanska skupina SUGABABES niza hit za hitom. Če se spomnimo prvega, se imenuje Overload, medtem ko je aktualen Ugly. Slednji je del glasbeno pestre tretje zgoščenke tria z naslovom Tailer In More Ways. Energično r&b in pop bombo ponuja skupina v komadu RED DRESS (****), ki ima malo komičen tekst in ga je produciral Dallas Austin. GIRLS ALOUD je še ena ženska skupina, ki deluje pod vplivom stila Girl Power. Prve predstavnice te smeri so bile Spice Girls. Kvintet je dokazal svoje pevske sposobnosti z zmago v televizijski oddaji popstars, s katero so v trenutku dobile mamljivo pogodbo glasbene založbe Universal. Druga plata sila uspešne skupine se imenuje Chemistry in z nje poznamo že pravo dozo hitov z naslovi Biology, Long Hot Summer in See The Day. Kvaliteten pop je značilen za dekleta, ki počasi odraščajo v ženske in njihova nova popevka ima všečno melodije ter se imenuje WHOLE LOTTA HISTORY (***). Italijanski tenorist ANDREA BOCELLI se je zapisal med nesmrtne, ko je skupaj s Sarah Brightman zapel magično skladbo Time To Say Goodbye. Njegova nova umetnina je album Amore in na njem gostujejo na primer Stevie Wonder, Christina Aguilera in Kenny G. Ob ljubezenskih napevih boste kaj kmalu dobili kurjo kožo in med vsemi najbolj izstopa koncertna različica klasike Can't Help Falling In Love. Uradni single ali pesem je BECAUSE WE BELIEVE (*****) in v njej se na pompozen način prepleta čisti pop ter fenomenalna pevska tenorska izvedba. Glasbeni junak leta 2005 v Veliki Britaniji je bil JAMES BLUNT. Bivši vojak trenutno osvaja tudi ZDA s skladbo You're Beautiful in zgoščenko Back To Bedlam (vam jo zares priporočam, saj vsebuje tudi hita High in Goodbye My Lover). Izvrsten avtor je kar malo melanholičen v akustični baladi WISEMAN (****), ki ima žgečkljivo dvopomensko besedilo. KT TUNSTALL je mlada izvajalka, ki je z močno reklamno akcijo samo v Veliki Britaniji prodala več kot milijon izvodov debitantskega albuma Eye To The telescope. Tisti, ki se bolj široko zanimate za glasbo, prav gotovo poznate kakšno izmed sledečih uspešnic umetnice Black Horse And The Cherry Tree, Other Side Of The World, Suddenly I See in Under The Weather. Čeprav pevka malo spominja po načinu na Dido, je skladba ANOTHER PLACE TO FALL (****) v osnovi fina in fantastična akustična preprosta rock skladba. Ameriška dama KELLY CLARKSON je na sceni šele štiri leta. Pojavila se je leta 2002, ko je premočno zmagala v glasbeni televizijski oddaji American Idol. Takoj je sledil No 1 hit v ZDA pod naslovom A Moment Like You. V februarju je bila kar trikrat nagrajena s tremi nagradami grammy, in to največ po zaslugi super zgoščenke Breakaway. Lepa blondinka nedvomno tudi odlično poje, kar je slišno tudi v lagodni rock pesmi WALK AWAY (***). Skozi mesec februar so se na slovenski glasbeni sceni pojavile naslednje nove pesmi Kradeva brez vere -JAN PLESTE-NJAK, Nov dan - ZEUS, Globoka ljubezen - ROK KOSMAČ, Ukaz - MAKE UP 2, Rad imel bi jabuko - KATALENA, Veter boža deklico - HALGATO BAND, Sreča - MANCAIZMAJLOVA, Glej naprej - DANILO KOCIJANČIČ, Ljubezen v avtu - ROTOR, Črna dama RMX - MAXIMUM & DNE, Omar ti teslo - OMAR NABER, Sanju sm - NIKOLOVSKI, Lepa rožica - BRIGITA ŠU-LER, Ni mi vseeno - MIHA, Zadnja priložnost - 4 PLAY, Moje malo ime - TEAM BAND, Hočem te - YOGURT, Oblast - NINA in Ptičem krila - ZERON. David Breznik Glasbeni kotiček Anima - Jadranka Juras (2006 - Menart) Tu in tam na slovenski glasbeni sceni kdo popolnoma preseneti. Glede na glasbeno predznanje Jadranke Juras (študirala je solo petje na akademiji v Gradcu) ni presenečenje, vendar se je izvajalka nedvomno odločila prav, ko si je vzela dovolj časa pri nastajanju albuma Anima. Pozitivno je tudi dejstvo, da je izvajalka zelo odprta za ideje, kar je razvidno tudi iz širokega kroga gostov, ki sodelujejo na projektu. Žare Pak je produkcijski car v Sloveniji! Presenetil me je, saj je skupaj z Jadranko zadel v nulo tudi soul in r&b glasbene forme. V ozadju celotnega projekta pa je še en rocker, in sicer basist skupine Siddharta Jani Hace. Petnajst pesmi na čase zveni prepričljivo moderno in že v naslednjem trenutku potegne zadeva v retro. Enako velja tudi razpoloženje na plošči, vendar osnova je sila pozitivna in zmešnjave v tekstih samo do- polnijo odličen glasbeni paket. Moj dan je uvodna funky groove tema z imenitno jazz improvizacijo in namišljenim, že slišanim tesktualnim delom v stilu: 'DJ zavrti mi komad, daj da se razplešem, veš da pr mir ne morem ostat, ko slišim mojo pesem.' Posebej DJ-jem je namenjen pravi house šus v komadu Bushi, ob katerem bo zaplesala tudi vaša membrana na zvočnikih. Sicer pa me je najbolj prevzela aktualna Ko bi le vedel. Kaj bi moral vedeti? Besedna igra je kar malo sarkastična, vendar bistvenega pomena je glasbena mavrica, ki se iz klavirskega baladne-ga dela spremeni v prijeten srednje hiter r&b, dopolnjen z določenimi sila erotičnimi sak-sofonskimi solističnimi deli. Nasprotni glasbeni pop Jadranka demonstrira v orientalno usmerjeni pop pesmi Anima, s katero je lani nastopila tudi na EMI. Na albumu Anima sta še Filmski kotiček Hoja po robu Opogumljeni z lanskoletnim oskarjevskim uspehom biografije Raya Charlesa so filmski ustvarjalci letos postregli še z eno glasbeno filmsko priredbo. Glavni junak je tokrat tipični ameriški glasbenik, če lahko tako označimo slavnega pevca ameriške narodno-zabavne oziroma country glasbe Johnnyja Casha. Preden se posvetimo najnovejši glasbeni drami, pa samo ta primerjava: če je Ray izžareval neskončni optimizem in voljo do življenja (kljub težkim življenjskim preizkušnjam), je Hoja po robu njegov čisti kontrast, saj je James Mangold postregel z melanholič- Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uro Kdo je glavni igralec v filmu Hoja po robu? Odgovor:_ Ime reševalca:_ Naslov:_ NA6RADN0 Î M VPRAŠANJE in o Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je Brigita Pras, Domava 94/A, 2252 Dornava. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo! Odbore pošljite do torka, 7. marca, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Injo). Walk the Line Žanr: glasbena biografska drama Dolžina: 136 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: James Mangold Scenarij: Gill Dennis & James Mangold Igrajo: Joaquin Phoenix, Reese Whiterspoon dve festivalski skladbi, in sicer prefinjena ter zahtevna Sedmi čut in popevkarska balada Nad vse. Ko sem pri nevsakdanjih in stilsko nepričakovanih glasbenih formah, sta tukaj kar malo starinska soul skladba Motne vode z 'odpičenimi ' rap vložki mladega upa Doša, ki več sočnosti pri nakladanju pokaže v komadu Hoč'm vid't te. Vokalna moč pevke je izjemna skozi ves album in glasovno izstopajoča je To nisi ti. Jazzy klavirska Še vedno verjamem je melodična zmagovalka, čeprav zahtevnost forme presega meje pričakovanega. Z energijo nabite so tudi sveža r&b tema Senorita, komična pop/rock skladba Ena (v njej je spremljevalne vokalne dele zapel Tokac iz skupine Dan D) in break beat komad Madam Butterfly. Jadranka Juras je album Anima posvetila Čiku, vendar je silna borka ob koncu pripisala, da album posveča prenehanju trpljenja vseh čutečih bitij. Iskreni aplavz si zasluži glasbenica za sila svež projekt, ki idejno presega slovenske okvirje, kar se tiče pop, soul in r&b glasbe. David Breznik nim portretom propada umetnika, ki se uspe rešiti iz brezna pogube. Johnnyja Casha v uvodu spoznamo kot zrelega glasbenika, ki se pripravlja na nastop v eni izmed kaznilnic. V stopnjevani napetosti zapornikov, ki čakajo, da jim slavni pevec polepša življenje za rešetkami, Johnny okleva in v mislih podoživlja svojo trnovo pot od majhnega fantiča z bombažne kmetije do zvezdnika. S pomočjo retro- demoni. Ob tem in sorodnih samouničevalnih težnjah pa se je hkrati boril za ljubezen, s katero je ponovno vstal in se naučil, kako hoditi po tankem robu med uničenjem in odrešenjem. Glavnega junaka je zares odlično upodobil nadarjeni Joaquin Phoenix, ki se s tem dosežkom tudi poteguje za letošnjega oskarja. Enako tudi nekdanja Blondinka s Harvar-da, Reese Whiterspoon, ki ji je vloga spogledljive country pevke in kasnejše Johnnyjeve družice prinesla nominacijo za stransko žensko vlogo. Kot se za pravo glasbeno dramo spodobi, sta oba igralca pred kamerami tudi (prepričljivo!) odpela Casheve pesmi. Hoja po robu je zelo dobra, a presneto zatežena biografska drama z zares briljantnim Joa-quinom Phoenixom in dobro glasbo. Če ste pristaš ameriške country glasbe - predvsem Johnnyja Casha - potem boste pogumno preživeli to temačno odisejado, v nasprotnem primeru pa se vam lahko zgodi, da si boste zaželeli predčasno oditi iz dvorane. Damijan Vinter CID vabi! spektive se pred gledalcem razkrije pravi Johnny Cash, večno negotov mladenič, ki nikoli ni našel sprave s svojim očetom in ki je preko glasbe doživel osebnostno preobrazbo. Kot pionir neizprosno izvirnega zvoka, ki je pripravil pot za rock, country, punk, folk in rap zvezdnike prihodnosti, se je v najbolj nemirnem življenjskem obdobju soočil z lastnimi Prvi festival klasične kitare na Ptuju Včeraj se je na Ptuju pričel prvi festival klasične kitare. Program festivala je pripravil Marko Korošec, slišali pa bomo vrsto nadarjenih mladih kitaristov in za konec še mojstra klasične kitare. Poleg sinočnjega bosta še dva koncertna večera: petek, 3. marca, ob 20. uri: Večer talenta; nastopil bo odličen mladi klasični kitarist BOR ZULJAN. Istega dne ob 15. uri bo v dvorani Gimnazije Ptuj odigral tudi koncert za njihove dijake; sobota, 4. marca, ob 20. uri: Večer flamenka; nastopil bo vodilni flamen-ko kitarist v Sloveniji Matjaž Stošič ob spremljavi tolkal. Vstopnina 500 SIT. JAZZ KONCERT petek, 10. marca, ob 21. uri: Aljoša Jerič Quartet ( SLO, ITA, ZDA); muzicirali bodo bobnar Aljoša Jerič, saksofonist Achille Succi, pianist Bruno Cesselli in kontrabasist Matt Brewer. Vstopnina je 500 SIT. Razstava Na ogled je fotografska razstava mednarodne mladinske foto delavnice. Povabilo mladim fotografom Društvo ŠKUC razpisuje fotografski natečaj za mlade fotografe v starosti od 14 do 19 let na temo vrednot Evropske unije: izobraževanje, svoboda, enakost, strpnost, pravičnost, multikulturnost, enake možnosti. Podrobnejše informacije so na voljo na www.lmit.org, info.skuc@guest.arnes. si in 01 42 13 142. