NA70 din - Leto XXXIX - Št. 65
KRANJ, petek, 29. avgusta 1986
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Biki
»brez licence« J^skakujejo vsevprek
j^vninskem območju že dolgo ni bje e.ga dvoma: umetno oseme-Hkj^je je edini način za oplojeva-» »Jav in telic. Več težav je v odro-lsih krajih.
^an 3
Za dvojno pletenje moraš imeti potrpljenje
Dih zastaja ob čudovito pletenih brezrokavnikih: na eni strani bel z modrim ali s sivim kolesom, na drugi strani ravno obratno.
Pa se je le začelo
Pa se je podrlo, smo ogorčeno pisali pred leti. Zdaj lahko z veseljem napišemo: pa se je začelo. Na Visokem so že zidarji.
Osamljenost je strašnejša od strahu
Profesor France Planina je leta 1962 napisal, da v Zgornjih Danjah živi še 21 ljudi. Danes sta gori le še Rozali-ja Koder in Antonija Gaser.
Salta v zraku pri 200 km na uro
Čez nekaj dni bo v Ankaro na svetovno prvenstvo v klasičnih padalskih disciplinah odpotovala naša državna reprezentanca. Kako so trenirali...
stran 4
stran 5
stran 8
stran 9
Zasedeni dijaški domovi v Kranju in Skofii Loki
l X Domu učencev Iva Lola Ri-arJa v Kranju imajo na voljo 480 Postelj.    Povečano zanimanje encev za bivanje v domu bodo ^kušali rešiti z dodatnimi stoti-1 Posteljami. Za mesec dni bivajo v domu so morali učenci pla-a« 28.000 dinarjev akontacije. , s«rbnina v študentskem domu 0 določena šele oktobra, prijave jpvbodo sklenili v nedeljo. Nekaj ec učencev kot imajo na razpola-jj? Postelj so sprejeli tudi v Domu gričev v Škof j i Loki. Oskrbnina j^ane 30.500 dinarjev. Učenci ta-0 sami pokrijejo stroške za hra-°' energijo in druge materialne tfoške, del stroškov pa krije še j*°Draževalna skupnost Sloveni-Je-Vendar pa je ta oskrbnina le ^casna, določena samo za sep-^mber. Povsem drugače pa je v 0rnu učencev na Jesenicah. V
Jesenicah. . JJlem imajo 120 postelj, prijavlje-učencev pa manj kot deset. ^ stanovanje morajo odšteti le ^ltnboličnih 600 dinarjev, hranijo ra se v lokalih družbene predane.
T. Bilbija
Pred leti je v nekdanjem sijaju zažarela stara Radovljica. Mikavna je za bivanje, privlačna za obiskovalce. Foto: F. Perdan
Stara hiša dobra hiša
Pa se je le začelo. Na Visoko so prišli zidarji in do zime bodo postorili najnujnejše, da Tavčarjev dvorec ne bo več propadal. Vse bolj sem prepričan, da smo ravnali prav, je dejal Benjamin Sokolov, direktor Alpetourovega tozda Gostinstvo v Kranju, ki je prevzel Visoko in s tem obnovo Tavčarjeve domačije. Miselnost se vendarle tudi pri nas spreminja, je podkrepil svoje prepričanje.
Če je bilo spočetka dosti pomislekov inje bilo njihovo dejanje pogumno, so zdaj že splahneli, vse več pa je zamisli, kaj bi na Visokem lahko bilo. Prihajajo celo ponudbe, o katerih je sicer še preuranjeno govoriti, saj bo celovit program za obnovo nared sredi septembra.
Miselnost se resnično spreminja. Vse bolj dozoreva spoznanje, da je tudi stara hiša lahko lepa hiša, običajno še lepša, saj obnova razkrije čudovite podrobnosti, ki jih sodobni graditelji ne poznajo več. Desetletja zanemarjena stara mestna jedra, ki so jih domačini že zapuščali, po prenovi razkrijejo očarljivo podobo, mamljivo za bivanje. Najbolj svež primer je mariborski Lent, ki so nam ga pred kratkim pokazali na televiziji, v vsem svojem sijaju, tako mikavnem za sodobnega človeka, naveličanega enoličnega, sivega betona.
Da ne bomo hvalili le Mariborčanov — tudi na Gorenjskem je nekaj lepih primerov. Pred leti je v nekdanjem sijaju zažarela stara Radovljica, v Kranju se počasi lušči nekdanja podoba starega mesta, tudi v Škofji Loki so spoznali, da zgolj pleskanje fasad ne zadošča, saj berač ostane berač, če mu zamenjamo le raztrgano suknjo.
M. Volčjak
Ojmši poplave
Žabnica je prestopila strugo
e^l^jih Bitnjah je v nekaj urah nastalo jezero. Neurje pa je sprožilo tudi
% 5'ftzov. Med drugim se je usul plaz na cesto proti Jezerskemu in na celoti Bohinju.
f>0^ORNJE BITNJE, 28. avgusta -
V^ualjšem sušnem obdobju in nekaj i*s?Snin nevihtah je v četrtek lilo kot
Voda je prestopila bregove po-
^0rV' verJetno ne samo v Bitnjah, kaso nas poklicali, temveč verjetno
Podivjana Zabnica je v svojem zgornjem toku, kjer še ni regulirana, zalivala kleti, poplavljala travnike in vrtove in povzročala drugo škodo v Zgornjih, Srednjih in Spodnjih Bitnjah.
»Pred petnajstimi leti je bilo tako, ko se je nedaleč od Šmarjetne gore utrgal oblak; tokrat ni bilo toliko padavin, da bi bil to razlog za poplave,« je dejal Janez Trilar, predsednik komunalnega odbora v krajevni skupnosti Bitnje. »Struga je preplitva, slabo vzdrževana.«
Tone Jenko, predsednik krajevne skupnosti, je položaj v Bitnjah pojasnjeval predsedniku kranjske občinske skupščine Ivanu Torkarju in njegovim sodelavcem, se hudoval, da vodarji premalo skrbijo za potok Žabnico, njegova žena pa je medtem doma krotila podivjane vode, ki so se razlile po sobah, kuhinji. Pri Kastelčevih sta bila doma le fantiča Klemen in Roman, pa jima je priskočil na pomoč sosed Franc Hafner in vsi skupaj so spravljali iz kleti vodo. Bogdan Cof, Janez Jeraj in Peter Velikonja so prihiteli na pomoč Jožetu Packu, ki je imel v gradbeni baraki ob Zabnici pet ton cementa in dve toni apna. V pol ure je bil gradbeni material na suhem, nekaj vreč pa bo vendarle treba zavreči.
Kdaj se bodo v Bitnjah rešili hude nadloge — poplav — ob že ne tako hudem deževju? Domačini pravijo, da takrat, ko bodo vodarji regulirali še zgor-ni tok struge Žabnice, od Spodnjih Bi-tenj navzgor, in bodo ukrotili še bližnjo Šajno. Foto: F. Perdan
C. Zaplotnik
Na Bledu je bil mednarodni seminar o umetni inteligenci
Stroji že mislijo namesto človeka
Bled, 26. avgusta — Od 26. do 28. avgusta je bilo v hotelu Toplice na Blčdu 2. srečanje mednarodne šole za sintezo ekspertnega znanja, ki se ga je udeležilo 15 vrhunskih strokovnjakov za umetno inteligenco iz Anglije, Avstralije in Amerike ter prek 30 strokovnjakov iz Jugoslavije, predvsem iz Slovenije. V Sloveniji namreč deluje pod vodstvom dr. Ivana Bratka skupina desetih znanstvenikov, ki se lahko enači s tovrstnimi znanstveniki v razvitem svetu. Tokrat so se pogovarjali o računalniškem reševanju problemov na najvišji, tretji ravni zahtevnosti; na prvi delajo računalniki po programih, na drugih po pravilih, na tretji pa rešujejo probleme na osnovi podanih primerov.
Med slednjo, na primer, štejemo računalniško medicinsko diagnostiko. Slovenski strokovnjaki so na tej ravni poleg drugega izdelali računalniški sestav za razvrščanje jeklenih sarž. Ta sistem se ie odlično obnesel v praksi v jeseniški Železarni.
Zanimanje za tovrstne seminarje pri nas je v svetu iz leta v leto večje. Prihodnje leto že najavljajo seminar o umetni inteligenci v okviru mednarodnega raziskovalnega programa COST 13.
Samo dež dobro zalije — Prvi dež je namočil ravno prav, da se je po vrtovih in njivah dalo pleti. Razmočena zemlja je priklicala na njivo s peso tudi Zormanove iz Zvirč pri Tržiču. »Malo pozno, a samo da je padel, tale dež,« pravi mama Zinka. Suša se bo poznala pri krompirju in pesi, pa tudi ota-ve bo malo. — Foto: D. Dolenc
na Gorenjskem
Zdaj so na potezi občinski izvršni sveti
Preveč ali premalo
Kranj, 28. avgusta — Polletni obračun poslovanja je na Gorenjskem pokazal, da so bili osebni dohodki v 161 organizacijah združenega dela hitrejši od do-hodka. Ob avgustovskem pregledu pa jih je le 30 sporočilo, da so izplačali preveč. Morebitne popravke bodo v naslednjih dneh naredili občinski izvršni sveti, ko bodo temeljiteje pregledali gospodarjenje delovnih organizacij na svojem območju.
Polletni obračun poslovanja je pokazal, da tudi na Gorenjskem osebni dohodki štrlijo iz resolucije. Osebni dohodki so dohodek prehiteli v 161 organizacijah združenega dela.
Zategadelj smo z zanimanjem pričakovali, kaj bo pokazal avgustovski pregled, ki so ga napravili v Službi družbenega knjigovodstva. Le 30 organizacij s 3.586 za-
poslenimi jim je sporočilo, da so izplačali preveč, in sicer za 146 milijonov dinarjev. 124 organizacij s 16.305 zaposlenimi je sporočilo, da so izplačali toliko, kot jim dovoljujejo samoupravni akti, med njimi pa je 24 takšnih, ki aktov nimajo usklajenih z družbenim dogovorom oziroma z resolucijo. Kar 481 organizacij z 61.830 zaposlenimi pa je sporočilo, da so izplačali manj kot bi lahko, in sicer za 3,4 milijarde dinarjev.
Če potegnemo črto pod temi številkami, v globalu to pomeni, da bi bili osebni dohodki lahko večji za 6 odstotkov. So torej izplačali preveč ali premalo? Na potezi so zdaj občinski izvršni sveti, ki bodo temeljito pregledali gospodarjenje delovnih organizacij na svojem območju in naredili morebitne popravke.
Za natančnejši pregled, kolikšni so osebni dohodki, velja povedati, da je bil v letošnjem prvem polletju povprečni osebni dohodek v gorenjskem gospodarstvu 92.105 dinarjev. Pa še to, da je bil lani dohodek na zaposlenega na Gorenjskem za 4 odstotke večji kot v Sloveniji, osebni dohodek pa za 2 odstotka večji. V letošnjem prvem polletju pa je bil dohodek za 2 odstotka večji, osebni dohodek pa za 0,3 odstotka.
mv
«*acek je moral »rešiti« cement.
NOVICE IN DOGODKI
PETEK. 29. AVGUSTA)^8
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Hiše spet dobivajo strehe_
Ljubljana — Zadnje neurje, ki je z največjo silovitostjo divjalo v okolici Ljubljane, Vrhnike in Logatca, je naredilo ogromno škode. Po prvih ocenah je je samo na gospodarskih poslopjih in stanovanjskih hišah za okrog 10 milijard. Veliko škode pa je na napeljavah, cestah, avtomobilih in drugih objektih. Hiše spet dobivajo strehe, pravijo. Gradbenega materiala je dovolj, zavarovalnica pa tudi poziva h čim hitrejši prijavi škode. Sobotno neurje je pokazalo tudi na odlike in slabosti delovanja enot civilne zaščite v nekaterih krajevnih skupnostih. Marsikje so ukrepali hitro in preprečili še večjo škodo, marsikje pa so odpovedali, ukrepali prepozno ali pa celo držali križem roke.
Srečanje znanstvenikov
Ljubljana — Petdnevni znanstveni simpozij o mikrobni ekologiji v Cankarjevem domu v Ljubljani je eno največjih znanstvenih srečanj pri nas. Sodeluje 800 znanstvenikov iz 42 dežel, med katerimi nima nihče nižjega naziva kot doktor znanosti. Ze prvi dnevi srečanja napovedujejo uspešnost. Znanstveniki, ki se srečanja niso mogli udeležiti, lahko s pomočjo elektronskih priključkov na računalniške centre v Kanadi, na Švedskem in na Tajskem prek hišnih računalnikov spremljajo delo simpozija.
Mleko iz avtomatov
Ljubljana — Ljubljanske mlekarne bodo prihodnji mesec v nekaterih ljubljanskih trgovinah uvedle prodajo mleka iz 250-litr-skih zabojnikov. V njih bo pasterizirano, homogenizirano in na 4 stopinje ohlajeno mleko s 3,2 odstotka
tolsče. Potrošniki bodo steklenice sami vstavljali v avtomat in s pritiskom na gumb natočili liter mleka. Prodajali bodo tudi posebne steklenice s širokim vratom in plastičnim pokrovčkom.
Cenovni ples
Beograd — Učinki odloka zvezne vlade o vračanju cen nekaterih izdelkov na raven 8. junija so veliko manjši od pričakovanj. Cene industrijskih izdelkov se bodo znižale le za poldrugi odstotek, razen tega pa se dogaja, da izdelkov, ki bi morali biti cenejši, na trgu ni. Obenem z akcijo za znižanje cen se pojavljajo vedno novi zahtevki po višjih cenah in skrajšanju 120-dnev-nega roka za prijavo nove cene. Napovedi višjih cen je že nad 1000.
Ponudba VVestinghousa
Beograd — Največji svetovni proizvajalec jedrskih elektrarn, Westinghous iz Združenih držav Amerike, je posredoval jedrskemu institutu Boris Kidrič iz Vinče predlog, da bi njegovi strokovnjaki sodelovali pri remontih in drugih posegih pri njihovih jedrskih elektrarnah po Evropi. Američani nameravajo v Bruslju osnovati posebno ekipo, ki bo lahko posredovala vsak trenutek. Vinča se je odzvala in odgovorila ponudniku, pri katerih delih bi lahko naši strokovnjaki sodelovali. Pojavljajo pa se vprašanja, ali mogoče Američani pričakujejo okvare na nuklearkah, če sestavljajo tako ekipo.
Deževje pomagalo
Koper — Zadnje deževje je pregnalo najhujše probleme pri preskrbi z vodo na Koprskem. Zato so se odločili, da bodo varčevalne ukrepe omilili, ker so vodni rezervoarji spet polni. -jk
Po poteh partizanskih kurirjev NOB
Mojstrana — Krajevna organizacija ZZB NOV Dovje-Mojstrana je že pred leti dala pobudo, da bi na območju Karavank in Mežaklje, kjer so bile med NOB kurirske postaje, uredili pot in začeli prirejati pohode. Odločili so se, da bodo vsako leto septembra pod nazivom Po poteh partizanskih kurirjev NOB. Skupaj s člani planinskega in športnega društva ter učenci osnovne šole 16. december so že uredili in očistili 40 kilometrov poti.
V soboto, 27. septembra, bodo pohod
organizirali že tretjič. Prvih dveh se je udeležilo okrog 1700 pohodnikov, predvsem učencev osnovnih in srednjih šol iz jeseniške občine. Namen pohoda je, ohranjanje spominov na junaštvo kurirjev med NOB ter zdrava in koristna hoja v planinskem svetu. Pot poteka po Karavankah in Mežaklji mimo štirih postaj, GT-19, GT-31, GT-28 in GT-8. Vsak udeleženec pohoda prejme tudi pohodno knjižico in spominsko značko.
J. Rabič
Lovro Legat z Bleda je prejel priznanje Zadružne zveze Slovenije
Šestintrideset let pod isto streho
Radenci, 28. avgusta — V okviru 24. mednarodnega kmetijsko-živil-skega sejma v Gornji Radgoni so včeraj v bližnjih Radencih podelili priznanja Zadružne zveze Slovenije. Med štiridesetimi dobitniki so bili tudi trije Gorenjci: Lovro Legat, zdaj že upokojeni poslovodja trgovine v blejski kmetijski zadrugi, kmet Janez Šebat iz Smokuča in socialna delavka Mira Primožič iz škofjeloške kmetijske zadruge.
»Priznanje mi veliko pomeni,« je dejal 63-letni Lovro Legat z Bleda. »Šestintrideset let sem delal v zadrugi. Začel sem 1. novembra 1948 in končal pred poldrugim letom. Le malo je ljudi, ki bi toliko časa zdržali pod isto streho.
Zadruge so bile v začetku kot danes društva, z močnim upravnim odborom, ki je odločal o vsem, in poslovodjo, ki je s pomočjo svojih sodelavcev poskrbel, da so se sklepi tudi uresničevali. Preživel sem dobre in slabe čase. Delo se je ves čas spreminjalo, naše zadružništvo je nenehno napredovalo. Razvoja se skorajda ne da opisati. Nekdaj smo v zadružni trgovini prodajali gnojnične sodove, pluge za oranje s konji in drugo preprosto orodje. Danes o sodeh ni več sledu, zamenjale so jih sodobne cisterne; na kmečkih dvoriščih so različni domači in tuji traktorji — eden, dva, tudi trije. Vrsto let smo odkupovali tudi sončnice, mast, kože, volno in zdravilna zelišča, zadnje časa je odkup omejen predvsem na živino, mleko, krompir, pšenico in ribez. Ni še tako dolgo, ko je bilo v zadružni trgovini le nekaj škatel in steklenic škropiva; zdaj je izbira že tako velika, da se poslovodja komaj znajde.«
Lovro se tudi zdaj, ko je v pokoju, rad spominja dela v zadrugi in zadružni trgovini. Delovni nemir, ki ga je spremljal vsa ta leta službovanja, kar noče popustiti. Sinu pomaga pri gradnji hiše, pa tudi doma je treba vedno kaj postoriti. Turistom oddajajo sobe in je zato dela še toliko več.
C. Zaplotnik
Dneva naših delavcev na začasnem delu v tujini
Celje — V okviru letošnjega 19. mednarodnega sejma obrti in drobnega gospodarstva, ki bo v Celju od 10. do 21. septembra, bosta v soboto, 20., in v nedeljo, 21. septembra, organizirana dneva naših delavcev na začasnem delu v tujini, kjer bo ob okrogli mizi poudarjeno vključevanje jugoslovanskih delavcev na delu v tujini v uresničevanje srednjeročnega plana našega gospodarstva 1986—1990. Družbenopolitični delavci, Zora Tomič, Marjan Rožič in drugi, bodo novinarjem in drugim udeležencem spregovorili o možnostih za vključevanje državljanov iz tujine v naše gospodarstvo, o združevanju dela in sredstev organizacij združenega dela s sredstvi delavcev na začasnem delu v tujini, vlaganju staršev iz tujine za njihove otroke v mladinske projekte kot možnost za zaposlitev v domovini, vlaganju v razvoj kmetijstva in drugo. Organiziran bo tudi razgovor z delavci iz tujine — povratniki, ki bodo povedali o svojih izkušnjah ob vrnitvi v domovino, in o organizacijski problematiki z ustanavljanjem novih obratovalnic pri nas. D. D.
Na Bledu se pripravljajo na gradnjo cestne obvoznice
Med naselji in kmetijskimi zemljišči
Bled, 26. avgusta — Blejska cestna obvoznica, ki vključuje tudi 1100 metrov vpadnice od mostu čez Savo do opuščene klavnice, bo potekala po južni strani Bleda na meji med stanovanjskimi naselji in strnjenimi kmetijskimi zemljišči. Osnutek lokacijskega načrta je razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Bled in v avli radovljiške občinske skupščine; javna predstavitev načrtov za obvoznico s strokovno razlago pa bo v sredo ob 18. uri v dvorani GG Bled.
pobočjem Kozarce, prečkala Jez co s 84 pod bivšimi
Slovenijaceste-tozd Projekt je že pred šestimi leti po naročilu blejskega Zavoda za urbanizem izdelal študijo, v kateri je nakazal dve severni in tri južne rešitve, kako naj bi spravili promet z obale Blejskega jezera. Urbanistični inštitut Slovenije je pred dvema letoma na pobudo radovljiške občinske skupščine ponovno presojal vse rešitve in ocenil, da sta severni varianti nesprejemljivi, ker se preveč približata jezerski obali, preveč posegata na kmetijska zemljišča in sta povrh vsega še zelo dragi, ker predvidevata 800 metrov dolg predor. Dve južni rešitvi se preveč zajedata v Ribensko polje, tretja pa bi preveč razvrednotila kmetijsko in turistično zelo pomembno blejsko naselje, vas Selo. Urbanistični inštitut Slovenije je iz treh južnih rešitev sestavil novo traso blejske obvoznice, ki je od vseh najkrajša, jemlje najmanj novih površin, je prometno najugodnejša in poteka med naselji in strnjenimi kmetijskimi zemljišči.
To rešitev so pred dvema letoma podprli tudi zbori radovljiške občinske skupščine, SCT Ljubljana-tozd Projekt pa je že izdelal osnutek lokacijskega načrta.
Cesta, ki naj bi zaobšla turistični Bled in obalo, vključuje 1100 metrov vpadnice (od blejskega mostu čez Savo, severno od potoka Rečica do opuščene klavnice na Ljubljanski cesti) in 3080 metrov obvoznice. Na zadnjem ovinku pod vrhom blejskega klanca sedanje ceste bi porušili dve stavbi in tu uredili križišče, od koder bi ena cesta vodila na Bled, druga pa bi ga zaobšla. Obvoznica se bo začela pri opuščeni klavnici, s 50 metrov dolgim mostom prečkala Rečico in potem potekala (v vseku) po robu stanovanjskega naselja Jarše, južno od naselja Dindol, prek Cankarjeve ceste do križišča s Selsko, zaobšla po severni strani naselje počitniških hiš Na jasi.se zadrla v gozdna zemljišča med Dobro goro in Stražo, nato potekala pod severnim
4 metrov dolgim mostom . ivšimi dvorskimi garažam^, ključila na bohinjsko cesto. Vjjja stični inštitut je na odseku niea bro goro in Stražo nakazal dve «j tvi: gradnjo predora ali vsek v p0, je, vendar so se zaradi cenejše g ^ nje in predvsem vzdrževanja oo^ za vsek. Pri naseljih Jarše, D.m*\pDe Na jasi bodo zgradili .Protl i nasipe v skupni dolžini
7bodo t"*!
zaželenih pa kamnolom na
po
boćJ»
zasuli opuščeni Straže. I
Cesta bo z vsemi nasipi, križ!f,^ drugim zajela 16,2 hektara zelflJ Od 4180 metrov je bo 1750 pote* | po kmetijskih zemljiščih Pf^oSJ
druge kategorije. Po cenah iz
njega julija naj bi obvoznica s*. ^ z vpadnico stala 2,3 milijarde o*J| jev. Večino denarja naj bi za&? y$ v občini iz čistega dohodka deW ^ organizacij (en odstotek od ko 1 tih osebnih dohodkov), nekaj JI prispevala republiška skupnos.j, ceste, pri zemeljskih delih pa n pomagali tudi vojaki. Na Bledu » tujejo, da bi obvoznico začeli gr v drugi polovici prihodnjega le , da bi jo končali še pred sve*°Q veslaškim prvenstvom leta 19°9-
C. Zapleti
Odločali bodo poslovni rezultati
Tržič, 26. avgusta — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Tržič je v torek na seji podrobneje obravnavalo rezultate gospodarjenja v občini v letošnjem prvem polletju in zadnjo prekinitev dela v Zlitu. Kljub nizkim osebnim dohodkom se v tržiški občini osebni dohodki ne bodo mogli dvigniti, če se ne bodo izboljšali poslovni rezultati delovnih organizacij.
Stanje    tržiškega   gospodarstva   ške delovne organizacije vsak mesec
sproti najemajo kredite za izplačilo osebnih dohodkov. Po izračunih SDK je večina delovnih organizacij kljub nizkim osebnim dohodkom tudi med kršitelji. Če kršiteljem v bankah ne bodo smeli več dajati kreditov za osebne dohodke, kaj potem? Sindikalni delavci se sicer zavzema-
zbuja skrb. Za 30 odstotkov se je letos v primerjavi z lanskim letom zmanjšal konvertibilni izvoz, izgube groze tudi največjim tržiškim delovnim organizacijam, Peku, BPT in drugim. Zaenkrat izgube še pokrivajo znotraj delovnih organizacij, vendar, kako dolgo še? Skoraj vse trži-
Obiski po sindikalnih organizacijah
Delavci so slabše obveščeni, kjer so težave večje
Težave in motnje pri gospodarjenju zaradi zaostrenih razmer, pretežno izvoz na Zahod, močno angažirana sredstva za intervencije, nizki osebni dohodki, slabi medsebojni odnosi so na obiske osnovnih sindikalnih organizacij napotili člane občinskega sindikalnega sveta oziroma posebne skupine. Obiskali so jih v Alpetourovih delovnih organizacijah Creina in Promet, Aerodromu Brnik, Brivsko-frizerskem podjetju, Domu učencev Ivo Lola-Ribar, Vodnogospodarskem podjetju, Podjetju za PTT promet, Varnosti, KOGP-je-vi Opekarni, Telematikinem tozdu ATC in ZTS, Gozdnem gospodarstvu, Iskri ERO, Engineeringu, Savinih toz-dih GTI, RTI in Velepnevmatika, Exo-termu, Iskri Kibernetiki, Planiki, Servisnem podjetju in Delavski univerzi.
Povsod so ugotavljali, da so se razmere za gospodarjenje v prvih mesecih leta močno poslabšale, izpostavili so težave, ki jih je prinesel novi devizni zakon, pomanjkanje izdelavnega
materiala in nizko rast dohodka. Večinoma se ubadajo s tekočimi problemi, kar jim jemlje moči za razmišljanje o dolgoročnem razvoju in kvalitetnejših premikih. Praviloma so delavci slabše obveščeni tam, kjer so težave večje.
Razpoloženje med delavci ni najboljše, pojavlja se občutek nemoči, nezainteresiranosti in apatije, vendar večina še vedno ugotavlja, da pripravljenosti za delo ne manjka. Delavci pričakujejo otipljive in vidne rezultate.
Sindikalne organizacije morajo zato svoje moči usmeriti v doseganje večjega dohodka, ki je pogoj za normalno rast osebnih dohodkov. Od poslovodnih delavcev in strokovnih služb morajo zahtevati take dolgoročne programe, ki bodo zagotavljali razvoj in varnost delavcev. Pomembna naloga je tudi hitra in dobra obveščenost delavcev, usklajenost družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb in poslovodnih delavcev ter dosledno zahtevanje odgovornosti za neuresničene sklepe.
jo, da bi morali osebne dohodke ^ dati z vseh plati, tudi s socialne-^ delavci v Zlitu resnično zaslo manj kot 5 starih milijonov, se ui> vičeno pritožujejo. S takim ose^; dohodkom se pri današnji drag res ne more živeti. fjtJ Nekaj bi bilo v Tržiču treba sto ^ premakniti naprej. Povprečni os dohodek v Tržiču je 82.000 di^i za 30.000 dinarjev nižji od g°ren^ ga ali slovenskega. Izračuni pa ^ jo, da bi — če bi izplačevali takp/ ^ določa zakon — smeli imeti Trz1 le 58.000 ali celo le 52.000 din^j povprečnega osebnega dohodka- ^ storiti? Marsikaj bi se verjetn ^ dalo. Vsaj tam, kjer je tako ie ^ pljivo in res odvisno le od ljudi. 0 se ljudje zavedali, da je res od^1 samo od njih, od posameznikom.^ Te dni bodo predstavniki
x o Si
ga sveta in sindikata obiskali v ^ žiške delovne organizacije in serejo pogovorili o problemih, ki jih w ff Morda bodo s skupnimi močmi šli prave rešitve. Morda! VseK^.^ pa je prav, da za težave, s kate ^ se ubadajo v delovnih organizacu zvedo iz prve roke. D. D°'e
Taborniški vodniški tečaj
Z znanjem do boljšega dela
Golnik — Jutri se bo v Seničnem pri Golniku končal petdnevni vodniški tečaj, ki ga je organizirala Zveza tabornikov občine Kranj. Udeležilo se ga je dvaindvajset tabornic in tabornikov iz
Odredov Črnega bora, Kokrškega odreda, Odreda Stražnih ognjev in Odreda Stane Zagar-mlajši. Manjkali so le taborniki iz Gorenjskega odreda iz Cerkelj.
Srečanje koroških borcev
Duplje, 23. avgusta - V sobj? so se na tradicionalnem vsako* nem srečanju zbrali pri Trno^. v Dupljah nekdanji koroški boT; Okrog 200 jih je prišlo z vse Uq renjske in avstrijske Koroške- j nekdanjih težkih dneh in tud1 sedanjosti sta borcem sprego^o la predsednik odbora korosk partizanov Gorenjske, Alojz pančič-Zmago iz Kranja in Jan Wutte-Luc s Koroške. V kul^ nem programu so nastopili P**S Zupan iz Tržiča, gledališčnik W* ze Eržen z Jezerskega, Rado ^
kalj pa jim je koroške pesmi igral na citre. Na srečanju so skali spominska obeležja na
Z'1
o®
-F
roškem, Svinjsko planino, VeH^ vec, Peršmanovo domačijo p druge, dogovorili pa so se tudj) obiskih za prihodnje leto.
• Meta Kok iz Odreda Stražnih
ognjev: »Že nekaj časa sem vodnica čebelic, to je deklic, starih devet, deset let. Letošnjega tečaja sem se udeležila z namenom, da svoje znanje še poglobim. Pa tudi tečaj v obliki taborjenja mi je bolj všeč kot vodniški tečaj ob koncu tedna. Take so že organizirali, pa niso bili v redu, ker so potekali med šolskim letom, ko je dovolj drugih odredovih in vodovih akcij.«
• Tomaž Kurat, vodja tečaja: »Bodoče vodnike smo seznanili s taborniško organizacijo, njenimi cilji, pripravo vodovega sestanka in akcij, načrtovanjem programa dela voda . . . Stane Rotar jim je spregovoril o življenju v naravi in o nevarnostih v gorah, Katarina Lavš pa o pedagoških vidikih dela z otroki in mladino.«
• Jani Fabjan iz Odreda Cfy. bora: »Moja želja je, da bi postal d ji vodnik tabornic in tabornikov. Ude jtf sem se že kadrovskega tečaja v*.J kljuki, ki ga je 1984. leta organi? jf ZTO Skofja Loka. Za letošnji teč»J (f ko rečem, da je boljše pripravljeJ*! & čajniki so bolj zavzeti za delo, «n j/ je všeč. Svoje znanje sem še PJ*JP in upam, da ga bom uspešno p°s val mlajšim.«        t. Bilbija
Foto: F." Perda"
PETEK, 29. AVGUSTA 1986
GOSPODARSTVO
.3. STRAN (MM5MIEnGLAS
Kibernetika posluje na robu izgube
Števec ni lopata
, Kranj, 26. avgusta — Polletni rezultati gospodarjenja so bili v Iskri Kibernetiki izredno skromni, v devetih mesecih pa se lahko pokažejo rdeče številke, če tečaj dinarja ne bo stvaren, izvozne spodbude ne bodo plačane in če ce-ne ne bodo prave, pravi direktor Peter Kobal, ki kot poglavitna razloga za slabe rezultate navaja izvoz na Zahod in na domačem trgu nizko ceno števca, njihovega poglavitnega izdelka.
' "V Iskri Kibernetiki, največjem kranjskem delovnem kolektivu, .v katerem je zaposlenih 5.125 delavcev, so pred dnevi med delavce razdelili posebno izdajo tovarniškega glasila, ki je nenavadna.saj je skrčena na list papirja. Prinaša informacije o rezultatih poslovanja v letošnjem prvem polletju in poudarja °ceno, da je položaj resen. Izredno skromne rezultate je prinesel predvsem slab zaslužek pri izvozu na Zahod, vse bolj pa jih skrbi tudi nizka cena električnega števca, ki je njihov poglavitni izdelek, vrh tega pa p je zadel ukrep o vračanju cen. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Petrom Kobalom.
. »Ob polletju izgube v Kibernetiki s,cer niste imeli, poslovni rezltat pa Je. kot sami pravite, izredno skromen in opozarjate na resnost pologa. Kakšni, sodite, bodo poslovni rezultati v devetih mesecih? Boste morda zašli v rdeče številke?«
»Vse kaže, da v devetih mesecih Podo, na dveh programih, če ne bo lntenzivnega prilagajanja tečaja di-narja, če sprejete izvozne spodbude ^e bodo tekoče plačane in če ne bo logičnega razmišljanja, kaj je osnova za sprejete cene. Analize zadnjih dni kažejo, da izguba nastaja v pretežni meri pri električnih števcih. Z njimi na domačem trgu zaslužimo ^nanj kot^z izvozom na Zahod. Meseci izpad zaslužka je od 220 do 250 nnlijonov dinarjev.«
»Prav števce pa je zadel ukrep svezne vlade o vračanju cen?«
»Na začetku leta smo jih podražili za okoli 30 odstotkov, junija od 29 do 37 odstotkov, skupaj torej več kot 53
Do leta 1990
Električni števec je najpomembnejši izvozni izdelek Iskre Kiber-netike. Z njimi iztržijo na leto od 12 do 14 milijonov dolarjev. Tretjino števcev prodajo v Zahodno Nemčijo, kjer pokrivajo 17 odstotkov tržišča. Po številu izdelanih električnih števcev so deveti izdelovalec v svetu, pokrivajo 2,4 odstotka svetovnega trga. Pri števcih je konvertibilni uvoz 4,5-krat pokrit z izvozom.
