GEOLOGIJA 25/1, 167—188 (1982), Ljubljana
UDK 56.016.3:551.761.3(497.12) = 863
Konodonti iz amfìklìnskìh skladov in baškega dolomita
Conodonts from Amphiclina beds and Baca dolomite
Tea Kolar-Jurkovšek
Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
V dolini rečice Davča na Gorenjskem sta znani dve značilni zgornje-
triadni litološki enoti. To sta 1. skrilavec in apnenec amfiklinskih skladov
in 2. dolomit in apnenec baškega faciesa. Stratigrafski položaj amfiklin-
skih skladov je bil paleontološko določen že prej. Konodonti, najdeni
v tej formaciji sedaj, dokazujejo interval zgornjetuvalska-spodnjelacij-
ska podstopnja. Iz apnenca baškega faciesa je bila sicer že znana školjka
Halohia, ki kaže na noriško stopnjo, za dolomit sam pa je veljalo, da je
brez fosilov. Sedaj je bil v spodnjem delu dolomita najden ploščasti kono-
dontni element Epigondolella postera, razširjen v lacijski in sevatski
podstopnji.
Abstract
Along the Davča river in Upper Carniola two Upper Triassic litho-
logical associations occur. They are 1. shale and limestone that make the
so called Amphiclina beds, and 2. Baca dolomite and limestone. The
stratigraphie position of the Amphiclina beds has already been reported
by another authors. Conodonts retrieved from this formation prove the
interval Upper Tuvalian-Lower Lacian substage. Halobia determined
from the formation prove the interval Upper Tuvalian-Lower Lacian
substage. Halobia determined from the limestone intercalated within the
Baca dolomite points to the Norian stage. Nevertheless the Baca dolomite
itself has been considered to be devoid of fossils. The present author
however succeded in finding platform conodont element of Epigondolella
postera in the lowermost portion of the Baca dolomite. Thereby the
interval Lacian-Sevatian substage is indicated.
Uvod
Amfiklinski skladi so zanimiv člen alpskega triadnega sistema; z njimi
so se ukvarjali že pred več kot sto leti, ko so se začele geološke raziskave
slovenskega ozemlja. O njih je prvi pisal D. S t u r leta 1858. Za njim so to
formacijo preučevali A. Bittner, F. Kossmat, I. Rakovec, D. Ku-
š č e r in v novejšem času geologi, ki kartirajo ozemlje listov Tolmin in Kranj.
168 Tea Kolar-Jurkovšek
Stratigrafski položaj amfiklinskih skladov je bil definiran z makrofavno, pa
tudi s konodonti.
Iz dolomita baškega faciesa doslej fosili niso bili znani. Zato je bila tem bolj
zanimiva moja naloga, najti v njem konodonte. V Selški dolini smo v dveh
profilih vzeli 14 vzorcev, in sicer ob spodnjem toku potoka Davča devet vzor-
cev apnenca v amfiklinskih skladih in en vzorec baškega dolomita. V profilu
na zahodnem pobočju Žbonta smo vzeli štiri vzorce apnenca. Apnene vzorce
smo raztopili v ocetni kislini, dolomitnega pa v monoklorocetni kislini. Vzorce
je pripravil S. Zakrajšek v laboratoriju Geološkega zavoda.
Konodontne elemente sta posnela na elektronskem mikroskopu JEOL tekstil-
nega inštituta univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani mag. V. Bukošek in
T. Crnoša.
Konodontni material je shranjen na Geološkem zavodu v Ljubljani pod
naslednjimi številkami: 1248—1255, 1258, 1264 in 1260—1263.
Raziskovanje sta financirala Raziskovalna skupnost Slovenije in Geološki
zavod. Obema se zahvaljujem, da sta mi omogočila delo na področju določevanja
konodontov. Enako se zahvaljujem K. Gradu, vodji laboratorijev Geološkega
zavoda, za sodelovanje pri terenskem profiliranju.
Dosedanje raziskave
Na podlagi favne je štel D. S t u r (1858) amfiklinske sklade h cassianskim
plastem. Njihovo brahiopodno favno je pozneje preučil A. B i 11 n e r (1890)
in določil več novih vrst rodu Amphiclina. F. Kossmat (1903, 1907, 1910,
1913) je amfiklinske sklade prav tako uvrstil med cassianske, nadaljnje raz-
iskave pa so pokazale, da je njihov mlajši del celo karnijski.
Ko je F. Kossmat (1913) razširil pojem psevdoziljskih skladov, je štel
mednje tudi amfiklinske. Neglede na to, da je I. R a k o v e c (1950) obe for-
maciji zopet ločil, sta ju K. Grad & L. F e r j a n č i č (1976) ponovno zdru-
žila.
H. Flügel in A. Ramovš (1970) sta po konodontih uvrstila amfiklin-
ske sklade na listu Tolmin v tuvalsko podstopnjo zgornjekarnijske stopnje.
Konodonte v amfiklinskih skladih v dolini Bače, Koritnice ter na območju
Porezna in Davče je našel A. Ramovš (1975, neobjavljeno; 1978 b, v skriptih
za slušatelje geologije).
F. Kossmat (1910) je v razlagi geološke karte Skofja Loka-Idrija
1 : 75 000 napisal, da so fosili v baškem faciesu roženčevega dolomita in apnenca
v krovnini amfiklinskih skladov redki. Paleontološkega dokaza za njegovo
uvrstitev v retsko stopnjo ni našel; pripomnil je le, da ima baški facies zgornje-
triadnega dolomita in apnenca vmesni položaj med dachsteinskim apnencem
na severu in dolomitom na jugu ter prehaja lateralno proti zahodu v normalno
razvit svetel dolomit in dachsteinski apnenec.
K. Grad in L. Ferjančič (1976) sta določila stratigrafski položaj
baškega dolomita in apnenca le po legi med psevdoziljskimi skladi v njegovi
talnini in jurskim skrilavcem v krovnini. M. Jelen (1978, neobjavljeno) je
v vzorcu apnenca baškega faciesa določil školjko Halohia, ki kaže na noriško
stopnjo. Po B. Ogorelcu (1977, neobjavljeno) je težko ugotoviti, v kakšnem
okolju je nastajal baški dolomit. Na plitvovodno okolje kaže dolomit z delno
laminirano teksturo v neposredni krovnini amfiklinskih skladov.
Konodonti iz amfiklinskih skladov in baškega dolomita 169
Sl. 1. Položajna skica konodontnih vzorcev iz doline Davče in zahodno od Zbonta
Fig. 1. Location sketch map of the conodont sample points from the Davča valley and
west of Zbont
Opis profilov v dolini Davče in na zahodnem pobočju Žbonta
V dolini potoka Davče in na zahodnem pobočju Zbonta prihajata na površje
temno sivi skrilavec in apnenec, ki sta bila v literaturi povečini opisana kot
amfiklinski skladi. V dolini Davče prehajata v svetli ploščati baški dolomit,
medtem ko je v profilu na zahodnem pobočju Zbonta prehod le nakazan, saj
se v najvišjem delu golice nahaja dolomitizirani apnenec.
Vzorčevani profil v dolini Davče je dolg približno 370 m. V njem se menja-
vata med seboj temno sivi, skoraj črni apnenec in skrilavec, ki rjastordeče
prepereva. Med skrilavcem se tu in tam pojavi lapor. Iz tega dela profila sem
pregledala osem vzorcev, B. Jelen pa je v enem vzorcu skušal najti ostanke
flore. Na amfiklinskih skladih leži sivi ploščasti dolomit baškega faciesa; iz
njegovega spodnjega dela sem vzela en vzorec.