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. PREBIVALEC STREJACEV JUŽNOAMERIŠKA REČNA ŽIVAL RAJKO STUPAR SPECIALISTKA ZA OČESNE POŠKODBE LAJANJE, LAJEŽ (KNJIŽNO) KOPRSKA ALPINISTKA BOŽIČ MADŽARSKI SABLJAČ (IMRE) OVREDNOTENJE PREBIVALEC TOSKANE RAJKO RANFL REKA NA PELOPONEZU PTICE ROPARICE BAZA ALKOHOLA 100 PRITOK GANGESA LATVIJSKO MOŠKO IME NIZKI BOROVEC RIMSKA 6 MAKEDONSKI NARODNI HEROJ GVINEJSKI DRŽAVNIK PANOGA DEJAVNOSTI SOVJETSKA ATLETINJA ALENKA KEJŽAR SPOJ PRI OBLEKI SLOVANSKO BAJNO BITJE, TORKA GRŠKI FILOZOF ANTISTEN LJUDSTVO TELEPRINTER IZ BESED NOTE+VICE KOTIŠČE, RAZPLODIŠČE PREVAJALEC NOVAK NINA ERAK ALEŠ ŠKOF ŽENSKI PEVSKI GLAS POD NAPOVEDOVANJE, NAZNANJANJE NIZOZEMSKI KOLESAR VIERHOUTEN TIP NISSANA NEKDANJA FRANCOSKA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA ROPOTALO IZBOČEN DEL KLOBUKA ZVIŠAN TON A TIP FIATA OKRASEK, ORNAMENT OBUJEK KRANJ BESNOST, RAZJARJE-NOST DANSKI ŠAHIST (BENT) AFRIŠKI KOSTANJ PLOD JEZERO V SREDNJEM DELU FINSKE RIBIŠKI KRAJ V BANATU CIRIL OBLAK MAROŠKI TEKAČ AOUITA Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: opnar, kraza, Regis, prodaja, mravlja, BM, stativa, OK, ari, sram, koleno, Gallun, Vera, strešica, Ajševičan, oko, Rode, anaerob, Ge, SA, Maledivi, Nal, Tot, Neale, INA, Ajlijan, skorocelj, eneolitik, zasev, Noe, ST, voluta. Ugankarski slovarček: AART = ime nizozemskega kolesarja Vierhoutena; EČKA = poljedelski in ribiški kraj v Banatu; GEDOVARI = madžarski sabljač, bron na OI 1980 (Imre, roj 1951-); KRAVEC = sovjetska troskokašica in skakalka v dalajvo (Inesa); NUAS = jezero v srednjem delu Finske; RAGNO = angleški filmski in TV igralec (Joseph, 1936-); SAID = ime maroškega tekača Aouita; TORTUGA = južnoameriškega rečna želva. Zanimivosti Pobesnel, ker ni dobil bureka na up Zrenjanin (STA/Beta) - Neki Srb je pobesnel, ker v okrepčevalnici ni dobil bureka na up, zaradi česar se bo moral zagovarjati pred sodiščem v Zrenjaninu na severu SČG. Obtožnica vročekrvnega Gorana V. bremeni hujših kršitev javnega reda in miru. Kot je zapisano, je obtoženi 26. novembra lani ob štirih zjutraj prišel v prodajalno bureka v vasi Žitište in zahteval pet burekov in prav toliko jogurtov na up. Prodajalec mu ni hotel dati hrane brez plačila, zato je razjarjeni obiskovalec začel po prodajalni metati jogurte, ki so mu prišli pod roke. Ko mu je teh zmanjkalo, seje spravil še nad bureke. Lastnik lokala ga je skušal ustaviti, vendar mu ni uspelo. Goran V. je po navedbah tožilstva tamkajšnji policiji in sodstvu že od prej znan po nasilju, trenutno pa se zaradi nekega drugega kaznivega dejanja nahaja v priporu. Bolgarija postaja raj za istospolno usmerjene Sofija (STA/Tanjug) - Istospolno usmerjeni pari iz tujine vse pogosteje kupujejo hiše in stanovanja v bolgarskih obmorskih mestih in v zimskih turističnih središčih. Po pisanju bolgarskega dnevnika Standart istospolno usmerjene v Bolgariji privlačijo predvsem nizke cene in velika strpnost do drugačnih. Kot navaja časnik, so trenutno najboljše stranke homoseksualni pari iz Velike Britanije, ki se zanimajo predvsem za zimskošportna središča, med drugim tudi zato, ker je Bolgarija po nekaterih ocenah resna kandidatka za zimske olimpijske igre leta 2014. Mstislav Rostropovič vodi kampanjo cepljenja proti ošpicam Baku (STA/AP) - Svetovno znani čelist in dirigent Mstislav Rostropovič je v rodnem Azerbajdžanu v ponedeljek začel tri milijone dolarjev vredno kampanjo cepljenja proti ošpicam in rdečkam. Med dvotedensko akcijo, ki jo med drugim financirajo ameriška vlada, Sklad ZNza pomoč otrokom (Unicef), ter sklad, ki ga vodita Rostropovič in njegova žena Galina Višnjevska, naj bi cepili tri milijone ljudi, starih od 7 do 29 let. »To je ogromna pomoč, prihaja iz srca in ljubezni Slava (Rostropoviča) do domovine,« je dejal predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev. Izraelska zunanja ministrica rada bobna Jeruzalem (STA/dpa) - Kot edina ženska v izraelski vladi mora zunanja ministrica Cipi Livni občasno povzdigniti glas, da jo poslušajo. A tudi v zasebnem življenju svetlolasa političarka očitno stavi na glasnost. Izraelski dnevnik Jediot Aharonot je namreč pisal, da Livnijeva rada igra bobne in enkrat tedensko tudi obiskuje glasbeni pouk. Leta 1958 rojena mati dveh otrok velja tudi za veliko ljubiteljico jazza. Ni pa edina zunanja ministrica, ki ji glasba predstavlja hobi; njena ameriška kolegica Condoleezza Rice namreč strastno rada igra klavir. Lujzek • Dober den vsoki den Fašenk smo preživeli, dobro pili in jeli, se s pepelom posipali in tudi z novozapa-dlim snegom zasipali. Glih zaj (v petek, 24. februara), ko sem vam pisa toto pismo, prav lepo sneg sneguje, vmes tudi dež dežuje in zove vesoljne Slovence, naj se vsoki v tople šolne obuje, v porhatne gate obleče in tangice doj sleče Gli zaj poslušam po radii in gledam po televiziji, da tudi naše smučarice na olimpijskih igrah niso pokozale, kaj vejo in so namesto na zeleno splezale na suho vejo. Če že naša Tina Maze neje osvojila nibene medalje, nam naj bo v tolažbo, da je po oceni enega od italijanskih medijov najlepša med lepimi smučarkami, tekačicami in drugimi udeleženkami zimske olimpiade za store in mlade. Če že nismo najboljši, smo pa najlepši. Provijo, da sem bija ob rojstvi tudi jaz provi lepotec, te pa so me sestre v špitoli zamejale in sem zaj celo živleje klopotajoči klompotec. Moja Mica z veseljom provi, da me nibena neje htela, pa še una meje žmetno vlovila in za moža dobila. Saj sem tudi jaz meja z njo podobne probleme, saj je bila kak muhasto vreme, zaj jasno, zaj oblačno, v kunčnem seštevki pa krasno. Zaj na stora leta sma oba kak grom in strela, kak pes in močka, vseeno se mama rada kak te, ko sma bla mlada. Ta mlodim se vena to čudno zdi, ker še ne vejo za vse živlejske pasti, zaj si lovec, zaj si plen, enkrat preganjalec, drugič pa vlovlen. Vse pasti so tak narete, enkrat hvaljene, drugič pa preklete.. Vidite, kak fizolofiram in boj slabo svojo šajtrgo in mopet šofi-ram. Saj ste vena že čuli, da nam vloda, ki neje luk in vod,a obeta novi dovek na motorna vozila in drugo premožeje in nam misli nasploh zagreniti premožeje in živleje. Jaz se bojim, da mi bo tota lačna oblost obdovčila tudi šajtr-ge, bicikln in druga samoguralna in specialna vozila . Kaj pa mislite o napovedani vojaški paradi ob proslovi 15-letnice slovenske osamosvojitve? Eni za, drugi proti, vsoki za svojimi ploti, eni bi pač radi korakali, drugi pa na lepšo prihodnost čakali.. Te pa srečno, bodite dobri in pridni, vidni in nevidni, da vas nede vlovla ftičja gripa ali pa preveč odprta vinska pipa. RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO-^ISmhz SOBOTA, 4. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice). NEDELJA, 5. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje). PONEDELJEK, 6. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje). TOREK, 7. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val, Murska Sobota). SREDA, 8. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 9. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 10. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si Horoskop OVEN Zvezde vam bodo naklonjene, zato jih le «grabite«. Veliko možnosti in priložnosti se vam bo ponudilo v teh dneh za boljši zaslužek ali pa napredovanje. Možna je tudi zamenjava službe. Tudi v osebnem življenju se obetajo prijetne spremembe. BIK Vaša ljubezen bo na višku, polna čustev in strasti. Razvajajte svojo ljubezen in svoje prijatelje. Pripravite prijeten, sproščen večer, pokažite vaš talent, to, da znate biti dobra gostiteljica. DVOJČKA Malo vas je strah, kako boste glede financ. Vedno se dobro počutite v dragih in elegantnih stvareh, pa naj bo to nakit ali obleke. Strah je odveč. Vaš najdražji bo še naprej pazil, da ne i vaše »kvote« na računu. RAK Sedaj ni čas za visokoleteče cilje. Če boste nadaljevali v tem tempu, boste šli prej nazaj kot naprej. Pustite času čas in si privoščite malo sprostitve. Zakaj ne joga ali meditacije, poskusiti ni greh. LEV Nabralsevamjevelikkupdela, ki vas obremenjuje in izčrpava. Ampak ni vse tako črno, kot se vam zdi. Naredite si prednostno listo in tiste zadeve, ki so nujne, uspešno realizirajte, ostalo pa pustite za boljše in manj naporne čase. DEVICA Pred vami je čas, ko boste morali trdo in natančno delati, da uspete na novi poti, ki ste si jo začrtali. Če boste disciplinirani do sebe, boste z lahkoto premagovali ovire. S tem si boste tudi ustvarili zelo gotovo in finančno trdno prihodnost. TEHTNICA Prirojeno vam je, da hitro sklepate nove kontakte. Kamor koli pridete, srečate zelo zanimive ljudi. Marsikdo od njih bo postal vaš dober znanec ali prijatelj. Veliko vam bodo pomagali in tudi vi se boste še kaj naučili od njih. ŠKORPIJON Na poslu trenutno ne gre vse tako, kot si želite. Umirite se in ne obupavajte. Vaš čas prihaja, in to zelo kmalu, medtem pa uživajte v družbi svoje najdražje osebe. Privoščite si romantične urice in si naberite pozitivne energije. STRELEC Imate občutek, da stojite na mestu in da se nič ne dogaja. Nekatere stvari pač rabijo svoj čas, da se izpolnijo, ampak to vam ne bi smelo biti v breme, saj znate vedno poiskati izhod iz še tako težke situacije. Tudi sedaj ga boste, kar pogumno naprej. KOZOROG Previdno glede financ. Trenutno se nahajate v zelo kritični fazi, zato previdno glede kakršnega koli kredita, ker vaš bančni račun ne bi preživel. V službi bo malo bolj stresen teden. Pazite na besede. VODNAR Vaš najdražji vas je razočaral in sedaj ne veste, kako naprej. Zadeva ni tako dramatična, da mu ne bi mogli oprostiti. Najbolje bi bilo, da se pogovorita. Vsak včasih naredi kakšno napako. Škoda bi bilo, da razpade trdna zveza. RIBI V službi so se pojavile informacije, ki niso točne. To vas zelo boli in skrbi. Preden stopite do nadrejenega in ga o tem obvestite, preverite vire informacij, da ne boste naredili še več škode. Samske Ribice bodo srečale zanimivo osebo. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz Iščete svoj stil Tudi klasična obleka ima lahko športni pridih Sandi Bratušek je doma iz Ptuja, po poklicu je elektrotehnik elektronik, zaposlen v ADK, d. o. o., Hoče. Trenutno ga najbolj zaposluje gradnja novega doma, veliko pa se posveča tudi svojima malčkoma, triletni Niki in trimesečnemu Aleksu. Ko ima čas, zelo rad sede na kolo. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavil po naključju. Brskal je po bratovem računalniku, odkril to možnost in poslal prijavnico. Doslej v raznih nagradnih igrah in podobnem ni imel sreče, zato ga je povabilo za sodelovanje zelo presenetilo. Celo življenje tudi že rešuje križanke, nagrade pa še ni dočakal. V kozmetičnem salonu Neda je Sandi dobil vrsto koristnih napotkov za nego kože doma, ker ga je kot večina udeležencev akcije Iščete svoj stil obiskal prvič. Kožo so mu površinsko očistili. Ker ima mastno kožo, jo bo negoval z vlažilno kremo. Priporočili so mu globinsko čiščenje, s pilingom odstranili odmrle celice, da je koža lažje zadihala, postopek nege pa končali z nanosom kreme. Sandi je že imel kratke lase, zato je frizer Denis Horvat iz Frizerskega salona Stanka, ki je poskrbel za njegovo novo frizuro, največ poudarka dal na straneh ob ušesih in na vrhnjem delu. Dolžino las je v celoti skrajšal za en centimeter. Frizura je atraktivna, lahko je elegantna ali športna. Pri bar- vanju je lase najprej posvetlil za dva odtenka, da je razbil črno nianso, zatem pa nanesel še vio-letni odtenek za rahlo popestritev. Sandi ima kar resno službo, zato nista imela velike izbire pri barvni lestvici. Pri končnem oblikovanju nove frizure je uporabil močan gel znamke Wella. Make up je Minka Feguš začela z nanosom kremnega pudra, s čimer je pridobila enakomeren ton kože. Fiksirala ga je s pudrom v prahu in poudarila mehkobo in nežnost obraza ter kože. Res je, da še vse diši po pustu, saj smo ga v našem mestu imeli kar enajst dni, vendar odločitev za današnjo stilsko preobrazbo niti malo ni povezana s pustnim časom, čeprav bo verjetno marsikdo ob pogledu na sliko pomislil ravno na to. Zelo redko se namreč kakšen moški sploh odloči za sodelovanje v naši rubriki Iščete svoj stil, zato pa je toliko bolj treba izkoristiti trenutek, ko nam uspe izžrebati kakšnega moškega kandidata. Sandi Bratušek je sicer že očka dveh malčkov, vendar se še vedno v njem skriva tista mladostna iskrica, ki ga je tudi pripeljala do tega, da se je prijavil za našo akcijo. Željan je spremembe. »Izbira oblačil za moškega v ptujskih trgovinah, ki so nam pri ÎÏJOSKO m žensKo FÏÎIZeKSCVO Slomškova 22 g 10 % popust v marcu naši akciji pripravljene pomagate, je zelo majhna, kar pomeni, da se vrti okrog klasične moške obleke. Ker pa naš kandidat ni v takšni službi, ki bi narekovala strogo poslovno oblačenje, sem skušala sicer klasično obleko, prenesti v športni duh. Izbrala sem moško obleko v ptujski prodajalni Mura v osnovni sivi barvi, z rahlo vidnimi navpičnimi svetlo modrimi črtami. K temu sem izbrala srajco v topli, rdeči barvi. Kravata z rdeče-mo-drim črtastim vzorcem je eden od detajlov, ki lahko v hipu spremeni kombinacijo oblačil iz ležernega, športnega stila v klasiko. Naš kandidat ima odpeto srajco z dvignjenim ovratnikom, kombinirano s kravato, ki pa ni tesno oprijeta ob vratnem izrezu, ampak je bolj nadome- PORAVNAVA d.0.0. - vodilno odškodninsko podjetje v Sloveniji Oškodovancem na razpolago 24 urna brezplačni številki 0801314 in v 15 pravnih pisarnah po Sloveniji Učinkovito in hitro zastopanje pri izplačilu zavarovalnih odškodnin v primeru prometne nezgode ali nezgode na delovnem mestu je glavna dejavnost največjega odškodninskega podjetja v Sloveniji, podjetja Poravnava d.o.o. Ustanovitelja in družbenika, Rok Snežič, univdipl.prav, in mag. Nenad Đukić, sta idejna snovalca odškodninskih družb v Sloveniji. S to idejo sta se vrnila domov po krajšem bivanju v ZDA. Tam obstajajo tovrstne pisarne že vrsto let in odškodninsko pravo je na zavidljivi ravni. Tudi vlogo tistega, ki se trudi ozaveščati širšo javnost o njihovih pravicah v primeru škodnega dogodka, skuša Poravnava, d.o.o., odigrati v našem prostoru. mag. Nenad Đukič, Rok Snežič, MBA univ. dipl. pravnik Strokovnost je najpomembnejša Foto: Črtomir Goznik Sandi prej ... Foto: Črtomir Goznik . in pozneje stek šala ali rute, ki podaljšuje linijo vratnega izreza. Tako kot kravata tudi sako ni strogo zapet, tako odpet da videz vrhnje jakne. Verj'etno ob tako oblečenem moškem, ki bi ga srečali na cesti, nikoli ne bi pomislili na klasično obleko in za njo »zateg-njenega« poslovneža, ampak na zelo športnega in življenja polnega moškega. Pika na i pri današnji preobrazbi pa so gotovo čevlji iz trgovine Alpina, ki po mnenju večine sploh ne sodijo k Murini obleki. Ravno to pa je tisti delček drznosti, ki ga pri naših moških ni opaziti. S čim pa je pogojeno, da k moški obleki moramo izbirati samo črne čevlje, belo srajco in kravato zapeto ob vratu? Temna obleka z belo srajco nam da videz klasične uniforme poslovneža, ki pa niti malo ne pokaže osebnosti posameznika. Marsikoga ravno zaradi tega odbija klasična obleka. Pogosto se namreč zgodi, da moški, ki je zaradi določene situacije prisiljen obleči klasično moško obleko in ima doma le eno temno modro obleko in dve beli srajci, k temu izbere črne čevlje in eno od dveh kra- vat. Vse to lahko da barvno zelo raztresen in neskladen videz, kar pomeni da smo dobili ravno nasprotno od želenega. Torej ni dovolj samo to, da si moški obleče obleko, ampak je pomembno paziti tudi na barvno usklajenost vseh modnih dodatkov, kot so srajca, majica, kravata, šal, pas, čevlji, aktovka. Sandiju bi svetovala, da si kljub temu, da je do danes mislil drugače, lahko umisli tudi kakšno lepo moško obleko in jo z dodatki popestri primerno trenutku. Tudi z današnjo kombinacijo se lahko v hipu z zapeto srajco in kravato približamo klasiki oziroma bolj resnemu izgledu,« se je razgovo-rila stilistka Sanja Veličkovič že zato, da bi moškim dali vedeti, da so v akciji Iščete svoj še kako zaželeni. V Športnem studiu Olimpic bo Sandi Bratušek brezplačno vadil v izbranem programu mesec dni, je povedal strokovni voda prof. Vlado Čuš. Poudarek bo na krepitvi telesne zmogljivosti in s tem na izboljšanju mišičnega tonusa. MG Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, saj so po večini diplomirani pravniki in magistri znanosti. Zaposleni (teh je okrog 30) se stranki posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov Poravnava, d.o.o., beleži največje število odškodninskih zahtevkov, vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru. V najkrajšem času do najvišje denarne odškodnine je Poravnavin slogan, od katerega ne odstopa. Dokaz za to so številne zadovoljne stranke, kajti