Drugi pomembni izvozni izdelek so grafoskopi, s katerimi pokrivajo 14 odstotkov svetovnega trga, iztržijo pa okoli 5 milijonov dolarjev na leto.
odstotkov, zato so zdaj v veljavi stare cene, na nove pa moramo čakati 120 dni. Električni števci predstavljajo 40 odstotkov naše proizvodnje, zato nas to zelo prizadane. Števec je bil lani eden redkih Iskrinih izdelkov, ki mu nismo mogli svobodno določati cene; njegova cenenost je star problem. Z njim zaslužimo doma 6 tisočakov, z izvozom najboljših pa tudi po 50 nemških mark. Števec ni aluminijasta lopata! Njuna cena pa je enaka. Niti svoje sence ne pokrije, če naredimo primerjavo s cenami stanovanj.«
»Kaj pa drugi programi?«
»Računali smo, da bomo dohodkovno šibkost deloma popravili s stikali, ki predstavljajo 20 odstotkov proizvodnje, vendar je tudi tem cena vrnjena. Preostali programi pa izpada ne morejo nadomestiti.«
»Posebej se moramo ustaviti ob izvozu, saj je Kibernetika velik iz-
voznik na Zahod, prav slab zaslužek z izvozom, pa je kot pravite, poglavitni razlog za skromen polletni rezultat gospodarjenja.«
»Izvoz je bil za nas katastrofa, saj je imel v celotnem prihodku 25- odstotni delež, kar 83 odstotkov je izvoza na Zahod, na klirinškem področju imamo le dolgoročno kooperacijo z vzhodnonemškim partnerjem. Kakšen učinek je imel konvertibilni izvoz letos, pa je znano. V Kibernetiki smo konvertibilni uvoz v prvem polletju 2,4-krat pokrili z izvozom, izvo-zilli smo za 9,8 milijona dolarjev izdelkov, uvozili pa za 4,1 milijona dolarjev. Pridno smo torej delili zato, da smo utrujeni in revni.« »Zaradi dohodkovne šibkosti imate verjetno težave tudi pri osebnih dohodkih. Jih boste morali znižati?»
»To ne pride v poštev, saj bi imeli nižji osebni dohodki katastrofalne posledice. Delavci vendar ne morejo biti udarjeni, če so v zadnjih letih ustvarili blizu 50 milijonov dolarjev čistega deviznega priliva, če produktivnost raste od 2 do 3 odstotke na leto, če torej pridno delajo in izvažajo.«
»Povejte nam še, kako poteka uvajanje novega, elektronskega števca.
.»Realno je treba računati, da pet do osem let elektronski števec še ne bo izpodrinil mehanske izvedbe. Zanj danes še ni moč trditi, da ima življensko dobo deset let, zahodno-nemški kupci pa danes zahtevajo osemajst— do dvajsetletno življensko dobo. Uvajanje elektronskega števca pa je odvisno od ustrezne optimalizacije električnega omrežja.«
M. Volčjak
Občanov denar še naprej dragocen
, Kranj, 27. avgusta—Izvršilni od-°0r Temeljne banke Gorenjske je v Sredo potrdil analizo poslovanja gorenjske Temeljne banke v preteklem srednjeročnem obdobju in sprejel cilje in naloge do leta 1990. "anje so bančniki zapisali, da bodo °snova za poslovno politiko razvojni Programi federacije, republike, go-Fenjskih občin in združene Ljubljanske banke. Prednost bodo imele zadeve, ki v preteklem srednjeročnem °bdobju niso bile rešene, predvsem feševanje neuravnovešene devizne klance in zagotavljanje večje varno-sti in rentabilnosti naložb.
V letih do leta 1990 želi banka zaustaviti padanje realne vrednosti bilančne vsote. Izvirna sredstva ban-Jje» pri čemer ima pomembno vlogo ^enar občanov, naj bi se v bilančni Vsoti povečevala. Kreditni potencial nameravajo bolj usmeriti tja, kjer b°sta doseženi večja učinkovitost in
likvidnost. Posojila naj bi dobivali predvsem tisti, ki se odločajo za naložbe, prednostne v razvojnih dokumentih. Pri tem pa ne bodo pozabljene naložbe, ki so dohodkovno za banke zanimive, in vlaganja, pomembna za kakovostnejše gospodarjenje na Gorenjskem. Devizno neravnovesje naj bi bilo do leta 1990 odpravljeno. Pri tem gre predvsem za dva cilja: za sprotno deponiranje deviznih sredstev občanov pri Narodni banki in za ustvarjanje takšnega dohodka, ki bo zadosten za pokrivanje negativnih tečajnih razlik. Novega deviznega neravnovesja si namreč ne bi smeli več privoščiti. Ker gorenjska banka načrtuje, da bi sredstva varčevalcev predstavljala leta 1990 že 60 odstotkov izvirnih sredstev oziroma 4o odstotkov kreditnega potenciala, bo treba razširiti možnosti za dajanje posojil občanom. V te plane vključuje banka tudi
spodbujanje drobnega gospodarstva. Stanovanjske vloge in posojila se bodo morala v prihodnje realneje vrednotiti, pogoj za to pa je stvarnejša valorizacija sredstev in posojil. Tako bi bilo breme dolga za dolžnika ena-komerneje porazdeljeno. Seveda pa se bo morala banka organizirati za kakovostnejše in spretnejše poslovanje. V prvi plan postavljajo enoten informacijski sistem, enotnejšo računalniško opremo in enotno organizacijo vseh bank, združenih v Ljubljanski banki.
Strokovne službe se bodo morale kadrovsko okrepiti, vendar ne le z novim zaposlovanjem, temveč na račun večje strokovnosti zaposlenih. Politika zaposlovanja bo še naprej racionalna, odvisna pa bo predvsem od širjenja bančnih poslovalnic in kvalitetnejše službe svetovanja članicam, varčevalcem in vsem, ki sodelujejo z banko. J. Košnjek
Krpanje poslovnih rezultatov v elektrogospodarstvu
Za danes iz mošnjička za jutri
K •
. a.l vse bodo storili za pokritje stroškov poslovanja v elektrogospodarstvu, ~e ni dokončno znano, v razpravi je več predlogov. Bržkone se utegne zgodili da bodo posegli v sredstva za naložbe, kar naj bi kasneje nadomestili.
!
Kaže, da so finančniki v slovenskem elektrogospodarstvu in premogovništvu na začetku leta dobro ocenili, ko-'lkšni bodo letos njihovi poslovni stroški. Po njihovi oceni naj bi znašali 198 nniijard dinarjev, vendar pa je bila elektroenergetška bilanca ovrednotenja na 173,6 milijarde dinarjev. Avgusta j?° namreč njihove številke že dosegle ^14milijard dinarjev in v začetku septembra bodo morali bilanco popraviti, kolikšni bodo stvarni stroški, pa bo *nano sele konec leta.
V razpravi je več predlogov o tem, kaj storiti, da bodo stroški pokriti. Dobili so napotek, da bilanco lahko popravijo tako, da bodo za izhodišče vzeli ^troske iz zaključnih računov lanskega 'eta in jih zaradi inflacije zvišali za 80 °dstotkov. Še višjo rast pa bodo morali Posebej utemeljiti. Ob tej kritični oceni stroškov bodo posebej pozorni pn stro-
ških za energetski premog, katerega cena raste hitreje kot nekatere druge.
Računajo na to, da iz letošnjega skupnega prihranka ne bi pokrili stroškov proizvodnje rumene pogače v Ru-idniku urana Žirovski vrh (6,4 milijarde dinarjev) in tudi ne obresti za nuklearki reprogramirane tuje kredite (8,4 milijarde dinarjev) Za rudnik urana naj bi polovico stroškov prevzela skupnost elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije, drugo polovico pa skupnost elektrogospodarskih organizacij Hrvaške. Obresti jedrske elektrarne v Krškem pa naj bi pokrili iz sredstev za razširjeno reprodukcijo.
To bo seveda vplivalo na letošnja investicijska vlaganja. Predlagatelji takšnega sanacijskega ukrepa ga opravičujejo s tem, da ne bo trajen in da bo investicijski denar moč kasneje nadomestiti. Ob tem velja povedati, da so
marca računali na 48,9 milijarde dinarjev investicijskih sredstev, zaradi podražitve elektrike bodo nominalno sicer višja, realno pa se bodo celo zmanjšala.
Bržkone računajo na uresničitev predloga, po katerem naj bi prihodnje leto prispevek za investicije plačala tudi gospodinjstva, kakor ga zdaj že drugi porabniki elektrike. Znašal naj bi 30 odstotkov na porabljeno elektriko. Tako bi leta 1990 zbrali okoli 70 milijard dinarjev.
Premik v cenah elektrike pa je moč pričakovati tudi glede na ugotovitve posebne analize, s katero bodo odgovorili na vprašanje, zakaj plačujejo negospodarski porabniki na 0,4- kilovolt-nem omrežju elektriko sorazmerno drago, odjemalci na 110- kilovoltnem omrežju pa (po mnenju nekaterih)pre-poceni.
mv
Le redki planinski pašniki so brez bika
Biki "brez licence
naskakujejo vsevprek
Kranj, 26. avgusta — Na ravninskem in lahko dostopnem območju že dolgo ni več nobenega dvoma: umetno osemenjevanje v hlevu je edini (z odlokom predpisani) način oplojevanja krav in telic. Več težav je v odročnejših krajih, največ pa poleti na planinskih pašnikih. Neumestno bi bilo zahtevati od osemenjevalcev, ki so že tako zadosti obremenjeni od nenehnega divjanja iz hleva v hlev, da bi peš zagrizli v hrib in s "semenom iz epruvete" brejili še po planinah. Edina možnost bi bil naravni pripust, česar pa občine z odlokom ne dopuščajo.
Odbor za govederejo pri živinorejski poslovni skupnosti Slovenije je ob tem menil da bi morali na Gorenjskem upoštevati dejanske razmere (naravne in gospodarske značilnosti) in povsod tam, kjer je paša organizirana, dovoliti pripust z licenciranim bikom.
Vse lepo in prav. Žal je na Gorenjskem navzlic strožjemu nadzoru inšpektorjev le malo planin, na katerih bi povsem valjal pašni red oziroma bi se živali pasle po skupinah. »Na planinah se pasejo mlade, stare, bele, črne in nevemkakšne pasme živali skupaj, med njimi tudi mladi in malo manj mladi bikci, ki preganjajo živino sem ter tja in jo naskakujejo,« je nered v kratkem, a dovolj nazorno opisala Andreja Rcpret, samostojna svetovalka za kmetijstvo v radovljiški občini. Biki "brez licence" si ne izbirajo "žrtev", naskakujejo vsevprek, med drugim tudi veliku /remlade telice, s čimer delajo živinoreji veliko škodo. V Živinorejsko—veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju povezujejo veliko število težkih telitev, operacij in poginov pri telitvah marca, aprila in maja prav z nenadzorovanim pripustom na planinah. "Pašna sezona na Gorenjskem je tako kratka, da ne bi bilo nobene škode, če jih v tem času ne bi pripuščali. Že tako osemenjujemo telice prezgodaj, veliko prej kot, denimo, naši sosedje Avstrijci,« je dejal mag. Peter Kunstelj, vodja selekcijske službe v gorenjskem živinorejsko—veterinarskem zavodu.
Nekateri dobri gorenjski živinorejci so že občutili posledice črnih pri-pustov na planinah in so temu primerno tudi ukrepali: živino so dali tja, kjer je zagotovljena paša po skupinah (živali) in kjer ni nevarnosti, da bi se, na primer, bik "brez licence" izživljal na vsega osem mesecev stari telički. Nekateri so čredo peljali celo na Notranjsko, kar pa je ob dejstvu, da imamo na Gorenjskem veliko planinskega sveta in še slabo izkoriščenih pašnikov, slaba izkaznica za gorenjsko pašništvo in za živinorejo nasploh.
Drugi razlog, ki daje malo upanja, da bi na gorenjskih planinah kaj kmalu zaživel naravni pripust, je finančne narave. Bik z "licenco", iz vzre-jališča torej in s primernimi lastnostmi, je namreč zelo drag, saj stane več kot milijon dinarjev. Ob tako vrtoglavi številki je zato umestno vprašanje, ali bi se sploh splačalo nabavljati takšnega plemenjaka za planino, kjer se pase vsega skupaj trideset plemenskih telic.
C. Zaplotnik
IZ SOSPODARSKECA SVETA
Celjski obrtni sejem
V Celju bo od 10. do 21. septembra 19 mednarnodni obrtni sejem, ki ga Celjski sejem prireja s sodelovanjem Zveze obrtnih združenj Slovenije in Splošnega združenja drobnega gospodarstva Slovenije. Podobno kct lani bosta dva dneva poslovna, in sicer 10. in 11. september, katerih namen in posebni poudarek so poslovni sestanki predstavnikov industrije z obrtniki, Na sejmu bo sodelovalo 4 tisoč obrtnikov.
Elektrarna Ugljevik II bo kasnila
Druga faza gradnje toplotne elektrarne in premogovnika Ugljevik bi morala biti končana do konca leta 1989, vendar je že zdaj znano.da tedaj še ne bo dala prvih kilovatnih ur električne energije. Čeprav so gradnjo elektrarne z zmogljivostjo 300 megavatov in premogovnika z zmogljivostjo 1,8 milijona ton premoga na leto zastavili na začetku leta, se že zatika pri sredstvih. Lani so namreč ocenjevali, da bo stala gradnja lo5 milijard dinarjev, zaradi vrtoglave rasti cen pa zdaj govore že o 237 miljardah in s pogojem, da se gradnja ne bo zavlekla čez leto 1989. Kakor je znano, elektrarno in premogovnik skupaj gradita Elektrogospodarstvi Bosne in Hercegovine ter Slovenije v razmerju dva proti ena.
Olja ne bo več treba uvažati
Če se bo uresničila napoved o pridelavi 720 tisoč ton oljaric, prihodnje leto Jugoslaviji ne bo treba uvažati olja. Strokovnjaki namreč pravijo, da bo iz oljaric moč izcediti okoli 240 tisoč ton olja. Upoštevajoč zaloge v tovarnah, trgovinah in rezervah, ki so na začetku avgusta znašale 183.450 ton, uvoz ne bo več potreben. Pri nas namreč med dvema letinama porabimo 320 tisoč ton olja. Sončnice so letos zasejali na 182.617 hektarih polj, kar je skoraj dvakrat več kot leto prej, upajo pa na 400 tisoč ton pridelka. Boljšo letino pričakujejo zaradi nove vrste domačega semena, odpornejšega proti glivičnim obolenjem, ki so zadnja leta na naših poljih desetka-la pridelek. Kmetovalci pa bodo pridelek sončnic povečali tudi zaradi boljšega zaslužka z njimi.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Več kot polovico čevljev prodali na tuje
V žirovski Alpini so v letošnjem prvem polletju izdelali nekaj manj kot 1,3 milijona parov razne obutve, kar je 20 odstotkov več kot lani v tem času. Vrednostno je proizvodnja znašala 6,7 milijarde dinarjev, kar je 159 odstotkov več kot lani v tem času. Polletni plan so količinsko presegli za 7,3 odstotka, vrednostno pa je bila proizvodnja pod načrtom. Letni plan po parih čevljev pa so dosegli 55,4-odstotno. Največ so naredili sandal — 246 tisoč parov, brizganih iz poliuretana 200 tisoč in ženskih nizkih čevljev 192 tisoč parov. Proizvodni rezultati so torej dobri, pravega zaslužka pa ob polletju ni bilo, kar pa je za Alpino že običajno. Največp namreč zaslužijo v zadnjih štirih mesecih, ko jim kupci plačajo poslano obutev in ko več zaslužijo tudi doma.
V Alpini so v letošnjem prvem polletju izvozili 719 tisoč parov obutve, kar je odstotek manj kot lani v tem času. Količinsko pa je to 56 odstotkov proizvodnje; 27 odstotkov na Zahod in 29 odstotkov na Vzhod. Na Zahod so izvozili 350 tisoč parov obutve, kar je 25 odstotkov manj kot lani v tem času, na Vzhod pa 369 tisoč parov, kar je 40 odstotkov več. Razlogi za takšne preusmeritve izvoza so seveda znani.
Izvoz najbolj povečal Filbo
V blejskem LIP—u izvoz v letošnjem prvem polletju ni dosegel načrtovane vrednosti, čeprav je rast v primerjavi z letom 1985 enaka rasti celotnega prihodka. Izvoz so nabolj povečali v bohinjskem tozdu Filbo, in sicer s kooperacijo, najbolj pa je upadel v tozdu Podnart, kjer so ukinili proizvodnjo polic za izvoz. LIP—ov izvoz je v letošnjem prvem polletju znašal 1,5 milijarde dinarjev, z njim so ustvarili 22,7 odstotka skupnega prihodka (lani v tem času 22,4 odstotka). V tozdu Tomaž Godec so z izvozom ustvarili 40,1 odstotka celotnega prihodka (lani v tem času 43,3 odstotka), v tozdu Rečica 23,4 odstotka (lani 18,3 odstotka), v tozdu Mojstrana 5,3 odstotka (lani 13,8 odstotka), v tozdu Podnart 8,8 odstotka (lani 18,3 odstotka), in v tozdu Filbo 10 odstotkov (lani 1,8 odstotka)
®@IMgSSJMEnGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK. 29. AVGUSTA1986
KRATKE PO GORENJSKEM
Ovčarski dan na Zatrniku
Bled, 27. avgusta — Ovčarska skupnost Bled in blejski Golf hotel prirejata v nedeljo ovčarski dan na Zatrniku. Prireditev se bo začela ob enajstih dopoldne. Najprej bo razstava in ocenjevanje ovc, nato prikaz ročnega in strojnega striženja ovc ter ročnega predenja in pletenja, modna revija radovljiške Almire, ob enih pa se bo že začel zabavni del, v katerem bo za dobro razpoloženje igral kvintet Triglav. Kuharji iz hotela Golf bodo pripravili tudi jedi iz jagnjetine (czj
Krvodajalska akcija na Jesenicah
Jesenice — Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane in Občinski odbor Rdečega križa Jesenice organizirata krvodajalske akcije, ki bodo L, 2., 3., 4., 5. in 8. septembra v Delavskem domu na Jesenicah. Namen akcije je, zbrati vsaj toliko krvi, kolikor jo potrebuje splošna bolnica Jesenice — to pa je toliko, da bi moralo vsak odvzemni dan darovati kri tristo darovalcev. Z dajanjem krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za sočloveka. Zato vas pričakujejo na krvodajalski akciji! ry G.
Harmonikarji na Pokljuki
Pokljuka — Turistično društvo Pokljuka in Alpetour Škof j a Loka, Šport hotel Pokljuka, prirejata pod pokroviteljstvom Melodije iz Mengša v nedeljo, 31. avgusta, ob 9.80 pred Šport hotelom na Pokljuki 18. tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Vsak harmonikar amater bo moral na diatonični harmoniki zaigrati dve melodiji, partizansko in narodno, obe pa ne smeta trajati dlje kot štiri minute. Prijavnino 1000 dinarjev bo treba plačati pred začetkom tekmovanja. Zbirališče harmonikarjev bo v depandansi Jelka, od koder bo skupni odhod na prireditveni prostor. Sodelovalo bo okrog 35 harmonikarjev. Na Pokljuki bo ta dan zanimiva turistična in gostinska ponudba. Po tekmovanju bo do večernih ur zabava s plesom. Avtobusi bodo z blejske avtobusne postaje vozili na Pokljuko ob 8. uri, 8.30 in 9.20, s Pokljuke pa se bodo vračali ob 16., 18. in 19.30. Najboljši v igranju partizanske pesmi bo prejel kip partizanskega harmonikarja, najboljši v narodni pesmi pa gorjuško cedro. -jk
Preverjanje znanja
Hrušica — Organizacija ZRVS na Hrušici ima zahteven delovni program. Sprotno preverjajo znanje rezervnih vojaških starešin. Letos so morali člani ZRVS streljati z avtomatsko puško, kjer so bili najboljši Emil Rihtaršič, Janez Palčič in Anton Kremenšek. Reševati so morali tudi taktične naloge ter preveriti znanje taktičnih in topografskih znakov.
J. Rabič
Živahno ob Čukovem bajerju
Kokrica — Kokrica je urejeno naselje tudi po zaslugi turističnega društva. Uredili so spominski park ob gasilskem domu, ob Čukovem bajerju v Bobovku pa nastaja turistično središče, prijetno shajališče domačinov in Kranjčanov. Bajer je pozimi drsališče, poleti pa kopališče ter shajališče ribičev. Kokričani so ob bajerju uredili brunarico s sanitarijami in pokrito plesišče ter klopce in otroška igrala. Urediti nameravajo še balinišče. Tu prirejajo številne prireditve. TD Kokrica ima tudi mladinsko folklorno skupino.
D. Papler
Otvoritev naturističnega kampa v Smledniku
Dragočajna — Društvo naturistov Gorenjske dobro sodeluje s Turističnim društvom Moše-Dragočajna. V poldrugem letu so lepo uredili kamp. Jutri, 30. avgusta, od 9. ure dalje vabi Društvo naturistov Gorenjske prijatelje naturizma na piknik, ki bo združen z otvoritvijo naturističnega dela kampa v Dragočajni.
D. Papler
PRITOŽNO KNJIGO, PROSI M
Zanemarjena vaška pota       So krajani izigrani?
Vrsro let so bila parkirišča na Zlatem polju pereč problem večine stanovalcev. Pred tremi leti je svetu krajevne skupnosti uspelo pridobiti krajane, da so se s prostovoljnim delom in prispevki ob pomoči krajevne skupnosti lotili gradnje parkirišč. Spomladi leta 1984 so se dela po mnogih sestankih le začela. Povedali so, da bo parkirišč toliko, kolikor bo zanimanja, in ljudi, pripravljenih na akcijo, pa tudi z delom in finančno podpreti bodo morali svoj parkirni problem. Kdor ni bil zainteresiran, naj bi problem parkiranja rešil po svoje. Parkirišča so bila zgrajena, na njih pa je zavladal kar znosen red, vendar samo do zadnje številke Zlatopoljčana, kjer piše, da parkirišča niso last graditeljev, ampak so javna parkirišča. Niso pa napisali, da so s tem krajane, ki so delali in prispevali denar ter s tem izpričali željo po redu, izigrali in prevarali. Mogoče se avtorji tega pisanja ne zavedajo in ne vedo, da bo te ljudi za podobne akcije v krajevni skupnosti težko pridobiti. Nihče si ne lasti parkirnega prostora kot zemljišča. Zanesljivo pa imajo ljudje, ki so delali in plačevali, prednost pri parkiranju pred tistimi, ki so ob gradnji »politizirali,« motili druge in držali roke navzkriž. Zdi se mi, da si prav ti želijo prilastiti parkirišča in so tudi poskrbeli za objavo članka v Zla-topoljčanu.
Ivana Ziherl, Levstikova 1, Kranj
Konec avgusta praznujejo v Gorjah krajevni praznik. Da ne bi pisali samo hvalospevov o povojnem razvoju kraja (tega res ne moremo zanikati), je treba pogledati tudi slabostim v oči. Gre za stranske vaške neasfaltirane ceste. Izteka se drugi samoprispevek in ljudje sprašujejo, kdaj bodo prišle na vrsto tudi te poti. Na njih se je zadnja leta bore malo naredilo, marsikje pa skoraj nič. Vas Poljšica je eden takšnih primerov. Vse ostaja tako, kot pred leti. Pot do te vasi pelje skozi Graben (tako imenujejo to pot krajani Poljšice), in ta pot je resnično graben in nič drugačno ni njeno nadaljevanje skozi naselje. Ljudje, ki obiskujejo to lepo gor-jansko vasico, se zgražajo in hudujejo. Svoj čas smo imeli cestarje, ki so prišli vsaj občasno očistit cestne kanale in odtočne jaške. Danes o njih ni ne duha ne sluha, čeprav krajani plačujemo denar tudi za to dejavnost. Prav bi bilo, če bi dobili na vprašanje tudi odgovor.
Jože Ambrožič,
Poljšica 21, Zgornje Gorje
Kaj pa delovna disciplina
Že dalj časa se bife pri Cilki na Ru-čigajevi cesti na Klancu v Kranju lahko pohvali z izjemno dobrim prometom. Delavci iz Gradbinca in drugi graditelji blokov za bifejem so namreč izredno zvesti gostje bifeja. Gneča se začne že ob 8. uri. Mešajo se gostje v modrih in belih haljah. Zasedenost je na višku med malico, nadaljuje se do 12. in 14. ure, ko je delovnika konec. Razumem, da bi bila takšna gneča med malico, do katere je vsakdo upravičen. Ne razumem pa, da množično posedanje traja ves delavnik. Ali ni to skregano z delovno disciplino, s katero se posebej Slovenci radi hvalimo? Kakšno vlogo imajo delovodje in drugi odgovorni v podjetjih? Odnos do dela. pada, vsakdo želi le visoko plačo, vse to pa je treba pokriti z napihovanjem gradbenih cen. Nič čudnega ni, če so naši stroški gradnje veliko višji kot drugje, prav tako pa ob tem tudi ni nič presenetljivega, če so tudi naše plače do desetkrat nižje. S takšnim delom ne bomo, kljub parolam, ničesar rešili. Ponovno je treba vrniti ugled odnosu do dela. Pa ja ne boste rekli: glas vpijočega v puščavi!
J. A., Kranj
Razburjenje v Velesovem
V sredo popoldne se je oglasil krajan Velesovega in razburjen povedal, da imajo v Velesovem trgovino Živil, ki je bila do danes odprta med 8. in 15. uro. V sredo pa je bila odprta samo dve uri, med 9. in 11. uro. Presenečeni in na to trgovino vajeni krajani so vprašali Živila, zakaj tako, pa so jim odgovorili, da je trgovka zbolela in da ne morejo najti nadomestila. V Velesovem sodijo, da takšno ravnanje ni ravno pravšnje in da bi morala Živila zagotoviti normalno obratovanje trgovine, ki ni pomembna samo za Velesovo, ampak za najmanj pet okoliških naselij.
Matijeva Francka z Gorjuš:
Za dvojno pletenje moraš imeti mir
in potrpljenje
Ženskam, ki obračajo pletenine na Almirinih stojalih v Grimščah, zastaja dih ob čudovitih dvojno pletenih brezrokavnikih: na eni strani bel z modrim ali sivim kolesom na sredini hrbta, na drugi strani ravno obratno; siva ali modra podlaga in belo kolo. Iz domače volne je, toda mehak, voljan, predvsem pa prava umetnina.
% i 1
»Kdo pa je to spletel? Verjetno učiteljica ročnih del?« mi gre po glavi. Na listku z Almirino glavo je napisano: Francka Markež, Sp. Gorjuše.
Ni učiteljica ročnih del, preprosta kmečka žena je. Dvojnega pletenja pa se je naučila od majeric, ki so pasle na Pokrovcu. Prvi takšen pulover je spletla okrog leta 1951 za sina Stanka. Zelen in rjav je bil, kar obračal ga je, pa so vsi mislili, da ima dva. Potem do leta 1975 ni pletla, spet je začela za vnučke. Nekega dne 1981. leta pa ji je sin Janez prinesel Jano, v kateri je pisalo o tekmovanju pletilj. Do-
dal je še, da bi bilo to lahko tudi nekaj zanjo.
Nič ni rekla, le rumeno in zeleno volno je kupila, in spletla rokavice in kapo. Dvojno, seveda. Jana in Almira sta organizirali tekmovanje pletilj, dela pa so bila razstavljena v Grimščah. Franckini izdelki so bili nagrajeni s 3000 dinarji, kar tedaj ni bilo malo.
Že čez štirinajst dni se je pri njej oglasila Francka Lapuhova iz Almire in jo snubila, da bi pletla zanje. Prav, je dejala gorjuška Francka, in predlagala, da bi jim pletla brezrokavnike. Tako so nastali ti čudoviti brezrokavniki z vzorcem
kolesa. Od takrat jih je spletla ze
preko 200. Po vsem svetu so šli.
To delo ne gre hitro od rok. Če ]e bila zelo pridna in je pletla po ves dan, jih je spletla po sedem Ej osem na mesec. Zelo moraš pazih-ker imaš hkrati vse zanke na igu> prednjo in zadnjo stran, oba vzorca delaš hkrati. Ni težko, pravi, a moraš biti zbran, da ne potegneš napačne niti. Tudi druge pletilje s0.?® vnele za takšno pletenje. Devet jih je učila, a sta samo dve pravilno naredili vzorec. Potem je slišala praviti, da jim ni pokazala vsega-Pa jim je, zakaj pa ne! Toda res Je treba imeti dobre živce.
Francka ima še to srečo, da dela brez očal. Nič ni navdušena nad »okroglimi« iglami. Vse ti nekam mlahavo visi, pravi. Francka si igle naredi sama iz smrekovih deščic Sproti jim priostruje konice, ko se izrabijo, pa naredi nove igle. Lažje se ji zde od kovinskih. Včasih so jo bolele roke, morda tudi od pletenja. Za srce ni dobro toliko plesh, pravijo zdravniki. A brez pletenja Francka zagotovo ne bo. Kdo b1 zdržal brez igel dolge zime, ko ji hišico na Gorjušah sneg povsem zame de?!
Rada dela za Almiro. Pametno je, da so se spomnili ročnega pletenja in organizirali pletilje na domu. Tudi s plačilom je zadovoljna-Sami sproti dvigajo zaslužek za spleteno pletenino, ko vidijo, da se je spet vse podražilo. Še bo pletla. Ce bo pa katera hotela, ji bo rada pokazala dvojno pletenje. Kar 1 njej, na Gorjuše, naj pride!
D. Dolenc
Mojstrovine Stanka Koširja iz Gozda Martuljka — Stanko je upokojenec, vendar ne miruje. Iz korenin in viharnikov izdeluje spominke posebne vrste, unikatnega značaja. Njegovi izdelki so uporabni, kot na primer podstavki za ikebane, pepelniki, svečniki, podstavki z živalsko figuraliko in podobno. Med drugim je izdelal leseno stavbo, v kateri je v razmerju 1:5 predstavil izdelovanje domače volne in platna, od sušenja lanu, statev, striženja ovac do obdelave volne na kolovratu. — A. Kerštau
Kmečki praznik pod Storžičem
Na Celarci bo spet veselo
Bašelj, 26. avgusta — Turistično društvo Bela-Trstenik in krajani Bašlja svetujejo: »če se še niste odločili, kam bi šli 20. in 21. septembra* potem si zapišite v koledar: Kmečki praznik pod Storžičem. V soboto srečanje ljudskih godcev, pevcev in humoristov, v nedeljo prikaz nekaterih starih običajev, dogon ovc z Zaplate, kulturni program in nato veselica ob zvokih in petju ansambla Melos.
Prireditelj želi, da bi se v soboto na srečanju ljudskih pevcev, godcev in humoristov zbrala čim bolj pisana druščina. Na Celarco vabi igralce na domača glasbila (harmoniko, kitaro, tamburico, orglice ...), pevce starih ljudskih in lastnih pesmi, humoriste in dobre pripovedovalce zgodb — skratka vse ljubitelje ljudske kulture, mlade in odrasle, ženske in moške ne glede na poklic in izobrazbo, posameznike in skupine iz kranjske občine in tudi od drugod. Lepo bi bilo, če bi prišli na nastop v Bašelj oblečeni v narodno nošo ali v domače oblačilo teh krajev. Prijave sprejema Rado Roblek (Bašelj 30, 64205 Preddvor) do 10. septembra, vse pa vam bodo pojasnili tudi po telefonu, številka 45-331. V prijavi navedite poleg osnovnih podatkov naslov ljudske pesmi in dolžino nastopa (praviloma naj ne bi bil daljši kot pet minut). Po-
sebna komisija bo na srečanju ocenjevala kakovost izvedbe, izvirnost, prizadevnost . . . Vsi nastopajoči bodo prejeli pisno priznanje, najboljši tudi spominke. Po »uradnem« delu srečanja bo še zabavni, v katerem bodo za dobro razpoloženje obiskovalcev skrbeli godci, pevci in šaljivci. Če sodimo po lanskih izkušnjah, potem lahko z gotovostjo zapišemo, da bo ta del trajal do zgodnjih jutranjih ur.
V nedeljo bodo bašeljski ovčerejci prignali na Celarco s planinske paše na Zaplati trop ovc, domačini in okoličani bodo prikazali nekaj starih kmečkih del in običajev (mlačev, pletenje cajn in košev, izdelovanje masla ...), nekaj bo kulturnega programa, vse skupaj pa se bo končalo ob petju in zvokih ansambla Melos.
C. Zaplotnik
Tudi v Kanadi berejo Gorenjski glas
Slovenščina na svetovni razstavi
Kranj,  konec  avgusta   — X
uredništvo smo prejeli pismo iz Kanade, ki ga nam je poslala Gr°"i renjka Ivanka Makse. Takole Piše: .
»Najprej se vam zahvaljujem za redno pošiljanje Gorenjskega glasa. Večino izvodov dobim se prej kot v enem tednu. Pri nas je zelo vroče in je zato najprijetneje v hiši s klimatsko napravo.