Dolžina vzorčevanega profila na zahodnem pobočju Zbonta je približno 20
metrov. Prevladuje črni glinasti skrilavec, ki vsebuje zelo redke plasti apnenca.
Skrilavec navzgor prehaja v dolomit. Iz karbonatnih sedimentnih kamenin sem
pregledala štiri vzorce.
Vzorci iz obeh profilov so vsebovali zelo bogato konodontno favno (tabela 1
in 2). Po konodontih sta si oba profila zelo podobna; v obeh se nahaja element
Epigondolella nodosa, ki datira starost njunih plasti (tuval Ill-lac I). V dolini
Davče spremljajo ta element E. parva, E. primitia, Neogondolella polygnathi-
formis in Gondolella navícula; v profilu na Žbontu pa E. ahneptis, E. echinata,
E. primitia in G. navícula. Vejnate elemente, enantiognathiforme in hindeodel-
Tabela 1. Pogostnost konodontov v amfiklinskih skladih in v baškem faciesu dolomita
v dolini Davče
Table 1. Distribution of conodonts in the Amphiclina beds and Baca dolomite from
the Davča valley
Tabela 2. Pogostnost konodontov v amfiklinskih skladih na
zahodnem pobočju Zbonta
Table 2. Distribution of conodonts in the Amphiclina beds
from the western slope of Zbont
Konodonti iz amfiklinskih skladov in baškega dolomita 171
liforme, so vsebovali le štirje vzorci št. 15, 16, 17, 18 (glej si. 1), prioniodiniformi
element pa le vzorec št. 32. Vzorec dolomitiziranega apnenca (št. 30) z elemen-
tom E. nodosa predstavlja prehod v baški dolomit. Po konodontnem elementu
ga lahko prištejemo k spodaj ležeči skladovnici. Dolomitni vzorec (št. 32) je
vseboval ploščaste elemente ene same vrste E. postera. Ta element se pojavlja
od laca III do sevata II; bolj natančno ni mogoče določiti starosti spodnjega
dela baškega dolomita. Pomembno pa je, da so konodontni elementi iz dolomit-
nega vzorca dobro ohranjeni in bodo prispevali k rešitvi vprašanja o starosti
zgornjega dela baškega dolomita.
Opis konodontov
Taksonomija elementov je opisana v skladu s katalogom konodontov (W.
Z i e g 1 e r , 1973 in 1977), ali s prvim opisom, če element ni zajet v katalogu.
Epigondolella abneptis (Huckriede, 1958)
Tabla 4, si. 3, 4
1958 Polygnathus ahneptis n. sp. — Huckriede, 156—157, Taf. 12, Fig. 30—
34, Taf. 14, Fig. 1, 2, 12—13, 16—22, 27, 47—57.
1963 Polygnathus ahneptis Huckriede. — Bender &  Kockel, Taf. LIV
(I).
1965 Polygnathus ahneptis Huckriede. — S p asov, 29, Tabi. 1, fig. 12—14.
1967 Gladigondolella ahneptis Huckriede. — Nohda & Setoguchi, 232,
PI. 2, Figs. 1—7.
1968 Tardogondolella ahneptis (Huckriede). — Bender, 531, Taf. 4, Fig. 29,
30, Taf. 5. Fig. 21.
1968 a Gladigondolella ahneptis (Huckriede). — Hayashi,  68, PI. 2, figs.
6 a—c, 7 a—c, 8 a—d.
1968 b Gladigondolella ahneptis (Huckriede). — Hayashi, 305.
1968 Epigondolella ahneptis (Huckriede). — Mosher, 936, PI. 118, figs. 22—
30.
1968 Gladigondolella ahneptis (Huckriede). —  Nogami,   122, Taf. 8, Fig.
1—5.
1970 Epigondolella ahneptis (Huckriede). — Sweet et al., PI. 1, Figs. 18, 27.
1971 Epigondolella ahneptis (Huckriede). — Đurđanović, si. 1, 2 a—b.
1971 Tardogondolella ahneptis (Huckriede). — Mock, Taf. 4, Fig. 2, 4, 6, 11,
Taf. 5, Fig. 3 a, b, 4, 12.
1972 Metapolygnathus ahneptis ahneptis (Huckriede). —   K o z u r ,   Taf. 6,
Fig. 10—21, Taf. 7, Fig. 12—18.
1973 Epigondolella ahneptis (Huckriede). — Krystyn, Taf. 4, Fig. 1—3.
1974 Metapolygnathus ahneptis ahneptis (Hayashi). — Kozur, 18.
1976 b Epigondolella ahneptis (Huckriede). — Budurov,   103, Taf. 2, Fig.
20—23.
1977 Epigondolella ahneptis (Huckriede). — Budurov, 42—43, PI. 1, figs. 1.
2; pl. 2, figs. 7, 8.
1977 Metapolygnathus ahneptis (Huckriede). —  Kozur  &  Mock,  Pl. 3,
Fig. 1—12.
172 Tea Kolar-Jurkovšek
1977 Metapolygnathus ahneptis (Huckriede). — Mišik et al., Pl. 7, Fig. 5,
6, 10.
1977 Epigondolella ahneptis (Huckriede). — Ziegler (ed.), 151, Epigondo-
lella — Pl. 1, Figs. 4 a—b.
1978 a Epigondolella ahneptis (Huckriede). — Ramovš, 52—53, Tab. 2, si. 3.
1979 Epigondolella ahneptis (Huckriede). — Kolar, 314, Tab. 2, si. 4.
1980 Metapolygnathus ahneptis ahneptis (Huckriede). — G u p t a et al., 592,
Pl. 3, fig. 1, Pl. 4, figs. 6, 7, 9, 10.
1980 a Metapolygnatus ahneptis (Huckriede). — Kovacs & Kozur, 557—
562, Pl. 3, figs. 2—5, pl. 4, figs. 1—3.
1980 a Metapolygnathus ahneptis ahneptis (Huckriede). — Kovacs & Ko-
zur, 562, 564—565, Pl. 3, figs. 2, 3, pl. 4, figs. 1, 3.
1980 b Metapolygnathus ahneptis ahneptis (Huckriede). — Kovacs & Ko-
zur, Taf. 14, Fig. 1, 2.
1980 Epigondolella ahneptis ahneptis (Huckriede). — Krystyn, Pl. 13, Fig.
8—11.
1980 Metapolygnathus abneptis (Huckriede).— Urošević & Sudar, Tab.
3, si. 5—7, Tab. 4, si. 1, 2.
1980 Epigondolella ahneptis (Huckriede). — Wardlaw & Jones, 900, Pl.
64, figs. 3—5, 7.
Material : enaintrideset primerkov.