uspešnost podjetja je 95%. Če oškodovanci pred leti niso vedeli, na koga se obrniti po pomoč, da bi jim od zavarovalnice uspelo iztržiti primerno oškodni-no, so danes v neprimerno boljšem položaju. Podjetje Poravnava, d.o.o., jim nudi celotno storitev od nezgode do izplačila odškodnine. Za svoje storitve podjetje zaračunava 10 % provizijo, a šele ob izplačilu odškodnine. ■ Previdnost ni odveč Oškodovance je tukaj treba opozoriti, da nekatera »kvazi« odškodninska podjetja, ki se v zadnjem letu pojavljajo kot gobe po dežju, zaračunavajo tudi smešno nizke provizije (2-5%), vendar sta tudi pri njih višina in sama odškodnina zelo vprašljivi. Podjetje Poravnava, d.o.o., ne prevzema odgovornosti za ostala »kvazi« odškodninska podjetja. Preden se odločite, komu zaupati vaš odškodninski primer, seje priporočljivo pozanimati o številu zaposlenih in njihovi izobrazbi, tradiciji podjetja in uspešnosti podjetja. Mnoge odškodninske družbe žal delujejo nekorektno in celo goljufivo do oškodovancev Zato pozornost in informiranost nista odveč. ■ Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov Z letom 2005 seje podjetje Poravnava, d.o.o., še bolj približalo oškodovancem in prvo v Sloveniji ponudilo storitev obisk našega pravnega svetovalca na vašem domu kjerkoli v Sloveniji. Tudi ta storitev je za oškodovanca brezplačna do izplačila odškodnine. Radarje za odškodninski zahtevek treba narediti izvedeniško mnenje, ki ga lahko poda le zapriseženi izvedenec medicinske stroke, založi denar za izdelavo mnenja podjetje Poravnava, d.o.o., in ga stranka poplača šele ob izplačilu odškodnine. Tako je naša stranka lahko vsak pomoči potreben državljan. Najdete nas v 15 večjih mestih v Sloveniji: Ljubljana, Zaloška cesta 69 (dvorec Sela v Mostah), Maribor, Sokolska ulica 46 (pri kranjskem Merkurju na Studencih), Celje, Ljubljanska cesta 20 (garažna hiša Spar), Kranj, Maistrov trg 11, Koper, Vojkovo nabrežje 32 (stavba Intereurope), Ptuj, Vodnikova ulica 2 (glavna pošta), Trebnje, Baragov trg 1 (center). Krško, C.K.Ž. 135c Qob center), Murska Sobota, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Postojna, Velenje, Črnomelj, Kočevje. Foto: Črtomir Goznik Sandi v obleki iz ptujske prodajalne Mura in čevljih Alpina Knjiga meseca Rilke: Pesmi Kako praktične so žepne izdaje knjig, mi je pokazal dogodek izpred dveh mesecev. Dobro leto sem imel v žepu trenirke drobno, modro knjigo, ki sem si jo privoščil in kupil v majhni piranski knjigarni prejšnje poletje. In vmes je nisem nič oblačil. Pa bi se skoraj ta Rilkejeva modrost oprala v pralnem stroju. No, to je bilo malo za šalo. So pa te knjige res priročne, saj jih lahko vzameš povsod. Rilkeja pravzaprav ne moreš brati le na enem mestu, v sobi recimo, pač pa ga moraš vzeti s seboj v cesti vrvež, na klop v parku, travnik, polje, na letalo, ob obalo - povsod je priročna ta njegova poezija, ki sprva zveni kot težka poezija, kot poezija razdalj in ločevanja. Vsi smo tu, tako blizu, pa vendarle tako prekleto daleč. Tenka opna nas loči, to je čutiti v njegovi poeziji. Vsi smo zemljevidi, a meje so trdno začrtane, kraji se ne prekrivajo, vse je v igrivem ritmu, vmes pa je razdalja, ki lahko boli, še slajše pa jo je zmanjševati, se spopasti z njo! Lirski subjekt v tej knjigi, med temi izbranimi pesmimi, se tega loti z vdiranjem v tuje osebke, z občudovanjem, z ljubljenjem. In v tej igri, ki ima izid poraženca ali zmagovalca, je nastalo nekaj antoloških verzov, ki jih najdemo v več zbranih delih in antologijah, celo med grafitarji sem že kakega zasledil. V drobni žepni knjigi, ki je izšla leta 2005, in sicer pri Cankarjevi založbi, smo tako priča Rilkejevemu neponovljivemu izrazu in spretnemu prevajanju pesnika Kajetana Koviča. Jezik Rilkejeve poezije je slikovit, nabit z barvami in občutji. Vsi čuti morajo biti na delu, kakor da bi bila vsaka pesem moderna inštalacija, ki se postavlja pred nas v raznih oblikah in vabi z raznimi čuti - z zvokom, sliko, vonjem, dotikom, okusom. »Med zvezdami, kakšne razdalje; / in vendar koliko večje / ki nas tukaj dele. / Deček na primer _ in malo naprej / še en deček - / a kako daleč, drugje. // S pednjem biti nas meri usoda mogoče, / da tako tuja se zdi; / koliko pednjev samo med dekletom in / možem, / ko ga podi in želi. // Vse je razdalja -, in krog se ne sklene / nikjer. / Na pladnju poglej, na vedro pogrnjeni/ mizi, / ribji obraz, čudno tih. //Ribe so neme veljalo je včasih. Kdo ve?/ Kaj pa če je kje tak kraj, kjer to, kar bi bil/ ribji jezik, /govorijo brez njih?« Lepa prispodoba, vse bolj aktualna. Pomanjkanje pogovora, šibka medsebojna komunikacija, odsotnost v smislu prave bližine, to so teme, ki so močno prilepljene na čas, v katerem živimo. Pa je v tem grobem taktu korakanja po cestah življenja še vse kaj več kot debel mošnjiček, velik avto na dvorišču, hiša s sto sobami in orjaško streho, ki pokriva naša prava življenja, naše želje, notranje vzgibe, nas kot dejanske ljudi. Rilke nam je dal tudi tu odgovor, možno rešitev: »Tudi zvezdna slika le slepi. / A verjeti vanjo veseli / naj nas vsaj za hip. To zadostuje.« Mar res?! David Bedrač Literarno kolo • Janja Vidmar - 3 S silno silo In potem je šla Janja še malo naprej. Po lestvici let. Če je začela s knjigami za zelo mlade, potem nadaljevala s pe-tošolci, je počasi vstopala tudi na hodnike srednješolcev in tu se je zdaj ustavila. Zanima jo tudi to razburljivo obdobje. Obdobje, v katerem se dogajajo močni preobrati, ko se mlada osebnost sprehaja po negotovih tleh. Janja je vpeljala dve novosti - posegla je tudi v dušo fantovskega junaka v romanu Baraba in nato še precej nenavadne gimnazijke Narcise Kremžar, ki se samookliče za Tiso, saj pravi, da je raje drevo kakor roža. Roman Baraba je sicer starejši, iz leta 2001 je, izšel pa je pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Njegov »brat« Vsiljivka pa je tri leta mlajši; izšel je leta 2004, pri založbi Gyrus. Slednji pa je veliko vreden tudi zaradi strokovnega vpogleda v Janjino ustvarjanje, v njen, zdaj že zelo bogat opus, ki ga je s spremno besedo prispevala Dragica Haramija in takole zapisala: »Roman Vsiljivka odlikujejo predvsem izbrušen slog, natančna karakterizacija literarnih likov in zanimiva zgodba. Odtujenost sodobne slovenske družine, ki jo Janja Vidmar vedno znova postavlja v ospredje, je najpomembnejši snovni element tega dela.« Pa ne le tega, temveč večine njenih. Tudi romana Baraba, ki ju ob vsem naštetem povezuje še zanimiva besedne igra. Vsi-ljivka nastane iz vsiljiv, v Barabi prevladuje problem nasilja - v obeh torej jedro, težišče na -sil-: sila, siliti, prisiliti. Osrednji junak romana Baraba je šestnajstletni Matej ali Tizi, ki ga vodi težka roka nasilja. Na hrbtni strani knjige je zanimivo tudi, ko preberemo: »Janja Vidmar se pogumno loteva vprašanj, pred katerimi si lahko zatiskamo oči le toliko časa, dokler ni prepozno za trezno rešitev.« Pogumno je že to, da se je Janja lotila sila zahtevnega projekta - pisati skozi oči fanta v prvi osebi. Konec koncev jo njena lastna ustvarjalna biologija in psihologija pri tem ovirata. To je vendarle ženski pogled na mladega moškega, kar pa je po svoje zanimiva dragocenost. Pa vendar nikjer ni prestopila nevarne meje, da bi se prelevila v materinsko, čutečo, da bi simpatizirala, so- čustvovala. Je le - kakor je to v njeni pisateljski navadi - po-pisovalka in opazovalka. In nič več kot to. Vse skupaj začini še s slengovkim jezikom, ki je v tej knjigi zelo izrazit, če ne celo najbolj! V ospredju so nervozni odnosi, napetost, ki ne dovoli dihati in svobodno bivati, kar povzroči tolikšno silo, da bruhne v nasilje. Verbalno pa tudi fizično. Pa tudi zaledje, ki ga ima ta otrok na tem svetu, je bolj jalovo, saj kaj hitro spozna, da »brez staršev nimaš kam in matke tudi ne moreš pustiti same.« In še nadaljuje: »Moj pravi oče živi blizu moje tete. Štiri otroke ima. Vsakega z drugo žensko. Ampak moja matka je bila prva. Moja mama si zna izboriti primat. Brez nje nimaš kam.