Sporočam vam, da sva šla z možem v Vancouver na svetovno razstavo Expo '86, 4600 kilometrov daleč-Fotografirala sem jugoslovanski paviljon in vam nekaj fotografu tudi pošiljam. Na razstavi sva videla Iskrin računalnik, Elanove smučke, Rogova kolesa, Tomoso-ve motorje in seveda yugo. Pa tudi slovensko so znali odgovoriti-ko sva spraševala po slovensko, v restavraciji so imeli razen drugih jedi tudi kranjske klobase. Slišala sem sicer pripombe ameriške Slovenke, da nimajo potice, vendar to ni bistveno. Lepo vas p0' zdravlja Gorenj ka iz Kanade.«
Spoštovana Ivanka Makse, tU' di vam hvala za pisanje, dobre želje in pohvalne besede.
Fotografija jugoslovanskega paviljona, ki nam jo je poslala Ivank* Makse
KULTURA
5. STRAN @®IMSIWISHGLAS
Obnova Tavčarjevega dvorca na Visokem
PA SE JE LE ZAČELO
y? s® Je podrlo, smo ogorčeno pisali pred leti. Zdaj lahko z veseljem napišemo: pa se je začelo. Na sokem so že zidarji, ki pospravljajo ruševine in postavljajo žerjav, da bodo začeli zidati. ZAČELI SO OBNAVLJATI TAVČARJEV DVOREC NA VISOKEM.
^e kaže ponavljati znanih stvari (jj^.^teklosti, ki se je zasukala tako, Pro^6 ^av^arJev dvorec na Visokem jjj Padal, zob časa je načel hišo, na
\af- ^ se ^e s^rena ce^° podrla. jju .bloška občina je lani dvorec od-^ j a ~~ postal je družbena lastnina dur *»a.Predala Alpetourovemu toz-He ^?s^ns*vo Kranj. Odgovor, zakaj je ,skorJeloškemu, tiči v dejstvu, da di J1^511!8^ denarno močnejši pa tu-P°gumnejši.
darf ^S^m' ^a sm0 ravnan Prav» pravi ^enjamin Sokolov, direktor ^Petourovega tozda Gostinstvo v dus ^' ^ePrav tam vsi niso Diu nav" ^df111' ^>'3nova D0 trajala nekaj let, d0r Pr°gram zanjo še ni do kraja ti0 jCei^- Sedaj je pomembno, da boda * zirne Poslopja toliko popravili, se ne bo delala škoda.
t^^ji škofjeloškega Tehnika so (Tjj :lsoko prišli pred dnevi, natan-ele v sredo, 20. avgusta. Čistijo
okolico in postavljajo žerjav, da bodo začeli zidati. Na hiši bodo zamenjali streho in napravili betonsko ploščo, da bo kasneje lahko izkoriščeno tudi podstrešje. Tudi v hišo je namreč že zamakalo, in ne preostane jimdrugega, kot da streho v celoti zamenjajo. Slabo vzdrževanje pa je bilo še usodnejše za hlev, kjer se je pred leti ostrešje sesulo. Brez hleva bi bil dvorec oskubljen, zato so se odločili, da ga ohranijo. Očistili bodo ruševine in napravili betonsko ploščo, ki jo bodo čez zimo zaščitili, prihodnje leto pa gradili naprej.
Na hiši bo torej že pred zimo streha nova. Doslej je bila hiša pokrita s skrilom, poslej bo s posebno kanadsko kritino, saj skrila ni več moč dobiti, tudi delati z njim zidarji ne znajo več. Spomeniško varstvo je privolilo, torej se ni bati, da bi bila zunanjost Tavčarjevega dvorca pokvarjena. Skrbi jih le, da jih ne bi prehitel mraz, saj morajo tegolo kanadese po
posebnih postopkih lepiti, v mrazu pa to ni mogoče.
V pogodbi je zapisano, da bodo gradbena dela končana do 25. novembra, vredna pa bodo 81 milijonov dinarjev.
Do sredine septembra bo nared celovit program za obnovo, ki ga pod vodstvom Petra Fistra in prof. Likarja delajo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Dal bo odgovore na vprašanja, kaj na Visokem bo, kakšna gostinska in turistična ponudba, kaj se bo tam dogajalo. Povejmo le to, da bo poročna dvorana, da bodo mladoporočenci »najlepši dan« doživljali v prijetnem okolju. Program obnove bo osnovna stvar za pridobitev potrebne dokumentacije za gradbena dovoljenja oziroma za gradbene posege na Visokem. Ohranitev nekdanje podobe dvorca in prava vsebina prenovljene domačije sta najboljša obeta, da bo Visoko postalo privlačna turistična točka.   "    M. V.
' zime bodo na hiši zamenjali streho. Ker skrila ni več
^JJč dobiti, jo bodo pokrili s posebno kanadsko kritino, *ar je spomeniško varstvo privolilo. Foto: F. Perdan
Ohranili bodo tudi hlev, na katerem se je pred leti zaradi slabega vzdrževanja sesulo ostrešje. Očistili bodo ruševine in napravili betonsko ploščo, ki bo zaščitena počakala pomlad, ko bodo gradili naprej. Foto: F. Perdan
Ali Gorenjci kupujemo dobre knjige'
GNEČA V KNJIGARNAH - LE ZA ŠOLSKE ' KNJIGE
^anj, 22. avgusta — Sodeč po kratkem pregledu prodaje po gorenjskih knjigarnah smo Gorenjci ftvdušeni za turizem in romane, po katerih so posnete televizijske nadaljevanke s privlačnimi
JV času, ko so knjigarne polne kup-y ■ smo vprašali, kolikšno je med {T^i zanimanje za leposlovna dela.
^dajalke v večini gorenjskih knji-^n so povedale, da ljudje sedaj ku-
P^tejo predvsem šolske knjige, lepo->vje pa je nekoliko zapostavljeno.
g^žavna založba Slovenije (knji Simona Jenka) Kranj — TUnri \ajšar, prodajalka v DZ
Mari-DZS v Kra-• J.e povedala, da je v njihovi knjigi111 malo zanimanja za leposlovna a- največ prodajo turističnih mo-t}J>rafij, kot so Slovenija, Plavi Jate Lj zakladi Slovenije in Jugoslavija' je napisana v več tujih jezikih. p02en tega povprašujejo kupci tudi ^različnih priročnikih, vojaških roti^- n in mladinski literaturi. Še tJVečje zanimanje je za roman Vse je*e tečejo, vendar pa je manjše, kot rQ kilo pred časom za podobno znan ^an Pesem ptic trnovk.
glavnimi junakinjami. Mladinska knjiga Kranj — Pošlo vodkinja Milena Egart je povedala, da je zanimanje za leposlovna dela v njihovi knjigarni že vse poletje zelo slabo. Največ prodajo popularnih romanov, na podlagi katerih so posneli aktualne televizijske nadaljevanke.
Državna založba Slovenije Bled — V blejski knjigarni prodajo največ knjig turistom, je povedala Alda Fumič. Najbolje gredo v promet turistična dela, kot so monografije Slovenija, Jugoslavija v več jezikih in knjiga o Bledu. Domačih kupcev, ki bi kupovali leposlovna dela, je malo, knjige so drage in kupci izbirajo kvalitetna dela, za katera pa hkrati želijo, da so poceni.
Državna založba Slovenije Jesenice—V knjigarni na Jesenicah imajo, po besedah Božene Leben, svoj krog kupcev, ki stalno kupujejo pri njih. V jeseniški knjigarni dajejo možnost za obročno odplačevanje in
zato število kupcev pri njih ne upada, čeprav so knjige iz dneva v dan večja naložba.
Državna založba Slovenije Tržič — Po besedah Nataše Golmajer v Tržiču prodaja leposlovnih del upada. Kupce zanimajo romani, kot so Judežev poljub, Vse reke tečejo in Mistralova hči, kupujejo tudi delo Zakladi Slovenije, kupcev, ki bi želeli druga dela, pa je le malo.
Državna založba Slovenije Škofja Loka — V škofjeloški knjigarni najbolje prodajajo roman V vrtincu, ki je izredno poceni (tri knjige stanejo le 1.900 din). Hit letošnjega poletja Vse reke tečejo kljub veliki popularnosti ne doseže knjige Pesem ptic trnovk, za katero je bilo mnogo zanimanja. Poslovodkinja Mara Bogataj je povedala, da se tudi Ločani zanimajo za svoje mesto, saj dobro kupujejo knjigo Skofja Loka s Selško in Poljansko dolino. Damjana Gortnar
KULTURNI KOLEDAR
JESENICE — Drevi ob 18. uri bodo v razstavnem salonu Dolik odprli razstavo slik Dušanke Arsovske. Odprli jo bodo s krajšim kulturnim sporedom, ogledali pa si jo boste lahko do 10. septembra.
V galeriji Kosove graščine pa je do konca meseca odprta razstava Originali in odtisi, ki jo je posredoval Gorenjski muzej iz Kranja. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši bo do 10. septembra odprta razstava Čebelnjaki na Slovenskem (fotografije in akvareli).
BLED — Drevi ob 19. uri bodo v avli Festivalne dvorane odprli razstavo del slikarke Metke Vovk—Mauser in slikarja Matjaža Mauseria. Na ogled bo do 12. septembra.
KRANJ — V galerijskih prostorih Mestne hiše je odprta razstava šestih gorenjskih slikarjev Koloristi 86. V Mali galeriji se z upodobitvami kmečke stanovanjske arhitekture na Gorenjskem predstavlja Rudolf Arh.V Prešernovi hiši je na ogled razstava slovenske male grafike (32 avtorjev) iz zbirk Gorenjskega muzeja.
TRŽIČ — V paviljonu NOB bo do konca meseca odprta razstava del tržiških likovnih amaterjev.
ŠKOFJA LOKA — V galeriji na loškem gradu si lahko ogledate razstavo slik Karla Kuharja.
ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples si lahko ogledate razstavo slik Marije Kajzar—Mirni iz Škofje Loke.
TRŽAŠKI GALLUS CONSORT V VRBI
Drevi ob 20. uri bo v Markovi cerkvici v Vrbi drugi koncert letošnjih Poletnih glasbenih srečanj, ki jih prireja Glasbena mladina Jesenice. V gosteh bo Gallus consort iz Trsta, ki ga sestavljajo Dina Slama (glas, čembalo), Irena Pahor (viola de gamba) in Miloš Pahor (prečna in kljunasta flavta). Predstavili se bodo s celovečernim koncertom (B. Marcello, T. Hume, G. F. Handel, G. Ph Telemann, Mr. Morel, J. S. Bach, A. Lotu). Poletna glasbena srečanja bodo sklenili 5. septembra, ko se bosta predstavila Cveto Kobal in Jasna Corrado— Merlak.
FILMI DARKA BURJE IN TEOSA PERNETA
Kranj — Drevi ob 18. in ob 23. uri bo v galeriji Nova retrospektivna projekcija avtorjev Darka Burje in Teosa Perneta. Prikazani filmi predstavljajo štiriletno ustvarjanje najaktivnejših avtorjev mlajše generacije v Skupini kranjskih kinoamaterjev. Sodelujeta že od vsega začetka in večina projektov je skupnih; kronološko bodo prikazani vsi doslej posneti. Zaradi obilice gradiva bo projekcija dolga kar pet ur in pol. Ob 18. uri bodo začeli video projekcijo: ambient, happening MESTO (Prešernova hiša januarja 1986) in snemanje filma V ŽIVLJENJU NIČESAR NE DOSEŽEMO LAHKO (marec 1986). Ob 19. uri se bo začela projekcija filmov: KAM, TUBA, POHOD POBESNELEGA DARKOTA iz leta 1982, MM 3, PETEK 13. IN TRIPTIH iz leta 1984, DEJANJA, ŠIHT OSVOBAJA, 1001 DAN, KOLAŽ, RK, 5 : 1, ZVNP, epp oj, OSMI D, VSI SVETI, V ČAST POLJANSKEMU LJUDSTVU, VINSKO LISTJE in MESTO iz leta 1985 ter filma BREZ NASLOVA in 2/1 iz leta 1986. Za najvztrajnejše pa bodo ob 23. uri predstavili še grobo zmontiran material za film V ŽIVLJENJU NIČESAR NE DOSEŽEMO LAHKO.
Poletna glasbena srečanja v Vrbi 1986
NASTOP HARMONIKARJA FRANCA ŽIBERTA
Po napovedi letošnjih, že tradicionalnih Poletnih glasbenih srečanj v Markovi cerkvici v Vrbi na Gorenjskem je prvi nastopil harmonikar FRANC ŽIBERT, eden prvih slovenskih koncertantov na harmoniki, popularnem in ljudsko obarvanem glasbenem instrumentu. Tudi tokrat se je izkazal za izvrstnega interpreta. V Vrbi je sicer v glavnem obnovil poustvaritve glasbenih del s svoje prve LP-gramofonske plošče, na kateri v produkciji RTV predstavlja enakovredno priredbe izvirnih klavirskih del (Tajčevič, Sedem balkanskih plesov) in izvirna dela za harmoniko solo (Schmidt, Toccata, št. 1, op. 24 in Golob, Preludij). Večino drugih del v interpretaciji harmonikarja Franca Ži-berta pa poznamo z njegovega solističnega recitala (marec 1986) v Ljubljani, na katerem je v ciklusu Ljubljanski umetniki Ljubljani igral še dvoje del iz Couperinove zbirke suit za francoski tip čembala Pieces de clavecin—Okraski in La Bersan. Slišali smo še Mozartov Andante, KV 616 (v izvirniku za orgelski valj) in Ibertovega Belega oslička (v izvirniku za klavir). Po programu sodeč ima današnja koncertna harmonika še kar precej programskih zadreg, saj tudi tako izvrsten harmonikar kot je Franc Žibert žal ali k sreči (?) še vedno posega predvsem po številnih priredbah. Dela pa, ki so izvirno komponirana za harmoniko, so večinoma plod modernega skladateljskega mišljenja ali celo naročil in posvetil. Taka dela, tako po mišljenju izvajalcev kakor tudi publike, pestrijo v glavnem predbaročne in predklasične koncertne programe in v svoji manjšini še vedno bolj atraktivno bogatijo podobne glasbene večere kot da bi enakovredno zasedala svoje mesto v glasbi sami.
Harmonikar Franc Žibert se je tudi tokrat izkazal kot izvrsten glasbeni interpret in artistično sposoben koncertant na redkem glasbilu, kar je še vedno harmonika v koncertnem smislu. Žibertova harmonika z melodijskimi basi pa že zahteva popolnoma enakopravno koncertantno obdelavo solisitčnih glasbenih večerov. Z dosedanjimi uspehi in hotenji pa solist že zaseda mesto med vodilnimi slovenskimi interpreti instrumentalisti na koncetnem odru.
Franc Križnar
°v roman Toneta Svetine
Ukana 5
Potem ko je konec preteklega leta izšla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekakšnem loku izognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Ukano V znova loteva vojne zgodbe, kot jo je začel plesti že v prvi knjigi; v Ukani V se zaključuje zgodba majorja Wolfa in nekaterih drugih oseb, katerih usode se prepletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz še neobjavljenega romata, ki bo izšel letos v jeseni.
' Nadaljevanje
Našli jih boste kot vratarje, de-na bencinskih črpalkah ali pa so Jaz, privatniki.« 5>>  °. kaj pa se potem pritožujete, go-
če vam gre dobro?« ju*Vi ste edini, ki se mu lahko iz srca j^fcim. Ne veste, koliko živcev so mi {/*fli. Tudi vam, Nemcem, bi privošči-^olucijo.« ^asmejal se je: j *Tudi v Nemčiji smo napravili revolti0, ne socialne, temveč tehnološko, poizvajamo več, ceneje in bolje plaču-|J*K> delavce kot vi. Pri meni dela ne-lJ| sto vaših ljudi, od tu in z juga. Do-J*1 delavci so. Kot lastnik sem zadovo-z njimi, oni pa še bolj z menoj. No, fc kako pa vam gre drugače? Se kaj ^jite takole sestati z menoj?« ' hjfiodite pametni, Helmuth, zakaj pa? s?i nas sta svoboda in demokracija.
Kdo bi se zmenil za vas! Ste videli, koliko avtomobilov stoji na dvorišču? Sobe oddajam samo tujcem. Takih kot ste vi, se tu sprehaja mnogo, pa niso nikomur mar. Važno je samo to, da imate dovolj dolarjev ali mark. Časi strahu so mimo. Od takrat, ko smo se odlepili od Rusov, je tu prava svoboda. Če se boste naveličali hotela, ste pri meni vedno dobrodošli, ponoči ali podnevi, poleti ali pozimi.
Wolf je ostal pri gospe pozno v noč. Obvestila iz prve roke so se razlikovala od tistih, ki jih je izvedel po hodnikih vladnih ustanov in od tistih, ki so jih neutrudno trosili premagani nasprotniki različnih barv.
V nekaj deževnih dneh je v večernih urah obiskal nekatere boljše znance. Take, ki jim je zaupal in je bil prepričan v njihovo molčečnost. Nihče ni bil
posebno vesel obiska, toda ko se je predstavil kot industrialec, si je vsakdo oddahnil. Wolf je čutil, da se bojijo obveznosti in da niso pripravljeni tvegati. Vendar je po prvih stikih spoznal, da je v tej deželi varen prav toliko kot v Nemčiji, saj so tam začeli razgrajati teroristi, nezadovoljna mladina, ki se je uprla surovi industrijski družbi.
Mislil je, da je hotel ozvočen in opremljen s prisluškovalnimi napravami. Zato se je vse, kar je bilo pomembnega, pogovarjal z Erichom in s komer koli samo na prostem. Ko sta se naslednjega dne vozila po jezeru in »šle-pala some«, je Wolf dejal:
»Erich, zdaj vam že lahko nekaj povem o rezultatih mojih poizvedovanj. Dvigniti zlato ni tako enostavno, kot si mislite. Nismo edini, ki se zanimamo, smo pa edini, ki poznamo točno mesto.
Težava je tudi v tem, da je jezersko dno pokrito z muljem in blatom, da so spodnje plasti vode slabo nasičene s ki sikom, voda je kalna, vidljivost slaba.«
»Veseli me, da mi zaupate, toda tu so ustanovili nekakšen klub za globinsko potapljanje. Vodi ga človek, ki je bil med vojno pri nemški vojni mornarici. Sam je dober potapljač, toda ljudje v tem klubu ne vedo, kje bi se potapljali. In še nekaj, kar je za naju zelo zanimivo: nekaj ljudi, ki so približno vedeli, kje in kdaj smo mi potapljali zaboje, ni več. Umrli so skrivnostne smrti. Trije so utonili v jezeru, receptorja iz Grand hotela pa so našli mrtvega, ker je padel po ledeni strmini in se zvalil v potok, kjer je utonil. O potopljenem zlatu se ne govori naglas, smo pa prepričani, da nas nihče ni in nas ne bo prehitel. Tisti, ki nekaj vedo, trenutno nimajo ustrezne opreme, da bi iskali globje, poleg tega pa so se zaboji pogreznili še v jezersko blato.«
»Zdaj me plašite, Helmuth! Čemu ste mi povedali, če predvidevate take težave, saj je tako kakor v avstrijskem jezeru, kjer je bil potopljen večji del tega zaklada?«
Erich, odkrito vam povem, da mi je skoraj žal. Res sem bil nor. Nikoli si ne bi odpustil, če bi se vam ali vašemu sinu primerilo kaj hudega. Kakorkoli premislim, je to zelo tvegana stvar, saj nam gre dobro.«
»Seveda nam gre, vendar to ne pomeni, da bi odklanjali možnost, da bi nam šlo še boljše. Imate pa prav! Previdnost ni nikoli odveč, to odločitev je treba prespati in temeljito premisliti.« 5
Ko se je Helmuth Wolf odločil razkriti skrivnost o zlatu, je vedel, da ob vsem, kar se bo potem dogajalo, ne bo mogel mirno gledati, kaj bo z ljudmi, ki jih je njegovo sporočilo spravilo v tveganje in v njih sprožilo delovanje, čigar posledic ni mogoče predvidevati.
Preteklost pa ga je z magično silo vlekla nazaj k ljudem, s katerimi je bil povezan v klopčič usod. Zanje se ni vedelo, kako se bodo razvozlale. Bil pa si je na jasnem, da ga zgoščeno življenje štirih let vojne, ki jo je mislil že pozabiti, privlači vse bolj in mu je več zanj kot za dve desetletji, ki sta ga vrgli kot smetano v sam vrh nemške družbe.
(musmrn^GLAS 6. stran
ZA DOM IN DRUŽINO, REPORTAŽA
PETEK, 29. AVGUSTA 1986.
NEZGODE GROZE OTROKU NA VSAKEM KORAKU
Nezgode v otroški dobi so danes eden od resnih
problemov otroškega zdravja, saj so med najvažnejšimi vzroki za smrtnost, predvsem pri otrocih med prvim in četrtim letom starosti (ki izgubijo življenje zaradi utopitev, zadušitev, opeklin in poškodb) ter pri mladostnikih, ki so v 70 odstotkih žrtve prometa.
V naši republiki so predšolski in šolski otroci zelo izpostavljeni prometnim nesrečam. Kljub intenzivnejši prometni vzgoji števila teh nesreč še niso bistveno znižali. Statistika je pokazala, da se največ otrok ponesreči v prometu poleti, predvsem julija in avgusta. Čez teden sta črna dneva nedelja in ponedeljek, čez dan pa se največ otrok ponesreči med drugo in šesto uro popoldne. Med žrtvami prometa je več dečkov kot deklic. Mali otroci so v prometu poškodovani predvsem kot pešci, mladostniki pa kot kolesarji in mopedisti.
Otrok se v prometu obnaša tako, kot mu dopuščajo starost, stopnja zrelosti in domača ali šolska vzgoja. Ker je majhen, nima pregleda nad številnimi vozili na cesti ali nad prometno situacijo.
Pubertetnik je čustveno neuravnovešen, slabo pozoren in največkrat precenjuje svoje vozniške sposobnosti. Je nekritičen do nevarnih situacij in se želi uveljaviti v družbi, pa čeprav v obliki prečkanja ceste tik pred vozilom ali v hitri vožnji z motornim kolesom.
Dojenčki so žrtve v prometu, ker jih starši drže v vozilih v naročju ali kar ležijo v nepritrjenih ležiščih na sedežih. Sunek ob trčenju jih vrže iz ležišča z dvajsetkrat' povečano težo, zaradi česar nastanejo smrtne poškodbe glave in drugih pomembnih organov.
Otrok pa ne ogroža samo promet; v nevarnosti so že samo zaradi našega »civiliziranega« načina življenja. Sodobni otrok živi v domu, kjer so zanj slabo zavarovana okna, balkoni, stopnišča, dvigala. V stanovanju ga obdajajo številne električne in plinske naprave, v nezaklenjenih omarah so dostopna kemična čistila, zdravila, škropiva, vnetljive snovi. V na videz »varnem« domačem okolju se pripeti 88 odstotkov raznih opeklin med otroki. Največkrat gre za oparine.
Zlasti v mestih so za otroke nevarna tudi parkirišča ter tam, kjer so otroška igrišča nezavarovana in neprilagojena različnim starostim otrok. Na smetiščih in v odpadnih posodah so strupeni odpadki, dostopi do rek, potokov in ribnikov so nezavarovani.
Kaj naj storimo, da bi številne nesreče med otroki zmanjšali? Najuspešnejše je preprečevanje. Ker pa je treba nevarnost prej poznati, da jo lahko preprečiš, je izredno važno seznanjenje odraslih in otrok z možnostmi in vrstami nesreč. V tem smislu je razen pri prometni vzgoji doslej še malo narejenega. Zato bi morali biti tako šola kot tudi zdravniki aktivnejši pri tem zdravstveno prosvetnem delu, vsi skupaj pa kot družba, posamezniki ali kot starši mislimo na to kako bi otroke pred nesrečo čim bolje zavarovali.
Dr. Helena Valič
domaČi zdravnik
Peteršilj pomirja krče
Prav tako kot janež, kumina in sladki janež je tudi petr-šilj zdravilna rastlina, ki odganja vetrove, pomirja krče in preprečuje vrenje v črevesju. Pomembno je, da jemljemo natanko odmerjene količine in da nimamo nobenega akutnega vnetnega procesa na ledvicah — to naj ugotovi zdravnik.
Že majhne količine spodbujajo procese, odvajajo nakopičeno vodo v nogah, osrčniku in prsni oziroma trebušni votlini ter ugodno pospeševalno vplivajo na mesečno perilo. Pri naštetih težavah je petršilj pomagal, potem ko so druga zdravila odpovedala.
Pri zelo oslabelih ali občutljivih ljudeh zadošča za zdravilni učinek, če dodamo in skuhamo v juhi nekaj rezin korenine. Močnejši naj pijejo na dan po požirkih 1 do 2 skodelici čaja iz petršiljevih plodov; pri tem zadošča 1 čajna žlička plodov za skodelico čajnega preliva. Petršilj štejemo med zdravilne rastline, ki odpirajo. Nikakor ni »nedolžna« zdravilna rastlina; kot zdravilo-za ledvice ga ne smemo jemati brez zdravnikovih nasvetov.
Včasih so si matere potem, ko so nehale dojiti, dajale na dojke petršiljeve liste, da so »pregnale« mleko'. Petršilj pa uporabljajo tudi pri zdravljenju živine: plodovi niso dobri samo proti glistam pri psih, temveč so zdrobljeni uspešni tudi pri svinjski rdečici.
Petršiljeve plodove nabiramo prav pred popolno dozorit-vijo tako, da kobule porežemo, jih zvežemo in obesimo v platneni vrečki, da se plodovi ne izgubljajo.
MODA
Almira je v Grimščah pripravila malo razstavo svojih izdelkov, ki jih bomo nosili to jesen in zimo. Mednje sodi tudi ta zanimiv pulover, ki je lahko tudi obleka. Ker je zelo dolg, ga bodo najpogumnejša dekleta lahko oblekla kot obleko, saj sega tja do kolen, malo manj pogumne pa ga bodo rade oblekle na hlače. Spleten je v samih modernih barvah, ne manjka niti zelo moderne oranžne.
Obutev za šport in rekreacijo
ALI HOČETE DREVESCE FUKSIJE?
Da! — vendar ga morate vzgojiti. Pa ne le fuksijo, vzgojite lahko tudi drevesce pelargonije, lantane in grmaste rnar-jete. Tako drevesce poživi poploščeno teraso ali prazno dvorišče, večji balkon in drug prostor, po možnosti ne s preveliko sončno pripeko.
Vzgoja drevesca se začne v zgodnji jeseni, najbolje v za' četku septembra. Rastline jeseni in pozimi v ugodnih razmerah hitro rastejo in ne nastavljajo preveč cvetnih popkov ali pa jih sploh ne. Potaknjence vzamemo od primernih sort rastlin, ker se različno obnašajo. Najlažje vzgojimo rasteče pokončne sorte, niso pa primerjie povsem pritlikave sorte fuk-sij. Viseče sorte fuksij in pelargonij so lahko prav lepe, vendar mora imeti steblo za visečo krošnjo močno oporo. Zelo lepa so drevesca s preprostimi enojnimi cvetovi. Drevesca so zelo privlačna ravno zato, ker opazujemo cvetje bolj ali man] v višini oči.
Drevesca lahko dosežejo višino od 80 cm do 1,60 m ali vec, odvisno od sorte in vzgojnih ukrepov.
Ko septembra režemo potaknjence, naj bodo daljši od običajnih, dolgi približno 15 cm. Fuksije naj bodo od rastlin, ki imajo v etaži po tri liste, ker tako lažje vzgojimo lepo krošnjo. Podtaknemo jih v mešanico (pol šote in pol mivke), zalijemo in prekrijemo z večjimi kozarci za vlaganje. Ko se hitro ukoreninijo, jih presadimo v manjše cvetlične lončke in jun damo oporo. Ob palico jih privežemo na vsakih 5 cm, da je stablo čim bolj ravno. Ob ugodnih temperaturah okoli, 15 sto-. pinj Celzija, vso zimo rastejo. Po potrebi jih presajemo v večje lončke. Vse stranske poganjke in cvetne popke odstranimo takoj, ko se pojavijo. Fuksije do spomladi ponavadi ne delajo popkov, ker cveto le ob dolgem dnevu. Ko doseže rastlina želeno višino oziroma ko ugotovimo, da z nadaljnjo vzgojo ne bo bistveno večja, odščipnemo vrh, da se začne oblikovati krona. Ko so poganjki dolgi 10 cm, vrhove ponovno pinciramo, ta postopek pa ponavljamo, dokler krona ni primerno velika. Kasneje zadržujemo krono s spomladanskim obrezovanjem v primernem sorazmerju z višno drevesca. Seveda ves čas pazimo, da se ne prerazmnožijo škodljivci, kot so uši in moknate mušice, ki ovirajo rast.
Nekako po enem letu je drevesce oblikovano. Č^se narn Vrh po nesreči odlomi, še vedno gojimo zanimivo rastlino stoz-časte oblike, če prenehamo odstranjevati stranjske poganjke. Rastlina se zato razraste v stebrasti obliki, ki jo po želji obrezujemo.
Redkim vrtnarjem gojiteljem so znani tudi pripomočki za pospeševanje rasti v višino oziroma rasti na splošno. To je, na primer, giberelin. Po končani rasti v višino pa se da s pripravki, ki zavirajo rast, kot je, na primer, cikocel, zadrževati krošnjo v rasti. Seveda je potrebnega za to veliko znanja in izkušenj, postopek pa je poslovna skrivnost, ki je ne objavljajo-Vendar se da tudi z omenjeno vzgojo uspešno oblikovati*nekaj drevesc za dom, ki nas bodo razveseljevala še leta, saj so to grmaste in zato precej trajne rastline.
P«. 29.
AVGUSTA 1986
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
7. STRAN ©©GggSSJJSSEEfl
TV SPORED
30. avgusta
^ yoče-hladno, 5. del 16on *.de°serije TV Sarajevo !62n i vi|e"je v kapljici vode "* J-Ribičič: Miškolin: 16 v. *M|Sonovit I ~ prodni parki: Skadarsko 1 oo l?Zer°, oddaja TV Zagreb kondorjev let: Ocean, Puščava in redek zrak. Ponovitev 2. dela
8.oo n   mentarne ser'Je dogodivščine Robinzona ^■usoja ceškos|ovaški
19^jadinski film 1a*ii "'sanka
nocoj žrno do zrna
!urcija: človek in bog, ^•-zadnji del ookumentarne serije frcalo tedna ■ H iS ™uPPet show
"S ?irKba
|2 ^abaret
H 3n $.amrja, rumba, passodele IS dnevnik
uek'eta, ameriški film
iS^Jajniki II. TV mreže 1530 *u?0slavija, dober dan 155o rV70vski komentar "oboj: Rokomet (M) -turnir prvakov, finale
17.15 <5»enos <slov- kom)v ^uttgart: EP v atletiki.
Bvford—J. T. Bvford:
Kako najti srečo, 3.-zadnji
del nanizanke TV Beograd 20.40 TV nocoj in jutri 20.45 Blagoje Janičijević,
dokumentarna oddaja TV
Novi Sad 21.30 Tri srca Radenci 86 (Big
bend RTV Ljubljana in
Zagreb) 22.00 Reportaža z nogometne
tekme: Velež:Željezničar 22.30 Športni pregled
Oddajniki II. TV mreže
11.50 Hiša, 6. del poljske
nadaljevanke 13.30 Stuttgart: EP v atletiki,
prenos 17.55 Jastrebarsko:
Mednarodno prvenstvo v
motokrosu, reportaža 18.35 Ada: Mednarodni
konjeniški miting, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Drugi spol, 2. del
dokumentarne serije 21.00 Malu, 6. del brazilske
nadaljevanke 21.45 PJ v avtomobilizmu,
reportaža iz Kraljeva 22.00 Rezerviran čas (samo za
U 2)
22.30 Poletna noč TV Ljubljana (U 2 in TV Koper)
TV Zagreb I. program
20.55 orenos (siov. kom.)
RS p0,ročila
21.35 £el,ton
21.55 RPortr>a sobota
&.10 pe*erv'ran čas
r,0'etna noč (U 2 in TV Koper)
-50 '«■55
-^jjflreb I. program Sedem TV dni kavkaska ugrabitev, i°vjetski film v>ahovski komentar sudski humor JY koledar £,,rni z Greto Garbo: film     Kristina- ameriški
^.dokumentarna oddaja 'v dnevnik
^[opirljivci. francoski film 'v dnevnik £a konec tedna Program plus
"edeua
31. avgusta
Poročila živ žav: Risanke in Smrkci F'ipper, 17. del ameriške nanizanke
K. Martin: Kitajec v Scotland Yardu, 14. -*adnji del angleške "anizanke folklorni ansambel Trinidada, 1. oddaja Kmetijska oddaja Gandhi, angleški film TV nocoj *rno do zrna 1» dnevnik Stanojevič
12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Otroški spored:
Rock'n'roll mulci 13.20 Lutkomendija, otroška
oddaja 14.05 Glasbeno popoldne:
Večer na griču 14.55 Novi Pacifik, ameriška
dokumentarna serija 15.55 Hišica v Preriji, 8. del
ameriške nadaljevanke 17.05 Mali koncert 17.20 Filmi s K. Hepburn: Vhod
za igralce, ameriški film 18.55 Športnik Billv, risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Marodič: Naša krajevna
skupnost, humoristična
nanizanka TV Ljubljana 20.55 Štiri generacije Lovčenca
v Bački, reportaža 21.25 Sodobna poezija BiH 22.00 Reportaža z nogometne
tekme: Velež:Željezničar 22.30 Športni pregled 23.00 Dnevnik 23.20 Program plus 00.30 Poročila
PONEDELJEK
1. septembra
10.55 Beograd: Slavnostna seja ob 25-letnici prve konference neuvrščenih, prenos iz Skupščine SFRJ
17.40 Greste z nami v živalski vrt?
17.55 Modro poletje, 3. del španske nanizanke
18.25 Poletni festival —
Ljubljana '86: Teatro de Danza Espanola (španski plesi), 1. oddaja
19.00 Danes: Podravski obzornik
19.30 TV dnevnik
20.00 A. Giannetti: V senci velikega hrasta, 4. del
fcL^ I ti M
^ ^Irn Bountv je že tretja verzija zgodbe o pomorščakih, ki SuTf*J° sadističnemu kapitanu. V prvi verziji smo gledali <jaar|esa Laughtona in Clarka Gabla, v drugi " H^.^arlona Branda, zdaj pa mlade igralce.