Opis : Platforma elementa zavzema približno polovico celotne dolžine ele-
menta. Robovi platforme nosijo trnaste izrastke. Razporeditev in število teh
izrastkov sta različna na vsakem lateralnem robu. Najmlajši juvenilni stadij
tega elementa je podoben elementu E. hidentata. Zadnji del platforme nasled-
njih juvenilnih stadijev je praviloma štirioglat in morda res spominja na adult-
no obliko elementa E. pérmica. Zadnji del adultnih primerkov elementa E. ah-
neptis je štirioglat ali pa se konča s trnom. Prosti list je visok in ga sestavlja
šest do deset zob, z bazami med seboj zlitih. Višina prostih zobnih konic je
različna; zobje karine so nižji od tistih na prostem listu. Močneje razviti glavni
zob stoji ločeno od ostalih karinalnih zob. Nizki gredelj se proti zadnjemu
robu nesimetrično razcepi. Ozka bazalna brazda se konča z ovalno bazalno
jamico.
Element E. ahneptis se skupaj z elementom E. nodosa in E. pérmica po-
javlja v tuvalu III (anatropitno področje) in lacu I (cona kerri) ter sega še do
sredine sevata (cona suessi).
Epigondolella echinata (Hayashi, 1968)
Tabla 1, si. 1^
1968 a Gladigondolella ahneptis var. echinatus var. nov. — Hayashi, 68—
69, Pl. 2, figs. 1 a—C.
1968 b Gladigondolella ahneptis echinatus n. subsp. — Hayashi, 305.
1972 Metapolygnathus ahneptis echinatus (Hayashi). — Kozur, Taf. 6, Fig.
6—9.
1974 Metapolygnathus ahneptis echinatus Hayashi. — Kozur, 17, 18.
1977 Metapolygnathus ahneptis echirmtus (Hayashi). — Mišik et al.. Taf. 7,
Fig. 11.
Konodonti iz amfiklinskih skladov in baškega dolomita 173
1977 Epigondolella echinata (Hayashi). — Ziegler (ed.), 165, Epigondolella
— Pl. 1, Figs. 9 a—C.
1980 a Metapolygnathus echinatus (Hayashi). — Kovacs & Kozur, 569,
P. 3, Figs. 5, 6.
1980 b Metapolygnathus echinatus (Hayashi). — Kovacs & Kozur, Taf.
11, Fig. 4.
Material : sedem primerkov.
O p i s : Podolgovati element z ovalno platformo, ki je krajša od polovice
celotne dolžine elementa. Robovi platforme so valoviti in obkroženi z vozlički.
Prosti list navadno sestavlja sedem zob, ki imajo ploščaste dolge proste konice.
Zobje karine so vozličasti. Glavnemu zobu na aboralni strani ustreza ovalna
bazalna jamica, ki se nadaljuje v ozek bazalni žleb.
Element je opisi Hayashi (1968 a in b) iz formacije Adoyama (? noriška
stopnja), Kozur (1972) iz cone kerri, Kovacs & Kozur (1980 a) pa iz
cone macrolobatus (zgornji tuval) do cone dawsoni (spodnja noriška stopnja).
Epigondolella nodosa (Hayashi, 1968)
1968 a Gladigondolella abneptis var. nodosa var. nov. — Hayashi, 69, Pl. 2,
figs. 9 a—c.
1968 b Gladigondolella ahneptis nodosa n. subsp. — Hayashi, 305.
1972 Metapolygnathus nodosus (Hayashi). — Kozur, Taf. 3, Fig. 9.
1973 Epigondolella nodosa (Hayashi). —  Krystyn,   138—139, Taf. 3, Fig.
2—4.
1974 Metapolygnathus nodosus (Hayashi). — Kozur, 14—16.
1977 Metapolygnathus nodosus (Hayashi). — Budurov,  36, 37, PI. 5, figs.
6—8.
1977 Metapolygnathus nodosus (Hayashi). — Kozur & Mock, PI. 2, Fig.
2—7, 9—11.
1977 Metapolygnathus nodosus (Hayashi). — Mišik et al.. Taf. 8, Fig. 8.
1978 a Metapolygnathus nodosus (Hayashi). — Ramovš, 54, 58, Tab. 2, si. 2,
Tab. 3, si. 2, 4, 5.
1977 Epigondolella nodosa (Hayashi). —  Ziegler  (ed.), 183, Epigondolella
— PI. 2, Figs. 5 a—c.
1978 a Epigondolella nodosa (Hayashi). — Ramovš, 54—55, tab. 2, si. 2, tab.
3, si. 2, 4, 5.
1979 Epigondolella nodosa (Hayashi). — Kolar, 315, tab. 1, si. 5, tab. 2, si. 1,
tab. 3, si. 3, 4.
1979 Epigondolella nodosa (Hayashi). — Metcalfe et al., 743, Pl. 97, figs.
6, 7, 11.
1980 Gondolella nodosa (Hayashi). — Krystyn, PI. 12, figs. 1—7.
Material : petintrideset primerkov.
O p i s : Element E. nodosa se je razvil iz elementa Neogondolella polygnat-
hiformis z nastankom vozličastih izrastkov na lateralnih robovih platforme.
Dolžina platforme obsega približno polovico celotne dolžine elementa. Visoki
prosti del lista tvori pet do deset zob; njihova višina pada proti zadnjemu
robu. Število prostih zob na karini je različno, navadno sta dva ali štirje in so
174 Tea Kolar-Jurkovšek
med seboj ločeni. Glavni zob je osamljen in nekoliko močnejši od ostalih zob
na karini. Po vsej dolžini aboralne strani se razteza nizki gredelj, ki kaže ten-
denco razcepitve.
Podobnost z elementom E. primitia je nakazana pri opisu tega elementa.
Element ima stratigrafsko razširjenost kot E. primitia: cona macrolobatus in
cona kerri.
Epigondolella parva (Kozur, 1972)
1972 Metapolygnathus parvus n. sp. — Kozur, 8, Taf. 6, Fig. 2—5.
1977 Epigondolella parva (Kozur). — Ziegler  (ed.), 185, Epigondolella —
Pl. 1, Figs. 5a—b.
1978 Metapolygnathus parvus Kozur. — Gupta, 173—174, Taf. 1, Fig. 2 a—b.
1980 a Metapolygnathus parvus Kozur. — Kovacs & Kozur, Pl. 4, Fig. 4.
1980 b Metapoíypnaíhus paruiis Kozur.— Kovacs & Kozur, Taf. 11, Fig.
1, 2, 3.
1980 Gondolella parva Kozur. — S z a b o et al., Pl. 59, Figs. 12, 13 a, b.
Material : štirje primerki.
O p i s : Platforma je nekoliko daljša od tretjine celotne dolžine elementa.
Robovi platforme so valoviti. Platforma je najširša na prednjem delu, proti
zadnjemu robu pa se zoži. Prosti list sestavlja šest ali sedem zob, zlitih med
seboj do polovice višine; proste zobne konice so dolge in tanke. Med zobmi
prostega lista in karino je nekakšna vrzel. Zobje karine, navadno štirje, so
nižji od tistih na listu. Glavni zob je osamljen. Bazalna jamica ne leži termi-
nalno, ampak na koncu zadnje tretjine platforme in jo obkroža dokaj visoka
zanka gredlja.
H. Kozur (1972) je navedel element od cone dilleri do cone macrolobatus,
S. Kovacs & H. Kozur (1980 a, 1980 b) iz plasti zgornjetuvalske pod-
stopnje in z meje med karnijsko in noriško stopnjo, ter V. J. Gupta (1980)
iz noriških plasti.
Epigondolella pérmica (Hayashi, 1968)
Tabla 3, si. 1
1968 a Gladigondolella ahneptis var. pérmica var. nov. — Hayashi, 69, Pl.