« To so povedi v sicer kratkem odstavku cele zgodbe, ki pa povedo, kako je z njegovo družino in zakaj se mu dogaja, kar se mu pač dogaja. Konflikti odraslih, njihovo nezadovoljstvo, nekakšna izpitost življenja, izgorelost - vse to se odraža na mladostniku, ki hoče pobegniti, a obenem vendarle čuti odgovornost, (lažno?) pripadnost. Janja tu poseže po skoraj naturalističnih idejah, da vsak kaj podeduje po svojih starših in plačuje za njihove grehe in napake. Le da so tu posodobljene, postavljene v današnji čas, kjer Razmišljamo Knjiga trka in odpira Lep čas že potekajo takšne in drugačne akcije, da bi različni časopisi in revije pridobili bralce in naročnike. Tako ob vsaki številki ali posebnih izdajah dodajajo najrazličnejša darila. Začne se že pri najmlajših, ki seveda najprej »berejo« z očmi in s prsti in ki še kako radi posežejo po Cicibanu ali Cicidoju, ki ima priloženo svetleče pisalo in podobno. To je postal trend tudi pri PIL-u in njegovem bratcu PIL PLUSU, ki ponujata pestro paleto daril - od raznih svinčnikov in drugih pisal do številnih trakcev, sta v ospredju denar in duhovna praznina. V zgodbo se vpletejo tudi alkohol, pretepi med materjo in očetom, zmedenost in negotovost. In ta ideja, ta neskončno majhna črta med nekom, ki naj bi bil že odrasel, a dojema še kot otrok. Črta, ki je prisiljena izginiti, odrasti, se dokopati do spoznanja, da je svet vse prej kot pravljica ali smiselni tok energij. Matej ugotovi, da čas in prostor, v katerem živi, stoji na silno trhlih nogah. Podobno je tudi z Narciso oz. Tiso v romanu Vsiljivka. Tudi ona plačuje davek zaradi staršev. Oče je ugledni profesor, ki je vse dalje, proč v fizičnem smislu, mama prav tako, le da gre pri njej za duševni odmik, saj kar naprej pada v depresije. oba sta torej tam, kakor je to tudi v resnici v mnogih družinah, a nič od njiju. Zato se Tisa zateče v lastni svet. Odkrije fotografijo, ki ji je v uteho in zadovoljstvo, njen moto pa postane moto iz filma Foto studio, v katerem si je glavni igralec Robin Willams večkrat ponovil: »Nekdo jih je imel dovolj rad, da si je želel njihov obraz za vedno vtisniti v spomin.« In tako se vse preobrne po Tisinem dvanajstem letu. Očetovi ljubezenski trikotniki raz-žirajo mamo, ki obstane v času in prostoru. Da pa ne bi bilo to dovolj, se pojavi še Violeta, vsiljivka, ki je vse bolj prisotna. Vse bolj se sili v njihovo družino, v potek njihovih življenj. Je pa prav Violeta tista, ki povzroči v Tisi nenavaden občutek, da začuti silno pripadnost družini. Violeta v njej poveča težnjo po tem, da ji pokaže, da nima tukaj kaj iskati, da je to Tisina družina, zato se v njej vname ljubezen do lastnega doma, občutek, ki ga prej ni imela ali poznala. Roman se zaključi z odprtim koncem, kakor je to že v Janjini navadi. Janja namreč zmeraj pusti nekaj kart odprtih, kot metaforo vseh naših življenj skupaj. Da premislimo, da povzamemo, da si zarišemo v mislih, kako bi lahko bilo, če bi bilo. In naše zgodbe bi se najbrž precej razlikovale. A Janja tudi opravi s svojimi junaki. Dá jim novo možnost, od tu naprej pa morajo sami. Tisina mama tako na koncu vendarle malo napreduje, pokaže, da še ni povsem izgorela, da je težki valovi življenja še niso utopili. Splava in na koncu celo zakol-ne, kar se Tisi zdi nov začetek, napredek, ki nekam vodi. Če smo že pri tem - tudi v tem romanu je jezik realističen, napolnjen s slengom, s sproščenimi novotvorjenkami in številnimi kletvicami. Pa ne zaradi provokacije, morda tudi, ampak kot niz ventilov, ki jih pisateljica ponudi osrednjim junakom in hkrati nam, bralcem, ki med branjem včasih postanemo prav besni. Določene scene so namreč prav takšne. Izzivajo, dražijo, vznemirjajo, ko bi bralec od jeze raztegnil list knjige in potonil med vse te junake in opravil s tistimi, ki najbolj mešajo Tisin življenjski tok. Tok, ki ga je in ga najbrž bo Janja še dolgo postavljala v svoje zgodbe. Vsem je skupno prav to: vstati, iti, živeti! Družina je jedro, v današnjem času pogosto zlomljeno, bolno, utrujeno, a nikoli tako skrajno, da bi ga ne mogli premagati. Mladim je Janja ne le zanimiva pisateljica, njeni romani so tudi možna pot, hrabrenje, da se splača, da je življenje lepo in ga je vredno živeti in tudi odži-veti, da so padci spremljevalci dvigov in vzponov, vse skupaj pa je enkratna igra bivanja. Bivanje pa je vsekakor spraševanje. Zazrto vase in k sočloveku. Človek se usmerja k človeku, se sprašuje, išče, misli, sestavlja najprej v glavi, nato v resničnem življenju. In upa, hrepeni, da bo delček njega tudi v delčku koga drugega. Kakor je to vtkala v misli mlade Tise na nekem mestu v zgodbi: »Pozneje se je večkrat spraševala, ali je mati začutila njeno stisko. Ali je nekje med govoričenjem o čakrah, soji, morski soli, ki vpija barve s tkanine, auri, ki potemni, ko pride do srca, in transcendentalni meditaciji, zaslutila, da si je s tem, ko je sprejela odgovornost za bitje, ki jo s svojim obstojem potrjuje, nakopala tudi sužnost? Alijo je med razpostavljanjem rutk in poslikanih stekel pri srcu zabolelo od hčerkine, dobrih sto kilometrov oddaljene tesnobe?« Tu ni več kaj trositi besed, dodajam le še kratko osebno izkaznico pisateljice za zaključek, in sicer - ime in priimek: Janja Vidmar; kraj in letnica rojstva: Ptuj, 1962; pomembnejše postaje: selitev v Maribor, Prva gimnazija Maribor, Akademija za likovno umetnost, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Maribor; najraje se baše s sladkarijami in lenuhari. David Bedrač nalepk in podobnega. Odrasli pa lahko dobimo ob kupljenem časopisu ali kakšni od revij zgoščenko, DVD ali knjigo. In tu se poraja vprašanje: Kaj se dogaja s knjigo, da jo za tako majhen denar v tako velikem številu ponujajo (ali so ponujali) skoraj vsi osrednji časopisi v Sloveniji? Ali res izgublja na vrednosti, ker nima več ne vem kako debelih platnic, super kvalitetnega papirja, prvovrstnih slik in fotografij in še je tega? Ali ni pri romanu najprej to, da črke pridejo do bralca? Seveda se knjigotržci in zalo- žniki hudujejo, ker jim vsakdanje prodajalne odžirajo kruh, a roko na srce, tem drugim pot do bralca hitreje in bolje uspeva. Strinjam se, da morajo založbe ohraniti status in kvaliteto, sicer lahko vse skupaj vodi v kulturno ohlapnost in šibkost, a ko je enkrat določeno delo preizkušeno, zakaj ne bi spodbujali tudi takih, cenejših izdaj, ki so s tega stališča res manj kvalitetne, a vendarle bolj množično trkajo na vrata ljudi? Koliko kupljeno zares berejo, je že drugo vprašanje, ki bi ga bilo dobro posebej obdelati, a po pripovedovanjih mnogih slišim, da kar berejo. Cena je dostopnejša, knjiga se »nastavlja« in ponuja, potem ko si nakupil mleka, kruha in vsega drugega. In to ni nič sramot- nega. Zato ni in ne bo izgubila svojega statusa in kvalitete. V vseh evropskih državah je bolj ali manj tako, da ob elitnejših in dražjih izdajah ponujajo tudi cenejše različice, ki jih ponujajo na mestih, kjer je pretok ljudi večji; v trgovinah in trafikah, saj vemo, da število ljudi, ki zaide v knjigarne, ni zelo veliko, razen v dveh izjemah: ko gre za nakup obveznih učbenikov ali ko trkajo na vrata kakšnega knjižnega kluba, ki pa zadnje čase tako ali tako postaja trgovina vsega drugega, od zgoščenk, video kaset in podobnih izdelkov, ki imajo le malo opraviti s knjigo. Naj knjiga torej potrka na veliko vrat in če ji boste odprli, vam bo tudi ona vrnila in odprla. Vsekakor dobra naložba! David Bedrač Športna šola Juhuhu Z Juhijem je bilo veselo Juhi je zaščitni znak Športne šole Juhuhu. Planinski kotiček Vulkanski stožci na Madžarskem Sobota in nedelja, 1. in 2. april 2006 Večina ljudi pomisli ob besedi Madžarska na ravnino. Država, kjer je vse pretežno ravninsko in od koder prihajajo pekoče jedi. Vendar to ni povsem tako. Pojdite z nami in močno boste presenečeni. Madžarska premore tudi prave hribe in povrh vsega še vulkanske stožce, ki smo jih bolj vajeni iz posnetkov Afrike. Severno od Blatnega jezera, ki mu pravijo tudi Panonsko morje, se pnejo vulkanske gore, bogate z rodovitnimi vulkanskimi prstmi. Zato so na njih odlični pogoji za gojenje vinske trte. Tudi nas bo pot vodila najprej z ravnine, porasle s trstiko, čez vinogradniška pobočja na travnate vrhove vulkanskih stožcev. Včasih tudi planincem prija malo hribovske eksotike. Zraven vabimo tudi vas. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 1. aprila 2006, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj. Odhod iz Ormoža ob 6.30 uri. S posebnim avtobusom se bomo popeljali čez mejni prehod Dolga vas do Kesztelia in naprej na obalno območje Blatnega jezera. Prvi dan bomo osvajali vulkanske stožce na območju Tapolce. Ti nosijo zanimiva imena, kot je Gulas, Toti-hegy in podobno. Hoje na posamezen stožec je uro in pol, zato je primerna za vse starosti. Popoldan se bomo nastanili v prijetnem zasebnem penzionu in si privoščili okusno madžarsko večerjo. Zvečer pa sledi degustacija odličnih madžarskih vin in prijetno druženje, za bolj utrujene pa sladko spanje, saj naš penzion leži ob obali Blatnega jezera. V nedeljo nas bo najprej čakal bogat zajtrk, nato sledi vožnja do vulkanskega stožca Tatika, kjer so ruševine mogočnega gradu. Pot bomo nadaljevali na sosednji hrib, kjer stoji največji budistični tempelj v Evropi, visok kar 31 metrov. Sestopili bomo do avtobusa in se ustavili še v svetovno znanem Hevizu, ki slovi po termalnem jezeru. V Ptuj se bomo vrnili do 19. ure. Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, v gostilnah ob poti in v penzionu. Cena izleta na vulkanske stožce vključuje prevoz s turističnim avtobusom, nočitev z zajtrkom v zasebnem penzionu (dvoposteljne sobe), degustacijo madžarskih vin in organizacijo ter znaša za člane PD 8.200 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 28. marca 2006, v društveni pisarni oziroma do zasedbe 30 mest. Pohitite s prijavami. Prijave za PD Maks Meško pri Marjanu Kukovcu. Vodil bom Uroš Vidovič s sovodniki. Zanesenjaki iz športne šole Juhuhu so letos že drugič organizirali tečaj smučanja na Are-hu, in sicer za otroke stare od 5 do 14 let. Kot nam je povedal vodja šole Tomi Jagarinec, so tokrat bdeli nad 132 nadebud-neži. Otroci so pod strokovnim vodstvom 15 učiteljev smučanja vsak dan vadili 4 ure, po kosilu pa so imeli na programu eno-urno igranje na snegu, kjer je za dobro razpoloženje skrbel Juhi, maskota Športne šole Juhuhu. Kljub temu da jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, otroci ob vseh aktivnostih tega sploh niso opazili. Zadnji dan so se otroci v smučanju pomerili z Juhijem, ki je tokrat zmagal, a je otroke na koncu vseeno obdaril z medaljami in ogromno torto. Otroci so z zadovoljstvom in nasmejanimi obrazi zapustili Areh z željo, da se čimprej znova srečajo. Zadovoljstva nad tečajem niso skrivali tudi starši, predvsem tisti, ki so svoje otroke obiskali zadnji dan tečaja na Pohorju. Tomi Jagarinec je o nadaljnjih načrtih dejal: »V majskih počitnicah načrtujemo izpeljavo tečaja smučanja za otroke od 7. do 14. leta, in sicer v tujini. Že s tem koncem tedna pa pričnemo dvodnevni tečaj smučanja na Pohorju ob sobotah in nedeljah. Vse nadaljnje informacije lahko interesenti dobijo na tel. št. 031 663 777.« JM Foto: Črtomir Goznik OBČINA VIDEM Videm pri Ptuju 54 2284 Videm pri Ptuju Tel.: 02/761 94 00, faks: 02/761 94 01 e-mail: info@videm.si Na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2006 (Uradni list RS 121/05), Pravilnika o dodeljevanju prora~unskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Videm (Uradni list RS št., 5/03 in 42/03) župan občine Videm objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje občinskih - državnih pomoči namenjenih za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Ob~ini Videm zja leto 2006 A. Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki: M 22 4120 Tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam M 21 4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom B. Vi{ina razpisanih prora~unskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2006, na podlagi tega javnega razpisa znaša 1.300.000,00 SIT in sicer: - subvencioniranje obrestne mere 600.000,00 SIT - ostalo 700.000,00 SIT C. Za ohranjanje ciljev razvoja kmetijstva občine Videm finančna sredstva usmerjamo v: 1. INVESTICIJE IN TEHNOLOŠKE POSODOBITVE V KMETIJSTVU 5.1 Sofinanciranje investicij v kmetijstvu Subvencioniranje obrestne mere: - za novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov za rejo domačih živali, hlevov, - nakup kmetijske mehanizacije, - opreme za osnovno dejavnost v kmetijstvu, - postavitev in nakup rastlinjakov, - investicije v sadjarsko proizvodnjo. Sofinancira se do 50 % upravičenih stroškov od vrednosti celotne investicije, začete v tekočem letu. 2. DRUŠTVENE DEJAVNOSTI 8.1 Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev - sofinancirajo se programi oz. izvedene aktivnosti posameznih društev s področja kmetijstva, (ki so neprofitna in se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo) za izvedbo strokovnega dela - strokovnih prireditev (razstave, demonstracije, predavanja, promocije) in izdajo strokovnih publikacij. D. Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev Upravičenci do interventnih sredstev so občani občine Videm. Upravičenci morajo sredstva investirati na območju občine Videm. Rok za oddajo prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najdlje do 28. 11. 2006, razen za subvencioniranje obrestne mere za investicije pri najetju kredita, za katere je potrebno oddati prijavo vklju~no do 31. 3. 2006. Prijave se oddajajo na naslov uprava Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju in označeno z oznako: »Ne odpiraj - javni razpis za kmetijstvo«. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje pomoč: Pri dodelitvi pomoči se ne sme preseči zgornja meja javnih virov (sredstva občinskega proračuna, državnega proračuna in mednarodnih virov), iz katerih je pomoč dodeljena. Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi: Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, davčna številka vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen porabe sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta, številka transakcijskega računa. Dokumentacija: K vsem postavkam iz točke C - dokazila o izpolnjevanju pogojev - izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Videm K posameznim postavkam je potrebno priložiti še: 1. INVESTICIJE IN TEHNOLOŠKE POSODOBITVE V KMETIJSTVU 5.1 Sofinanciranje investicij v kmetijstvu Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - opis investicije, - predračunsko vrednost investicije po ponudbah, - finančno konstrukcijo investicije in izjavo o višini kreditne sposobnosti s strani banke, - pozitivno mnenje pristojne svetovalne službe k predvideni investiciji, - posestni list. 2. DRUŠTVENE DEJAVNOSTI 8.1 Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - finančno ovrednoten letni program dela, - finančno poročilo o delu društva v preteklem letu, potrjeno s strani nadzornega odbora, - potrdilo o registraciji društva (če je društvo ustanovljeno na novo). Številka: 339-992-03/2006 Datum: 27. 2. 2006 Župan občine Videm Friderik Bračič Foto: Črtomir Goznik Otroci so na Arehu v sproščenem ozračju spoznavali osnove smučarske tehnike. OBČINA VIDEM Videm pri Ptuju 54 2284 Videm pri Ptuju Tel. 02/761 94 00, faks: 02/761 94 01 e-mail: info@videm.si Na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2006 (Uradni list RS št. 121/05), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih - državnih pomoči namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Videm (Uradni list RS, št. 5/03 in 42/03) župan občine Videm objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil občanom Občine Videm za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v letu 2006 1. Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki - M 44 Gospodarstvo - 4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom - M 30 Gospodarstvo - 4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom Posojilo je namenjeno za subvencioniranje obrestne mere v gospodarstvu in turizmu. 2. Vi{ina razpisanih prora~unskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2006, na podlagi tega javnega razpisa znaša 1.300.000,00 SIT. 3. Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost na območju občine Videm in ki bodo investirali sredstva na območju občine Videm, in sicer podjetja v zasebni in mešani lasti z do 50 zaposlenimi, samostojni podjetniki, občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja, in občani, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali s turistično dejavnostjo - dopolnilna dejavnost turizem. Do teh pomoči niso opravičena podjetja v težavah. 4. Rok za oddajo prijav je do vključno 31. 3. 2006 na naslov Občinska uprava Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Prosilec pošlje "Vlogo za posojilo" in priloženo dokumentacijo v enem izvodu priporočeno po pošti ali osebno, z oznako: »Ne odpiraj - javni razpis za drobno gospodarstvo in turizem«. 5. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje pomoč: Prednost pri dodelitvi sredstev posojila imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - proizvodno dejavnosti, - dejavnost, ki predvideva nove zaposlitve aktivnih občanov Občine Videm, - finančno konstrukcijo in izjavo o višini kreditne sposobnosti s strani banke, - razvoj deficitarnih dejavnosti v občini Videm. Upoštevani bodo tudi naslednji kriteriji (točkovanje prosilcev) - prosilec iz navedenega naslova še ni prejel kredita 20 točk - dodatno bo zaposlil vsaj dva delavca 15 točk - prosilec se samozaposluje 10 točk - proizvodno-storitvene dejavnosti 30 točk - izgradnja nočitvenih zmogljivosti 30 točk - dejavnost se izvaja v centru občine 5 točk - ostali manjši kraji v občini 10 točk - demografsko ogrožena območja (po zakonu) 20 točk 6. Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi: Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številko tekočega oziroma transakcijskega računa. Dokumentacija: - opis investicije, - dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, - bilanca uspeha za preteklo leto, iz katere je razvidno, da podjetje ni v težavah, - potrdilo o vseh plačanih obveznosti državi (davčne obveznosti), - predlog zavarovanja posojila, - dokaz o namenu posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, - če je nosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, - če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oziroma priglasitev del na ime lastnika ter najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za obdobje vračanja posojila vključno z moratorijem na začetku odplačevanja posojila, - izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Videm, - izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov. Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge, nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisanega roka. Številka: 309-991-03/2006 Datum: 27. 02. 