Trevora Hovvar-kot sta Anthonv
HETj?* 'n Gibson. V prvih dveh filmih je uporni Fletcher rj0 'st'an postavljen v ospredje kot borec za pravico in svobo-vr« danskemu kapitanu. V najnovejši pa smo priča neke '«ist renaDilitaciji kapitana Bligha, ki je predstavljen kot zna-Ojljko tog, vendar sposoben in pošten pomorščak, močna rijJk.Post, ki ji ne manjka poguma in treznosti v ključnih tre-^a Pr'zor'$cu ostaja kot popolni zmagovalec: po štiri-SrjMnevnl plovbi v nečloveških razmerah mu uspe zapluti v ^Ou e< voiaSko sodišče pa ga oprosti krivde. Najnovejši nty spremljata tudi učinkovita glasba in lepa fotografija.
eriški film STAR 80 je žalostna ljubezenska zgodba o
|()^modelu znane moške revije Plavbov, Dorothv Stratten, ki r»j4 Navalu ljubosumja ubije mož. Ta resnična zgodba še da-(yj  Polni časopisne strani po svetu. V glavnih vlogah igrajo ta/'*' Nemingvvav, Eric F jberts in Carol Baker. Film se je potoval za osem Oskarjev in zlati globus. I$l   *«poru pa je domači film. Vida Nastasijević, mlada inte-ffiJJIki, je postavljena za načelnico ženskega zapora v po-hj«®lskem mestu. Navzkrižja z malomeščanskim okoljem, s yljllrn redom v zaporu, pa tudi s seboj, jo pripeljejo v krizo, ki razplet zgodbe in reši mnoge dileme. V glavnih vlogah |l~Jo Dara Džokić, Bata Živojinović, Olivera Markovič, Irena °»en in drugi.
v6» ■ gorenjske kinematografe prihajajo filmi o Tarzanu, ki so MJ *'n P°'n'l' dvorane in so zamivi še danes. Spet bomo lah-V|deli pogumnega in iznajdljivega Johnvja VVeissmuellerja.
italijanske nadaljevanke 21.15 Aktualno — s kakšnimi
naložbami v prihodnost? 21.55 I. Stravinski: Pulcinella,
balet v izvedbi Nevv Jork
Citv Baleta 22.35 TV dnevnik
Oddajniki M. TV mreže
15.00 Zdravo, kako ste?,
zabavna oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Bergerac, angleška
nanizanka 18.00 Beograjski TV program 18.55 Izbrani trenutek 19.00 Telesport 19.30 TV dnevnik 20.00 Raziskovanja: Gozd v
morju
20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dinastija, 114. del
ameriške nadaljevanke 22.00 Diskografska industrija,
zabavno dokumentarna
odaja
22.45 En avtor, en film —
retrospektiva filmov Petra Krelje: Ponudbe pod številko ...
TV Zagreb I. program
10.55 Beograd: Slavnostna seja
ob 25-letnici prve
konference neuvrščenih,
prenos iz Skupščine SFRJ
(do 12.00) 15.00 Zdravo, kako ste?,
zabavna oddaja 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Bergerac, angleška
nanizanka 17.35 TV koledar 17.45 »Šarenica«, otroška
oddaja 18.00 Mirna, Bane in lutke,
otroška serija 18.15 Akcija za opismenjevanje
v občini Kraljevo,
izobraževalna oddaja 18.45 Ročk oko, oddaja za
mlade
20.00 VVilliam Trevor: Plesna dvorana »Pri romantiki«
20.55 Mali koncert
21.10 Književnost: Mira Alečković
22.00 Za boljši svet,
zunanjepolitična oddaja
22.40 Program plus
19.00 Danes: Dolenjski obzornik
19.30 TV dnevnik
20.00 Mednarodna obzorja: Od
Beograda do Harareja 20.55 Film tedna: Čas
leopardov,
mozambiško-jugoslovan-
ski film 22.25 TV dnevnik 22.40 Afriška kamera,
tunizijsko-francoski
dokumentarni film
Oddajniki II. TV mreže
TOREK
2. septembra
17.15 Jesenska serenada 17.50 Živi planet: Svetovi zase, 10. del angleške dokumentarne serije
15.00 Mladinski ekran 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Bergerac, angleška
nanizanka 16.55 Domovino branimo tudi z
lepoto: Maribor, glasbena
oddaja 17.25 TV dnevnik 17.45 Pisani avtobus, otroška
dokumentarna serija 18.15 Mostovi Hidak, (samo za
U2)
18.45 Iz operetnega sveta: J.
Strauss: Netopir 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Po poteh svobode,
dokumentarna oddaja 21.50 Izobraževalna oddaja 22.20 Brodjanci: Olimpiada
vaških športov, reportaža
TV Zagreb I. program
15.00 Mladinski ekran 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Bergerac, angleška
nanizanka 16.55 Glasbena oddaja:
Domovino branimo tudi z
lepoto: Maribor 17.45 Pisani avtobus, otroška
dokumentarna oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Iz operetnega sveta: J.
Strauss: Netopir 20.00 Žrebanje lota 20.05 Signali, notranjepolitična
oddaja 21.00 Job, egipčanski film 22.50 TV dnevnik 23.10 Program plus
obzornik 19.30 TV dnevnik 20.00 Mozaik kratkega filma:
Taborniški duh živi dalje,
kanadski film 20.30/40 Verona: To je arena
— tu se je rodila Maria
Callas, prenos 22.30/23.00 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
15.00 Narodna glasba 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke: kviz 16.00 Bergerac, angleška
nanizanka 16.55 Domovino branimo tudi z
lepoto: Zagreb, glasbena
oddaja 17.25 TV dnevnik 17.45 Burleske 18.15 Tešanj, izobraževalna
oddaja 18.45 Glasba na zaslonu 20.00 Oddaja resne glasbe 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Zagrebški jazz kvintet, 2.
del koncerta 21.45 Zagrebški kolaž,
dokumentarna oddaja (do
22.30)
TV Zagreb I. program
15.00 Narodna glasba 15.40 Številke in črke: kviz 16.00 Bergerac, angleška
nanizanka 16.55 Domovino branimo tudi z
lepoto: Zagreb glasbena
oddaja 17.35 TV koledar 17.45 Burleske 18.15 Tešanj, izobraževalna
oddaja 18.45 Glasba na zaslonu 19.30 TV dnevnik 20.00 Gandhi, angleški film 23.00 TV dnevnik 23.20 Program plus
ČETRTEK
SREDA
3. septembra
17.15 Slovenske ljudske
pravljice: Zvezda na čelu
17.35 Modro poletje, 4. del španske nadaljevanke
18.10 Svet kristalov,
znanstvenotehnični film
19.00 Danes: Obalno-kraški
4. septembra
17.25 J. Ribičič: Miškolin:
Miškolin pestuje, lutkovna oddaja
17.35 Čurule čarule; Čarobni šopek
17.40 Modro poletje, 5. del španske nadaljevanke
18.10 Čas, ki živi: Neugaslo ognjišče
18.55 Propagandna oddaja
19.00 Danes: Notranjski obzornik
19.30 TV dnevnik
20.00 Tednik
21.05 J. Neruda: Zgodbe z male
T
strani, 1. del češke nanizanke 22.05 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
15.00 Jazz koncert 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Bergerac, angleška
nanizanka 16.55 Domovino branimo tudi z
lepoto: Vršac, glasbena
oddaja 17.25 TV dnevnik 17.45 Učitelj, 5. del otroške
serije
18.15 Ohrid in Ohridsko jezero, izobraževalna oddaja
18.45 Festival M PZ—Celje '85
19.30 TV dnevnik
20.00 Hiša, 7. del poljske nadaljevanke
21.25 Umetniški večer: 30 let festivala jugoslovanskih amaterskih gledališč: 22.25 Hamlet v Totalu, predstava amaterskega gledališča Total iz Visokega (do 23.30)
TV Zagreb I. program
15.00 Jazz koncert
15.40 Številke in črke, kviz
16.00 Bergerac, angleška
nanizanka 16.55 Domovino branimo tudi z
lepoto: Vršac, glasbena
odaja 17.35 TV koledar 17.45 Učitelj, 5. del otroške
serije
18.15 Ohrid in Ohridsko jezero,
izobraževalna oddaja 18.45 Festival MPZ-Celje'85 19.30 TV dnevnik 20.00 Refleksi, politični magazin 21.00 Izbrani trenutek 21.10 Pot v središče znanja, kviz 22.10 TV dnevnik 22.30 Program plus
20.00 Afrika: drugačni, a enakovredni, 1. del angleške dokumentarne serije
21.05 Derrick, nemška
nanizanka 22.05 TV dnevnik 22.20 Kultura bivanja,
propagandna oddaja 22.25 Grehi Doriane Grav,
ameriški film
Oddajniki II. TV mreže
15.00 Ohridska srečanja, oddaja
narodne glasbe 15.40 Številke in črke: kviz 16.00 Bergerac, angleška
nanizanka 16.55 Domovino branimo tudi z
lepoto: Novi Sad,
glasbena odaja 17.25 TV dnevnik 17.45 Dajmo, družimo sel,
otroška serija TV Skopje 18.15 In tudi letos,
izobraževalna oddaja 18.45 »Kamčevci«, humoristična
serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Moj svet glasbe, oddaja
resne glasbe 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Mimogrede povedano,
dokumentarna oddaja 21.50 Nočni kino: Smrt v vrtu,
francoski film
TV. Zagreb 1.1. .xqram:
PETEK
5. septembra
17.30 Pesmi in zgodbe za vas:
Tri basni, animirana serija
TV Zagreb 17.45 Modro poletje, 6. del
španske nadaljevanke 18.15 Pred izbiro poklica: Poklici
v letalstvu, izobraževalna
oddaja 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik
ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik
15.00 Ohridska srečanja, oddaja
narodne glasbe 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Bergerac, angleška
nanizanka 16.55 Domovino branimo tudi z
lepoto: Novi Sad,
glasbena oddaja 17.35 TV koledar 17.45 Dajmo, družimo sel,
otroška serija TV Skopje 18.15 In tudi letos,
izobraževalna oddaja 18.45 »Kamčevci«, humoristična
serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pustolovščine Sherlocka
Holmesa, 7. del angleške
nanizanke 20.55 Spominjaš se Bemb&še?,
zabavnoglasbena oddaja 21.40 TV dnevnik 21.25 Barve časa: Ivo Robič,
kulturni magazin 23.25 Program plus
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
RADIO
PETEK, 29. avgusta
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Za šolarje — 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tra-
jdicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.00 Danes do 13.00 — ih - Iz naših krajev -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odlomki iz baleta Šartek - 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob
• 17.00 —ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18.15 Gremo v kino
— 19.45 Pojemo in godemo — 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih
— 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.40 - 24.00 Iz glasbene skrinje 00.05-4.30 Nočni program -glasba
SOBOTA, 30. avgusta
Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Odprto za kulturno —zabavni program — 11.05 S poti po Jugoslaviji - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP -16.40 Lojtrca domačih - 17.00 Studio ob 17.00 — ih — 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00-23.00 Slovencem po svetu -23.00-5.00 Nočni program -glasba
NEDELJA, 31. avgusta
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -Niko Grafenauer - Preplah v Višnji gori - 8.47 Skladbe za mladino — 9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.10 Obvestila in zabavna glasba — 13.20 Za naše kmetovalce - 14.14 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humore-
ska tega tedna - 16.30 Melodije za vse — 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna
- 23.00-4.30 Nočni program -glasba
PONEDELJEK, 1. septembra Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.40 Pesmice na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00- ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije — 13.50 Ponedeljkov križemkraž — 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami — 22.00 Naši po svetu — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini
- 22.50 Literarni nokturno — 23.00-4.30 Nočni program -glasba
TOREK, 2. septembra
Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje — 8.35 Mladi koncertant - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 —ih - 18.00 Sotočja -19.45 Minute z ansamblom Moj-mira Šepeta - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe — 23.00 -4.30 Nočni program - glasba
SREDA, 3. septembra
Prvi program
4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.40 Ob izvirih
ljudske glasbe — 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 Giovani Battista Pergolesi: odlomki iz opere Zaljubljeni bratec — 22.30 Zimzelene melodije - 23.00 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program -glasba
ČETRTEK, 4. septembra
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za
- 11.05 Znano in priljubljeno — 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Od melodije do melodije — 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 — ih
— 18.30 Charles Ives: Trio za klavir, violino in violončelo — igra Trio Arcadia - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.45 Lepe melodije -22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica — 23.00-4.30 Nočni program -glasba
KRANJ CENTER
29. avgusta: angl.avstral. akcij, film BMX BANDITI ob 16. in 18. uri, jugosl. film SANJE O ROŽI ob 20. uri, 30. avgusta: angi. av-stral. akcij, film BMX BANDITI ob 16. in 18. uri, jugosl. film LEPOTA GREHA ob 20. uri, premiera amer. ljub. filma STAR 80 ob 22. uri, 31. avgusta: amer pust. film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ob 10. uri, amer. angl. akcij, film BMX BANDITI ob 15. in 17. uri, jugosl film ČRNA MARIJA ob 19. uri, premiera amer. pust. filma BOUNTY ob 21. uri, 1. septembra: amer. ljub. film STAR 80 ob 16. in 18. uri, jugosl. film ZADNJI KRETNIČAR OZKOTIRNE ŽELEZNICE ob 20. uri, 2. spetembra: amer. ljub. film STAR 80 ob 16. in 18. uri, jugosl. film OBLJUBLJENA DEŽELA ob 20. uri, 3. septembra: nem erot. film ORGIJE V CARSKI VASI ob 16. in 18. uri, jugosl. film PLES NA VODI ob 20. uri,4. septembra: nem. erot. film ORGIJE V CARSKI VASI ob 16. in 18. uri, jugosl. film ZLATO JABOLKO ob 20. uri
KRANJ STORŽIČ
29. avgusta: amer. film DVORIŠČNO OKNO ob 16., 18. in 20. uri, 30. avgusta: franc. komedija OROŽNIK IN OROŽNICE ob 16., 18. in 20. uri, 31. avgusta: ital. pust. film JAZ IN NILSKI KONJ ob 14. in 18. uri, nem. erot. film RESNIČNE ZGODBE 8. del ob
16. uri, premiera jugosl. filma V ZAPORU ob 20. uri, 1. septembra: ital. pust. film JAZ IN NILSKI KONJ ob 16., 18. in 20. uri, 2. in 3. septembra: amer. pust. film SESTANEK S TARZANOM: TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA ob 16., 18. in 20. uri, 4. septembra: amer. pust. film SESTANEK S TARZANOM: TARZANOV SKRIVOSTNI ZAKLAD ob 16., 18. in 20 . uri
KAMNIK DOM
30. avgusta: ital. akcij, film RUSH ob 18. in 20. uri, premiera amer. krim. filma OKRUTNA ODISEJA ob 22. uri, 31. avgusta: ital. akcij, film RUSH ob 15. in 17. uri, danska erot. komedija ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 19. uri, premiera angl. avstral. filma BMX BANDITI ob 21. uri, 1. septembra: amer. pust. film SESTANEK S TARZANOM: TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA ob 18. uri, amer. pust. film OBRAČUN V VELIKEM MESTU ob 20. uri, 2. septembra: amer. pust. film SESTANEK S TARZANOM. TARZANOV SKRIVNOSTNI ZAKLAD ob 18, amer. akcij, film RAMBO ob 20. uri, 3. septembra: amer. pust. film SESTANEK S TARZANOM: TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ob 18. uri, jugosl. komedija ŽIKINA DINASTIJA ob 20. uri, 4. septembra: jugosl. komedija ŽIKINA DINASTIJA ob 18. in 20. uri
TRŽIČ
30. avgusta: amer. pust. film ID NIANA JONES ob 16. uri, amer. akcij, film SAMOTNI OBUPA NEC ob 18. in 20. uri, premiera
amer. pust. filma BOUNTY ob 22. uri, 31. avgusta: amer. pust. film SESTANEK S TARZANOM: TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ob 15. in 17. uri, 1. in 3. septembra: angl. avstral. akcij, film BMX BANDITI ob 17. uri, jugosl. film OBLJUBLJENA DEŽELA ob 19. uri, 2. septembra: amer.pust. film SESTANEK S TARZANOM: TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA ob 18. in 20. uri, 4. septembra: amer. pust. film SESTANEK S TARZANOM: GREY-STOKE-LEGENDA O TARZANU ob 18. uri, amer. film DVORIŠČNO OKNO ob 20. uri
DUPLICA
30. avgusta: ital. pust. film JAZ IN NILSKI KONJ ob 20. uri, 3. septembra: amer. ljub. film STAR 80 ob 20. uri, 4. septembra: amer. pust. film BOUNTY ob 20. uri
ŽELEZAR JESENICE
29. avgusta: nem. erot. film ORGIJE V CARSKI VASI ob 17. uri, jugosl. film LEPOTA GREHA ob 19. in 21. uri, 30. avgusta: premiera jugosl. komedije ŽIKINA DINASTIJA ob 17. in 21. uri, jugosl. film ČRNA MARIJA ob 19. uri, 31. avgusta: 31. avgusta: jugosl. komedija ŽIKINA DINASTIJA ob 15. in 17. uri, jugosl. film ZADNJI KRETNIČAR OZKOTIRNE ŽELEZNICE ob 19. uri, 1. septembra: amer. west. film BLEDI JEZDEC ob 17. uri, jugosl. film OBLJUBLJENA DEŽELA ob 19. uri, 2. septembra: amer. west. film BLEDI JEZDEC ob 17. uri, jugosl. film PLES NA VODI ob 19. uri, 3. septembra: amer. akcij, film RAMBO ob 17. uri, ju-
gosl. film ZLATO JABOLKO ob 19. uri, 4. septembra: amer. akcij, film RAMBO ob 17. uri, jugosl. film ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE ob 19. uri
JESENICE PLAVŽ
29. avgusta: amer. akcij, film RAMBO ob 18. in 20. uri, 30. avgusta: nem. erot. film ORGIJE V CARSKI VASI ob 18. in 20. uri, 31. avgusta: amer. pust. film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ob 18. in 20. uri, 4. septembra: amer. vvest. film BLEDI JEZDEC ob 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA
29. avgusta: amer. pust. film TARZANOV SKRIVNOSTNI ZAKLAD ob 18. in 20. uri, 2. septembra: ital. akcij, film RUSH ob 20. uri
DOVJE
31. avgusta: amer. vvest. film BLEDI JEZDEC ob 20. uri
RADOVUICA
30. avgusta: amer. film ST. El-MOS FIRE ob 18. uri, amer. film OBJEMI ME STRASTNO ob 20. uri, 31. avgusta: franc. film VESELE PRAZNIKE ob 18. uri, amer. film ST. EIMOS FIRE ob 20. uri, 1. septembra: amer. film OBJEMI ME STRASTNO ob 20. uri, 2. septembra: amer. film ST. EIMOS FIRE ob 20. uri, 3. septembra: franc. film VESELE PRAZNIKE ob 20. uri, 4. septembra: angl. film ZABAVA PRI LARRYJU ob 20. uri
_BLED_
29. avgusta: amer film MOŽ Z ZVEZDE ob 20. uri, 30. avgusta:
nem. franc. film PARIŠ - TEKSAS ob 18. uri, ital. film KUUČ ob 20. uri, 31. avgusta: amer. film MOŽ Z ZVEZDE ob 18. uri, nem. film PARIŠ - TEKSAS ob 20. uri, 1. septembra: franc. film VESELE PRAZNIKE ob 20. uri, 2. septembra: amer. film OBJEMI ME STRASTNO ob 20. uri, 3. septembra: amer. film ST. EIMOS FIRE ob 20. uri
BOHINJ
30. avgusta: amer. film MOŽ Z ZVEZDE ob 20. uri, 31. avgusta: ital. film KUUČ ob 18. in 20. uri, 4. septembra: amer. film ST EIMOS FIRE ob uri
POUANE
29. avgusta: amer. komedija KOLO SREČE ob 20. uri, 31. avgusta: amer. spektakl BILO JE NEKOČ V AMERIKI ob 18. uri, 2. septembra: amer. film KRISTINA ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA
29. avgusta: amer. film PETEK 13. ob 18. in 20. uri, 30. in 31. avgusta: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 18. in 20. uri, 2. in 3. septembra: franc. avant. film KONVOJ ŽENSK ob 18. in 20. uri, 4. septembra: amer. film KRISTINA ob 20. uri
ŽELEZNIKI
29. avgusta: amer. film IZGANJALCI DUHOV ob 18. in 20. uri, ,
30. avgusta: amer. film PETEK I 13. ob 20. uri, 31. avgusta: amer. K komedija KOLO SREČE ob 18. in 20. uri, 3. septembra: amer. film J BILO JE NEKOČ V AMERIKI obi 18. uri J\:
GLAS 8. STRAN
REPORTAŽA
PETEK, 29. AVGUSTA^
Poletni vtisi — Ulcinj (7)
RIBE JEDO ŽELEZO
Kaže, da je boj za čisto okolje vsepovsod enak. Osveščeni glasno in ogorčeno opozarjajo, da je naše življenjsko okolje vse bolj ogroženo, drugi pa še naprej ravnajo malomarno, kot da jih to ne bi zadevalo. Tako so tiste julijske dni časopisi pisali, da ribe v Skadarskem jezeru jedo železo. S to prispodobo so povedali, da so delavci cetinjske tovarne Obod staro železo in verjetno še kaj odvrgli v Skadarsko jezero, čeprav je zaščiteno kot narodni park.
Vest je šele po mesecu dni prišla v javnost in časnikar je pozval druge, naj ne zamolče nobenega podobnega primera, naj pišejo o vsakem skrivnem tovoru, ki ga potope v jezero. Bo to zaleglo?
Tudi sicer je Skadarsko jezero vse bolj ogroženo, kajti iz tito-grajskih tovarn spuščajo strupene in škodljive odplake v Moračo in tako pridejo v jezero, kjer ogrožajo ribji zarod. Tovarna ribjih konzerv menda nima več dovolj skadarskih rib za predelavo. Razlog pa je morda tudi to, da je ribičev manj kot včasih.
Upamo, da jim jezera ne bo »uspelo« onesnažiti prej, preden se bo tam razcvetel turizem. Šele dotaknil se ga je, čeprav ima Skadarsko jezero lepe turistične možnosti. Posebej mikaven je športni, da lova in ribolova niti ne omenjamo. Odkrili so ga že prvi tuji fotolovci.
Razen zaradi raznovrstnih rib, posebej znan je avtohtoni krap, je jezero privlačno zaradi vodnih ptic. Pozimi se jih tam nabere izredno veliko, nekaterim selilkam je le postaja, druge tam prezimijo. Kakor vedo povedati ribiči, pa jezero dobi poseben sijaj, ko se vnemirijo jate rib — kot bi se sončni žarki izpraznili in svoje zlato vlili v ribje luskine. Poznavalci jezera pa pravijo, da plovba ponuja presenečenja tudi zaradi raznovrstne obale in malih otokov, ki so posejani po jezeru. Ponekod valovi butajo v pusto, golo kamnito obrežje, drugod zalivi skrivajo močvirja.
Skadarsko jezero — zaspani biser, ki dobiva motni sijaj.
Vendar turističnih voženj po jezeru ni. Niti enega turističnega čolna nimajo, v malih pristaniščih počivajo le ribiški. Tam pa so tudi čolni naše vojne mornarice, saj jezero deloma pripada sosednji Albaniji. Iz njega se izliva reka Bojana, ki nato teče v morje.
Od Ulcinja do Skadarskega jezera je pot dolga okoli 60 kilometrov. Pokrajina je slikovita, puste kamnite hribe in gore zamenjajo košati kostanjevi, pa spet oljčni gozdovi. Pokrajina je posejana z malimi vasicami. Že od nekdaj so jo imenovali Krajina. Danes je velika razlika med Krajino na morski in Krajino na skadarski strani. Na morski je razvoj, predvsem pod vplivom turizma, opazen, ljudje žive bolje. Na skadarski pa so razmere za kmetijstvo slabše, ribištvo nazaduje in turizem se še ni uveljavil. Še danes je odseljevanje iz teh krajev močno, mnoge gorske vasice, ki jih je porušil potres, so tako rekoč prazne.
Z izletom k Skadarskemu jezeru končujemo naše poletne vtise iž Ulcinja. Upamo, da smo vam približali utrip življenja v tem našem najjužnejšem letovišču in njegovi okolici, ki je v marsičem drugačen kot istrski, kakršnega smo navajeni.
Zadnjič smo pisali o Meleči Du-rahovič iz male vasice pod obronki gora in o njenem ročno stkanem platnu. Tudi v vasicah na skadarski strani Krajine, kjer je napredek zelo počasen, je dosti njej podobnih, ki ure in ure sede za statvami in platno ob tržnih dnevih za skromen zaslužek prodajo v Virpazarju. Podobno kot v Dalmaciji namreč lahko tudi v črnogorskem primorju potegnemo zračno črto med boljšim življenjem v obmorskih krajih in revščino hribovskih vasi.
Ovce in koze med kamenjem iščejo šope trave in nič nenavadnega ni, da se znajdejo na ozki, asfaltirani cesti,s katere je slikovit pogled na Skadarsko jezero. Počivajo, saj jih od ostrega kamenja bolijo noge, smo se pošalili in počakali, da so se umaknile. Pošalil se je tudi natakar v virpazarski krčmi, ko je na cesti opazil očanca, ki je jezdil na oslu, žena pa je hodila pred njim z uzdo v roki. »Po-glejte«je dejal,»tudi v Crno goro prihaja emancipacija!« (ženske so namreč morale včasih hoditi zadaj, za oslom)
V Zgornjih Danjah pod Ratitovcem domačije samevajo
OSAMLJENOST JE STRAŠNEJŠA 01?
Zgornje Danje, avgusta — Profesor France Planina je leta 1962 v zborniku Škof ja Loka s Poljansko in Selško dolino zapisal, da v Zgornjih Danjah živi še 21 ljudi. Dve domačiji od šestih sta že prazni, druge pa bo prej ali slej doletela enaka usoda. Slutnja profesorja Planine se je uresničila. Danes živita v Zgornjih Danjah le še Rozalija Koder in Antonija Gaser
Na koncu k strmemu pobočju prislonjene vasi je dom Ro-zalije Koder, Kodrove Rozalke po domače. Vzorno negovan vrtiček in sveže oprano perilo pred hišo sta pričala, da je v tej hiši življenje. Lepo urejena notranjščina hiše in prijaznost Rozalke prišleka prisilita, da posedi pri njej, posluša njene zanimive pripovedi in ji tudi na ta način pomaga vsaj za trenutek odgnati ubijajočo, morečo samoto v zaselku nad Sorico, 1100 metrov visoko. Rozalija se je leta 1945 poročila z Valentinom Kodrom, leta 1983 umrlim gozdarjem, in od tega leta dalje sameva v hiši. Ko je umrl, je bilo toliko snega, da krste niso mogli prinesti v Zgornje Danje, da bi ležal doma, ampak so mu uredili mrtvaški oder v Sorici.
»Sneg, to je nekaj groznega. Do vrha hišnih oken ga zapade. Ko je bil Valentin v bolnici, sva z vnučkom ostala sama. To je bilo nekaj strašnega. Kaj, če bi se nama kaj zgodilo! V srcu me je stiskalo, ko je mož v globokem snegu odhajal v ratito-všek gozdove gozdarit. Po več dni ga ni bilo in praznik je bil vsakič, ko se je srečno vrnil. Vsaj čez sobote in nedelje smo bili skupaj, danes pa sem povsem sama.«
Zakaj so se Zgornje Danje spraznile?
»Včasih je cvetelo kmetijstvo. Tudi po deset govedi je bilo na kmetijah in pridelali so dovolj žita in druge hrane zase. Tudi danes bi lahko na teh opuščenih bregovih vsaj pasli in s tem vrnili v hribe vsaj nekaj življenja. Zakaj so ljudje
Rozalija Koder si ure samote preganja s klekljanjem
Antonija Gaser
Pred desetletjem smo se nad ribami še zmrdovali
RIBE NAM GREDO VEDNO BOLJ V SLAST
Kranj, 25. avgusta — Ivan Hrvatic iz Izole, vodja ekipe za pečenje rib pri Droginem tozdu Riba Izola, ugotavlja, da je hrana, ki nam jo ponuja morje, tudi med Gorenjci vedno bolj priljubljena
Sedemnajst let zapored Ivan Hrvatic, ki je obenem tudi poslovodja ribarnice v Postojni, prihaja »svojo ekipo na poletni gorenjski sejem. V teh letih se je spoznal s prehrambenimi navadami Gorenjcev, predvsem pa z našo nagnjenostjo k ribam in proizvodom morja. Na gorenjskem sejmu je stojnica portoroške Droge, tozda Riba iz Izole, postavljena na robu zabaviščnega prostora, kar dobro obiskana.
»Ko smo bili pred sede-manjstimi leti prvič v Kranju, me je radovednost gnala v tedanjo kranjsko ribarnico. Starejšega možakarja sem vprašal, koliko rib proda, pa mi je nejevoljen odgovoril, da skoraj nič. Tudi mi smo bili prva leta sodelovanja na gorenjskem sejmu deležni enake usode. Nad ribami se je vsak zmrdoval in redki so se ustavili pri nas. Ne smemo odnehati, smo sklenili in vztrajali. Zanimanje se je počasi povečevalo. Prvi večji obisk naše stojnice pa smo doživeli nekega večera, ko ' so na sejmu igrali Veseli planšarji. Povabili smo jih na ribji prigrizek. Muzikantje so naše ribe pohvalili, zaigrali kar pri štantu in tistega večera smo po zaslugi Veselih planšarjev prodali za tiste čase veliko rib. Vsaj kar se sejemskih izkušenj tiče, Gorenjci ribe vedno raje jedo. Dobro se prodajajo sardelice, pa tudi osliči in lignje. Skarpena je malo znana in je tudi draga, zanimivo pa je, da narašča prodaja školjk, čeprav precej ljudi školjk še videlo ni, kaj še le pokusilo. Svoje odigra radovednost in prodaja se počasi povečuje. Veliko ljudi je takšnih, da pri
Ivan Hrvatic iz Izole, vodja ekipe za pečenje rib. V petek je moral iz Kranja domov, ker je bil v soboto in nedeljo v Izoli ribiški praznik. — Foto: F. Perdan
nas vidijo, kako se riba speče. Všeč mu je, za ribo se odloči tudi doma in tako postane del njegovega jedilnika. Standardna riba je še vedno dostopna za vsak žep,« razlaga Ivan Hrvatic.
Kaj pa prodaja v ribarnici in ambulantna prodaja po večjih krajih?
»S svežimi ribami oskrbujemo kranjsko ribarnico. Pripovedujejo mi, da so zadovoljni s prometom. Organizirano imamo tudi ambulantno prodajo. Poseben, za prodajo prirejen kombi vsakih osem dni križari po Gorenjskem, predvsem po večjih krajih in se ustavi sredi naselja. Kombi je v bistvu potujoča ribarnica in tudi izbira ni nič slabša. Skoraj redno se kombi vrača prazen. Zato smo z Gorenjci dvakrat zadovoljni. So prijazni in simpatični ljudje in tudi ribe jedo vedno rajši.«       j. Košnjek
odšli? Leta 1945 nas je bilo v vasi še nad 40, potem pa so drug za drugim odhajali, prepričani, da se v dolini cedita med in mleko. Če bi mladi ostali, bi vas še živela in ne bi bili z Antonijo sami. Antonija stalno živi tukaj, jaz pa pred Novim letom odidem k sinu na Jesenice (drugi sin je v Novi Gorici) in tam ostanem tri mesece, da sneg odlede.«
Ali ne bi bilo boljše, da bi za stalno odšli k enemu od sinov?