2, Figs. 3 a—c.
1968 b Gladigondolella ahneptis pérmica n. subsp. — Hayashi, 305.
1972 Metapolygnathus ahneptis permicus (Hayashi). — Kozur, Taf. 7, Fig.
22 a—c.
1972 Epigondolella pérmica (Hayashi). —  Kozur   &   Mostler,   Taf. 2,
Fig. 5.
1973 Epigondolella pérmica (Hayashi). — Krystyn, 140, Taf. 3, Fig. 5, Taf.
5, Fig. 1—3.
1974 Metapolygnathus ahneptis permicus (Hayashi). — Kozur, 18.
1977 Metapolygnathus permicus (Hayashi). — Budurov, 37, 38, PI. 5, Figs.
27—29.
1977 Epigondolella pérmica (Hayashi). —  Ziegler  (ed.), Epigondolella —
PI. 1, Figs. 7 a—c.
Konodonti iz amfiklinskih skladov in baškega dolomita 175
1978 Tardogondolella ahneptis pérmica (Hayashi). — Mirauta & Gheor-
ghian, Pl. 2, Fig. 13.
1978 a Epigondolella pérmica (Hayashi). — Ramovš, 56, 58, Tab. 2, si. 1, 4,
6, Tab. 3, si. 6.
1979 Epigondolella pérmica (Hayashi). — Kolar, 315—316, Tab. 3, si. 1, 2.
1980 Epigondolella pérmica (Hayashi). — Wardlaw & Jones, 900, Pl. 64,
Fig. 2.
Material : šest primerkov.
O p i s : Variabilnost tega elementa se kaže že v dolžini platforme. Nanjo
je opozorilo več avtorjev. Platforma ni vedno simetrična, saj ima lahko zažetek
le na enem lateralnem robu, ali na obeh. Zadnji rob platforme je navadno
oglat. Prednja robova platforme nosita vozličke. List sestavlja osem ali deset
zob, ki so na bazi med seboj zliti. Glavni zob je z vrzeljo ločen od ostalih. Glo-
boka bazalna jamica se nadaljuje v žleb, obdan s širokim gredljem, ki se na
zadnjem delu vilasto razcepi.
Stratigrafska razširjenost elementa po L. Krystynu (1973) sega od naj-
višjega dela karnijske stopnje (najvišji del anatropitnega področja) do konca
alaunske podstopnje.
Epigondolella postera (Kozur & Mostler, 1971)
Tabla 4, si. 1, 2
1968 Epigondolella ahneptis (Huckriede). — Mosher, Pl. 118, Figs. 20, 21.
1972 Metapolygnathus posterus hayashi (Kozur & Mostler). — Kozur, Taf. 6,
Fig. 22.
1972 Metapolygnathus posterus posterus (Kozur & Mostler). — Kozur, Taf.
6, Fig. 23—25.
1972 Epigondolella postera hayashi Kozur & Mostler n. sp. — Kozur &
Mock, Abb. 1 a, b.
1972 Epigondolella postera (Kozur & Mostler). — Kozur & Mostler, Taf.
4, Fig. 1, 2.
1973 Epigondolella postera (Kozur & Mostler). — Krystyn, 141, Taf. 5, Fig.
5, 6.
1974 Metapolygnathus posterus (Kozur & Mostler). — Kozur, 25.
1977 Epigondolella postera (Kozur & Mostler). — Budurov, 43, 44, PI. 5,
Figs. 25, 26.
1977 Metapolygnathus posterus (Kozur & Mostler). — Kozur & Mock,
Pl. 3, Fig. 19—21.
1977 Metapolygnathus posterus (Kozur & Mostler). — Mišik et al.. Taf. 7,
Fig. 17, Taf. 8, Fig. 17.
1977 Epigondolella postera (Kozur & Mostler). — Ziegler (ed.), Epigondo-
lella — PI. 1, Figs. 3 a—c.
1979 Metapolygnathus posterus (Kozur & Mostler). — Gaždzicki, Kozur
& Mock, Pl. 5, fig. 14.
1979 Epigondolella postera (Kozur & Mostler). — Kolar, 316, Tab. 2, si. 3.
1980 Metapolygnathus posterus (Kozur & Mostler). — Gupta et. al., 593,
Pl. 2, figs. 7—8, Pl. 5, figs. 1—9.
176 Tea Kolar-Jurkovšek
Tabla 1 — Plate 1
Epigondolella echinata (Hayashi)
Zahodno od Zbonta, vzorec št. 28
West of Zbont, sample 28
SI. 1: od strani, 190 X
Fig. 1: lateral view, 190 X
SI. 2: od zgoraj, 190 X
Fig. 2: oral view, 190 X
SI. 3: od strani, 160 X
Fig. 3: lateral view, 160 X
SI. 4: povečan del lista, 630 X
Fig. 4: enlarged view of the blade, 630 X
1980 a Metapolygnathus posterus (Kozur & Mostler). — Kovacs & Kozur,
574.
1980 b Metapolygnathus posterus (Kozur & Mostler). — Kovacs & Kozur,
Taf. 14, Fig. 7.
1980 Epigondolella postera (Kozur & Mostler). — Krystyn,  PI. 13, Figs.
15—18.
1980 Metapolygnathus posterus (Kozur & Mostler). — Urošević  &  Su-
dar, Tab. 3, si. 8, 9.
Material : šestnajst primerkov.
O p i s : Platforma zavzema približno polovico dolžine elementa in nosi na
sprednjem delu dva do štiri močne stranske zobe. Zadnji del platforme je brez
zob, se precej zoži in se koničasto konča; koničasti del je le rahlo premaknjen
vstran. Zobje prostega lista imajo dolge proste konice. Na karini je dvoje ali
troje izoliranih in močnejših zob, ki jih vrzel loči od glavnega zoba. Gredelj
je nizek, polkrožno obdaja bazalno jamico in se nadaljuje v ozko brazdo.
Element se v Salzkammergutu pojavlja od zgornjega dela spodnjenoriške
stopnje (cona magnus) do spodnjega dela zgornjenoriške stopnje (cona suessi)
(L. Krystyn, 1973).
Epigondolella primitia Mosher, 1970
Tabla 2, si. 1, 2
1968 Gladigondolella abneptis (Huckriede). — Nogami, pl. 8, fig. 8.
1970 Epigondolella primitia n. sp. — Mosher, 740, pl. 110, figs. 7—13, 16, 17.
1977 Epigondolella primitia Mosher. — Ziegler  (ed.), 193—194, Epigondo-
lella — Pl. 2, Figs. 3 a—C.
1979 Epigondolella primitia Mosher. — Metcalfe et. al., 743—744, Pl. 97,
figs. 8, 9, 12—20.
1980 b Metapolygnathus nodosus (Hayashi).— Kovacs & Kozur, Taf. 11,
Fig. 3, 4.
1980 Epigondolella primitia Mosher. — Krystyn, pl. 13, figs. 1—7.
Konodonti iz amfiklinskih skladov in baškega dolomita 177
12 — Geologija 25/1
178 Tea Kolar-Jurkovšek
Tabla 2 — Plate 2
Epigondolella primitia (Mosher)
Dolina Davče, vzorec št. 28
Davča valley, sample 28
SI. 1: poševno od strani, 126 X
Fig. 1: oblique lateral view, 126 X
SI. 2: povečan del platforme, 630 X
Fig. 2: detail of the platform, 630 X
Neogondolella polygnathiformis (Budurov & Štefanov) /
Epigondolella nodosa (Mosher) — prehodna oblika; transitional form
Dolina Davče, vzorec št. 18
Davča valley, sample 18
SI. 3: platforma elementa, 190 X
Fig. 3: platform of the element, 190 X
SI. 4: povečan del platforme, 630 X
Fig. 4: detail of the platform, 630 X
Material : šest primerkov.