2006 Župan občine Vdem Friderik Bračič petek • 3. marca 2006 Oglasi in obvestila StajerskiTnïïOK 29 Mali oglasi STORITVE GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507._ UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12,16,20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._ POPRAVILO TV. vido- radioapa-ratov, servisiranje PC ra~unalnikov. servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~ s.p., Borovci 56 b. Tel. 775 49 61,GSM 041 631 571. IZVAJAMO SOBOSLIKARSKE storitve ter izdelujemo demit fasade, kvalitetno in z konkuren~ni_mi cenami. Ivan~i~ Dragutin, s. p., Žabjak 61, 2250 Ptuj, tel. 041 895 504. Studio DVM Gorišnica. Montaža Vaših video posnetkov in izdelava DVD-medijev za razli~ne priložnosti! Slavko Veseli~, s. p., GSM: 040 798 847 e-mail: studio-dvm.com, http://studio-dvm.com ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finan~ni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. i RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594. f ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61. PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuš~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. 34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si. KMETIJSTVO KUPIMO hlodovino bukev, hrast, javor, jesen posebej pa povprašujemo za oreh in ~ešnjo ter druge vrste lesa. Odkupujemo les tudi na panju. Pla~ilo takoj oz. po dogovoru. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale, tel. 02 769 15 91 ali 041 610 210._ PRODAM krompir za sajenje, rde~i in beli. Pernat, Župe~ja vas 14, tel. 790 02 81._ PRODAM ve~ praši~ev od 70 do 100 kg in 50 kg. Tel. 031 593 030. PRODAM brejo telico v devetem mesecu, simentalko. Tel. 751 34 41. PRODAM seno in otavo v kvadra-tastih balah. Tel. 031 539 431. KUPIMO bikce simentalce od 100 do 150 kg. Tel. 031 443 117._ PRODAM krožne brane, predset-venik in dvobrazdni plug. Tel. 031 823 969. PRODAM suha bukova drva v metrih. Tel. 02 719 80 82._ PRODAM koruzo v zrnju. Tel. 041 508 376. KUPIM kosilnico BCS 127, sadilec krompirja in sejalnico za koruzo OLT Tel. 031 465 202. KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni. Tel. 041 875 779. PRODAM ve~jo koli~ino ovsa, sena in otavo v štirih oglatih balah za govedo. Tel. 02 751 26 21._ JABOLKA ZA OZIMNICO sorte jonagold in idared prodajamo. Sadjarstvo BER, Ko~ice 38, Žetale, tel. 769 26 91, možna dostava. PRODAM traktor Zetor 52 45, letnik 1988, 4 x 4, kabina kompresor, registriran, ter odjemalnik silaže. Telefon 031 201 825. PRODAM telico ~rno-belo, brejo v devetem mesecu, A-kontrole, telefon 769 39 41. NEPREMIČNINE I Hll IIII II itfflT INSA^ PRODAM trisobno stanovanje, 75 m2, na Ptuju, v Kvedrovi ulici (CK in KTV). Tel. 041 387 715._ PRODAM 4-sobno stanovanje, 105,5 m2, v Kajuhovi ulici 3 v Ptuju. Telefon 031 386 224. DELO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. PRODAM letne gume z aluplatiš~i (štiri luknje), dimenzije 195 x 60 x 15. Telefon 777 15 91. Prireditvenih vabimo @radio-tednik.si ZAPOSLIMO vpeljano samostojno skupino ali posameznike za izdelavo izolacijskih fasad, dobro in pošteno pla~ilo. Inf. na tel. 031 541 605, Ciril Berani~, s. p., Apa~e 11, 2324 Lovrenc na Dr. polju. ZAPOSLIM pleskarja, lahko za~-etnik. Ivan Bezjak, s. p., Vitomarci 6, Vitomarci. Tel. 031 383 356. BELA TEHNIKA AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA Trgovina ELEKTRO-PARTNER, Vida Pernar~i~, s. p., Cankarjeva ul. 5, Ptuj (enosmerna ulica mimo restavracije Ribi~ proti Kinu Ptuj), telefon 02/ 779 40 51, ima OD 1. 3. DO 31. 3. 2006 AKCIJO na naslednje razstavne gospodinjske aparate: pralno-sušilni stroj CB 103 in pralni stroj CBD Candy, od 20 do 30 % POPUST hladilnik z zamzovalnikom CRF4810 in vgradna pe~ica + ploš~a (3+1) 4700TIB BEKO - 15 % POPUST ter TV Gorenje TVC28 VIPO6/100 - 30 % POPUST Za ostale gospodinjske aparate iz kataloga GA je MOŽNOST PLAČILA TUDI NA OBROKE (3, 6, 12 in 18 mesecev). Nudimo vam tudi HITRO, kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT (0,03 EUR), obojestransko A4 -12,00 SIT (0,05 EUR), vezavo -180,00 SIT (0,75 EUR). Kopiramo tudi s CD oz. diskete - 10,00 SIT (0,04 EUR). KLEPARSTVO ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ 02/787-88-30,031/500-598 Izdelujemo in montiramo - pokrivanje vseh vrst streh - žlebovi in Ideparsici izdeiid - suhomontaža Knauf, Armstrong - stensice in stropne obloge - laminati, lesene stopnice MOTORNA VOZILA PRODAM škodo favorit, letnik 93, zelo poceni. Tel. 753 75 91. RAZNO PRODAM otroška vozi~ka, kombinirana, zložljiva, z nosilno torbo. Tel. 041 345 716. g li^iiiUiijiMiwiiriij Co2/22 80110 S0liSd.ao. Razlagova 24, Maribor Juišind, 1.2002,1471112 l.povr.(PtM),parc. 1220 ira, dobra razfweditev fïostorov, CK-olje, vsi*«, klina Bramac, panirate (iKlhSo, csna: 28,75 mio SIT oz. 120.000' Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77 luna-mb.si sirius-nep.si PRODAM hišo na Ptuju. Tel. 041 556 800. 30 A ZEMLJIŠČA za obrtno gradnjo, Ptuj, desni breg, prodam. GSM 041 561 893. 150 M2 POSLOPJA na mirnem kraju v bližini gozda, 5 km od Ptuja, prodam. GSM 041 561 893. DELAVNICA, skladiš~e, 150 m2, ind. elektrika, lahko s 45 a zemlje, 5 km od Ptuja, prodam GSM 041 561 893. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA OBJAVLJA RAZPIS za pridobitev naziva predavatelj višje šole za PROGRAM INFORMATIKA • Strokovna terminologija v tujem jeziku (ang/nem) • Poslovno sporazumevanje in vodenje • Ekonomika in menedžment podjetja • Programiranje • Programski praktikum • Računalniške komunikacije in omrežja • Podatkovne baze • Operacijski sistemi • Dokumentiranje informacijske tehnologije • Računalniško vodeni procesi • Informacijski sistemi • Svetovanje in tehnična podpora pri uporabi informacijskih tehnologij • Razvoj programskih aplikacij • Elektronsko poslovanje • Računalniške komponente in periferne naprave • Vzdrževanje sistemske programske opreme • Sodobne telekomunikacije • Multimediji • Varovanje računalniških sistemov • Oblikovanje in priprava gradiv • Praktično izobraževanje Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za pridobitev naziva predavatelj višje šole v skladu s Pravilnikom o postopku za pridobitev naziva predavatelj višje šole, Odredbe o izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih delavcev za pridobitev višje strokovne izobrazbe v programu Informatika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: DOBA, Višja strokovna šola, Maribor, Prešernova ulica 1, s pripisom "Predavatelj višje šole". Prešernova ulica 1, Maribor, 02 228 38 50, www.doba.si, info@doba.si nepremičnine info: EUROPARK Maribor V ČUDOVITEM OKOLJU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup garaže, vsi priključki, CK, takoj vseljivol CENAiod 18 mlo SIT (2-sab. stan. 51,3m2) tei.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s . s i INSAd.o.o.. Mariborska cesta 40. Šentilj v Si.Goricah DOM-STANOVANJE VIR pri Zadru, oddam v predsezoni, sezoni in posezoni dvosobni apartma za štiri osebe in dodatno ležiš~e, s teraso in dvoriš~em za parkiranje, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 02 470 26 82 ali 031 742 714. APARTMANI SUPETAR, otok Bra~, www.apartmanivuskovic.com, tel. 00385 21 630 349 mob: 00385 91 760 9478. ODDAM dvosobno stanovanje na Ptuju za 250 evrov mese~no in stroški. Stanovanje je obnovljeno in delno opremljeno. Telefon 031 698 769. Na podlagi 6. ~lena Odloka o priznanjih Ob~ine Markovci (Uradni vestnik Radio-Tednik Ptuj. št. 5/2000 in Ur. l. RS št. 26/04) komisija za odlikovanja in priznanja objavlja RAZPIS za podelitev občinskih priznanj v letu 2006 - naziv »častni občan občine Markovci« - plaketa Občine Markovci - listina Občine Markovci I. Ob~ina Markovci podeljuje priznanje: 1. Naziv »~astni ob~an ob~ine Markovci« se podeli posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih podro~jih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu ob~ine. 2. Plaketa Ob~ine Markovci se podeli posameznikom v ob~ini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli podro~ju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem podro~ju dela. 3. Listina Ob~ine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju ob~ine, za ve~letno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja ob~ino. II. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v ob~ini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja. III. Pobude za podelitev priznanj Ob~ine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politi~ne stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki. IV. Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Ob~ine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, najkasneje do 3. aprila 2006. Priznanja bodo podeljena ob letošnjem ob~inskem prazniku. Franc Kekec, župan občine Markovci Petek, 3. marec 15.00 Ptuj, dvorana Gimnazije, koncert odličnega mladega klasičnega kitarista Bora Zuljana Gorišnica, v novi občinski dvorani, zanimivo zgodovinsko predavanje, Veneti, skrivnosten narod, predaval bo Robert Petrič Skorba, Dom krajanov, vabljeni na Matijeve dogodivščine iz Avstralije Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, tema večera, Sv. Pavel apostol narodov 19.30 do 21.00 Ormož, prostori gimnazije, odbojka 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Kako se dan lepo začne, za izven Ptuj, CID, nastopil bo odlični mladi klasični kitarist Bor Zuljan Maribor, SNG, premiera, Živalska farma, MalOd, za izven Ptuj, v gostilni Lužnik in v Mercatorjevi Blagovnici si lahko ogledate razstavo ptujske slikarke Rozine Šebetič Ptuj, CID, na ogled je fotografska razstava mednarodne mladinske foto delavnice, ki je bila poleti 2005 v mestecu Balatonalmadi na Madžarskem, udeležili so se je tudi trije ptujski fotografi: Boris Voglar, Ozren Blanuša in Mojca Pišek 18.00 19.00 19.00 20.00 20.00 Sobota, 4. marec 9.00 Ključarovci, gasilski dom, šahovsko tekmovanje za gasilsko mladino in člane 10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Rokec na drugem koncu sveta, za abonma Lutka in izven 11.00 Maribor, SNG, Ropotiljček, evritmijska predstava za otroke, gostuje Zagrebški evritmijski ansambel IONA, StaDvo, za izven 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Rokec na drugem koncu sveta, za abonma Račka in izven 18.00 Draženci, vaški dom, komedija Boeing - Boeing, predstava KD Draženci 18.00 Lovrenc na Pohorju, Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 18.00 Majšperk, dvorana TVI, komedija Niti tat ne more pošteno krasti, predstava DPD Svoboda Majšperk 19.00 Sveti Tomaž, dom krajanov, premiera komedije, Odvetnikova hči, predstava KD Frana Ksavra Meška iz Svetega Tomaža 19.00 Grajena, komedija Podnajemnik, KD Vitomarci 19.00 Maribor, SNG, Radio and Juliet, VelDvo, za izven 19.00 Maribor, SNG, Zločin na kozjem otoku, Kom Od, za izven 19.30 Maribor, SNG, Glasba - dih kipov, tišina slik, evritmijska predstava, StaDvo, za izven 20.00 Ptuj, CID, Večer flamenka, nastopil bo vodilni flamenko kitarist v Sloveniji Matjaž Stošič ob spremljavi tolkal - Planinsko društvo Ptuj, vas vabi na Roglo - Triji kralje (smučanje, tekaški pohod), vodi T. Purg, dodatne informacije na telefonu 777 15 11 Nedelja, 5. marec 15.00 Žetale, prosvetna dvorana, komedija Niti tat ne more pošteno krasti, predstava DPD Svoboda Majšperk Ponedeljek, 6. marec 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, dvoranski hokej 19.00 Maribor, SNG, Zločin na kozjem otoku, KomOd, za izven TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Predsednik države dr. Janez Drnovšek je obiskal ptujski grad. Ptujski župan sprejel Henryja van de Kroona, predsednika združenja evropskih karnevalskih mest. Študentje humanističnih ved raziskujejo pustne šege in navade. Turistična zveza Slovenije nagradila novinarje na področju turizma. Zaplesali so dornavski cigani. Otroška pustna povorka pred Mestno hišo. Tradicionalna otroška maškarada. Utrinek s pustne karnevalske povorke. Pokop pusta. KINO Ptuj 3., 4. in 5. marec, ob 18.00 Munchen. Ob 20.00 Odgrobadogroba. KOLOSEJ Maribor Petek, 3. marec, ob 17.40, 19.50, 22.00 in 00.10 Krvavi hostel. Ob 16.35, 19.00, 21.20 in 23.40 Snaha, da te kap. Ob 16.30, 19.10 in 21.50 Siriana. Ob 15.40, 17.50, 20.00 in 22.10 Velika družina, veliko smeha. Ob 16.50, 19.15, 21.40 in 00.05 Cacanova. Ob 20.30 in 23.20 Hoja po robu. Ob 16.10 in 18.20 Vesoljska avantura. Ob 18.00 Prevzetnost in pristranost. Ob 16.45, 18.50, 21.00 in 23.10 šušlja se _ Ob 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 20.20 in 23.05 Gora Brokeback. Ob 16.40 in 18.30 Mali pišček. Ob 20.40 Munchen. Sobota, 4. marec, ob 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 in 00.10 Krvavi hostel. Ob 14.15, 16.35, 19.00, 21.20 in 23.40 Snaha, da te kap. Ob 13.50, 16.30, 19.10 in 21.50 Siriana. Ob 13.30, 15.40, 17.50, 20.00 in 22.10 Velika družina, veliko smeha. Ob 14.20, 16.50, 19.15, 21.40 in 00.05 Cacanova. Ob 20.30 in 23.20 Hoja po robu. Ob 14.00, 16.10 in 18.20 Vesoljska avantura. Ob 15.20 in 18.00 Prevzetnost in pristranost. Ob 14.35, 16.45, 18.50, 21.00 in 23.10 šušlja se _ Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 20.20 in 23.05 Gora Brokeback. Ob 13.00, 14.50, 16.40 in 18.30 Mali pišček. Ob 20.40 Munchen. Nedelja, 5. marec, ob 15.30, 17.40, 19.50 in 22.00 Krvavi hostel. Ob 14.15, 16.35, 19.00 in 21.20 Snaha, da te kap. Ob 13.50, 16.30, 19.10 in 21.50 Siriana. Ob 13.30, 15.40, 17.50 in 20.00 Velika družina, veliko smeha. Ob 14.20, 16.50, 19.15 in 21.40 Casanova. Ob 20.30 Hoja po robu. Ob 14.00, 16.10 in 18.20 Vesoljska avantura. Ob 15.20 in 18.00 Prevzetnost in pristranost. Ob 14.35, 16.45, 18.50 in 21.00 šušlja se _ Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 20.20 Gora Brokeback. Ob 13.00, 14.50, 16.40, 18.30 Mali pišček. Ob 20.40 Munchen. 30 ŠtajerskiTEUHlK Poslovna in druga sporočila petek • 3. marca 2006 Rabljena vozila TIP LETNIK NA MESEC SAMO CLIO 1,2/3V FIDJI 1998 19.272 SIT CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE 2004 30.168 SIT FORD GALAXY 1,9 TD! 2000 45.023 SIT KANGOO 1,5 dCI/80 2005 47.243 SIT KANGOO 1,5 dCI/80 2005 47.243 SIT MERCEDES 200 CDI 2002 66.921 SIT R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP. 2002 51.914 SIT SEAT CORDOBA VARIO 1,4 1999 20.374 SIT SEDANE DIN. LUX 2,0/16V 2004 60.946 SIT VOLSWAGEN POLO CLASSIC 1998 15.161 SIT VW POLO VARIANT 1,6 1998 22.205 SIT VW GOLF 1,6 HIGHLINE 1998 28.024 SIT Tovorna vozila R KANGOO 1,2 RL EXPRESS 1999 16.080 SIT R KANGOO 1,2 RL EXPRESS 1999 16.845 SIT R MASTER 2,5d MTR 1999 28.331 SIT Visina mesečnega obroka je izračunana na podlagi Icredita dr na dobo 84 mesecev. n mb NOM 7,45 RKMAUI.T OBUUBA KUPCU: - Brezplačen preizkus -105tofk kontrole na vozilu - Teh n lina kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila) Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avta.miklavz@eniail.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA s,T t BARVA ALFA ROMED1451,4 TS 1998 670.000 2.795,86 RDEČA AUDI AG 1,9 IDI 1997 2.090.000 8.721,41 KOV. TUR. ZELEN AUDI A61,9 IDI KAHAV. 1999 2.650.000 11.058.25 MDDRA BMW 525 TDS 1997 1.BB0.000 7.845,16 MODRA CITROEN BERUNG01,4 i 1999 890.000 3.713.96 SREBRN F0RDMDNDE02.GTDCIKARAV. 2003 2.380.000 9.931.56 SREBBN HYUNDAI ACCENT 1,5 GLS 1997 650.000 2.712.46 KDV. ZELENA HYUNDAI ELANTRA 2,0 CR Dl 2003 1.490.000 6.217.05 KDV.ZIATA OPEL AGILA 1,2 ENYOJ 2004/12 1.866.000 7.761,64 SREBBN OPELASTRAIBLIMUZ. 1997 666.000 2.754,13 RDEČA PEUGEUT4071,6Hni 2005 4.556.000 18.966,81 KDV. SIV. MODRA RENAULT CLI01,2 RN 1996 506.000 2.066.46 KDV. MODRA ŠKODA 0CTAVIA1.GGU(LIMUZ. 1998 1.046.000 4.423.36 KDV. MDDRA VWGDLFHI1,9T1]IKARAV. 1997 986.000 4.089.46 KDV. ZELEN VW GOLF 1.9 SOI KARAV. 2001 1.786.000 7.427.86 BELI Na zalogi preko 40 vozil. Zima se trnja! POSKRBITE DA VAM BO TOPLO! Popolna razprodaja štedilnikov, peči, električnih radiatorjev 25% POPUST za štedilnike na trda goriva Fekonja 20% POPUST za štedilnike na trda goriva Plamen 15% POPUST za kamine, oljne peči, kaloriferje, plinske peči, el. radiatorje Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 Akoyo podpir^o slovenske mlekaiTie In pridelovalo! mleka s svQ)jinl zadrugami v sodeloval^ z Ministrstvom za kmet^stvo, gozdarstvo in prehrano. www.radllTnaniomleko.oom Zaupam mleku iz dežele, kjer sem doma. Zaupam pridelovalcem, M tradicyo in dolgoletne izkušnje bogatao z najnovejšimi dognaAji. Zato zaupam tudi domačim mlečnim izdelkom, saj so kakovostni, hranjivi in zdrayju koristni. S tem, ko posegam po njih, zagotavljam delo številnim, hkrati pa pomagam ohraniti domače podeželje. RAP/ /MAMO MU^Kdi r d.c www.smigoc.si SALON POHliTVA SPUHLJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05 SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Traianovo 1, Ptuj (ob Moribonki cesti), tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETiČN! NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obrocnego odplociio PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH^ PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH g^l ODŠKODNINE ODKUP DELNIC STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Trstenjakova 5 ii]..ta>»<.,i..ML) 18 17 «lože Voglar s. p. Zabovci 98,2281 Markovci 1ÏI: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204 Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 wwv/.belcont.si NASA IZVEDBA- VASATOPLINA DOMA, RADOST ZIVUENJA ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po d. 0038549 372-605 poslovna skupina priznanje za najbol/še dosežke v graMeniStm: • ZAMONTAŽOPVC OKEN IN VRAT • ZA PROIZVODNJO Priporočamo se s svojimi izdoild in storitvami: r okna |i'' vrata |||' garažna vrata |i'' industrijska vrata r senčila |i'' zimski vrtovi |i'' izolacijske steklene fasade NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ? Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter le-asinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23. KAmOSTJEPRVA DANA BESEDA OBVEZUJE Kupujte v Tušu in "tankajte" ceneje i ■o i tus oil Z večjimi nakupi v trgovinah in drogerijah Tuš do še cenejšega goriva na bencinsl