»Moj dom je v Zgornjih Danjah. Vajena sem tu živeti, mestnega hrupa ne bi prenesla. Saj mi konec koncev ni sile in dobro se počutim. Sinova me obiskujeta, pripeljeta mi najnujnejše, pomagata pri pripravi kurjave, poleti pa pridejo na počitnice vnučki. Pomagajo mi krajani Sorice, po najnujnejše pa stopim tudi sama. Kdorkoli pride v Zgornje Danje, se oglasi pri meni. Večinoma so to Ljubljančani, ki med prazniki bivajo v sobah ene od praznih domačij, ob sobotah in nedeljah ter med prazniki pa se domov vračajo tudi ljudje, ki so se odtod odselili. Dnevi, ko Danje niso prazne in ko imam s kom poklepetati, so zame resnični praznik.« Večji del pa ste le sami! »Samota ubija, samota je hujša od strahu. Ponoči se zbujam, ko mi pride na misel, da sem čisto sama. Zajokam, ko se spomnim, da nas je bilo včasih v vasi in v naši hiši več. Ni strah najhujši, čeprav me stalno spremlja. Ne vem, kaj bi storila, če bi ponoči kdo nenadoma potrkal. Vsa leta, kar sem sama, še ni nihče. Razen ljudi, ki me poznajo in jih jaz
Zgornje Danje, zaselek poznam po glasu, f*}^|| i
mam psa. Lajal bi, ce hodil okoli in bi se še MJ prav tako pa bi bil p* znak, da je kdo v biftJL., njena sem. Previdnosti >JL koli dovolj. Najbolj pa mj! strah, če bi zaradi bolez^ nemogla. Dokler pa bo-m^ močeh, ne grem nikamo^ m Kako bi si pomagali »Imam televizor in !\s? vendar pokvarjena. V W| g secih, ko je hiša zaprta, a£. radi vlage vse pokvari- »j le tranzistorček, da V**E ko je ura in kaj se don j svetu. Veliko več kot vse > L prave pa je zame radijih za  s  Sorico. Pokliče]0^
vs«
Ms
znanci, če je z menoj .jjmm du, pa tudi jaz jih ^uC J&ti] mi je najhuje, ko so P» k samote neznosne. Na jtk si zaželim klepeta in ■ zveza mi to omogoča. J du imam tudi sestrično- 14 hodim po mleko, tam °> fe
večkrat tudi čez noc,
vsaj med ljudmi.« *j
Brez Rozalkine Vorani\t prišli do 74-letne Ant°^a ser, ki povsem osamlJ
ki iU
Kofce, ti planina prava — Tako se glasi eden o° . J
-rl*U
pesmi o planini Kofce, za katero je besedilo in S'0^
Kar precej njegovih P^jji
pelSl
pisal Mato Mežek iz Tržiča
in napevov, povezanih z značilnostmi Tržiča in prepevajo Tržičani. Ena takšnih je tudi pesem o jo je ob občinskem prazniku prvič izvajal Komo*- -j« Peko. Najnovejša pesem o Kofcah in tudi edino o ,e\M nini bo tudi na kaseti, ki bo izšla ob 25. obletnici   ^ 1 nja kvinteta Bratje Zupan. Na tej kaseti bodo k»   $ | Mežkovi napevi. Kot nam je povedal avtor, je ta 1 namenjena vsem, ki ljubijo planine, še predvsem jj. panovim pevcem, ki so veliki ljubitelji planin in T*%$fl \ pevajo o njih, tei Ivanu Bergantu starejšemu iz ^oi.^\ lja, enemu najstarejših majerjev na Kofcah. Or^^jij
napisano besedilo pesmi Je Mato Mežek izročil °.. Doma na Kofcuh Rezki Svab (na sliki), ob tej Pr*j£,(0:
pa so Zupanovi pevci pesem tudi zapeli, (jk) Perdan
1^29.
AVGUSTA 1986
REPORTAŽE
9. stran ©@ssaswjfflB5B
TRAHU
1 domačij
na Trojarju, zaselku
Jorii ?ačiJ- dobre četrt ure ■^fgornjih Danj. Od svo-
5f*>bol
-k. hoče postoriti sama in CJ*ata
JL:?ravi Rozalka. Krepka K hoč Ženica noče v doli"
samo nečaka in ta skr-
Ex tempore Tržič
V TRŽIČU SLIKARJU NI TEŽKO NAJTI MOTIVA
Odkar je oktobra 1983. leta Jaka Kepic, tržiški slikar amater,prevzel vajeti društva tržiških likovnikov, je društvo zaživelo. Za njim sta že dva tečaja, dve slikarski koloniji, prav te dni poteka v Tržiču že tretji Ex tempore. Slikarji pa imajo na voljo nov atelje, ki bo med drugim služil tudi za galerijo.
za grafiko in prvi tečaj grafike bodo organizirali že jeseni. Tudi z osnovnimi šolami bodo sodelovali. Denarno jim največ pomaga Peko, pa tudi druge delovne, organizacije. Peko je tokrat tudi njihov pokrovitelj.
Kaj so slikarji naslikali, kako so videli in doživeli njihovo mesto, bodo Tržičani in drugi lahko videli že v soboto, 6. septembra, ko bo ob 10. uri v galeriji v Kur-nikovi hiši in v ateljeju odprta razstava. Na ogled bo do 30. septembra.
Lepa modra zastava z zlato obrobo in zlatim napisom EX TEMPORE je v ponedeljek za-piapolala z ene od starih tržiških hiš v Partizanski ulici. Tam je zdaj novi atelje tržiških likovnikov, kjer se zbirajo slikarji iz vse Slovenije, ki se udeležujejo te tržiške slikarske manifestacije in po Tržiču iščejo motive za svoje podlage in slikarske tehnike. Izgleda, da jih bo prek petdeset. Prijavili so se iz Ljubljane,
Železnikov, Idrije, Škofje Loke, Kamnika, Tolmina, Ajdovščine, Ribnice, z Jesenic, od Lenarta v Slovenskih goricah.
Motivov v Tržiču res ni težko najti. Ponujajo se ti, kamorkoli se obrneš, če pogledaš skozi to ali ono ozko ulico, z vrha na strehe, na cerkvice, na Bistrico in hiše ob njej, na stare balkone, kovane ograje, na tržiške rake...
Tržiški likovniki so veseli, da so si letošnjo pomlad uredili svoj atelje. Ne le za sestajanje, tudi za grafično delavnico bo služil. Kupili so novo stiskalnico
jse, kot če bi imela
-*•«« svoje hiše samo ! |a redkim, ki jim zau-51 (je 10 ^ašaš po samoti, Jls Se odgovarja, da je do-\ **ore Sa^ z nikomur kregati
11« J nočete v dolino,
C*
l ko"1' ra^e sem tuka*' ^l
jo
korajžna. Po drva f'^So*' ^° VO<*° *>rem m Ckrat, v globokem
«e bodo odnesli. Si-
rice pešačim.«
Jtoia ' globokem snegu, %S pesacila do Sorice. Ob-J£le in dva moška sta jo fc^Jučju našla. Tudi ta-if|1a° ^ vise^° nJeno življe-■tanitki' se Je odločila za v Zgornjih Danjah. . 0 res spoštovanja vred-f v teh ženicah, v Rozal-^toniji.
J- Košnjek Slike: F. Perdan
Te dni je Tržič poln slikarjev, ki iščejo motive za svoja platna. Vsaj 50 jih je prišlo iz vse Slovenije Foto: D. Dolenc
lovski kmet Franc Tišler iz Doline nad Tržičem bo redil telice ^slj^jce iz ravninskih Letenc__
ICelo se je z uslužnostno pašo
26. avgusta — Mladi pospeševalec, diplomirani inženir Gorazd Kokalj iz Živinorejsko-ve-Ui KS^ega zavoda Gorenjske, je kmalu spoznal, da so velike razlike med hribovskim in ravnin-lL llletijstvom lahko dobra osnova za nujno dopolnjevanje in medsebojno koristno sodelo-
Uroš Žitnik iz Ljubljane: »Slikam že dobrih 40 let in rad se udeležujem vseh slikarskih prireditev, tudi mednarodnih. V Tržiču sem že tretjič. Tržič je bogat z motivi. Danes sem slikal Luznarjev skedenj. Skedenj sredi mesta! To je prava redkost, ki slikarja kar izziva. Še enkrat bom prišel in morda poiskal še krajinarski motiv. Danes sem prišel v Tržič le zato, ker je lepo vreme. Društva, ki prirejajo takšne slikarske prireditve, bi se morala bolje povezati med seboj, tako pa se,dogaja, da so istočasno po tri, ftiri kiolonije ali ex tempori.«
Franc Smole iz Ljubljane: »Tudi jaz sem bil že na vseh tržiških ex temporih in tudi na koloniji. Tržiški likovniki so dobri organizatorji, znajo obdržati stike s slikarji, ne le med delom, tudi potem. Danes sem slikal staro vodno kolo pri Fužinah. Včasih je bila tu vrsta vodnih koles, danes je le to; pa pravijo, da ga bodo sneli in dali v muzej.
5 .Pred več leti je navezal sti-jC^eti iz Doline in iz drugih ft&t ■ vasi nad Tržičem. ^ vri so le zamahnili z roko t. Se trdneje oprijeli ustalje-j načina kmetovanja, drugi wE Prisluhnili Gorazdovim ^v°gom in z malce nezaupa-ltičwnC*arle »zagrizli« v novost. [M in Franc Tišler iz Doline u ua med tistimi, ki sta prva
Uf kmetiji, ki leži na 970 me-\ dmorske višine, je bore lv0 Javnega in za strojno obde-
^Hv!mernega sveta- Njive, na so orali s konji in voli, so J^i*. zdaj imajo le travnike ijst f^ike, vseh skupaj dva-Urjj ektarov, in razen teh še *jtJSet hektarov gozda. Na dostopnem travniku, na j ern so vrst0 let kosili na ro-^ spravljali seno z rjuhami,
je°ŠnJ° opustili. V šestih letih ri,razbohotilo
grmičevje, mla-]£ev3e je bilo iz leta v Teto
košenico z dvojno žico in vse skupaj priključili na električnega pastirja. Po Gorazdovem nasvetu so se odločili za uslužnostno pašo. Kmetje iz Letenc so pomagali pri ograjevanju in gnojenju, potem pa pripeljali tja gor mlade telice — prvič, drugič . . ., letos že četrtič.
Zadovoljni so Tišlerjevi: travnik so oteli zaraščanju in še nekaj dohodka jim daje. Zadovoljni so bržčas tudi kmetje iz Letenc. Eden od njih, Janko Kern, nam je povedal, da bi brez paše le težko obdržal sedanji stalež živine (40 glav). Vsi načrti bi se podrli, saj doma ni dovolj krme za takšno število repov. To še posebej velja letos, ko je suša naredila precej škode. Prve košnje je bilo polovico manj kot običajno, druga je bila dobra, tretja že precej kasni. »Mlade telice, ki še niso zrele za pripust, smo dali k Tišlerju v Dolino. Tam je pašnik ograjen in ni nikakršne nevarnosti, da bi mednje zašel bik. Breje telice se. pasejo na Tegoš-čah,« je dejal Janko Kern, napreden kmet iz Letenc, ki bo le-
V*jJl*dom pašnika: (od leve proti desni) Gorazd Kokalj iz Živi-^Jko-veterinarskega zavoda Gorenjske, kmet Franc Tišler in ^* žena Tončka.
Janko Kern, kmet z Letenc
tos oddal v mlekarno več kot osemdeset tisoč litrov mleka.
Sodelovanje, ki se je rodilo iz različnih obdelovalnih razmer v hribih in na ravnini, se bo, kot kaže za zdaj, še okrepilo. Že jeseni bodo prvi letenški kmetje pripeljali mlade telice v Dolino in Tišlerjevi jih bodo potem redili do sedmega meseca brejosti.' Gorazd že pripravlja kooperacij-ske pogodbe in ugotavlja, da bi prvi takšen primer na Gorenjskem prinesel koristi tako »rav-nincem« kot »hribovcem«.
Tišlerjevim je glavni zaslužek gozd (na leto posekajo od 150 do 180 kubikov lesa), deset glav imajo svoje živine, v prihodnosti si obetajo nekaj dohodka še od reje telic za letenške kmete in morebiti tudi od kmečkega turizma. Postavili so si lepo hišo in že to zimo se bodo zavrtela kolesa njihove žičnice, ki je posebna v tem, da bo hkrati vozila smučarje po dveh hribih.
C. Zaplotnik
Lesce — 1. septembra bo v Ankaro na 18. svetovno prvenstvo v klasičnih padalskih disciplinah odpotovala naša državna reprezentanca. Tudi letos bo Jugoslavija v moški konkurenci zastopal Alpski letalski center. Reprezentanco sestavljajo Branko Mirt, Roman Božič, Darko Svetina-, Bogdan Jug in Dušan Intihar. Pridružili pa se jim bosta še padalki Svetla-na Simić iz Paračina in Mira Grčič iz Zadra.
Na pripravah, junija in avgusta so bile v Lescah, so padalci opravili prek 80 skokov. Trenirali so tako skoke na cilj kot figurativne skoke. Pri zadnjih pa so v tehniki nazadovali. Lani namreč državna reprezentanca ni imela priprav, letos pa zamujenega ni bilo mnogoče nadoknaditi. Zato bo srebro s prejšnjega prvenstva težko ubraniti. Trener Drago Bun-čič in tekmovalci se zavedajo, da so druge reprezentan-
V dvokrilcu AN-2 si padalci čakanje pred skokom krajšajo z branjem, pogovorom, največkrat pa tiho premišljujejo o skoku, ki sledi.
ce več in bolj trenirale, pa vendar med našimi repre-zentanti vlada dobro razpoloženje.
Kaj hočeš, čas naredi svoje, slikarji pa se trudimo, da bi te stare dragotine ohranili vsaj na papirju, sicer zanamci ne bodo poznali ne kozolca ne mlina.«
Alpski letalski center zastopa Jugoslavijo na 18. svetovnem prvenstvu
SALTA V ZRAKU PRI 200 KM NA URO
Darko Svetina, Roman Božič, Branko Mirt, Bogdan Jug in Dušan Intihar so dobro razpoloženi pred odhodom na prvenstvo.
Viktor Klofutar iz Tržiča: »Na
tem Ex temporu sem slikal planino Korošico in Tržič z blokov, pogled proti sv. Andreju. Priznati moram, da v Tržiču slikarska dejavnost ni bila še nikoli tako dobra, kot zdaj, ko društvo vodi Jaka Kepic. To je pomembno tudi za naš podmladek. Pa tudi za nas, saj se slikar amater uči vsak dan. Tu se srečuješ z drugimi slikarji, z različnimi tehnikami. Potihem si želim, da bi se nekoč lotili tudi kiparjenja. Če nam bo združeno delo še naprej tako naklonjeno, bo morda v Tržiču oživelo tudi kiparstvo.«
D. Dolenc
Trener Drago Bunčič je z daljnogledom, ki so ga opremili z video napravo, spremljal padalce pri izvajanju figurativnih skokov.
Padalci so na pripravah nekajkrat na dan zložili padalo. Na svetovno prvenstvo odhajajo z novimi padali, ki jih je dala delovna organizacija Kluz. Toda tudi tokrat so administrativni mlini mleli prepočasi in padala so prišla v prave roke nekaj dni pred odhodom v Ankaro.
T. Bibija Foto: F. Perdan
10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK. 29. AVGUSTA 1§M
Darjan Petrič ocenjuje svoj nastop v Madridu
Več se ni dalo doseči
P
llavalec Darjan Petrič, član PK Triglav iz Kranja, je dan pred svojim dvaindvajsetim rojstnim dnevom na petem svetovnem prvenstvu v Madridu v finalnem nastopu na 1500 m kravi dosegel imeniten uspeh. V boju najboljših osmih dolgoprogašev je bil šesti. To mesto in četrti najboljši njegov rezultat v tej disciplini sta ga spet uvrstila v svetovni moški plavalni vrh.
»V Madridu sem dosegal vse, kar sva z očetom načrtovala. Na 400 m kravi mi je uspelo, da sem se prebil v mali finale in dosegel štirinajsto mesto s sorazmerno dobrim časom. Še prej sem plaval uvodnih 200 m kravi in dosegel čas, ki ni bil najboljši, a vseeno še dokaj dober. Tega sprinta sploh nismo dosti trenirali. Najbolje je bilo v soboto v A finalu na 1500 m kravi. Plaval sem po svojih sposobnostih in bil šesti z mojim četrtim najboljšim rezultatom. Plaval sem 15:22,35. Več se ni dalo doseči. Ce bi se držal .srebrnega' Italijana Patti-stellia, mi to ne bi uspelo. V zadnjih 100 metrih sem plaval pod minuto in to je bilo tudi vse, kar sem mogel storiti. Bolje sem plaval v Ekvadorju 15:10, na evropskem prvenstvu v Splitu in v Rimu. Tu sta bila časa 15:21. Menim, da je vrstni red na 1500 m realen, saj je Henkel res izvrsten, dobra sta bila tudi letošnji evropski mladinski prvak Pattistelli in Američan Jorgensen. Drugi pa smo plavali tako, kot smo sposobni. Vseeno je šesto mesto izredno, saj sem se tako ponovno vrnil v vrh svetovnega plavanja, ki se vse bolj širi, čeprav nismo dosegli nobenega svetovnega rekorda. Najstarejši plavalec je Salnikov iz SZ, ki ima šestindvajset let, drugi so istih let kot jaz. Mlajši je le Italijan Pattistelli, ki jih ima šestnajst, Američan Jorgensen pa jih ima osemnajst. A mi, starejši, še nismo rekli zadnje besede. V prihodnji sezoni me čakajo univerziada, evropsko prvenstvo in mediteranske igre v Siriji. Z mislimi sem tudi že na olimpijskih igrah v Seulu.
Sam Madrid me ni navdušil in tudi organizacija je bila slaba. Bolje bi bilo, če bi bilo prvenstvo v Barceloni. Stanovali smo v hotelu z štirimi zvezdicami in to je bilo tudi vse, kar je bilo zadovoljivo. Novi bazen je sicer lep in dober, toda še boljši je pokrit olimpijski bazen in bazen za skoke v vodo. Organizacija je šepala že med prevozi od hotela do bazena, ki je bil 20 km oddaljen. Na avtobus smo čakali več kot uro in pol. Organizacija je bila tudi ob bazenih slaba, čeprav so bile same tekme dobro organizirane, toda z več kot polurno zamudo. Svetovni vrh se širi. S šestim mestom sem si dokazal, da sem ga sposoben doseči. Celo zimsko in poletno sezono sem porabil, da sem se vrnil vanj. In to je tudi prav, saj bom s treningi nadaljeval. Rad bi se zahvalil tudi Slove-nijašportu, Elkroju in še posebno Kokri, kajti prav iz Kokrinega programa Mure sem bil v Madridu oblečen na slovesni večerji.«
D. Humer
Radovljiški balinarji tekmujejo v medrepubliški ligi
Pognali strah v kosti
Radovljica, 26. avgusta — Čeprav so radovljiškim balinarjem mnogi obetali, da bodo v prvem letu nastopanja v medrepubliški ligi — sever tekmovali le za obstanek, so že prve igre pokazale, da bodo strah in trepet za ligaše. Po prvem delu prvenstva so bili na drugem mestu, v prvi tekmi nadaljevanja pa so gladko premagali močno moštvo balinarskega kluba Bičevje.
• Jože Rebec, tehnični vodja in kapetan ekipe, tudi predsednik Balinarske zveze Jugoslavije: »Radovljiški balinarski klub ima 45 članov, razen re-kreativcev — mladih in starejših, ki balinajo v lastno zadovoljstvo in užitek — še šestnajst tekmovalcev. Nekaj jih nastopa le na klubskih turnirjih in na tekmovanjih v radovljiški občini, najboljši pa v letošnji sezoni prvič tekmujejo v medrepubliški ligi—sever. Jedro prvega moštva sestavljajo: Janez Humerca, Jože Rebec, Miran Uran, Jernej Razpet, Vjekoslav Stonič, Džoko Sinobad, Silvo Leskovar ter občasno tudi Tože Zeleznikar in Ivan Ravnik. Po prvem delu prvenstva smo bili na drugem mestu in upam, da bomo tik pod vrhom tabele tudi na koncu tekmovanja. Treniramo štirikrat na teden po tri ure. Na radovljiškem balinišču so kar dobre možnosti za vadbo, denarno pa nas poleg te-lesnokulturne skupnosti podpirajo še delovne organizacije.«
• Vjekoslav Stonič se je pri 27 letih nalveličal tekanja za nogometno žogo in se je raje pridružil balinarjem. Ko se je preselil iz Ljubljane na Srednji vrh nad Martuljkom, kjer je prevzel penzion Glava, se je včlanil v radovljiški balinarski klub. »S svojo igro v letošnjem prvenstvu nisem najbolj zadovoljen. Premalo treniram, ker sem preveč oddaljen od Radovljice. Naše moštvo bo drugo, prvak bo skorajda zanesljivo Sloga,« je dejal Vjekoslav Stonič, ki je tudi zvezni balinarski sodnik in kandidat za mednarodnega.
• Miran Uran iz Lesc je prve krogle vrgel po balinišču pri dvanajstih letih. Ko se je z Jesenic preselil v Lesce, se je priključil radovljiškemu moštvu. V šestnajstih letih, kolikor časa že balina, se mu je nabralo precej kolajn, pokalov in drugih priznanj. Za svoj največji uspeh šteje zmagi na državnem mladinskem prvenstvu in na republiškem članskem. »Balinanje mi vzame veliko časa in četudi moram včasih seči še v svoj žep, se temu športu še ne nameravam odreči,« je dejal Miran.
• Džoko Sinobad je najstarejši član ekipe in hkrati tudi gospodar radovljiškega balinišča. Čeprav trenira več kot drugi (v pokoju je in ima več prostega časa), ni zadovoljen s svojo igro .. .
Tako pravijo tudi najboljši športniki na svetu. Vsi, tudi radovljiški balinarji, si namreč želijo napredovati, dosegati še boljše rezultate, metati natančneje ...
C. Zaplotnik
Del radovljiškega balinarskega moštva: (od leve proti desni) Džoko Sinobad, Miran Uran, Jože Rebec in Vjekoslav Stonič.
Pred balkanskimi atletskimi igrami v Ljubljani
Jugoslovanski reprezentantje v Kranju
Kranj, 27. avgusta — Čez dober teden se bodo na novem stadionu v Šiški začele atletske balkanske igre. Tisti naši reprezentantje, ki ne nastopajo na evropskem atletskem prvenstvu v Stuttgartu v ZRN, so si zadnje priprave organizirali na novi umetni atletski prevleki na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Od nedelje do ponedeljka bo tu na pripravah osemnajst najboljših atletov in atletinj. Priprave vodi pod vodstvom klubskih trenerjev v odstot-nosti Daneta Korice Zagrebčan Krešo Račić.
Atleti Triglava imajo sedaj skoraj idealne razmere za delo. Prednost nove atletske steze so izkoristili tudi reprezentantje Jugoslavije, ki ne nastopajo na evropskem prvenstvu v Stut-garttu v ZRN, za sklepne priprave za atletske igre Balkana, ki bodo 6. in 7. septembra na novem stadionu v Šiški. Vsi so si edini, da so v Kranju dobre razmere za trening pred balkanskimi igrami. Klimatske razmere so dobre, take kot v Ljubljani, in ne bo več dolgo, ko bodo na priprave v Kranj hodili naši in tudi tuji najboljši atleti. TKS, ZTKO in atletski klub Triglav Kranj so naredlili imenitno potezo, ko so atletsko stezo na stadionu Stanka Mlakarja končno preoblekli z umetno maso.
Na pripravah v Kranju, ki jih vodi Krešo Račić s klubskimi trenerji v odsotnosti zveznega kapetana Daneta Korice,so vsi, ki računajonaBAI. Priprave so se začelo v nedeljo, v ponedeljek pa se bodo vsi preselili v Ljubljano. Na pripravah so atleti: Čačinovič, Hudournik, Paunovič, Crnokrak, Comaga, Po-krajčič, Vindiš, Rudeš, Dovjak in Katic
Dobre priprave smučarjev
Kranj, 27. avgusta — Po štirimese-čnem zatišju so se začele poletne priprave naših alpskih smučarjev. Vsi naši najboljši bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v Crans Montani in v tekmah za svetovni in evropski alpski pokal.
Dekleta so začele kondicijske priprave na Kodeljevem v Ljubljani. Zvezni trener naše ženske vrste, Janez Zibler, je pripravil pester izbor treninga. Dekleta so vadile spretnost z aerobiko, karatejem, skoki v vodo, drsanjem in drugim, kar spada zraven.
Pod vodstvom zveznega trenerja za moške, Jožeta Šparovca, so se fantje zbrali na kondicijskem treningu na Rogli. Pod vodstvom Marka Klemenči-ča nabirajo splošno telesno pripravljenost vsi naši alpinci s Bojanom Križa-jem na čelu. Na Rogli bodo do konca tedna, nato pa jih od 1. do 9. septembra čaka nadaljevanje v Kranjski gori, od koder se bodo 14. septrembra preselili na sneg v Hintertux.
—dh
ter atletinji Mičanovič in Šket. Trenerji pa so: Jokič, Štajner, Cirovič in Te-mim. Organizacijo priprav in vse, kar spada zraven, vodi Krešo Račić, znano ime jugoslovanske atletike. Nihče od atletov in atletinj se ne pritožuje nad stezo in gostoljubnostjo Kranja ter hotela Creina, kjer bivajo.
Kaj menijo o novi pridobitvi na stadionu Stanka Mlakarja, smo povprašali tehničnega vodjo reprezentance Kresa Račića, atletinjo Maro Mičanovič in atleta Vinka Pokrajčića.
Krešo Račić, tehnični vodja reprezentance: »Na pripravah v Kranju bomo od 24. do 31. avgusta. Stadion Stanka Mlakarja je s preno-f^H^^B^^i^. vljenimi
J^Bl^fl 1X11 dobil dobre
l^^^n^^SIS^^M razmere za delo v atletiki. Vendar morajo postoriti še marsikaj, še posebno nova izhodišča za trening meta diska, krogle, kopja in
Od tekme do tekme
kladiva. Upajmo, da jim bo to kmalu uspelo. Za Kranj smo se odločili zato. kjer je to mesto v bližini Ljubljane in ker se bojimo padca forme pri tistih, W bodo nastopali na balkanskih igrah v Ljubljani. Kranj je spet postal zaninu-vo mesto za priprave naših reprezen-tantov, kakor tudi tujcev. V Ljubljani bo konkurenca ostra. Če bodo pnsU Bolgari, Romuni in Grki z vsemi najboljšimi, potem bo za moštevni naslov boj hud. Upamo, da bo Jugoslavija dru; ga. Vendar bodo morali vsi naši doseči najboljše rezultate. Še posebno tisti,*1 sedaj nastopajo v Stuttgartu. V nedeljo bo v Ljubljani na prvenstvu LAO se nekaj kvalifikacijskih tekov, skokovit metov.«
Mara Mičanovič, AK Sloboda iz Tuzle: »Z atletiko se ukvarjam že peto leto-Moja glavna disciplina je teK na 3000 metrov, čeprav rada te-m čem tudi na 1500. Leta 19»4 „ sem bila na 3000 metrov državna prvakinja, dvakrat pa sem bila druga, leta 1984 na atletskih igrah Balkana pa četrta v tej disciplini. Razmere v Kranju so res odlične. V Ljubljani bodo na 3000 metrov močne Bolgarke in Romunke. Upam na četrto ali peto mesto.«
Vinko Pokraj-čić, AK Saraj-veo: »Pred desetimi leti sem 2&-čel atletiko pn AK Sarajevu-Veliko ste storili, ko ste z umetno maso prekrili atletsko stezo. Skoraj ne morem verjeti, da je to res; stezo poznam namreč že jz; pred desetih let, ko sem kot mlajši mladinec tu tekmoval za državne naslove. V nedeljo me čaka še kvalifikacijski nastop v Ljubljani v teku na 3000 m z ovirami; tekli bomo Hudournik, Crnokrak in jaz. Upam, da bom v Ljubljani dokazal, kaj se da storiti v tej disciplini.«
D. Humer Foto: F. Perdar
V Radovljici turnir v malem nogometu — 16 moštev je sodelovalo na turnirju v malem nogometu, ki ga je v počastitev občinskega praznika priredil klub Bijelo dugme. Zmagalo je moštvo organizatorja pred Gradom Bled in Isospanom iz Radovljice. Prvi trije so prejeli pokale, igralci pa kolajne. Tokić je bil najboljši vratar, Durić pa najboljši igralec in strelec. Dobro je sodil Nace Lukančič. — V. Perović
Prizadevni rateški smučarski skakalci — Mladi skakalci Smučarskega kluba Rateče pridno vadijo. Lani so zamudili pri kondicijskem treningu, zato morajo letos nadoknaditi zamujeno. Vadijo trikrat na teden. Pripravljali so se skupno v Novigradu, vadijo pa tudi že na plastiki v Žirovnici, verjetno pa bodo vadili tudi na plastiki v Mostecu pri Ljubljani. Načrtujejo odhod v Lom-nico na Češkoslovaškem, kjer so plastične skakalnice vseh velikosti, pa še bivanje v ČSSR bo cenejše kot vsakodnevna vožnja v Ljubljano. Na trening prihaja redno 12 do 21 skakalcev. Trener je domačin, nekdanji znani skakalec Branko Dolhar, pomaga pa mu tudi domačin Janez Cuznar. Prvi trenira
Vabila, obvestila, prireditve
Sindikalno prvenstvo v plavanju — Plavalni klub Radovljica prireja s pomočjo zveze telesnokulturnih organizacij in občinskega sindikalnega sveta danes, v petek, na letnem kopališču v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju. Tekmovanje se bo začelo ob 17. uri. Udeleženci, razdeljeni v pet skupin po starosti in spolu, se bodo pomerili na 50 metrov prsno, kravi in hrbtno ter v štafeti 4 x 50 metrov prosto, (cz)
Šola letenja z zmaji — Prihodnji teden bo začetek druge šole letenja z zmaji v Tržiču. Prvi sestanek že prijavljenih bo v torek, 2. septembra, ob 17. uri v osnovni šoli v Bistrici. Na sestanek so vabljeni vsi, ki imajo veselje do tega športa, čeprav se še niso prijavili. Predavanja se bodo začela v četrtek, 4. septembra, ob 17. uri v bistiriški osnovni šoli. — J. Kikel
Križani vabijo — TVD Partizan Križe bo tudi letos organiziral vadbo za ženske, bo vsak ponedeljek ob 20. uri v telovadnici osnovne šole v Križah. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 1. septembra. — J. Kikel
Slovenski železarji na Prisojnik —Planinski pohodi priljubljeni tudi med železarji. V nedeljo, 31. avgusta, bodo krenili na Prisojnik. Zbirališče bo na Vršiču, pohod pa bo vodil Pavle Dimitrov. — J. Rabič
Nogometni spored — Kranjski Triglav bo igral v Velenju, Naklo pa gostuje v Postojni. Začele se bodo tudi lige občinske nogometne zveze Kranj. Člani bodo igrali v soboto ob 17,30, in sicer Bitnje Mavčiče, Primskovo : Sava, Šenčur : Visoko, Britof : Zarica, Trboje : Podbrezje, Grintavec : Podgorje, Preddvor : Hrastje in Kokrica : Velesovo. Kadeti bodo igrali v soboto ob 10. uri in sicer Sava : Jesenice, Naklo : Britof in Alples : Primskovo. Mladinci igrajo v nedeljo ob 9,30. Pari bodo Trboje : Podbrezje, Mavčiče : Visoko, Kokrica : Naklo, Britof : Šenčur in Bitnje : Zarica. Pionirsko tekmovanje se bo začelo prihodnjo soboto. — D. Jošt
Jutri triatlon jeklenih — V Bohinju se bo jutri začel triatlon jeklenih ki bo ohsegal čolnarjenje, kolesarjenje in tek do Kredarice. Tekmovanje se bo začelo ob 8. uri s čolnarjenjem, nadaljevalo s kolesarjenjem in končalo s planinskim tekom. Tekmovanje bo končano ob treh popoldne na Kredarici, razglasitev rezultatov pa ob 19. uri v Kompasovem hotelu v Bohinju.
starejše, Janez pa mlajše. Ratečam
pa
že težko čakajo postavitve male plasti' čne skakalnice v Planici. Blizu bo m drage vožnje drugam ne bodo več p0' trebne. — A. Kerštan
Uspehi in smola Janeza Pintarja
— Janez Pintar je sodeloval na veliki motocikli' stični dirki pred 200 tisoč gledalci v Schleizu v Nemški demokratični republiki. Sodelovali so dirkači.iz osmin držav. V kategoriji do 80 ccm je Janez tri kroge pred koncem vodil, nato pa Je moral odstopiti, ker se mu je pregre1 motor, v kategoriji do 125 ccm pa Je zmagal. To je že njegova tretja zapo; redna zmaga. Nato je dirkal v Bansk1 Bistrici na Češkoslovaškem. V razredu do 80 ccm je bil drugi, prav tako pa tudi v razredu do 125 ccm, kjer je dolgo vodil, vendar mu je zmaga ušla zaradi okvare sklopke. Janez Pintar je sodeloval tudi na dirki v Preštanih v ČSSR- Y kategoriji do 125 ccm je bil že na tre" ningu odličen šesti, na dirki pa je bn četrti. Uspeh je še vrednejši, ker je zmagal večkratni svetovni prvak Italijan Paolo Bianchi. Janez je imel na treningu okvaro na odmični gredi. Sedem let star motor je popravljal dolg0 v noč, vendar je bil kljub temu na tekmi odličen. — M. Jenkole
Robi Rendulič deseti — Brežičani so pripravili dirko za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 125 ccm. Na hondi je tekmoval tudi član AMp Kranj Robi Rendulič. V prvi vožnji Je bil sedmi, v drugi je padel in bil v skupni uvrstitvi deseti. — M. Jenkole
Naši najboljši v Celovcu
Celovec, 24. avgusta — V Celovcu je bilo od 22. od 24. avgusta 9. mednarodno padalsko tekmovanje v skokih na cilj• Sodelovalo je dvajset ekip iz Avstrije. ZRN, Italije in Jugoslavije. Iz Alpskega letalskega centra Lesce so se tek; movanja udeležile tri ekipe. V skupm uvrstitvi je 1. mesto osvojila ekipa ALC 2 (Branko Mirt, Darko Svetina. Dušan Intihar), 2. mesto ekipa ALC 1 (Bogdan Jug, Roman Pogačar, Roman Božič) in 8. mesto ekipa ALC 3 (Dušan Frank, Benjamin Šmid, Senad Salkič)-Med posamezniki je zmagal Branko Mirt, Darko Svetina je bil tretji in Bogdan Jug peti. Razen ekip ALC Lesce so se tekmovanja udeležili še člani Aero klubov z Reke, iz Zagreba in Zadra-
(TB)
29. AVGUSTA 1986
REPORTAŽA
.11. STRAN (^SSSSyj©IEEGLAS
Iskrina Tovarna merilnih instrumentov Otoče
praznuje
a
9
3
Iskra
Iskra Kibernetika
Instrumenti Otoče
V T proizvodnjo, od katere nameravajo že leta 1990 izvoziti polovico na konvertibilni trg. Naložba
k^JJJi merilnih instrumentov Otoče, ki kot temeljna organizacija sodi v kranjsko Iskro Ki- je za 560-članski delovni kolektiv pomembna tudi zato, ker izboljšuje delovne razmere in torJoh -0, 50 v vse9a enajstih mesecih zgradili nove proizvodne prostore, v katerih bodo z naj- omogoča hitrejše uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo, zamenjavo uvoženih delov in materiale 2 i*°> pretežno računalniško krmiljeno opremo izdelovali merilne instrumente in siste- lov z domačimi, hitrejše prilagajanje tržnim razmeram doma in v svetu in tudi gospodarnejše ,   23 domače in predvsem tuje kupce. Z enakim številom zaposlenih bodo znatno povečali izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti.
foa* Pro'zv°dne prostore so zgradili prej kot v novem letu, v vsega L **Jstih mesecih.