O p i s : Po nastanku vozličev na sprednjem delu lateralnih robov platforme
sklepa L. C. Mosher (1970), da se je element E. primitia razvil iz elementa
Neogondolella polygnathiformis. Element je podoben elementu E. nodosa; skup-
na jima je stratigrafska razširjenost, kakor tudi isti prednik. Element E. pri-
mitia moremo ločiti od tipičnega elementa E. nodosa po večjem razmerju dol-
žina : širina, konstrukciji prednjega dela platforme in po prisekanem zadnjem
robu platforme.
Različni avtorji so navedli ta element v coni macrolobatus in v coni kerri.
Gondolella navicula (Huckriede, 1958)
1958 Gondolella navicula n. sp. — Huckriede, 147—148, Taf. 11, Fig. 1—4,
13—19, 27, 35, Taf. 12, Fig. 2—8, 10, 15—22, 24—27.
1962 Gondolella navicula Huckriede. — Budurov, 116, Tabi. 1, fig. 34—38.
1963 Gondolella navicula Huckriede. — Bender & Kockel, Taf. LIV (I).
1963 Gondolella navicula Huckriede. — M i r a u t a , 492, Fig. 2—5.
1965 Gondolella navicula Huckriede. — Budurov &  Štefanov,  117—
118, Taf. 2, Fig. 1—11, Taf. 3, Fig. 1, 2, 8—13.
1965 Gondolella navicula Huckriede. — Mosher & Clark, 560—561, pl.
66, figs. 10, 14, 16—21.
1965 Gondolella navicula Huckriede. — S p a s o v , 27, Tabi. 1, fig. 6, 7.
1966 Gondolella navicula Huckriede. — Clark &  Mosher,  391, Pl. 47,
figs. 16—18, 20.
1966 Gondolella navicula Huckriede. — Ishii & Nogami, Pl. 1, Fig. 6—8.
1967 Gondolella navicula Huckriede. — Pomesano-Cherchi, 232, Tav.
17, fig. 16—20.
Konodonti iz amfiklinskih skladov in baškega dolomita 179
180 Tea Kolar-Jurkovšek
Tabla 3 — Plate 3
Epigondolella pérmica (Hayashi)
Dolina Davče, vzorec št. 23
Davča valley, sample 23
SI. 1: od spodaj, 253 X
Fig. 1: aboral view, 253 X
Prioniodiniformi element
Prioniodiniform element
Dolina Davče, vzorec št. 32
Davča valley, sample 32
SI. 2: od strani, 315 X
Fig. 2: lateral view, 315 X
SI. 3: detajl si. 2, 630 X
Fig. 3: detail of the fig. 2, 630 X
1967 Gondolella navicula Huckriede. — Nakazawa & Nogami, Pl. 1,
Figs. 12, 13.
1968 Neogondolella navicula (Huckriede). — Bender, 518—519, Taf. 4, Fig.
2, 4, 5, 8.
1968 Paragondolella navicula (navicula) (Huckriede). — Mosher, 939, PI.
116, figs. 20—27, PI. 117, figs. 1—5.
1968 Gondolella navicula Huckriede. — Nogami, 126—127, Taf. 8, Fig. 12—
26, Taf. 11, Fig. 4.
1969 Gondolella navicula Huckriede. — Urošević & Marković, 227,
Tabla 1, si. 1, 2, 3.
1971 Gondolella navicula (Huckriede). — Mock, Taf. 5, fig. 2, 5, 6, 7, 9, 10, 13.
1971 Gondolella navicula navicula (Huckriede). — Mock, Taf. 5, fig. 11, 15.
1971 Paragondolella navicula (Huckriede). — Trammer, PI. 2, Fig. 8.
1971 Paragondolella navicula (Huckriede). — Đurđanović, si. 6 a, b, 7 a,
b, 9.
1972 Paragondolella navicula navicula (Huckriede). — Budurov & Šte-
fanov, 844, Taf. 2, Fig. 10—14.
1972 Paragondolella navicula (Huckriede). — Zawidzka, PI. 1, Figs. 6,
10 a, b.
1973 Paragondolella navicula navicula (Huckriede). — Koike, 109, PI. 17,
Figs. 1—6.
1973 Gondolella navicula Huckriede. — Kozur & Mock, Taf. 1, Fig. 12.
1974 Paragfondolella navicula (Huckriede). — Budurov & Štefanov,
301, Tabi. 1, fig. 35, 36.
1975 Parapondoleí la natncula (Huckriede).— Budurov & Štefanov, 15,
Tabi. 2, fig. 26, 27.
1975 Gondolella navicula Huckriede. — Kristan -Tollmann & Kry-
styn, Taf. 1, Fig. 1, 2.
1975 Gondolella navicula (Huckriede). — Trammer, PI. 23. Figs. 4, 5, PI.
25, Fig. 1.
Konodonti iz amfiklinskih skladov in baškega dolomita 181
182 Tea Kolar-Jurkovšek
Tabla 4 — Plate 4
Epigondolella postera (Kozur & Mostler)
juvenilna oblika; juvenile form
Dolina Davče, vzorec št. 32
Davča valley, sample 32
SI. 1: od strani, 411 X
Fig. 1: lateral view, 411 X
SI. 2: mikrostruktura, 630 X
Fig. 2: microstructure, 630 X
Epigondolella ahneptis (Huckriede)
Zahodno od Zbonta, vzorec št. 31
West of Zbont, sample 31
SI. 3: od strani, 200 X
Fig. 3: lateral view, 200 X
SI. 4: poševno od zgoraj, 200 X
Fig. 4: oblique oral view, 200 X
1975 Gondolella navicula Huckriede. —  Sladić-Trifunović  &  Lju-
bo vie, 173, Tab. 4, si. 1—14.
1975 Gondolella navicula Huckriede. — Zawidzka, PI. 37, Fig. 14, PI. 40,
Fig. 4, 6, PI. 41, Fig. 4, PI. 42, Fig. 6, PI. 43, Fig. 10, PI. 44, Fig. 2.
1976 a Paragondolella navicula (Huckriede). — Budurov, PI. 4, Figs. 5, 6,
PI. 5, Figs. 1, 2.
1976 b Paragondolella navicula (Huckriede). — Budurov,  101, Taf. 2, Fig.
30, 31.
1976 Paragondolella navicuia (Huckriede). — Krivic & Premru, 17—18,
Tab. 2, si. 6.
1977 Gondolella navicula Huckriede. — Kozur & Mock, PI. 2, Fig. 1, 8,
PI. 3, Fig. 13—16.
1978 Paragondolella navicula (Huckriede). — Catalov & Budurov, 89,
Taf. 2, Fig. 4—6, 9, 10, 13, 14.
1979 Paragondolella navicula (Huckriede). — Kolar, 317—318, Tab. 1, si. 2,
6.
1980 b Gondolella navicula Huckriede. —  Kovacs   &   Kozur,   Taf. 12,
Fig. 2.