^ih 0can so se za gradnjo no-5Q . Pr°izvodnih prostorov in po-tJ?.0bitev proizvodnje odločili za-
Qi vse večje prostorske utesnje-rastl'. zaostajanja v tehnološkem v .v°ju in potreb po hitrejšem os-|janju zahtevnejših izdelkov, f^alu potem, ko je mednarodna
nar<čna ustanova IFC v sredini
^nulega leta ugodno ocenila napojilo za nakup opreme, so v
in odobrila mednarodno
p°Cah zabrneli gradbeni stroji. 6n l kot v enem letu, v vsega Vaa)stih mesecih, je bila nova torkih3 z9ra)ena- Linija elektron-JJ2 tehnologij že obratuje, v na-^ ni'h dveh mesecih pa bodo Pestili še preostalo opremo,
katere skupna vrednost je 3,7 milijona mark. Oprema, potrebna za proizvodnjo in montažo tiskanih vezij in za proizvodnjo mehanskih sestavnih delov, ter kontrolno-merilna in razvojna oprema predstavljajo dve tretjini vrednosti celotne naložbe. Predračun iz leta 1984 je predvideval, da bo novi obrat s sodobno opremo stal eno milijardo in 132 tisoč dinarjev; končni obračun pa bo skupaj s plačilom nekaterih dodatnih del večji za vsega 56 milijonov dinarjev, kar je ob sedanji inflaciji malenkostna podražitev. 403 milijone dinarjev je zagotovila Iskra, 376 milijonov je posojila IFC, 321 milijonov dinarjev je dala Lju-
bljanska banka, za 88 milijonov pa je blagovnega posojila.
Od 3500 kvadratnih metrov nove površine bo le 546 kvadratov zasedel razvojni oddelek, medtem ko bodo vse ostale namenili proizvodnji. Z novimi prostori se bo proizvodna površina na zaposlenega povečala z 12 na 17 kvadratnih metrov. Delovne razmere se bodo izboljšale, prav tako tudi možnosti za boljše varstvo pri delu.
Za novo delovno zmago, ki jo kolektiv proslavlja danes, je bilo odločilno dvoje: prvič — hitrost gradnje in ugoden, za graditelje in Iskro koristen dogovor; in drugič — prizadevnost in odločnost skupine za vodenje investicije, v kateri so delavci temeljne in delovne organizacije. V Otočah ocenjujejo, da jim odplačevanje dinarskega dolga ne bo delalo težav, nekaj več naporov pa bo treba vložiti pri vračanju mednarodnega posojila. Na leto bodo morali odplačati 300 tisoč dolarjev, kar predstavlja desetino vrednosti njihovega letnega izvoza.
Novi proizvodni prostori s sodobno, pretežno računalniško krmiljeno opremo bodo ugodno vplivali na rast in razvoj Tovarne merilnih instrumentov v Otočah: z istim številom zaposlenih bodo znatno povečali proizvodnjo in izvoz na konvertibilni trg. Čez štiri leta naj bi prodala na Zahod že polovico izdelkov ali domala še enkrat več kot pred dvema letoma, hkrati pa za petino zmanjšali uvoz sestavnih delov in materialov.
ZNANJE ZA PRIHODNJA LETA
^OZNANI DOMA IN V SVETU
21
cev av9usta 1961 je 137 delavcu 0a- katerih jih 59 še danes t0v v tovarni merilnih instrumente |2a^e'° izdelovat' v Otočah žlak      'nstrumente z Iskrinim
°m. Proizvodni program se ^trt stoletja zelo spremenil: °9e zastarele in tržno nezani-
stQVe ,'zdelke so opustili in name-
i'fri h''^ uvedl' novo z vedno več-prQ.deležem elektronike. Današnji strh^Vodn' program obsega: in-ne fl^te za vgradnjo v nadzornih) v elektrarnah, razdelil-iah, ln. transformatorskih posta-'Hst Pr' aParaturah in v industriji; se r.Urr>ente   za avtoelektrične
lse, za razvojne in raziskovalce lah
^tih .0rator'Je v industriji in insti-trj£ 'n za servise različnih elek-k& ?. ..naPrav; merilne pretvorni-tju'J^j'h v elektroenergetiki in in
r^trijj uporabljajo za daljinske r'tve; raznovrstne registrirnimi0 Pora bne v laboratorijih, indu-jaj0" 'n elektroenergetiki; izdelu l0rj Pa tucl' merilnike in registra-rrJe. temperature ter posebno or,lrio opremo.
prodor na tuje tržišče in za v5ft n'tev na njem je bolj kot .^ogo pomembna kakovost
Nii " lskra iz Otoć Je usPela i*va-v tem pogledu, saj uspešno da .*a *e dvajset let in načrtuje, 0Qv ° delež prodaje na tuje še ^artf Kakovosti izdelkov
«oT®niaJo veliko skrb. V tovarni ku .arr,o v zadnjih dveh letih na-rlo0'1' za 550 tisoč dolarjev meril-opreme.
K*lskrin'
tovarni v Otočah se v %8tni. zgodovini niso nikdar r^j avali z že osvojenimi progra-'*kai'n tehnologijami. Vedno so Voj nov© in boljše rešitve. Raz-Je bil hiter in silovit, tudi v
zadnjem petletnem obdobju. Med prvimi v Iskri Kibernetiki so uvedli linijo elektronskih tehnologij: organizirali so montažo tiskanih vezij, nabavili so stroj za avtomatsko spajkanje, napravo za pranje z ultrazvokom, sami so izdelali več naprav za umerjanje in kontrolo izdelkov. Veliko uvoženih delov so nadomestili z domačimi: sami so začeli izdelovati jedrni   magnet,   okvir tuljavice,
Ukrepi za izboljšanje gospodarjenja, ki jih je delavski svet sprejel lani aprila, so dali želene rezultate. To potrjujejo ugoden likvidnostni položaj tozda v delovni organizaciji in tudi polletni gospodarski rezultati. Proizvodnja je bila za 16 odstotkov večja kot v enakem lanskem obdobju. V izvozu sicer niso uresničili zelo ambiciozno postavljenega načrta, vendar so na to vplivali objektivni razlogi. Pri delitvenih razmerjih so spoštovali resolu-cijsko usmeritev: dohodek so povečali za 174 odstotkov, medtem ko so osebne dohodke povečali za 142 odstotkov.
vzmetni ležaj, os za merilni sistem z vrtljivim železom — in še bi lahko naštevali. Opustili so proizvodnjo nekaterih starejših izdelkov in razvili nove: družino univerzalnih merilnih instrumentov UNI 40 in merilni sistem B — 5A, pri katerih so z novo tehnologijo skrajšali čas izdelave, zmanjšali število sestavnih delov in zamenjali uvožene dele z domačimi. Naslednji korak na njihovi dokaj strmi poti tehnološkega razvoja je sodoben inštrument s široko možnostjo uporabe — digitalni osciloskop z možnostjo analiziranja signalov, iskrascope LCD.
V Iskrini Tovarni merilnih instrumentov v Otočah bodo nove proizvodne prostore odprli danes ob 12. uri. Na slovesnosti bo zbranim spregovoril Erik Vren-ko, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Podelili bodo tudi več odlikovanj in priznanj.
Iskra
Večina merilnih instrumentov iz Iskrine tovarne v Otočah je namenjena kupcem v Jugoslaviji. Prevladujejo veliki porabniki: Rade Končar iz Zagreba, Sever iz Subotice, Iskra Avtomatika iz Ljubljane, Energoinvest iz Sarajeva ter velika trgovska podjetja — Elektromaterija z Reke, Elektro-promet iz Zagreba, Elektronabava iz Ljubljane, Feroelektro iz Sarajeva in drugi.
Precejšen del proizvodnje gre v izvoz. V Otočah so z večjimi kupci v tujini sklenili dolgoročne pogodbe. Z BBC Metravvattom iz Nuernberga so se pred petimi leti dogovorili za desetletno sodelovanje in za letni obseg prodaje v vrednosti 100 do 200 tisoč dolarjev. S Phywejem iz Gottingena so leta 1970 sklenili pogodbo za vrednost 100 do 150 tisoč dolarjev na leto, za dolgoročno sodelovanje in prodajo so se dogovorili tudi z Ganzom iz Budimpešte, s Kovom iz Prage in Goerzem z Dunaja. Tovarni iz Otoč pomagajo pri prodaji merilnih instrumentov tudi Iskrina podjetja v tujini: Iskra France v Parizu, Iskra Limite v Londonu, Iskra Eloktronik GmbH v Stuttgartu, Iskra Teheran v Iranu in druga.
»Tovarna smo ljudje. Ves razvoj je odvisen od naših želja po pridobivanju znanja in spoznanj, od hitrega uvajanja novih znanstvenih in tehnoloških dosežkov v naše izdelke. Nadaljnji razvoj je odvisen od zagnanosti vseh članov kolektiva. Rezultati takšnega dela nam bodo omogočili boljše življenje in delo v tovarni kot tudi v prostem času,« meni Jože Jelene, direktor Iskrine tovarne v Otočah.
Da, tovarna so ljudje! V Otočah se dobro zavedajo, da brez znanja ni napredka. V zadnjih letih so precej izboljšali izobrazbo zaposlenih: delež nekvalificiranih de-
lavcev se je zmanjšal s 43 na 39 odstotkov. Ob delu izobražujejo štirideset delavcev, čeprav ne vedo, kako jim bodo zagotovili denar za šolanje. Zdi se jim nerazumljivo, da je sklad skupne porabe, iz katerega so še do nedavnega namenjali denar za tovrstno izobraževanje, po novem omejen. Štipendirajo 94 dijakov in študentov, od teh 22 na sedmi zahtevno-stni stopnji. Tudi pri zaposlovanju prek študentskega servisa so pozorni na to, da dajo mladim strokovno delo in da jih dobro plačajo, ker pač vedo, da je prvi vtis vedno najpomembnejši.
f \
DESETINA PRIHODKA ZA RAZVOJ
Tovarna v Otočah namenja za razvoj približno desetino letnega prihodka. Razvojni oddelek je ra-
sel s tovarno, danes je v njem že 46 delavcev: en magister, deset z visoko izobrazbo, osem z višjo, 24
Nekoč in danes, staro in novo; prenosni vvattmeter EL 3 (levo) in iskrascope LCD (desno).
Jože Jelene, direktor Iskre' Ki-bernetike - tozd Instrumenti Otoče: »Iskra, predvsem, pa delavci v Otočah, smo z novo tovarno pridobili pomembno osnovo za nadaljnjo rast in razvoj.«
s končano srednjo šolo. Razvijajo nove merilne instrumente in sisteme, preskušajo protitipe v sodobno opremljeni merilnici, razvijajo in izdelujejo posebno merilno opremo za potrebe tovarne in v manjših količinah tudi za zunanje naročnike ter opravljajo še nekatera druga, za tovarno koristna dela. Pri tem sodelujejo s strokovnjaki razvojno-raziskoval-ne enote v Kibernetiki in z drugimi raziskovalnimi ustanovami.
Dobro se je razvila inovativna dejavnost. Lani so prejeli 53 predlogov za tehnične izboljšave. Tiste, ki so jih že uvedli v proizvodnjo, so prinesle tovarni 6,7 milijona dinarjev gospodarske koristi. Vsak predlog so nagradili z dvema tisočakoma, koristne še dodatno, vse skupaj s poldrugim milijonom dinarjev.
Da bi v temeljni organizaciji spodbudili ljudi k razmišljanju o novih in boljših rešitvah, so ustanovili krožke za izboljšanje proizvodnje. Dva sta še posebej dobro zaživela in dosegata lepe rezultate.
STALNA SKRB ZA DELAVČEV STANDARD
Tovarna merilnih instrumentov Otoče dobro sodeluje z delovno organizacijo Iskra Kibernetika ter tudi s krajevno skupnostjo Ljubno in radovljiško občino. Veliko je napredovala na področju varstva pri delu in požarnega varstva, vendar z doseženim še vedno niso zadovoljni. Lani je dala iz skla-
da skupne porabe dva milijona dinarjev za načrte za gradnjo mostu čez Savo v Otočah, vendar načrtov še ni, zato bodo na prvem jesenskem zasedanju radovljiške skupščine postavili delegatsko vprašanje.
Večina delavcev ima rešen stanovanjski problem. V 25 letih so
Tovarna so ljudje
Delavci Iskre in Otoč sprašujejo: »Kdaj bo nov most prek Save?«
dodelili delavcem 58 družbenih stanovanj in dvesto petdesetim dali posojilo za gradnjo ali obnovo stanovanjske hiše. Razmišljajo tudi o obnovi zdravstvene ambulante in o otroškem vrtcu (oddelku) za otroke njihovih delavcev...
Končajmo z besedami Jožeta Jelenca, direktorja Iskrine Tovarne merilnih instrumentov Otoče: »Smo zanimivo in odprto delovno okolje v veliki družini Iskre, ki z jasno opredeljenimi cilji stopa v prihodnost.«
12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
PETEK, 29. AVGUSTAljffli
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
KOMPAS TOZD TURIZEM POČITNICE '86 — poletja še ni konec.
Izredno ugodne posezonske cene v septembru. Poreč — hoteli, polni penzion že od 20.400 din, tedenski paket
Pulj Medulin - hoteli, polni penzion že od 25.100 din, tedenski paket
Omišalj/dep. Učka, polni penzion, 30.000 din, tedenski paket
Uvala Scott - 21.600 din, tedenski paket Rab —hoteli Eva, International, padova, San Marino, polni penzion že od 29.000 din, tedenski paket Zasebni apartmaji, zasebne sobe' Otok Vis - posezonsko znižanje —7 — dnevni aranžmaji Hoteli Biševo in Issa, odhodi z letalom (iz Ljubljane), z avtobusom (iz Murske Sobote, Maribora, Celja, Ljubljane) VVeekend programi (odhodi z letalom) samo 31.000 din za osebo
IZLETI:
— Bosna in samostani Srbije, 8 dni, 20.9.
— Božava, Dugi otok, 3 dni, vsak konec tedna v septembru in oktobru
— Splavarjenje po Tari, 3 dni, vsak konec tedna v septembru
— Sirogojno, 3 in 4 dni, vsak konec tedna v septembru in oktobru
— Od Miljacke do Tare in Morače, 3 dni, vsak konec tedna v septembru in oktobru
— Ribji piknik na Crvenem otoku, 1 dan, 13. 9., 27. 9. in 4. 10.
— Dolina Une, 3 dni, vsak konec tedna v septembru in oktobru
— Šumadija, 3 dni, vsak konec tedna v septembru in oktobru
— Srbski samostani v jeseni, 4 dni, 3. 10.
— S hidrogliserjem k sosedom (Rimini-San Marino), 2 dni, vsak konec tedna v septembru in oktobru
— Z letalom v Pulj in Brioni - vsak ponedeljek in sredo v septembru
PROGRAM ENODNEVNIH IZLETOV PO SLOVENIJI!
LETNI ODDIH:
— Sv. Štefan - utrip poletja v jeseni: 8 dni, 16. 9., 23. 9., 30. 9., 7. 10.
INFORMACIJE PO TELEFONU:
061/327761 in 326 - 453 (Miklošičeva 11, Lj.) 061/222 - 340, 222 - 345 in 331-342 (Titova 12, Lj.)
PRODAJA DOMAČIH IN MEDNARODNIH ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC!
mEžgjJ
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA ELKROJ TRŽIČ NA DETELJICI OBVEŠČA CENJENE KUPCE. DA BODO OD 15. AVGUSTA DO 30. SEPTEMBRA 1986 LAHKO KUPILI
ŽENSKE, MOŠKE, DEKLIŠKE, FANTOVSKE IN OTROŠKE HLAČE PO POSEZONSKIH CENAH DO 40 % CENEJE.
Za nakup se priporočamo!
DEŽURNE PRODAJALNE
V soboto, 30. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA
SP Pri Petrčku, Kranj^P Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj SP, Planina II, SP Planina — center, PC Britof, SP La-bore, SP Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kranj od 7. do 18. ure, SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure, SP Klemenček, Duplje od 7. do 16. ure ŠKOFJA LOKA SP Frankovo naselje
JESENICE
Emona Market, Prešernova l/a in Delikatesa, posl. 5, Tomšičeva 70, Jesenice
TRŽlC
ABC Loka, Bistrica, Živila Jelka, Tržič in Mercator, Trg svobode 21, Tržič
V nedeljo, 31. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne: SP Gorenjka, Cerklje, PC Delikatesa Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure
nama
VSE ZA ŠOLARJE
OD RADIRKE DO OBLAČIL IN OBUTVE IZBERITE V VELEBLAGOVNICI
nama
KINO
KINO
KINO
SESTANEK S TARZANOM
KINO STORŽIČ KRANJ
2. do 6. 9. 1986 ob 16., 18. in 20. uri
TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA TARZANOV SKRIVNOSTNI ZAKLAD GREYSTOKE - LEGENDA O TARZANU TARZAN IN SIRENE
KINO TRŽIČ
31. 8. ob 15. in 17. uri TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE 2. 9. ob 18. in 20. uri TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA 4. 9. ob 18. uri GREYSTOKE - LEGENDA O TARZANU
6. 9. ob 16. in 18. uri TARZANOV SKRIVNOSTNI ZAKLAD 8. 9. ob 18. in 20. uri TARZAN IN SIRENE
KINO PLAVŽ JESENICE
31. 8. ob 16. in 18. uri TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA
1. 9. ob 18. in 20. uri TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
2. 9. ob 18. in 20. uri GREYSTOKE - LEGENDA O TARZANU
7. 9. ob 18. in 20. uri TARZANOV SKRIVNOSTI ZAKLAD
8. 9. ob 18. in 20. uri TARZAN IN SIRENE
KINO DOM KAMNIK
1. 9. ob 18. uri TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA
2. 9. ob 18. uri TARZANOV SKRIVNOSTNI ZAKLAD
3. 9. ob 18. uri TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
6. 9. ob 16. uri GREYSTOKE - LEGENDA O TARZANU
7. 9. ob 15. in 17. uri TARZAN IN SIRENE
gorenjski tisk
tiskarna in kartonaža — n. sol. o. tozd tisk kranj, b. o. moše pijadeja 1, p. p. 81 64 000 kranj, Jugoslavija
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Tisk Kranj, b. o. prodajamo osnovno sredstvo:
REZALNI STROJ POLYGRAPH - SEY 115,
širina rezanja' 115 cm, letnik izdelave 1973, izklicna cena je 2,000.000 din. Stroj je uporaben.
Ogled stroja je možen dopoldne v delovnem času na Moše Pijadeja 1, Kranj.
Ponudbe pošljite na naslov: Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk, n. sol. o., Kranj, TOZD Tisk Kranj, b. o., Moše Pijadeja 1, 64 000 Kranj z oznako — 600, v 15 dneh po objavi. Komisija bo izbrala najboljšega ponudnika in o izbiri obvestila zainteresirane.
proizvodna delovna organizacija n.suh.o Ijubljana pofe
OD 29. AVGUSTA DAUE BOMO PO ZELO UGODNI CENI PRODAJALI:
— na FARMI DUPLICA PRI KAMNIKU lahke kokoši nesnice (primerne za nadaljnjo rejo ali zakol).
- na FARMI V ZALOGU težke kokoši
Prodajali jih bomo vsak delavnik od 8. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
DO JATA, TO REJA
gorenjski tisk
tiskarna in kartonaža — n. sol. o. moše pijadeja 1, p. p. 81 64 000 kranj, Jugoslavija
objavlja prosta dela in naloge
1. za TOZD Kartonaža Kranj, b. o. Ul. Mirka Vadnova 6, Primskovo
— enega delavca za opravljanje del in nalog
OPERATERSKA DELA NA LASERJU
Pogoji: srednja šola strojne ali elektro smeri in eno leto izkušenj. _ Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas. Za opravljanje del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo.
— enega delavca za opravljanje del in nalog
IZDELAVA IZSEKOVALNIH ORODIJ
Pogoji: triletna srednja šola za poklic orodjarja in 4 leta izkušenj .
Delo je dvoizmensko. Za opravljanje del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo.
— več delavcev za opravljanje del in nalog
POMOČ PRI TISKU
Pogoj: osnovna šola
Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas. Z* opravljanje del in nalog zahtevamo enomesečno poskusno delo.
— dva delavca za opravljanje del in nalog
RAZREZ IN POREZAVA MATERIALA
Pogoji: osnovna šola in eno leto izkušenj.
Delo je dvoizmensko. Za opravljanje del in nalog zahtevamo
enomesečno poskusno delo.
2. za TOZD Tisk Kranj, b. o. Moše Pijadeja 1
— več delavcev za opravljanje del in nalog
POMOČ PRI TISKU
Pogoj: osnovna šola in eno leto izkušenj. Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas. Za opravljanje del in na* log je določeno enomesečno poskusno delo.
— več delavk za opravljanje del in nalog
OPASOVANJE TISKOVIN
Pogoj: osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj. Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas. Za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema kadrovska služba delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
IZBRALI SOZMflS
<**«»« M*MY$»» >.<>,- >*«. ,<>»» »«**»««*♦♦**»«•; »,*»< sms« !»«»*«)»,»«» >**»* ««*»»!»**»» xW>« )**»**»*•»* »**»«««»«&»»«*» »*««* ♦»*»«!♦»»♦•»$»,»,, «»♦♦» »*»»«!«**.»» **»<* >«*»<<$ som J5«»** *»»«« »*»«« *»»»* .♦.<• »#**» ««».»?,,,., *»»«♦ *»««« »•♦« M«*«,***« »»»*»>»«#»*«»»»» »»*»« »»«*» >».«»»»«««» »»♦«» »*»»**«*»•»«»«« «♦»»»
I »«*»» ♦»•*• «*«*» fti*»***** »♦*»« *»»»»
«*«»*♦»«»»« *»»•»♦»»«»♦*«« »»»*»«*>»«. s* »♦♦«»!>»»»»«*»«»«»».» ♦«**«*»»«* «»»* i
?««*»* «»2»i r*11** <!">s5 *«««« »***»{«»»«»**»*)
iitll, .:?!}„*** s»t»*;*»»*»j»«*»*l*»»«
-iliit 5I*yiL,J»w,**»»*f|f*«*»f»»*«|**»» i ««* «««(»liSL-Jr**j*****l "'*** !*«»*«; «»»«* ,1 J; {»*♦»»!•»«»»»«»*m»«**»
»7*3« !Jl*****i,**»*»*•♦«(»•*»« ->■ *'TOr,*:f,J*»*t»(»«**.*»»»»:»i»»»
s "«?»•<««}»«*»» *«♦»«!»«»«»
m m mm «*% m m m m gn%
MERKUR kranj
V MERKURJEVI prodajalni KAŠMAN pod Kamnitnikom v Škof ji Loki vse za individualno gradnjo od temeljev do strehe: cement, apno, opeka, siporeks, betonsko železo, armaturne mreže, dimniki SCHIEDEL, črna in barvna metalurgija, radiatorji vseh vrst, bakrene plošče za žlebove in drugo, termoizolacijski in hidroizolacijski material, tervol, stiropor, kombi plošče, siporeks, bitumen smole, ibitol izotekt strešna lepenka in vse za izdelavo in opremo centralnega ogrevanja.
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Komisija za odlikovanja in priznanja
Na podlagi 12. člena odloka o podeljevanju priznanj občine Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenj' ske, št. 22/78) komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Škofja Loka
RAZPISUJE
PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA
ZA LETO 1986
Občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam, skupnostim ter drugim organizacijam 'n. društvom se podeljujejo naslednja priznanja:
1. VELIKA PLAKETA za dolgoletno izredno uspešno družbeno pomembno delo ali za dosežke, ki so trajnejšega pomena ali so prispevali k vsesplošnemu napredku, ra mju in ugledu občine. Samo v izjemnih primerih se velika plaketa podeli občanu, ko je s svojim delom oziroma posebnimi dejanji ali javnim delovanjem doprinesel k splošnemu družbenemu ali gospodarskem"* razvoju.
2. MALA PLAKETA za večletno uspešno družbeno pomembno delo, za dosežene uspehe na P°~ dročju družbenega razvoja samoupravljanja, za zgledne uspehe in požrtvovalnost pri delu, z požrtvovalnost in hrabrost pri reševanju človeških življenj, pri preprečevanju škode na PrernP[ ženju in pri drugih humanitarnih dejanjih in akcijah, ki so prispevale k ugledu in napredku občine.
3. NAGRADA za pobude, dejanja ali dosežene uspehe, ki so prispevali k napredku občine, kraj*« delovne in druge organizacije oziroma društva.
4. PISMENO PRIZNANJE za zgledno delo, ki je v korist družbene skupnosti, ali za delo in usp^ šno sodelovanje v organih občinske ali lokalne samouprave, v občinskih in krajevnih družben političnih organizacijah, delovnih organizacijah in društvih.
Predloge za podelitev priznanj lahko posredujejo temeljne samoupravne in druge organizacij®' skupnosti, družbenopolitične organizacije, organi občinske skupščine in občani.
Predlogi za priznanja morajo biti pisni in podrobno obrazloženi. Predloge zbira komisija za odi kovanja in priznanja skupščine občine Škofja Loka, Poljanska c. 2, do 10. oktobra 1986.
64
K, 29. AVGUSTA 1986
OBVESTILA, OGLASI
DELAVSKA UNIVERZA „TOMO   BREJC" KRANJ
^isuje v OSNOVNO Š,OLO ZA ODRASLE
šolanje traja 20 tednov za vsak razred.
Prijave za vpis sprejemamo do 10. septembra 1986.
Prijavi je treba priložiti:
~~2adnje šolsko spričevalo Rojstni list ^potrdilo o zaposlitvi
^ouk v šoli je organiziran štiri dni v tednu v popoldanskem Cftsu. Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali dvoizmensko.
JE JE BREZPLAČNO.
Š0LAN,
podrobnejše informacije dobite po telefonu 27-481 vsak dan razen sobote.
DELAVSKA UNIVERZA „TOMO   BREJC" KRANJ
0bjavlja možnosti študija ob delu v študijskem letu 1986/87 Jj EKONOSMKI FAKULTETI Boris Kidrič Ljubljana - cen-*r za izredni študij pri Delavski univerzi Kranj.
Kandidat i, ki se želijo vključiti v študij ob delu, morajo še Pj"ed glavnim vpisom oddati predhodne prijave, in sicer naj-P°2neje do 5. septembra 1986.
podrobnejše informacije v zvezi s študijem ob delu dobite ^bno aH po telefonu 27-481 vsak dan od 7. do 15. ure.
DELAVSKA UNIVERZA »TOMO   BREJC" KRANJ
obvešr
rešča, da je možen vpis v tečaje:
!?■ STROJEPISJA (začetni in nadaljevalni) s SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA
TEHNIČNEGA RISANJA ^ 2A STROJNIKA CENTRALNEGA OGREVANJA
KNJIGOVODSTVA h BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA
VIKEND TEČAJE STROJNEGA ŠIVANJA ^ STROJNEGA PLETENJA ^ JOGE
p TRANSCENDENTALNE MEDITACIJE ^Pis je možen do 10. septembra 1986.
formacije dobite osebno ali po telefonu 27-481 vsak dan od do 15. ure.
SfDNJO ob
DELAVSKA UNIVERZA „TOMO   BREJC" KRANJ
v sodelovanju s
IN DRUŽBOSLOVNE
tteS^JU ŠOLO EKONOMSKE ^MERITVE KRANJ
Javlja možnosti za izobraževanje ob delu v
*■ Etniku programa administrativne dejavnosti z možnostjo 2a nadaljevanje izobraževanja v smereh ADMINISTRATOR iN UPRAVNI TEHNIK.
in v
*• jetniku programa poslovno-finančne dejavnosti z možnostjo za nadaljevanje izobraževanja v smereh POSLOVNI MANIPULANT IN EKONOMSKI TEHNIK.
^P*s je možen do 10. septembra 1986.
^d«"obnejše informacije dobite osebno ali po telefonu ^481 vsak dan od 7. do 15. ure.
DELAVSKA UNIVERZA ..TOMO   BREJC" KRANJ
^•suje kandidate.v jezikovne tečaje
SSmšč
tf^LEŠČINE (L. II.. II FRAALXIJANŠČINE (L, II., $L^,COŠČINE (L »n II. stopnja) ^VENŠČINE (I. s
IN IV. stopnja) III. stopnja in tečaj konverzacije) "  III. IN IV. stopnja)
(I. stopnja)
L0v«
DANŠČINA (I. stopnja)
***AJE TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE
°r8anizirali bomo začetne in nadaljevalne tečaje nemščine in Peščine za:
""Predšolske otroke (5 — 7 let)
g^oobvezne otroke (8 — 12 let)
loobvezne otroke (12 — 15 let)
pOH d'date bomo vpisovali do 10. septembra 1986. ^7 r^bnejše informacije dobite osebno ali  po telefonu: ~~4ol vsak dan od 7. do 15. ure.
ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ
Odbor za delavna razmerja razpisuje naslednji kadrovski štipendiji za poklic oziroma program:
1. OBLIKOVALEC KOVIN (ključavničar) - IV. stopnja - 2 štipendiji
2. KUHAR
-IV. stopnja - 2 štipendiji
Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi (obr. DZS SPN -1 Vloga za uveljavitev socialnovarnostnih pravic) priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo
— zadnje šolsko spričevalo
— potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu
— potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu
Prijave za razpis kadrovske štipendije morajo kandidati prosilci vložiti do 10. septembra 1986.
Štipendije bodo podeljene do 15. septembra 1986. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, Grajska 44
objavlja javno licitacijo rabljenih avtomobilov, ki bo 4. septembra 1986 ob 14. uri na upravi podjetja Grajska 44, Bled.
tip vozila
letnik
km      izklicna cena stanje
435 K                  1979       64947 200.000 din vozen
435 K                  1980       77126 250.000 din vozen
101                     1979      100730 400.000 din vozen
elektro motor, tip DDM 3004 45.000 din deluje
Ogled avtomobilov bo 4. septembra 1986 od 12. do 14. ure na dvorišču DO. Kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene je treba vplačati od 12. do 14. ure istega dne.
Nakup blaga na javni dražbi je po sistemu »videno—kupljeno«, kupljeno blago je treba plačati v 8 dneh. Kupec plača tudi prometni davek.
VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
ČIŠČENJE PROSTOROV
za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim rokom.
Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Visoka šola za organizacijo dela Kranj, Prešernova 11. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku objavljenega roka.
grao
OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. KV MIZARJA
Pogoji: — končana poklicna šola
— 3 leta delovnih izkušenj
2. KV TESARJA
Pogoji: — končana poklicna šola
— 3 leta delovnih izkušenj
3. KV ELEKTRIKARJA
Pogoji: — končana poklicna šola
— 3 leta delovnih izkušenj
4. EKONOMA
Pogoji: — končana osnovna šola
— vozniško dovoljenje B kategorije
— 3 leta delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečno poskusno dobo. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Obrtno gradbeno podjetje Grad Bled, Grajska 44.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
13. STRAN »IMlJfflGLAS
Mercator
MERCATOR - ROŽNIK n. sub. o. TOZD PRESKRBA n. sub. o.
Razpisna komisija razpisuje v skladu z določili statuta TOZD, Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič in sklepom delavskega sveta TOZD prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE -NAMESTNIK DIREKTORJA TOZD
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič, izpolnjevati še naslednje:
—da ima srednješolsko izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri in pet let ustreznih delovnih izkušenj.
Dela in naloge razpisujemo za štiriletni mandat. Kandidat je lahko po končanem mandatu ponovno izbran.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Mercator — Rožnik n. sub. o., TOZD Preskrba n. sub. o., Trg svobode 27, 64290 Tržič.
Priloga naj vsebuje:
—dokazilo o izpolnjevanju pogojev,
—opis dosedanjih zaposlitev,
—življenjepis.
Osnovna šola
JOSIPA BROZA TITA PREDOSLJE
Svet osnovne šole razpisuje prosta dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v 137. členu Zakona o osnovni šoli in 215. členu statuta šole.
Kandidat bo izbran za 4 leta Nastop dela po dogovoru
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa.
. 'viMS&GSlEIHLAB.
DEŽURNI VETERINARJI
od 29. 8. do 5. 9. 1986
za bočini Kranj in Tržič
Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske,
tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 43-150
za občino Škofja Loka
DAVORIN VODIPIVEC, dipl. vet.,    Gorenja vas 186, tel.: 68-580 MIRO KRIŽNAR, dipl. vet., Godešič134, tel.:62-130
za občini Radovljica in Jesenice
FRANC PAVLIC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24 tel : 77-639
AMATERSKO GLEDALIŠČE LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge
STROKOVNEGA SODELAVCA
za nedoločen čas
Pogoji za zasedbo del in nalog:
— visoka ali višja izobrazba humanistične usmeritve
— prednost imajo kandidati z izkušnjami na področju amaterske ali poklicne gledališke dejavnosti s sposobnostmi za organizacijo kulturnih dejavnosti
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega delovanja na kulturnem področju je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Loški oder Škofja Loka, Spodnji trg 14, z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka.
(Hi)
SOZD ZRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME IKOS, INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ
Savska cesta 22
razpisuje prosta dela in naloge:
1. TAJNICO DIREKTORJA
(za določen čas, nadomeščanje delavke)
2. ČISTILKE IN ČISTILCE DELAVNIC
Pogoji:
pod 1. - administrativni ali ekonomski tehnik pod 2. -končana osemletka
Pisne prijave sprjema kadrovska služba DO Ikos, Kranj, Savska cesta 22, v 8 dneh po objavi razpisa.
(mmmmmMGLAS u. stran
MALI OGLASI, OBVESTILA , OGLASI
PETEK, 29. AVGUSTA]9ft
MALI OGLASI
tel.:27 960 certa J1A16
apaiafMfro|l
Poljski KOMBAJN za krompir pro-dam. Voglje 88_14061
Prodam novo električno URO za dvotarifni števec. Hudobivnik, Zasav-ska 52, Kranj _14063
Prodam   OBRAČALNIK   za BCS, VPREŽNE G RABLJE in KOSILNICO gudbrod po delih. Vodnjov, Križe 36 _14280
CASIO FX basic žepni RACUNAL-NIK, 24 kBROM, 2,2 kBRAM ugodno prodam. Bertoncelj, Britof 15, tel.: 36 300_14281
Barvni TV sprejemnik, star eno leto, prodam. Tel.: 37-452_14282
Prodam ŽAGO samico za razrez hlodovine. Sp. Bitnje 12, Žabnica 14283
Prodam nov OBRAČALNIK SRO 2220, pajek. Sp. Besnica 139
•_14284
Prodam barvni TV iskra panorama. Tel.: 22-317_14285
Prodam traktorsko FREZO 160 cm, blatnike ascona »B«, izpušni lonec za deutz 15 KM in 36 basno HARMONI-KO.Zg. Brnik 77_14286
Prodam nov CIRKULAR za obžago-vanje desk, prizem in moralov. Janko Com, TominČeva 10, Kranj_14287
Prodam stikalno URO Iskra TKM 5-12. Erika Štrekelj, Kajuhova 6, Kranj _14288
Prodam rusko prenosno TV rdeče barve in karavan ANTENO. Tel.: 70-511 __14289
Prodam AVTOZVOCNIKE pioner 2 x 150 vV, novi. Tel: 21-021 14290
Prodam TRAKTOR torpedo, 60 KM. Franc Pogačar, Tenetiše 5_14291
Prodam IZRUVAC za krompir, eno-rednega, na kardan, in dvorednega poljak. Dorfarje 31, Žabnica_14292
Prodam nov AVTORADIO z zvočni-ki. Velesovska 19, Šenčur_14293
Prodam KOSILNICO rapid, motorno ŽAGO jonsereds in tračni OBRAČALNIK sip 2200. Polajnar, Potoče 11, tel.: 45-117_14294
Prodam sony HI Fl STOLP. Debe-Ijak, C. na Brdo 34, tel.:21-524 14295
Prodam TRAKTOR eisher z novimi gumami in koso — motor je v okvari. Likozar, Srednja vas 5, Golnik 14296
Prodam      SILOKOMBAJN sip SK 80 S, še zapakiran. Tel : 49-148 _14297
HIFI STOLP JVC, nov, prodam. Tel.: 33-593 po 15. uri _14298
Električn i VILIČAR, 1200 kg, indos, v voznem stanju, ugodno prodam. Tel.: , 061/831-006_14299
El niš črno-beli TV, star pet let, prodam. Tel.: 25-265_14300
Poceni prodam 3 leta star črno-bel TV. Tel: 42-721 ali Zg. Brnik 85 14301
Prodam TV, star eno leto, za 23 SM, iskra color. Tel.: 35-193_14302
Prodam črno-bel TV gorenje, še v garanciji. Tel.: 35-229_14303
Prodam 17 mesecev star TV gorenje, črno-bel, in nov 80-I BOJLER. Tel.: 22-304_14304
Prodam MINI KOMPONENTO, novo, deklarirano, dvojni KASETOFON. Brane Mežnarič, T.Vidmarja 12, Plani-na II., Kranj_14305
gradbeni mat.
Prodam CEMENT in suhe smrekove PLOHE. Voglje 88 14007
Prodam DRVARNICO, 3.50x2.70 m, krita s cementno opeko, lahko uporabna tudi za gradbeno barako, ter PUN-TE in DESKE za betoniranje. Ul. Pavle Medetove 39 Naklo 13262
TERVOL, 5 cm debel, mehki, 80 m\ prodam 10 % ceneje. Tel.: 22-116 _14306
Prodam smrekove PLOHE in COLA-RICE ter hrastove PLOHE. Zalog 10, Golnik___14307
Prodam 10 betonskih MREŽ brez prometnega davka. Valjavčeva 6, Kranj, tel.: 23-716_14308
Prodam novo kopalno KAD čokoladne barve opatija 195 in schmiedel MEŠALNO BATERIJO za lijak, novo, 20% ceneje. Janez Čarman, Sv. Duh 38, Šk. Loka_14309
Prodam rabljeno strešno OPEKO ki-kinda 233, 1700 kosov, Ana Oman, Strahinj 6, tel.:47-648_14310
Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE. Tel.: 42-914_14311
Ugodno prodam že uporabljena OKNA s polkni iz macesna. Dimenzije: 1.20 x 0.90 — 6 kosov, 0.66 x 0.50 — 1 kos. Drča, Partizanska 7, Kranj, tel.: 22-763 14312
Mizarstvo in profiliranje lesa
OVSENIK ALOJZ
Kranj,
Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770
Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik gobelinov
Se priporočamo!
in
Kompleten TUŠ, še nerabljen, ugodno prodam. Tel: 21-345 14313
Ugodno prodam dobro ohranjena OKNA, dim. 80 x 120 in 120x 120. Polde Čimžar, Cesta na Brdo 43, Kranj _14314
Prodam malo rabljena Jelovica OKNA, petek od 9. do 12. ure in torek po-poldne, tel.: 41-077_14315
Po znižani ceni (2(^—30%) prodam balkonska vrata 100x220, trojno steklo in navadna, armaturne mreže, pr. 5/10/20 in pr. 10/6/10/15, radiatorje jugoterm 1400 in 1000/520 in 800/900, črpalko, 4. polni mešalni ventil, cevi 3/8 col in ventile za centralno ter drobni material za vodovod. Rogelj, Ža-blje 2, tel: 46-073 ali 46-164 14316
Prodam: 2 novi panoramski stekleni steni — termoton 180x220 po polovični ceni in 5 m' steklene volne. Ogled v petek in soboto od 15. ure dalje. Ošabnik, Pristava pri Tržiču, nova vr-stna hiša_._14317
Prodam vezana balkonska vrata z oknom in 4 PODBOJE za vrata. Sr. Bit-nje 18__14318
Prodam star STREŠNI LES. Informacije po tel.. (064) 55-521 14319
Prodam 180 kosov betonske OPEKE 30 in 1300 kosov STREŠNIKA kikin-da, model 272. Tel: 38-408 14320
Prodam belo MIVKO in PPR kabel: 3 x 2.5, 2 x 2.5 in 2 x 1.5. Tel : 46 402
14321
PREDNOSTI TEKOČEGA RAČUNA
Tekoči račun lahko v Ljubljanski banki odpre vsak občan, ki ima redne prejemke (osebni dohodek, pokojnina, drugi viri) ali če stalno poslovno sodeluje z banko.
Morda bi bilo še najenostavneje opisati prednosti tekočega računa, če ga primerjamo s hranilno knjižico. Imetnik tekočega računa lahko na izplačilni dan takoj razpolaga s svojim denarjem, tudi če je na poti ali morda bolan. Imetnik tekočega računa potrebuje gotovino le za drobne izdatke, večino drugih obveznosti pa lahko plača s čeki ali drugimi oblikami negotovinskih nakazil. Tako lahko za plačevanje rednih obveznosti, kot so naročnine, plačila komunalnih storitev, obročna odplačila in drugo, pooblasti banko. Banka spremlja spremembe stanja sredstev na tekočem računu in o tem redno obvešča imetnika.
Do trenutka, ko imetnik izda ček ali ko banka po pooblastilu imetnika poravna določeno obveznost, je denar na te kočem računu obrestovan. Zato in zaradi postopne porabe sredstev so obresti na tekočem računu lahko ob koncu leta še enkrat tolikšne, kot pri enakih dohodkih in izdatkih na hranilni knjižici.
Pri tem pa s čeki razpolagate vedno z vsem svojim de narjem. Pravilo, da se najboljša priložnost za nakup ponudi tedaj, ko s seboj nimamo denarja, za imetnika tekočega ra čuna ne velja, vendar le pod pogojem, da je na tekočem računu dovolj denarja. Izjemoma pa lahko imetnik tekočega računa z dovoljenjem banke razpolaga tudi z denarjem, ki ga na tekočem računu ni.
Možnost prekoračitve kritja na tekočem računu občani bolj poznajo po bančnem izrazu »limit«. Gre za kratkoročno posojilo do 40.000 din, ki je namenjeno za pokritje trenutnega primanjkljaja ob nepredvidenih izdatkih ali v času večjih sezonskih nakupov.
V Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, posluje s tekočimi računi že 23 tisoč občanov.
/O   ljubljanska banka
Prodam 3 strešna OKNA 105 x 145 z žaluzijami in GORILEC klockner. Grze-tič. Stara Loka 70, Škofja Loka 14322
Prodam OPAŽ za notranje in zuna-nje obloge, cena 2.500 din. Tel.: 60-448 __14323
Prodam 500 kosov POROLIT OPEKE 8 cm. Fabjan, Zg. Besnica 50 14324
Prodam  70 mJ  belega umetnega KAMNA za oblogo cokla. Tel.: 66-462 _14325
Prodam 3000 kosov stare strešne OPEKE bobrovec. Informacije po tel.: 81 -026_14326
Balkonska VRATA, 100x220, nova, ročno izdelana, prodam za 20.000 din. Blas, Langusova 57, Radovljica, popoldne_14327
Prodam novo litoželezno kopalno KAD 170 cm. Brane Jeraj, Vodice, Vo-diška 45_14328
Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO kikinda, št. 558 in 333, in štiri rabljena dvokrilna OKNA 135x135. Temniška 24, Naklo_14329
Prodam LES prizme, borovec, smreka in hrast, tel.: 21-698 od 15. ure dalje __14330
Prodam ŽELEZO raznih dimenzij. Tel.: 74-400_14331
Ugodno prodam 3.000 kosov rabljene cementne strešne OPEKE, nova vhodna hrastova VRATA Jelovica, 1,5 m3 suhega bukovega LESA 5 x 5 x 70 za struženje, 7 m rabljene železne balkonske OGRAJE, novo OKNO s polkni 120 x 90, 30 m2 IZOTEKA, 7 m pocinkanega ŽLEBA in OSTREŠJE za vrtno lopo, velikosti 3.20x2.60 m. Jamnik, Zg. Pirniče 110, Medvode, tel.: (061)612-270 _14332
Prodam nove SALONITKE po ugodni ceni. Tel.: (061)611-106, int. 226 -Pavla, dopoldne_14333
lian.oprema
Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva, letnik 84. Cesta v Polico 5, Cerklje _14173
Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje, 240 I. Švegelj, Ljubno 28 _14174
Ugodno prodam večjo količino TA-PISONA in SPALNICO iz macesna, ročno izdelana. Finžgarjeva 10, Bled __14175
Prodam KUPPERSCHBUSCH, električni ŠTEDILNIK, električni KAMIN, KAVČ, 2 FOTELJA, MIZO in 6 STOLOV. Rasim Mehonić, Koroška 49, Kranj_ 14176
Lepo ohranjeno OTROŠKO SOBO peter, tridelna omara z nastavkom, ležišče, pisalna miza, stol, ugodno pro-dam. Kranj, tel : 34-188_14177
Prodam otroške POSTELJE POGRAD in termoakumulacijsko PEČ 4 KW. Tel.: 24-571_14178
Prodam 100-1 kombinirani BOJLER (centralna in elektrika). Lužan, Šol-ska 4_14179
Prodam HLADILNIK gorenje. Su-ha 29, Kranj _14180
Prodam PEČ za etažno centralno ogrevanje. Erika Štrekelj, Kajuhova 6, Kranj _14181
Prodam nov HLADILNIK z zamrzo-valno komoro. Tel.: 21 -021_14182
Prodam   PRALNI   STROJ obodin, star 5 let. Benčič, Rudija Papeža 5, Pla nina II. Kranj, tel.: 35-269 po 19. uri __14183
Prodam etažno PEČ 12.000 ccal, ra-bljeno, eno sezono, za 4SM. Belehar jeva 47, Šenčur_14184
Prodam KUHINJO. Pantelič, Predo-slje 129__14185
Prodam nov ŠTEDILN IK iskra koro na' (2 plin, 2 elektrika) 10% ceneje. Tel.: 22-707_14186
Prodam OMARO in MIZO za dnevno sobo ter garderobno OMARO Tuga Vidmarja 10, stanovanje 36_14187
Prodam skoraj novo trajnožarečo PEČ. Tel.: 44-635_14188
Prodam OMARO za dnevno sobo, cena 15 SM, ogled petek, dopoldne do 15 ure in sobota popoldne. Sonja Čer-nivec, Begunje 54_14189
Ugodno prodam 240 I HLADILNIK z zamrzovalnikom Peinkiher, Ribno 35, Bled__14190
Prodam nov KUPERSBUSCH, širine 43 cm, rjave barve, za 6 SM. Tel.: 60-741. Godešič 2_14191
Prodam starejši PRALNI STROJ in zelo ohranjen kombiniran HLADILNIK. C. 1 maja 65, stanovanje 23, Kranj, tel.: 26-107__14192
Prodam novo PEČ za etažno centralno kurjavo z 10 % popustom Ogled od 18 do 20. ure. Šrjanc, Adergas 9, Cer kije__14193
Rabljeno PEČ za centralno ogreva
nje prodam Šifra: Ugodno_14194
Ugodno prodam dve leti star Ste DILNIK kuppersbusch. Škrabelj, Hruši-ca 61, Jesenice 14195
Prodam zamrzovalno omaro 2401 Bartol. Vrečkova 9/111. 14391
Prodam dobro ohranjeno termoaku mulacijsko PEČ, 2,5 KVV, z garancijo. Milivoje čevriz, Vidmarjeva 12, Kranj _14368
Poceni prodam rabljen 135 I HLADILNIK. Jamnik, Stritarjeva 4, Kranj
14369
živali
Prodam KRAVO po izbiri Rozman, Dragočajpa 16 _13100
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Praprotna Polica 3, Cerklje __14232
Prodam KANARČKE. Cesta 26. julija
48 Naklo
14233
Temeljna banka Gorenjske
Prodam KOBILO lipicanko z žrebe tom. Tel.: 21-705, Silvester Benedičič, Pševo 6, Kranj_14234
Prodam KRAVE za nadaljnjo rejo ali zakol. Jeraj, Hraše 18, Smlednik 14235
Prodam mladiče samce — nemški OVČAR, odličnih staršev. Milutinovič, Savska c 26, Kranj 14236
Prodam črne KODRČKE Škofjelo Ska 40, Stražišče, Kranj_14237
"Prodam KNJIGE za 1. letnik srednje šole. Ferlan, Cesta talcev 14, Kranj
14207
ZREBICO, staro 1 leto, rodovniško, norik, prodam ali zamenjam za kravo ali brejo telico. Sp. Brnik 60       14238
Prodam PUJSKE, stare 7 tednov, težke 40 kg. Sp. Brnik 60_14239
KRAVO, drugič brejo 4 mesece, prodam. Jernej Štremfelj, Kladje14, p. Gorenja vas_14240
Prodam 6 mesecev brejo TELICO, dobra mlekarica. Franc Mohorič, Dole-nja Dobrava 10, Gorenja vas 14241
Zamenjam BIKCA simentalca, starega 7 tednov, za TELIČKO simentalko. Trnje 9, Šk. Loka_14242
Prodam JARKICE, odlične nesnice, Draksler, Golniška 1, Kokrica 14243
Prodam KRAVO po telitvi ali kravo pred telitvijo. Nova vas 3, Preddvor _14244
Prodam BIKCA, starega 7 tednov. Hlebce 18, Lesce_14245
Ljubiteljem živali podarim perzijsko MUCO, staro dve leti. Tel.: 50-751 _14246
Prodam dobro mlado KRAVO, ki bo imela septembra drugo tele. Rant, Ho-tovlja 36, Poljane_14247
Prodam 3 leta staro KOZO. Tel.: 80-103__14248
Prodam dve KRAVI, eno brejo 8 mesecev, eno jalovo s 6 litri mleka. Hu-je 13, Kranj_14249
Prodam KRAVE s teleti ali menjam za BIKCE, težke 200—400 kg. Čebulj, Adergas 27, tel.:42-332_14250
Prodam dva BIKCA za rejo. Damjan Štirn, Štefanja gora 26, tel.: 42-853 _14251
Prodam KRAVE in TELICE po izbiri. Tone Pregrat, Vaše 31/k, Medvode _14252
Prodam KRAVO s teletom. Vrba 3, Žirovnica___ 14253
Prodam nemške OVČARJE z rodovnikom. Peter Benedičič, Zg. Bitnje 156 _14254
Prodam VOLA. Marija Klavora, Obr-ne 17, Boh. Bela _14255
Prodam več PRAŠIČEV, težkih po 40 kg. Franc Kapus, Zagoriška 16, Bled _14256
Prodam mlado KRAVO po izbiri. Štravs, Volča 23, Poljane nad Šk. Lo-ko, tel.:65-137_14257
Prodam črno belo KRAVO po prvem teletu. Tel.: 83-663 — popoldne _14258
Prodam 14 dni staro TELIČKO za re-jo. Spodnja Lipnica 11, tel.: 74-751 _14259
Prodam KRAVO simentalko, tretje tele. Tel.: 79-026, Črnivec 18/c 14260
LABRADOREC (psička) z rodovnikom, staro 3 mesece, prodam. Tel.: (061)627-052 _14261
Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Jošt, Poljšica 16, Podnart, tel.: 70-132
_14262
Prodam PUJSKE, težke do 30 kg, in rabljen OBRAČALNIK za ceno. Popo-vo 4, Tržič_14263
Perzijsko MUCO, belo, staro 3 mesece, prodam. Tel: 24-079 14264
Prodam rjave JARKICE in 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka. 14080
Prodam TELICO bohinjko, brejo 6 mesecev. Franc Jenko, Godešič 158, Škofja Loka. 14402
Prodam črno belo KRAVO po telitvi ali kravo pred telitvijo. Nova vas 3, Preddvor
raano prodam
Prodam  2200-litrsko kovinsko Cl-STERNO za kurilno olje Tel.: 74 368 _13067
Prodam električni MOTOR za čoln, primeren za ribiče, in OJAČEVALEC za CB. Trboje 9, Kranj_14025
KURUZO za silažo ati v storžih pro dam Podgorje 48, Komenda 14196
Ugodno prodam globok otroški VOZIČEK,  dve otroški  POSTELJICI in PREVLEKE za škodo. Tel.: 47 418 _14197
Prodam aluminijasti KASON za Z-650 Tel.: 24 935 _ 14198
Ženske PLAŠČE, električni ŠTEDIL-NIK in HAVBO prodam. Rozika Volčič, Župančičeva 12, Kranj_14199
Prodam globok otroški VOZIČEK in GOBELIN Sivija, Koroška 51, Kranj _14200
Prodam italijansko otroško KOLO, športno žensko in navadno moško KO LO. Ogled po 15. uri. Žepič, Golni-ška 99, Kokrica Kranj_ 14201
Prodam Z 750 po del ih, RAČUNAL-NIK Z X spectrum 48 K in VVALKMAN paladium Adergas 22, tel.: 42 347 _14202
Prodam HUMUS kalifornijskih de ževnikov Rado Berčič, Sp Bitnje 2 _14203
Ugodno prodam zamrzovalno OMARO, 120 litrov, AEG električno PEČ, deško dirkalno KOLO na 5 prestav in po-ny KOLO Viktor Ječnik, St Rozma na 9, Kranj_14204
Prodam dobro ohranjen otroški VOZIČEK tribuna (globok in športni) Tel.: (064) 70 185_ 14205
Prodam globok otroški VOZIČEK iz temno rdečega žameta in 48 basno HARMONIKO vveltmeister Erika Štre-kelj, Kajuhova 6, Kranj_14206
Prodam 24-571
otroški
POGRAD. Tel.: 14208
Prodam suha bukova DRVA in KRAVO, brejo 7 mesecev. Štefanja gora 28, tel.:42-467_ 14209.
Prodam več vinskih SODOV, od 100 do 200 I, 500-1 KAD, OKNO z dvojno zasteklitvijo, 115x90 cm, in GAJBICE za krompir. Tršinar, Pristava 44, Tržič, tel.: (064) 57-042_______14210
Prodam dve novi GUMI michelin SR 13-155-70, Tel.: 21-021_14211
Prodam rabljeno otroško KOLO, Krasovec, tel.:24-414_14212
Unikatne TAPISERIJE ugodno prodam. Rakovec, Zg. Bitnje 124 14213
Kvalitetne moške OBLEKE za veliko postavo (54-56) in siv zimski PLAŠČ prodam. Kranj, Gregorčičeva ul. 12 _14214
Strešno OPEKO bobrovec in SLE-MENJAKE (korita), KARNISE 4 m, in KANTE za bencin (20 I) ugodno pro-dam. Kranj, Gregorčičeva 12 14215
Ljubitelji starih knjig! Zgodbe SVETEGA PISMA 1894-1912 (18 knjig) prodam. Rakovec, Zg. Bitnje 124 14216
Ugodno prodam kombiniran VOZIČEK in belo dolgo POROČNO OBLEKO, številka 40-42. Ogled vsak dan. Peternelj, Brode 24, Šk. Loka 14217
Prodam MOTOR za fiat 850 in veliko nadomestnih delov. Jože Turk, Matije Čopa 7/a, Bled__14218
Prodam športni VOZIČEK za dvojč-ke. Partizanska 21, Šenčur_14219
Prodam droben KROMPIR. Ja-ma 16, Mavčiče_14220
Prodam bukova DRVA. Sp. Besnica 187, tel: 39-073_14221
Prodam tovorno PRIKOLICO. Cesta Lmaja 63, Kranj, 10 nadstr./34 po 19. uri _ 14222
Prodam »sfrizirano« ponv KOLO za 8.500 din. Mirko Žuran, Hudo 12, tel.: 57-152__14223
Skoraj nevoženo športno KOLO maratonec na 10 prestav in moško KOLO senior (5 prestav), skoraj nevoženo, prodam. Tel.. 50-714_14224
Prodam KOTEL za žganjekuho, 50 I. Frantar Dobro polje 11, Brezje 14225
HRUŠKE, namizne, za vlaganje, in JABOLKA prodajamo vsak dan od 8. do 20. ure. Kranj, Cesta Lmaja 4, tel.: 21-582_14226
Ugodno prodam starejši tip brako PRIKOLICE. Tel: 38-148_14227
Prodam otroški globok VOZIČEK, HOJICO in otroško POSTELJICO z jo-gijem. Planina 8, Kranj, tel.: 24-747 _14228
Prodam    klavirsko HARMONIKO hohner, 120 basov, in PRIKOLICO za vožnjo tovora, do 500 kg, tel.: 80-103 _14229
Prodam stereo RADIO - KASETOFON, 13 V, tošiba. OVRATNIK in KUČMO polarne lisice in italijansko 2000 S. Tel.: 23-309_14230
Večjo PRIKOLICO za osebni avto m dve zimski GUMI zamenjam za fička, do 10 let starega. Tel.: 69-461 int. 224 _14231
Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika), pomivalno mizo, dva korita z odcejalnikom, rost-frei, in malo rabljeno žensko KOLO rog. Tel: 61-764 _14355
Prodam RAČUNALNIK K 48 spec-trum, ročica (jostick), tiskalnik (prin-ter) in kasete. Tel.: 21-194_14356
Prodam zunanje BLATNIKE za novi tip Z 101, motor z menjalnikom in zadnji pokrov Žika Jovanovič, Stošičeva 5, Kranj_ 14357
Prodam večjo količino domačega ŽGANJA. Tel: 46-008_14358
Prodam CIRKULAR MLIN za sadje, diro voz, trofazni števec, prikolico, po stelje in vratna krila. Britof 279 14359
Prodam betonske kvadre 20 x 30, ŠTEDILNIK, plin in avto Z 750, letnik 80. Kuč, Benedikova 12, Stražišče, Kranj_14360
Prodam KOTEL za žganjekuho, 50 I. HLADILNIK, skoraj nov, za polovično ceno Janez Podlipnik, Partizanska 5, Tržič_14361
Prodam  KANU  dvosed. Veternik, Cesta JLA 17, Kranj, ogled po 15 uri __14362
Prodam ročni VOZIČEK kimpež ter PRIKOLICO za moped. Logar, Zupano-va 1, Šenčur_14363
Prodam ŠIVALNI STROJ bagat z omarico in žensko KOLO ter maxi po-ny KOLO. Tel.: 38-765_14364
Okrasni KOZOLEC toplar, velikost 4 x 3 m, prodam. Logar, Milje 44, tel.: 43 133_14365
Prodam HLADILNO SKRINJO, 381, in dve PAPIGI nimfi s kletko. Tel.: 33 709_14366
Prodam trikilovatni električni RADIATOR. Tel: 25-919 14367
vozila
Prodam VW 1500 Potočnik, Zagori ška cesta 5, Bled_14151
Nujno prodam Z 101 GTL, oktober 84, garažirana, prevoženih 15 000 km, cena po dogovoru Rudolf Teran, Pri-stava 69, Tržič_14152
Prodam MOTOR MZ 250 ETZ. Cepin, V. Vlahoviča 9_14153
Prodam ŠKODO 110, letnik 74. Tel.: 74 400_14154
LADO   1500 SL,   registrirana do 14. maja 87, prodam za 35 SM Jevtič, C v Rovte 6, Koroška Bela, Jesenice _14155
Prodam Z 101, letnik 74. Jože Rožič, Brezje 5, tel: 79 906_14156
Prodam 126 P, letnik 81. Tel: 33-625 _14157
Z 101, letnik 78, 6r\000 km, odlično ohranjen, original lak (bela 01), registriran 4/87, prvi lastnik Kuhar, Fajfar ja6, Cerklje, tel: 42 815_14158
Prodam Z 101, letnik 79, po ugodni ceni. Tel: 62-627_14159
Prodam R 4, letnik 1976 Radovljica, St Žagarja 32, tel 74 715 ( nedelja).
Brigadirji — veterani s r t Šamac-Sarajevo, 3 Jelovsj - Kranjske, trikrat udarne d< gade formirane v KranjU sej tember—november 1947 P. pravljajo srečanje ob 40-6 ci dela na progi. Da bi biio^ srečanju navzočih kar naj takratnih brigadirjev, pros'^ da sporoče svoje naslove< < 10.9.1986, na OK SZDL irzij Trg svobode 18. Srečanje predvidoma konec septe
Prodam  Z 101 S,  letnik 78, J^JJ 7j vsak dan od 16. ure dalje. P£ nje 61, Kranj
Prodam CITROEN GS 1,3, obnovljen 85, 66.500 km. Tel.
letni , 28-51 i 14J|
Prodam  OPEL KADETT, dobro ohranjen in vzdrževan- j g
77-788___—-jf
Prodam Z 101 mediteran, letnl4, 43.000 km. Tel: 79-858
Prodam R 4TL, letnik 78,
odreda 30, Kranj po 17. uri, sobo« dan
tnik Bled
Ugodno prodam obnovljen n ij /( ik 73, Karmen Perzič, Riben* j(j tr
Prodam FIAT 750, letnik 75, vljen. Gašper Ulčar, Ul. MaW ^ 6/a, Bled —
Prodam JETO, letnik 81-nik 75______-—Jjj
Prodam Z 101, letnik 79, 'n. J ohranjeno Z 101, letnik 80. Dasn«4, ^609__
Prodam registriran tovorni ° t prevoz lesa FAP 14,13, letnik lh nadomestnih delov. Šifrer, Seic ^
Prodam MZ250 TS 1, karambo . in dve fantovski JUDO OBLtM 26-250 ___
Prodam 126 P, letnik 77, rdecejj ve. Tel.: 28-647__
Prodam   motorno   kolo ^ DAPS,    1200    kubikov, lel' 5.500 km. Restavracija Center ^ tel.: 75-507__~-7jff
Ugodno prodam KOMBI Wk tnik 75, registriran. Tel.: 2''u {[ 15. ure dalje______—^
Prodam motor in menjalnik z? Tel.: 47-696, C. 26. julija 48, NaKi^ r.
Prodam enoosno kipper - ^ CO, 4-tonsko, za traktor in Vr n|< DETT LS, letnik 70, dobro on J Tel.: 60-4€fc od 6. do 14. ure, rv^š bote____.---j—gitrt
Prodam R 4, letnik 82. Rogel'J4fll ska pot 6, ogled ves dan ___^--<i^ajj
Prodam R 4, v račun vzame"1 ^) stroj. Tel: 38-193 -^^Sfcg
Prodam VESPO PX 200 E, <e aVSt,
Stane Pravs"^
um
dobro ohranjena zanska 20, Kranj
Prodam GOLF, letnik 80, "JJi*!1 AVTOMATIK. Tel.: 24-457 °ov j Kuratova 23, Kokrica
Prodam Z 1300, registriran 1987. Zadružna ul. 2, Kranja-
GOLF diesel, prva registra^ ar 84, prevoženih 31.000 km, v || Tel, 75-825 --^
tel
prodam. Mlaka 48/b, Kranj,
Prodam       AMI8,       P'* if 80.000 km, registriran do j""' Tel : 23-781 popoldne___
Prodam   FIAT 132   GLS1-tnik 77, ogled popoldne. Bref* S Besnica 45/a ____—"rO^
Prenovljen PONY EXPRESS P ^ ali po dogovoru zamenjam za ff enoto VC1541 commodore- ^ 80 735_ _-^-fl>
Prodam NSU 1200 po delibjjj Arhar, Hotemaže 9 —rr^o
Prodam MOPED APN 6, sreb ^ ve barve. Tel.: 24-341
Prodam GOLF, letnik 82 Tel.: 37-617__
Ugodno prodam VW 1300, nDjji dobro ohranjen. Tel.: 38-j6j____Tnik
Prodam OPEL KADETT, Jj „ 9.000 km, po generalni, reg"str3g.l konca julija 87, za 400.000. Tel al
Kranj
'del'
Prodam Z 101, celo ali P° 9fi GOLF LXD, letnik 86. Tel.: 61 ^ ^
Prodam MOPED 4 brzinec
ohranjen, po ugodni ceni. Trs
še 14, Smlednik____
Garažirano, malo voženo Z
tnik 80, prodam. Ručigajeva ** M
tel.: 26 898 od 16. do 20. urj^^fl
Poceni prodam AMI 8, refl' / n 0"', '
AMI 8,
do julija 87. Čiča, Sp. BesnigaJ
Z 10 GTL 55, letnik 85, P^gpj-.Jj ko Banov, Moše Pijadeja 5, * rt)!
18. do 20. ure___-^b^J
Prodam spredaj ^ar8'^ t*j GOLF, letnik-81. Trstenik 7, GO"n jM
46 244 __^
Prodam ŠKODO, letnik 71.. 8 SM. Vitez, Cesta Talcev 6, Kf8 ML _
Prodam Z 101, letnik 82. Tel: jjl
popoldne ___
Prodam SIMCO 1000, reg'5 al
i.
do junija 87. Tel.: 25 865___
Prodam Z 101, letnik 76, ob" . za 55 000 din Novak Maksim« 0f ga Vidmarja 10, Kranj, H n8° |4J
stanovanje 16
Ohranjen OPEL REKORD; 'Jj 6} december, ter dve nemški z'"1f0dJ, Ml z obroči in desni BLATN * ^8fifl ali menjam za jugo ali 0°' ]*y
Huje 23/a, Kranj____-^r \<\'.
Prodam Z 101, letnik 28. l2;.L'vf>,,ji ČKA po delih. Bodiroža, Tom«10 ^
Prodam dobro ohranjen ^y
15SCL, Sp Brnik 60 APN 6, star leto dni, "9°, nOPvl Dorfarje 18, tel: 44-831 ^
dam dne
p, gjTEK, 29. AVGUSTA 1986
MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
.15. STRAN (^IMSKMJ©IEnGLAS
ALPETOUR
Med prenovo RESTAVRACIJE KRONA od 1. septembra do 24. oktobra vas vabimo na pice in druge gostinske usluge v bife
KRONA.