1980 Paragondolella navicula (Huckriede). — Krystyn, PI. 11, Figs. 10—11.
1980 Neogondolella navicula (Huckriede). —  Pisa,  Perri  &  Veneri,
818—819, Pl. 60, fig. 2 a—c.
1980 Neogondolella navicula (Huckriede). —  Wardlaw  &  Jones,  602,
PI. 64, figs. 8, 18.
Material : štirje primerki.
O p i s : Platforma poteka po vsej dolžini elementa in ima odebeljene ro-
bove, ki so pokriti z jamicami. Ce platforma ne seže do prednjega dela, se tam
razvije list, ki je zelo kratek. Karina je nizka in zobci kažejo težnjo po zlivanju.
Konodonti iz amfiklinskih skladov in ba:kega dolomita 183
184 Tea Kolar-Jurkovšek
Močnejši glavni zob je z vrzeljo ločen od ostalih in močno nagnjen nazaj. Glav-
nemu zobu na aboralni strani ustreza obsežna bazalna jamica, podobna očesu.
Gredelj je visok in bohotno obkroža jamico.
Različni avtorji so navedli ta element od anizične do noriške stopnje.
Neogondolella polygnathiformis (Budurov & Štefanov, 1965)
1965 Gondolella polygnathiformis sp. nov. —  Budurov  &   Štefanov,
118, 119, Taf. 3, Fig. 3 a, b, 4 a, b, 5 a, b, 6 a, b, 7 a, b.
1968 Paragondolella polygnathiformis (Budurov & Štefanov). —  Mosher,
939—940, Pl. 118, figs. 9—17, 19.
1970 Paragondolella polygnathiformis (Budurov & Štefanov). — Flügel &
Ramovš, 24, Taf. 1, Fig. 1—3.
1970 Paragondolella polygnathiformis (Budurov & Štefanov). —  Mosher,
Pl. 110, figs. 3, 6.
1971 Paragondolella polygnathiformis (Budurov & Štefanov). — Đurđano-
vić, si. 3.
1971 Gondolella polygnathiformis Budurov & Štefanov. — Mock,  Taf. 4,
Fig. 5 a, b.
1972 Gondolella polygnathiformis Budurov & Štefanov. — Kozur,  Taf. 3,
Fig. 3—5, 6.
1973 Neogondolella polygnathiformis Budurov & Štefanov. — Ziegler (ed.),
145—146, Neogondolella PI. 1, Fig. 8.
1975 Gondolella polygnathiformis Budurov & Štefanov. — Kristan-Toll-
mann & Krystyn, 271—272, Taf. 1, Fig. 3, 4, 5.
1976 b Paragondolella polygnathiformis (Budurov & Štefanov). — Budurov,
101, Taf. 2, fig. 12—16, Taf. 5, Fig. 1—4.
1977 Gondolella polygnathiformis Budurov & Štefanov. — Mišik et al., PI. 8.
Fig. 9.
1978 Gondolella polygnathiformis Budurov & Štefanov. —   Mirauta   &
G h e o r g h i a n , Pl. 2, Fig. 9.
1978 a Gondolella polygnathiformis Budurov & Štefanov. — Ramovš, 58—
59, Tab. 3, si. 1.
1979 Metapolygnathus polygnathiformis (Budurov & Štefanov). — Metcalfe
et al., 745, Pl. 97, figs. 1—5.
1980 Gondolella polygnathiformis Budurov & Štefanov. —  Urošević   &
Sudar, Tab. 3, si. 2—4.
1980 Gondolella polygnathiformis (Budurov & Štefanov). — Krystyn,  PI.
11, Fig. 7.
Material : šest primerkov.
O p i s : Element s širšo ali ožjo simetrično platformo, ki se proti zadnjemu
delu zoži. Platforma zavzema več kot polovico celotne dolžine elementa. Njeni
odebeljeni robovi so pokriti s številnimi jamicami in zavihani navzgor. Po
sredini platforme poteka dobro razvita karina, ki se nadaljuje v prosti list.
Zadnji zob karine je top in ločen od ostalih zob na karini z vrzeljo. Število
in velikost zob na karini in prostem listu sta različna.
Konodonti iz amfiklinskih skladov in baškega dolomita 185
Na aboralni strani elementa poteka izrazit gredelj. Po njegovi sredini se
zajeda ozka bazalna brazda, ki se konča z ovalno bazalno jamico.
Ta element ima zelo veliko geografsko (Severna Amerika, Azija, Evropa)
in kratko stratigrafsko razširjenost. Povsod se pojavlja v najmlajših plasteh
ladinske stopnje in do konca karnijske stopnje.
Filogenija zgornjetriadnih ploščastih konodontov
V taksonomiji triadnih konodontov, zlasti zgornjetriadnih vrst, je prišlo do
neskladja med pojmovanji različnih avtorjev.
Po W. Ziegler j u (1973) je npr. rod Gondolella zgornjekarbonski, med-
tem ko so ga drugi (npr. L. Krystyn, 1980) opisali tudi iz triadnega si-
stema. Zgornjetriadna rodovna imena Ancyrogondolella, Epigondolella, Meta-
polygnathus, Neogondolella, Parvigondoleila, Polygnathus in Tardogondolella
so večidel sinonimna. V tem poročilu sem se ravnala po katalogu konodontov,
v katerem je zbrana večina vrst rodu Epigondolella Mosher, 1968, ki naj bi bil
sinonim za Metapolygnathus Hayashi, 1968 (H. Kozur, 1972).
Od zgornjetriadnih ploščastih konodontov je evolucijsko najstarejša oblika
Gondolella navicula. Iz nje se je razvila Neogondolella polygnathiformis, ki
naj bi bila izhodišče rodu Epigondolella. V noriški stopnji opazimo zelo nagel
razvoj vrst; filogenetsko si sledijo: Epigondolella nodosa-E. permica-E. ahnep-
tis-E. postera-E. hidentata (L. Krystyn, 1973 in J. Trammer, 1974).
V tej evolucijski liniji so se zvrstile tele spremembe:
— postopno zmanjšanje osebkov
— višanje zob na karini
— redukcija platforme
— ornamentad j a robov platforme:
G. navicula, N. polygnathiformis — brez lateralnih izrastkov
E. nodosa, E. pérmica, E. primitia — vozlički na lateralnih robovih plat-
forme
E. ahneptis — višanje lateralnih zob (dentikli)
E. hidentata — zmanjšanje števila lateralnih zob.
Vzorci iz profila v dolini Davče so vsebovali vse člene razvojne linije razen
zadnjega. Filogenetski položaj vrst E. echinata in E. parva pri prvem opisu
ni bil podan. Menim, da sta se E. ahneptis in E. echinata razvili iz istega pred-
nika. Na to kaže dolžina platforme. E. ahneptis kaže progresivni, E. echinata
pa regresivni razvoj robov platforme. E. parva zelo verjetno predstavlja stran-
sko linijo med N. polygnathiformis in E. nodosa. Nekateri raziskovalci so miš-
ljenja, da elementa E. pérmica ne gre ločiti od elementa E. ahneptis.
Literatura
Bender, H. 1968, Zur Gliederung der mediterranen Trias II. Die Conodon-
tenchronologie der mediterranen Trias. Anal. Geol. Pay. Hellen. I (XIX), 436—540,
Taf. 15—19, Athènes.
Bender, H. & Kockel, C. W. 1963, Die Conodonten der griechischen Trias.
Ann. Geol. Hell. 1 (XIV), 436—445, 1 Taf., Athènes.
B i 11 n e r , A. 1890, Brachiopoden der alpinen Trias. Abh. geol. R.-A. 325, Wien.
186 Tea Kolar-Jurkovšek
Budurov, K. 1962, Konodonti ot aniza pri s. Granitovo, Vidinsko. Spis. Big.
Geol. Druž. 23,2, 113—130, Sofia.
Budurov, K. 1976 a. Structures, Evolution and Taxonomy of the Triassic
Conodonts. Geol. Bale. 6(1), 13—-20, Sofia.
Budurov, K. 1976 b, Die triassischen Conodonten des Ostbalkans. Geol. Bale.
6{2), 95—104, Sofia.
Budurov, K. 1977, Revision of the Late Triassic Platform Conodonts. Geol.
Bale. 7(3), 31^8, Sofia.
Budurov, K. & Štefanov, S. 1965, Gattung Gondolella aus der Trias
Bulgariens. Acad. Bulg. Sei., Ser. Paleont., Vol. 7, 117—121, Taf. 1—3, Sofia.
Budurov, K. & Štefanov, S. 1972, Plattform-Conodonten und ihre Zonen
in der Mittleren Trias Bulgariens. Mitt. Ges. Geol. Bergbaustud., Bd. 21, 829—862,
Taf. 1—4, Innsbruck.
Budurov, K. & Štefanov, S. 1974, Die Zahnreiehen-Conodonten aus der
Trias des Golo—Bardo—Gebirges. Bull. Geol. Inst., Ser. Paleont. 23, 89—104, 2 Taf.,
Sofia.
Budurov, K. & Štefanov, S. 1975, Srednotriaski konodonti ot Sondažite
pri Kneza. Paleontologia, stratigrafia i litologia 3, 11—17, Sofia.
Clark, D. L. & Mosher, L. C. 1966, Stratigraphie, geographic and evolu-
tionary development of the conodont genus Gondolella. J. Paleont. 40(4), 376—394,
Tulsa.
Catalov, G. & Budurov, K. 1978, Conodonten. Stratigraphie und Litho-
logie der triassischen conodonten führenden Niveaus im Erzfeld von Gramatikovo
(Strandža Gebirge, SO-Bulgarien). Geol. Bale. 8(1), 81—93, Sofia.
Đurđanović, 2. 1971, Ein Beitrag zur Lithologie und Stratigraphie der
kristallinen Gesteine der Fruška gora (Serbien, Jugoslavien). Bul. sci. Sect. A-16
{5—6), 137—138, Zagreb.
Flügel, H. & Ramovš, A. 1970, Zur Kenntnis der Amphiclinen Schichten
Sloweniens. Geol. vj. 23, 21—37, Zagreb.
Grad, K. & Ferjančič, L. 1976, Tolmač za list Kranj L 33—65. Osnovna
geološka karta 1 :100 000, 70, Beograd.
Gaždzicki, A., Kozur, H. & Mock, R. 1979, The Norian-Rhaetian
boundary in the light of mieropaleontological data. Geologija 22(1), 71—112, Ljubljana.
Gupta, V. J. 1978, Conodonten der Obertrias von Zamalgam bei Verinag,
Distrikt Anantnag, Kashmir. Sitzungsberichte, Abt. I, 186 (6—10), 171—179, Wien.
Gupta, V. J., Kovacs, S. & Oravesz-Scheffer, A. 1980, Upper
Triassic microfossils from Northeastern Kumaun Himalaya, India. Ree. Res. Geol., 6,
582—593, Delhi.
Hayashi, S. 1968 a, The Permian Conodonts in Chert of the Adoyama For-
mation, Ashio Mountains, Central Japan. Earth Sci. 22 (2), 63—77, Tokyo.
Hayashi, S. 1968 b, Redeseription of the new forms proposed in the "The
Permian Conodonts in Chert of the Adoyama Formation", Ashio Mountains, Central
Japan. Earth Sei. 22/6, 305, Tokyo.
Huckriede, F. 1958, Die Conodonten der mediterranen Trias und ihr strati-
graphischer Wert. Pal. Z., 32, 3/4, 141—175, Taf. 10—14, Stuttgart.
Ishii, K. & Nogami, Y. 1966, Discovery of Triassic Conodonts from the
so-called Paleozoic Limestone in Kedah, Malaya. J. Geosei. 9, 93—98, Osaka.
Koike, T. 1973, Triassic Conodonts from Kedah and Pahang, Malaysia. Contr.
Geol. Paleont. Southeast Asia, CXIX/XII, 91—113, Tokyo.
Kolar, T. 1979, Konodonti v škofjeloškem apnencu na Smarjetni gori. Geolo-
gija 22 (2), 309—325, Ljubljana.
Kossmat, F. 1903, Das Gebirge zwischen dem Bačatal und der Wocheiner
Save. Verh. geol. R.-A., 111—124, Wien.
Konodonti iz amfiklinskih skladov in baškega dolomita 187
Kossmat, F. 1907, Geologie des Wocheiner Tunnels und der südlichen An-
schlusslinie. Denkschr. Math, naturwiss. Kl. Akad. Wiss., 41—102, Wien.
Kossmat, F. 1910, Erläuterungen zur Geologischen Karte Bischoflack und
Idria. Geol. R.-A., Wien, 101, Wien.
Kossmat, F. 1913, Die Adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion.
Mitt. Geol. Ges. 6, 61—165, Wien.
Kovacs, S. & Kozur, H. 1980 a. Some remarks on Middle and Upper
Triassic platform conodonts. Ree. Res. Geol. 5, 541—582, New Delhi.
Kovacs, S. & Kozur, H. 1980 b, Stratigraphische Reichweite der wichtigsten
Conodonten (ohne Zahnreihenconodonten) der Mittel- und Obertrias. Geol. Paläont.
Mitt. Innsbruck 20 (2), 47—78, Innsbruck.
Kozur, H. 1972, Die Conodontengattung Metapolygnathus Hayashi 1968 und
ihr stratigraphischer Wert. Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 2 (11), 1—37, Innsbruck.
Kozur, H. 1974, Die Conodontengattung Metapolygnathus Hayashi 1968 und
ihr stratigraphischer Wert II. Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 4 (1), 1—35, Innsbruck.
Kozur, H. & Mock, R. 1972, Neue Conodonten aus der Trias der Slowakei
und ihre stratigraphische Bedeutung. Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 2 (4), 1—20,
Innsbruck.
Kozur, H. & Mock, R. 1973, Die Bedeutung der Trias-Conodonten für die
Stratigraphie und Tektonik der Trias in den Westkarpaten. Geol. Paläont. Mitt., Bd.
3 (2), 1—14, Innsbruck.
Kozur, H. & Mock, R. 1977, Conodonts and Holothurian sclerites from the
Upper Permian and Triassic of the Bükk Mountains (North Hungary). Acta Mi-
ner.-Petrogr. XXIII'l, 109—126, Szeged.
Kozur, H. & Mostler, H. 1972, Die Conodonten der Trias und ihr strati-
graphischer Wert. 1. Die Zahnreiehen-Conodonten der Mittel- und Obertrias. Abh.
Geol. B.-A., Bd. 28, Hf. 1, 1-36, Wien.
Kristan-Tollmann, E. & Krystyn, L. 1975, Die Mikrofauna der
ladinisch-karnischen Kalke von Saklibeli (Taurus Gebirge, Türkei) 1. Sitzungsber.
Oester. Akad. Wiss. Mathem.-naturw. Kl. Abt. 1, 184, 259—340, Wien.
Krivic, K. & Premru, U. 1976, Konodonti iz srednjetriadnih plasti pri
Gornjem Mokronogu. Geologija 19, 9—'27, Ljubljana.
Krystyn, L. 1973, Zur Ammoniten- und Conodonten-Stratigraphie der Hall-
stätter Obertrias (Salzkammergut, österriech). Verh. Geol. B.-A., 113—153, Wien.
Krystyn, L. 1980, Field Trip B: Triassic Conodont Localities of the Salzkam-
mergut Region. Guidebook abstracts, ECOS II, 61—100, Vienna-Prague.
Kuščer, D. 1958, Stratigrafski sistemi in nomenklatura. Geologija 4, 237—249,
Ljubljana.
Metcalfe, L, Koike, T., Rafek, M. B. & H ai le, N. S. 1979, Triassic
Conodonts from Sumatra. Palaeontology 22 (3), 737—745, New York.
M i r a u t a , E. 1963, Asupra prezentei unor conodonte in triasicul de la Hagighiol
(Dobrogea). Geologie 4 (8), 488—498, Bucuresti.
Mirauta, E. & Gheorghian, D. M. 1978, Étude microfaunique des for-
mations triasiques (Transylvaines, Bucoviniennes et Gétiques) des Carpates orientales.
Dari de seama aie sedintelor LXIV (1876—1977), 109—162, Bucuresti.
Mišik, M., Mock, R. & Sykora, M. 1977, Die Trias der Klippenzone der
Karpaten. Geol. zbor. — Geol. Carp. 28, 27-^69, Bratislava.
Mock, R. 1971, Conodonten aus der Trias der Slowakei und ihre Verwendung
in der Stratigraphie, Geol. zbor. — Geol. Carp. 22 (2), 241—260, 4 Taf., Bratislava.
Mosher, L. C. 1968, Evolution of Triassic Platform Conodonts. J. Paleont. 42
(4), 947—956, Tulsa.
Mosher, L. C. 1970, New conodont species as Triassic guide fossils. J. Paleont.
44 (4). 737—742, Tulsa.
188 Tea Kolar-Jurkovšek
Mosher, L. C. & Clark, D. L. 1965, Middle-Triassic Conodonts from the
Prida Fermation of Northwestern Nevada. J. Paleont. 39 (4), 551—565, Tulsa.
Nakazawa, K. & Nogami, Y. 1967, Problematic Occurrence of the Upper
Triassic Fossils from the Western Hills of Kyoto. Mem. Fac. Sci., Kyoto Univ., Ser.
Geol. Mineral., XXXIV, (1), 9—22, Kyoto.
Nogami, Y. 1968, Trias-Conodonten von Timor, Malaysien und Japan (Pa-
laentological Study of Portuguese Timor, 5). Mem. Fac. Sci. Kyoto Univ., Vol. 34,
No. 2, 115—136, pl. 8—11, Kyoto.
Nohda, S. & Setoguchi, T. 1967, An Occurrence of Jurassic Conodonts
from Japan. Mem. Coll. Sci., Univ. Kyoto, Ser. B, XXXIII (4), 227—238, Kyoto.
Pisa, G., Perri, C. & Veneri, P. 1980, Upper Anisian conodonts from
Dont and M. Bivera Formations, Southern Alps (Italy). Riv. Ital. Paleont. 84 (3—4),
807—828, Milano.
Pomesano-Cherchi, A. 1967, I conodonti del Muschelkalk della Nurra
(Sardegna Nord-occidentale). Riv. Ital. Paleont. 73 (1), 205—272, Milano.
Rakovec, I. 1950, O nastanku in pomenu psevdoziljskih skladov. Geogr. vest.
22, 191—214, Ljubljana.
Ramovš, A. 1978 a, Zgornjekarnijski in spodnjenoriški konodonti v okolici
Mirne na Dolenjskem. Geologija 21, 47—60, Ljubljana.
Ramovš, A. 1978 b. Geologija, Univerza v Ljubljani, 197 + 45, Ljubljana.
Sladić-Trifunović, M. & Ljubović, D. 1975, Problem starosti hanbu-
loških krečnjaka. Geol. an. 39, 159—204, Beograd.
S p a s o v , H. 1965, Paleozoiska i triaska konodontna fauna ot Zapadna Makedo-
nija. Trudovi 12, 23—32, Skopje.
S t u r, D. 1858, Das Isonzo-Tal von Flitsch anwärts bis Görz, die Umgebung von
Wippach, Adelsberg, Planina und die Wochein. Jahrb. Geol. R.-A., 324—366, Wien.
Sweet, W. C, Mosher, L. C, Clark, D. L., C ollin s on, J. W. &
Hasenmueller, W. A. 1970, Conodont Biostratigraphy of the Triassic. Geol.
Soc. Am. Mem. 127, 441—465, Boulder.
Szabo, L, Kovacs, S., Lelkes, C. & Oravecz--Scheffer, A.
1980, Stratigraphie investigations of a Pelsonian-Fassanian section at Felsôors (Bala-
ton Highland, Hungary). Riv. Ital. Paleont. 85 (3 4), 789—806, Milano.
Trammer, J. 1971, Middle Triassic (Muschelkalk) conodonts from the SW
margin of the Holy Cross Mts. Acta Geol. Pol. 21 (3), 379—386, Warszawa.
Trammer, J. 1974, Evolutionary Trends and Pattern of Extinction of Triassic
Ccnodcnts. Acta Pal. Polon. 19 (2), 251—264, Warszawa.
Trammer, J. 1975, Stratigraphy and facies development of the Muschelkalk
in the south-western Holy Cross Mts. Acta Geol. Pol. 25 (2), 179—215, Warszawa.
Urošević, D. & Marković, B. 1969, Konodontska fauna anizijskog kata
iz Brekova (zapadna Srbija). Vesnik (Geologija) 27 (A), 225—230, Beograd.
Urošević, D. & Sudar, М. 1980, Mikrofosili trijasa sa područja planine
Gučevo. Simpozij um iz regionalne geologije i paleontologije 100 godina geološke škole
i nauke u Srbiji, 491—507, Beograd.
Wardlaw, В. R. & Jones, D. L. 1980, Triassic conodonts from eugeosin-
clynal rocks of Western North America and their tectonic significance. Riv. Ital.
Paleont. 85 (3—4), 895—908, Milano.
Zawidzka, K. 1972, Stratigraphie position of the Furkaska limestone. Acta
Geol. Pol. 22 (3), 459^66, Warszawa.
Zawidzka, K. 1975, Conodont stratigraphy and sedimentary environment of
the Muschelkalk in Upper Silesia. Acta Geol. Pol. 25 (2), 217—256, Warszawa.
Ziegler, W. (ed.) 1973, Catalogue of Conodonts I. E. Schweizerbart'sche Ver-
lagsbuchhandlung, 504, Stuttgart.
Ziegler, W. (ed.) 1977, Catalogue of Conodonts III. E. Schweizerbart'sche Ver-
lagsbuchhandlung, 574, Stuttgart.