Se priporočamo!
kupim
Prod
75'iZ m 0PEL KADETT, letnik 78, 3UW km. Zdjelar, Zadraga 6, Duplje
^S—_________14118
Prodar patnika
nova 2 notranja
|ui"'.,,va' sprednjo masko z okroglimi cmi.  nirr-o-- ---'-0   in   2 gumi
_14119
letnik 79. Tel.: 14120
ljt'i'i okrasno masko ^__3_Tel^; 25-129
37Pir^am avto GOLF ^l-__P_poldne
t Prodam Z 101, letnik 77. Koritnik, -•3jjf___aJ7, Cerklje_14121
MLADINSKI SERVIS KRANJ in KŽK TOZD OLJARICA zaposlita septembra več ŠTUDENTOV in ŠTUDENTK. Plačilo: 600 din na uro.
Kupim stekla za oboja prva in zadnja leva vrata in cela zadnja peta vrata
za vvartburga. Tel.: 36-389_14016
Kupim 1 do 2 m1 suhih bukovih DESK 24 mm. Jezerska 8, Tel.: 26-466 _14169
Kupim MLIN za mletje sadja za
mošt. Tel.: 70-382_14170
Kupim desna VRATA in sprednje ter stransko STEKLO zelene barve za Z 101 mediteran. Kuralt, Frankovo na-
selje 43, Škofja Loka_14171
Kupim desni notranji BLATNIK za
Z 101. Tel.: 74-607 _1417.2
Kupim MOPED AMI 6. Jože Ozebek, Rovt 1, Selca nad Škof jo Loko    14370 Kupim SILOKOMBAJN, želim opis in ceno. Vinko Bilban, Sp. Pirniče 42, Medvode_14371
Kupim brako PRIKOLICO. Tel.: 61-805 _14372
lokali
oh
prodam  GOLF, letnik  78, dobro
oni ",en- Križe 6, Tržič, tel.: 57-194
•Ji!-__opoldne 14122 DlANO
70 oŠ lu'     letnik 80' •uuuKm, ugodno prodam. Bogdan
-triH_£njk^Polie 9, Žiri
Prodč
prevoženih jgdan 14123
Smf0?3"1 Z750' 'etnik 79. Markelj, m|eaniška 47/a, Kranj, proti Hrastju
Kr---_14124
ugodno prodam Z 750. Tel.: 75-784 -__14125
T_i°,°šarn garažirano Z101 confort. ^i____3__14126
Prodam R 4, letnik 82. Tel.: 38-104 _______14127
Prodam Z 101, letnik 76. Tel.: 33-336
^-_-______14128
na^arn VVARTBURG. Kovač, Pipa-•^~!__l_enčur^_14129
Prodam Z 850, letnik 84. Tel.: 34-189 ■--£--________14130
Prodam °Premlj,
Z 101,  letnik 79, dodatno "jeno, za 65 SM. Tel: 83-848
^Kr-~_14131
TO iam PLINSKO NAPRAVO za AV-u- Jelene, Stara Loka 117, Škofja Lo-
^_!i___1^532_14132
Uon^' ODr,ovljeno, lepo ohranjeno, skTr>no Prodam. Franc Kuronja, Blej-
^^Ib^brava 137_14133
n0vroa^rn ŠKODO, starejši letnik, s 4 ran h1' 9umam'' avtoradiom, registri->" oo januarja 87, dobro ohranjen.
^I__7j3j)64___14134
Proda
AUDI 80 LS, športno opremljen, registriran do julija 87. Dra-?° b'nko. Križe 167, ogled vsak dan od -^__i_l_dalje 14135
Prodam ["godn Kranj
FIAT 750,   letnik 77, po ceni. Gregorčičeva 15, Čirče,
___14136
Prodam VW 1303, letnik 76, dobro
■ •vnidm vw letniK /b, aoDro ^ranjen, prevoženih 120.000 km, cena Tel: 62-430_14137
Poceni prodam Z 101, letnik 77, po-rebna popravila, z vsemi potrebnimi ^ervnimi deli. Artiček, Gorenjska 28, Radovljica, tel.. 24-241 int.: 456 do-
HSddne___14138
, Prodal WV PASAT, 79.000 km. Tel.: ^2_popoldne_ 14139
Zamenjam KOMBI z 435 K, letnik 78, '"FIAT 126 P, letnik 80, oba dobro ^ranjena, za dobro ohranjeno Z 101 y iugo 45, od letnika 80 dalje. Šifra: i!inen]ava__14140
2vn*** nujno prodam za 16 SM in S '01 GTL-3, staro 6 mesece, za 1,4 M. ^L_24-3Q6 od 15. do 19. ure 14141 * Prodam MOTOR APN 6. Stanič, Za
£!jK_0,Bled__14142
, Prodam obnovljeno Z 101, letnik 76 KOnec leta. in izpušno cev za AU 47-064, popol-14143
Prodam 126 P, letnik 81. Tel.: 33-056
_14382
Prodam MOPED tomos APN 6, Ve-hovec, Hrastje 143, tel.: 23-007 14383 R 4,   letnik   78,   prodam, cena
350.000 din. Tel.: 26-124_14384
Prodam dobro ohranjeno LADO 1500, letnik 76, registrirano do marca 87. Staretova 32, Kranj (Čirče)
_14385
Prodam CX 2200 pallas, prva regi-stracija aprila 78. Tel.: 23-058 14386 Prodam Z-750, letnik 73. Jana Poga-čar, Breznica 5, tel: 80-500 14387 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 80. Vinko Bajt, Čepulje 4, tel.: 25-949
_14388
Prodam dobro ohranjen avto Z-101, letnik 79. Češnjevk 25, Cerklje 14389 Prodam   R4TL,   letnik   78. Tel.:
60-935, dopoldne_14390
Ugodno prodam  MOTOR 14 M z motorjem 90 ccm. Tel.: 47-241 14392 Prodam dva FI ATA 750, letnik 73, registrirana in letnik 75, karamboliran*
Tel: 49-065_14393
Prodam dobro ohranjen avto PASAT L s 46.000 prevoženimi km. Tel.: 36-436 od 14. do 14.30 ali od 21. do
22. ure_:_14394
Prodam poltovorni AVTO mercedes 306, registriran. Peter Stanovnik, Vir-
maše 95, Šk. Loka_14395
Prodam FIAT 750 DE LUX, prevoženih 63.000 km, garažiran, v zelo dobrem stanju. Marjan Uršič, Brode 15,
Šk. Loka_14396
Prodam avto VVARTBURG, letnik 74, neregistriran, vozen. Gorenja Dobrava
31, Gorenja vas_14397
Prodam Z101 konfort, letnik 80. Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka 14398
__ano*an|a
dn.00' letnik 70 TeL
Prodam FIAT 126 P. letnik 80. Pilar,
S^gh_lieva 15, Šenčur_14144
t frodam dobro ohranjeno Z 101, le lk'8 Andrej Eržen, Jezerska c. 10,
tlfllskovo prodam
14145
CITROEN GS polos. Tel.: 14146
tnik?dam dobro ohranjeno Z 101 le-fi_i ,   2g. B'tnje 164 - ob stari Ško
-^lojki^cesti _14147
gKarambolirano LADO 1200, letnik ^ - ter dele za JUGO: streho s stebrič-D' ^soa vrata in blatnik zadnja vrata :°dam. Ravnikar, Mlaka 27, Komen-
^Oj-11061/841-543_14148
7.Prodam OPEL COMODORE, letnik
' ^otor 82. Tel.: 79 448. po 18. uri "■--________14149
obnr°dam Z101' letnik 74' kleParsko W_DV''eno- na novo registrirano, in Pa t URG- letnik74. potreben kle-5 rskega popravila Plačilo možno tu-'om 5.radrjenim kreditom ali materia-m Crnkič, Hrušica 70, Jesenice
__ ___14150
Prodam temno moder GTL, letnik Cena 900.000. Informacije danes in 18. uro in jutri med 9. in 12. iUglgfonu 36 021_
r,a —dam Z-101 confort, letnik 81, ce-c* vP d°govoru. Matevž Naglic, Delni-
-^___Poljane _14373
Fr r°dam NSU 1100 v voznem stanju. v»»nc JurJevič, Dolge njive 12, Gorenja
____14374
oh7<>dam R 4 GTL, letnik 1983, dobro
^^gjvTel.: 62 466_14375
l_k _^dam 126 P, karamboliran. Sp. Br
vl!£P--_____'_14376
MiaL°dam Z-101, letnik 79, Zupančič,
-^^JjMUCranj _14377
tni.r°d»m karamboliran avto Z-101, le-registriran do 16 10. 1986. Ja-* Krničar, Srednja vas 9, Golnik _____14378
2c rpda'm 125PZ po delih. Cegelnica <^__do____14379
rtia * 9°,Ta prodam poškodovana zadki ,y,rata in prvi odbijač. Munda, Mla-
*t_lKranj _14380
glodam Z-750 LE, december 79, in J? 9° Poročno OBLEKO št 38. Tel.: :<^1Z 14381
Razpolagam z večjim prostorom za mirno obrt na Bledu na ugodni lokaciji Možnost soudeležba pri obrti. Šifra: Bled_ 14019
Prostor za črkoslikarstvo potrebujem na Planini ali bližnji okolici. Možnost honorarne ali redne zaposlitve. Šifra: Obojestranska korist ali po tel.: 33-744 _14334
Lastništvo za lastništvo — vikend na obali — 15 km od Reke, 35 m' stanovanjske površine, z možnostjo dograditve in 500 m' zemljišča zamenjam za garsonjero, lahko etažno, na Bledu ali
okolici. Tel.: (011) 606-333_13196
18-letno dekle išče STANOVANJE v okolici Šk. Loke. Šifra: Reden plačnik
_14335
Najamem STANOVANJE v okolici Šk. Loke —Medvod —Kranja, nudim predplačilo. Hakija Nuhanovič, Tavčar-
jeva 16, Šk. Loka_14336
V najem vzamem STANOVANJE v Kranju ali okolici, nudim predplačilo.
Šifra: Eno leto_14337
Najamem GARSONJERO ali eno-sobno STANOVANJE za več let, v Kra-
nju. Šifra: Nujno — Ivo_14338
Trisobno opremljeno STANOVANJE s telefonom in garažo oddam najboljšemu   ponudniku,   šifra: Enoletno
predplačilo_14339
SOBO oddam poštenemu. dekletu, pogoj majhna pomoč šifra: Bled
_14340
Mati s triletnim sinom išče topel dom v okolici Šk. Loke. Pripravljena sem pomagati v popoldanskem času pri vseh gospodinjskih ali kmečkih
opravilih. Šifra: Resna_14341
Iščem SOBO z najnujnejšimi prostori ali garsonjero v Kranju. Šifra:
Kranj_14342
STANOVANJE oddam mladi družini v bližini Kranja. Tel.: (061) 50 328 _14343
Zaposlen miren fant nujno išče v območju Radovljice — Bleda—Jesenic GARSONJERO (enosobno stanova^ nje) ali ogrevano sobo z vso oskrbo za eno leto Ponudbe pod: Mirno življenje _14344
Dekle, nekadilka, išče na območju Škofje Loke SOBO s souporabo kopalnice Tel.: 62 396_14070
Nudim honorarno zaposlitev mlajšemu upokojencu. Zaželjena praksa kovinske stroke. Ponudbe pod šifro: Sestavljanje kovinskih predmetov
Zaposlim KV SLIKOPLEKSARJA ali fanta za priučitev. Tel.: 60-894, popoldne__14067
Zaposlim mladega fanta ali upokojenca za priučitev v čevljarski stroki.
Tel.: 37-452_14265
Iščem mlajšega upokojenca za pomoč na kmetiji. Šifra: Tedensko plačilo__14266
Hišni svet Gubčeva 1 išče ClSTIL-KO. Tel.: 37-168 ali osebno pri tov.
Istenič (pritličje)__ 14267
Iščem žensko za enostavna dela v dopoldanskem ali popoldanskem času, dobro plačilo. Šifra: ŠIVANJE _14268
Honorarno zaposlim pridno delavko za delo v kiosku, samo popoldne. Ši-
fra: Vestna_14269
Zaposlimo žensko za pomoč v kuhi-nji. Gostilna Sejem, tel.: 21 890 14270 Engineering Kranj: za popoldansko čiščenje poslovnih prostorov iščemo ČISTILKO. Astra Engineering, Kranj,
tel.: (064) 24-181_14271
Sprejmem DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ali priučenega delavca. Stanislav Arh, dimnikarski mojster,
Kamnik_14272
Predstavništvo Pomurske založbe nudi honorarno delo na terenu mladim, ambicioznim, z lastnim prevo-zom. Šifra: Odličen honorar 14273 V redno delovno razmerje sprejmem NATAKARICO v bližini Kranja. OD po dogovoru, hrana in stanovanje
. v hiši. Tel.: 41-125_14274
Sprejmem delo na dom: šivanje, ro-
čna dela. Šifra: Vestna_14275
Sprejmem kakršnokoli delo na dom — sestavljanje. Tel.: 23-902 14276 Honorarno ali redno takoj zaposlimo PRIREZOVALCA - SEKALCA zgornjega usnja (lahko tudi mlajši upokojenec). Čevljarstvo Kern, Partizanska c. 5, Kranj 14277
KV ELEKTRIKARJA takoj zaposlim. Tel: 43-133 14279
OBVE1TI1A
ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je, popravila rolet in žaluzij naročite Spilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: 75-610_10405
BALKON, TERASO zasteklim (alu-minij).Tel.: (061) 558-285_12842
Obveščam cenjene stranke, da bo salon zaprt od 1. do 15. septembra zaradi dopusta. SE PRIPOROČAM za obisk. Klara Prešern-Kolman 12958
CEVI centralne kurjave izoliram s pločevino, poceni in kvalitetno, tel.: (061)454-266_14051
20 % znižanje cen letne konfekcije do 15. septembra zaradi majhnega prostora vam nudi BUTIK ORHIDEJA. Za gostilno Mavr_14052
PMPEPIfVt
KŠ Tenetiše in Športno društvo Podgorje prirejata v nedeljo, 31. avgusta 86, ob 16. uri v Tenetišah pri Golniku VESELICO, kjer vas bo zabaval ansambel AGROPOP. Bogat srečelov in kegljanje za tele, ki se začne že v SOBOTO ob 17. uri in nedeljo ob 10. uri. _14350
GASILSKO DRUŠTVO ZG. BRNIK prireja v soboto, 30. 8. 1986, ob 19. uri veliko vrtno veselico. Zabaval vas bo ansambel OBVEZNA SMER. Bogat srečelov in kegljanje. Vabijo gasilci. _14401
Izgubljeno
Prosim, naj najditelj vrne izgubljeno denarnico na cesti od Žabelj do Sp. Bele na naslov: Žablje št. 2, tel.: 46-073
14351
najdeno
V samopostrežni trgovini Živila na Kokrici smo našli 2 zapestni uri, zlato zapestnico in večjo vsoto denarja. Dobi se v pisarni te trgovine. 14399
Našli smo PUDELJA temno rjave barve. BIZJAK, Prešernova 12, tel.: 24-181 (dopoldan)_14403
		
tu	k.	
MERKUR kranj
OI1AI.O__
Oddam prostor za shrambo več počitniških prikolic v Strahinju, tel.: 47-250_14352
Na oglas v Glasu 22. avgusta sem dobila vrnjeno izgubljeno uro. Najlepša hvala tov. Pavli Vrhovnik, Praše 36, za njeno poštenje. Marija Osterman _14353
Podpisani Mavric Alojz, Sp. Jezersko, izjavljam, da so govorice, ki sem jih govoril zoper Mira Gartnarja iz Kranja neresnične, in jih obžalujem ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 14354
Instruiram angleščino na Suhi 16, Škofja Loka, tel.:62-088_14400
ISCEM TESARJA za pokritje stavbe, takoj. Telefon 36-360 zvečer. _
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica
ANDREJA OSTERMANA
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, nesebično pomoč in darovano cvetje. Najlepša hvala sodelavcem kolektivov KŽK, Iskra Ero, Števci in Donit Medvode ter ZŠAM in DPO KS Britof za pomoč in poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
poselil
Starejšo enonadstropno stanovanj sko hišo z vrtom v Železnikih prodam ali zamenjam za stanovanje. Hiša je primerna za obrt in takoj vseljiva. Informacije in ogled v soboto in nedeljo, telefon 66 280
Prodam nedokončano HIŠO v Cer-kljah, zaželeno zdomcu Tušar, Plani-
na 1, Kranj_14345
Kupim STANOVANJE v Tržiču ali
Bistrici, šifra: Gotovina_14346
Prodam HIŠO, v Predosljah, š 700 m1 vrta in sadovnjakom Šifra: Vi-
sokopritlična_14347
Kupim zazidljivo PARCELO od Belca do Martuljka Tel : 051/619 365, Reka__14348
Kmečko HIŠO, hišno številko ali PARCELO kupim v Selški dolini ali okolici šk. Loke. Ponudbe pod: Hiša - Peter__14349
V SPOMIN
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
31. avgusta mineva leto dni žalosti, odkar si, izmučena od trpljenja, za vedno odšla, moja nepozabna mama
PAVLA KEMPERLE
Težko je spoznanje, da te ni več med nami, toda v naših srcih boš živela vedno. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in obudite spomin nanjo.
Ljubezen in tvoje delo ne bosta pozabljena.
Žalujoči: sin Ciril z ženo Mojco
Češnjica, 29. avgusta 1986
V SPOMIN
Dragi ata
JOŽE
SVOLJŠAK
Kozinov ata iz Godešiča 6 pri Škof j i Loki
Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan ne noč, da ne bi bil ti z nami navzoč.
3. septembra bo minilo leto dni, odkar odšel si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, tja, kjer vladata večni mir in tišina, a v domu našem je praznina in v srcih bolečina.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoči vsi, ki so ga imeti radi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
FRANČIŠKE PFEIFER
Polančeve mame
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence. Hvala zdravnikoma, sestri Darinki in vsem tistim, ki so jo obiskovali v času njene bolezni. Posebna hvala g. župniku za poslovilne besede in opravljen obred, ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Nemški rovt, 21. avgusta 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke, sestre, tete in nečakinje
CVETKE ROZMAN
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, pomoč in darovano cvetje. Zahvaljujemo se pevcem s Kokrice za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
VSI NJENI
Kokrica
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica ir^^sta ^ ^
RTJmJA ** ŠTIRNA
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem. Posebno se zahvaljujemo dr. Beleharju za zdravljenje, gospodu župniku in pevskem zboru za lep pogrebni obred ter tovarišu Ropretu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi gasilcem iz Velesovega, poklicnim gasilcem iz Kranja, delavkam frizerskega salona Kunstelj, praporščakom in vsem drugim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi
%zadnji poti. VSI NJEGOVI.
i
Praprotna polica, avgusta 1986
1
ZAHVALA
Ob prerani smrti
NIKA DRNOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste n^kakršen-koli način počastili njegov spojrhin.
VSI NJEGOVI
9 .
i   _ .!
L
w
NOVICE IN DOGODKI
Odprava rekorderjev
Ljubljana, 26. avgusta — Štirinajstčlanska alpinistična odprava v Pakistan, v kateri so bili tudi Kranjčani Marija in Andrej Štremfelj, Tomo Česen in Tomaž Jamnik, uresničila načrte in postavila svojevrstne odpravarske rekorde.
Sedemnajstega junija je odprava, sestavljena iz alpinistov iz Ljubljane, Kranja, Postojne in tržaškega Slovenskega planinskega društva odpotovala v Karakorum v Pakistan s tremi cilji: osvojiti na klasičen in alpski način 8047 metrov visoki Broad Peak in 8035 metrov visoki Gašerbrum II, oceniti možnosti za pristop na drugi najvišji vrh sveta, 8611 metrov visoki K2, prelesti vsaj eno prvenstveno smer in omogočiti, da bi se Marija Štremfelj iz Kranja kot prva Jugoslo-vanka povzpela nad 8000 metrov. Sprva so iz Pakistana prihajale slabe vesti. Vreme našim ni bilo naklonjeno. Ko se je zboljšalo, so v dobrem tednu uresničili načrte in jih po splošni oceni presegli. Kar dvanajst članov odprave od štirinajstih se je povzpelo na Broad Peak, med njimi Marija Štremfelj iz Kranja, ki je tako kot prva Jugoslovanka zlezla nad 8000 metrov, in Tomaž Jamnik, ki mu je uspel ta podvig pri 47 letih. Štirje alpinisti so se po dobrih 32 urah povzpeli na Gašerbrum II, Viki Grošelj in Andrej Štremfelj sta osvojila že po štiri osemtisočake, Tomo Česen pa je med ogledom možnih smeri za K2 preplezal prvenstveno smer in prilezel nad 8000 metrov v samostojnem
vzponu. Sam je prišel tudi na Broad Peak.
V torek zvečer so alpinistom na Planinski zvezi Slovenije priredili sprejem, za Kranjčane pa je Planinsko društvo Kranj priredilo skromno slovesnost v sredo zvečer. Načrtovan je tudi sprejem v kranjski občinski skupščini.
Kranjski udeleženci odprave so ob vrnitvi povedali.
Marija Štremfelj:
»Na vrhu Broad Peaka sem bila najprej zelo vesela, nato pa me   je bilo
pošteno strah. Priti na vrh je le polovica naloge. Sestop je največkrat še bolj nevaren. Posebej pa sem vesela, da sem dosegla 8000 metrov višine skupaj z možem Andrejem. To je bila najina dolgoletna želja. Kot edina ženska sem se v moštvu dobro počutila. Dobro smo se razumeli. Misel na otroka me je stalno spremljala. Ko sem osvojila vrh, bi se najraje takoj vrnila domov.«
Slovenska alpinistična odprava v Pakistan doma
Andrej Štremfelj:
»Mogoče smo naredili celo več, kot smo načrtovali. Broad Peak smo osvajali na klasičen način, Gašerbrum pa alpsko. V dobrem tednu smo osvojili dva vrhova tudi zaradi tega, ker v slabem vremenu nismo počivali, ampak smo se pripravljali na vzpone.«
Tomo Česen: »Odprava je izbrala drugačen način dela in tudi cilji  so bili različni. Vsa-' ka skupina je delala svoje in to se je izkazalo kot dobro, čeprav sta vrhova mogoče malo lažja. Na K2 sem izbral smer, ki so jo Angleži že želeli premagati, pa so odnehali. Na rami, 8000 metrov visoko, sem jo priključil smeri, ki poteka po grebenu. Šel sem še okrog 100 metrov višje, vendar sem zaradi slabega vremena odnehal. Če bi bilo vreme še deset  ur  dobro,  bi  premagal še 500 metrov višine in sam prišel na K2.«
Tomaž Jamnik: »Kar
smo si zastavili, smo opravili. Prvič sem prišel nad 8000 metrov. Pred odhodom sem sicer razmišljal o tem poskusu, vendar nisem upal, da mi bo uspelo. Potem se je ponudila priložnost, ki sem jo izkoristil. Ko sem bil na vrhu, sem želel čim prej dol. K2 pa je zelo oblegan, veliko je že prepleza-nega. Kar pa je ostalo, je zelo težko in nevarno. Na južnem in zahodnem grebenu sta še dve nedokončani smeri. Leta 1988 Jugoslovani nameravamo tja in upam, da do takrat v teh smereh ne bo uspehov. Rad pa bi povedal, da odprave niso uspešne brez podpore, in v tem primeru se je še posebej izkazala Iskra.«
J. Košnjek Foto: F. Perdan
Če boste ravnali po nasvetu % boste že dovolj zgodaj odšli z d°] ma, naj vas ne skrbi, da boste ^ to lačni in žejni. Prireditelj1 80 poskrbeli za oboje.
Ob 100-letnici rojstva Edvarda Rusjana
Velika letalska |j slovesnost na Brnik 1
Brnik, 29. avgusta — Pod pokroviteljstvom predsednika Pre(*?ei stva SR Slovenije bo od 12. do 14. septembra na Brniku osrednja jugoslovanska proslava, katere prireditelj je Letalska zveZ?Jj0 goslavije, organizator pa Letalska zveza Slovenije. V petek bo*» odprli razstavo, v soboto in nedeljo pa bo letalski miting.
Na sestanku na Brniku so predstavniki organizacijskega odbora za proslavo 100-letnice rojstva Edvarda Rusjana povedali, da bosta letalska mitinga v soboto, 13. in v nedeljo, 14. septembra, še večja in bogatejša kot ob dnevu jugoslovanskega vojnega letalstva maja 1982. Letošnji letalski miting v nedeljo — sobotni bo pravzaprav generalka, — ima posebno jubilejno obeležje. Jugoslovansko letalstvo namreč praznuje 100-letnico rojstva Edvarda Rusjana, prvega jugoslovanskega letalca, in s tem tudi začetek in razvoj našega letalstva. Brniška prireditev bo zato tudi osrednja jugoslovanska, pokrovitelj pa je predsednik predsedstva SR Slovenije Franc Popit.
Edvard Rusjan, pionir slovenskega in jugoslovanskega letalstva, je tudi v svetovni zgodovini pomembna osebnost. Prvič je z letalom lastne izdelave in konstrukcije poletel 25. novembra 1909. leta,zadnjič pa 9. januarja 1911. leta. 25 let star se je ponesrečil v Beogradu. Obletnici njegovega rojstva je razen letalskega mitinga posvečena tudi razstava, ki jo bodo na Brniku odprli v petek, 12. novembra, ob 11. uri. Odprta bo do 14. septembra vsak dan od 9. do 18. ure. 12. novembra ob 20. uri pa bo
v poslopju Filharmonije na Trgu voboditve v Ljubljani tudi sloves" akademija,  na kateri bo 8°v0^. predsednik predsedstva SR Slove je Franc Popit. ^ Generalka za nedeljski miting^ bo v soboto, 13. septembra,začela 13.,uri na letališču Brnik. Začela j bo s poletom zmaj ar j ev s KrvaV^ie-skokom skupine padalcev ter odL kom petard in bo namenjena Pr vsem mladini. Trajala bo dobri a uri, sodelovala pa bodo najsodobn J ša vojaška in druga letala. Nastop i bo tudi znana akrobatska skupinf/ nedeljo, 14. septembra, ko prirej lj i še posebej vabijo na ogled, Pa bo miting začel ob 13.30
Vstopnice v obliki kartona, v
kat«1
Prireditelji zaradi izkušenj iz minulih let svetujejo obiskovalcem, naj se od doma odpravijo čim prej, že dopoldne. Če bodo tudi najbližji z lastnimi avtomobili odšli na pot šele zadnji dve uri pred začetkom prireditve, se kaj lahko zgodi, da je zaradi gneče sploh ne bodo videli.
NESREĆE
Živ žav bo tudi letos
Kranj, 27. avgusta — Ker ni še nikjer veselih plakatov za Živ žav, ki je navadno zadnjo soboto v avgustu, se je že marsikdo spraševal, ali sploh bo. Vendar stražiški organizatorji tudi letos ne bodo razočarali najmlajših. Živ žav bo 13. septembra, avdicija za vse nastopajoče pa 3. septembra ob 17. uri v Domu KS v Stažišču. Vsi, ki znate peti, igrati na kakršenkoli instrument,
plesati, deklamirati, pripovedovati ali počnete karkoli zanimivega, pa naj si bo v skupini ali sami, vsi, ki bi radi nastopili na letošnjem, že šestem Živ ža-vu, pridite na avdicijo. Komisija, ki ne bo prestroga, vas bo prav gotovo izbrala za nastop. In potem boste nastopali skupaj z Andrejem Šifrerjem, Čudežnimi polji, Svetlano Makarovič ... Z odra bo Živ žav še zanimivejši, (dg)
Še vedno vaš najboljši naslov za nakup v Avstriji:
SPAR MARKET SPAROVEC STRUGA — Strau, tel. 9943-4227-2349
Povzročil nezgodo in pobegnil
Naklo, 27. avgusta — Neznani voznik golfa je vozil po hitri cesti od Podtabora proti Ljubljani. 150 metrov pred izvozom za Kranj-zahod je nenadoma zapeljal desno na odstavni pas tik pred osebni avtomobil, ki ga je pravilno vozil Marijan Kralj iz Bistrice pri Tržiču. Kralj je močno zavrl, zaneslo ga je na desno in se je zaletel v betonski podstavek telefonske govorilnice ob cesti. Pri trčenju se je hudo ranil, neznani voznik pa je po nezgodi odpeljal naprej po odcepu Kranj-zahod in ga doslej še niso izsledili.
rem sta značka in nalepka, so ze kaj časa v prodaji na avtobus ih. turističnih birojih, na vinskem s J mu, poslali pa so jih tudi v 430 yec]^ delovnih organizacij v Sloveniji, v ljajo za vse tri prireditvene dne (razstava v petek, generalka v so&> to in miting v nedeljo). V predproo ji stanejo 500, po 5. septembru pa b do po 600 dinarjev. V ceno je všte tudi parkirnina.
Prireditelji pričakujejo na Brni* v vseh treh dneh okrog 200 tisoč od skovalcev in 30 do 35 tisoč vozili ^ katere že pripravljajo parkirišča-podrobnejših prometnih in drug1 informacijah bomo še poročali-
A. Žalar
Rdeči petelin spet povzročal škodo
Gorelo je v LTH in v garažah na Planini
Glasov
■ w
jez
Truplo v rovu
Slavko Kalan in Bojan Urlep sta zahtevna moža!
Zahtevata namreč nič manj kot to, da jima vse OZD z Gorenjske do 15. septembra 1986 uradno napovedo, koliko delavcev po posameznih poklicih bo umrlo v vsaki OZD v obdobju 1986—1990! Kdor ne verjame, naj pogleda obrazec 1 ankete APK 86-90, navodila za njegovo izpolnjevanje in spremni dopis z dne 9. julija 1986. Podpisala sta ga omenjena moža — eden je vodja delovne skupnosti strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje v Kranju, drugi pa predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. ^
Za rubriko 05 NADOMESTNE POTREBE PO DELAVCIH V OBDOBJU 1986—1990 naročata takole: »Vpišite vse nadomestne potrebe, torej število, potrebno zaradi odhoda delavcev v upokojevanje (redno, invalidsko ipd.), smrtnosti in podobno — glede na predvidene zahteve del in nalog«.
V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
• Požar, ki je v ponedeljek zaJ sušilnico lesa v LTH Škofja LokaJ^ povzročil za deset milijonov dinarJ škode. 26-letni strojni tehnik Sre Jugovec iz Škofje Loke je namreč t ga dne z rezilko rezal kovinski st ber pri vratih v sušilnico. Iskre, k1 pri tem letele naokrog, so vnele plotno izolacijo. Požar se je nl 1 razširil po vsej stavbi. Ogenj so P gasili delavci tovarne in poklicni g silci iz Kranja. Q.
• V torek, uro po polnoči,je zag . relo v spodnji etaži podzemnih gar v ulici Rudija Papeža na Planini-doslej še nepojasnjenega razloga J izbruhnil požar na katrci, last «JaIV za Nahtigala iz Kranja. Avto je v c^ loti pogorel, ognjeni zublji pa so P° zročili nekaj škode tudi na dveh . sednih avtomobilih, last Miloša »J povca in Franca Kuharja. Škode vozilih je za 850 tisoč dinarjev-
Pred triindvajsetim mednarodnim atletski**1 mitingom Kranj 86__Jk
Imenitna mednarodna udeležba na stadionu Stanka Mlakarja j
Kranj, 1. septembra - Atletski klu? Triglav iz Kranja pripravlja triindvM seti mednarodni atletski miting, k1 9. septembra na stadionu Stanka M» karja. To bo hkrati tudi uradna otvor tev prenovljene atletske steze, ki je P ^ krita z umetno snovjo. Miting bo 16. uri. h0.
Delavci atletskega kluba Triglav o do na ta miting pripeljali in dobih<đ.JJ bro mednarodno udeležbo v moški ženski konkurenci. Vsi atleti in atle nje, ki ne bodo nastopili na veh14 mednarodnih mitingih, bodo svoj 0
NovVnarjiTDanica Dolenc Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto stop opravili v Kranju. Že danes se L Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Žleblr in Vilma Stanovnik - Fotoreporter: Franc PMtUn — Tehnični urednik; MMgaAfftff^ ~  organizacijski odbor Triglava odpra^
v Ljubljano, kjer se bo pogovarjal z . prezentancami, ki bodo nastopih „ balkanskih atletskih igrah 6. in 7. sF tembra v Ljubljani. Atleti in atletu^ bodo v Kranju nastopili v štirinaj5 atletskih disciplinah.
-o!1
čebele niso le pridne nabiralke medu, temveč se jih je že marsikdo zapomnil po tem, da so jim zapičile želo v hrbet, na ramo, v roko, na stegno ali še kam drugam. Graditelji restavracije v kampu Zaka na Bledu so se bržčas ustrašili, da jih čebela (z reklamne table Čebelarskega muzeja Radovljica) ne bi preveč priganjala pri delu in so jo raje ogradili s kupom gradbenega materiala. Pa sploh ne bi bilo slabo, če bi jih kdaj pičila. Če se prav spominjam, so obljubljali, da bodo restavracijo zgradili do začetka julija. Avgust je tu, turistična sezona na vrhuncu, v Zaki pa je bilo še pred dnevi pravo gradbišče.
Kranj, 26. avgusta — V rovu pri stopnišču, ki vodi v Stražišče, so našli truplo 59-letnega Stanislava Murna iz Kranja. Murna so pogrešali že od 1. decembra 1984. Na truplu niso opazili znakov nasilja.
Neurje povzročilo nekaj škode tudi na Gorenjskem
Železniki, 24. avgusta — Neurje, ki je v soboto zvečer divjalo po vsej Sloveniji in je med drugim odkrivalo strehe v okolici Ljubljane, je povzročilo nekaj škode tudi na Gorenjskem. Kot kaže, je bilo najhuje v Železnikih, kjer je veter odkril del strehe na tovarnah Niko in Iskra Železniki. Škode^je bilo na cbeh stavbah za poldrugi milijon dinarjev.
Po levi v avto
Virlog, 25. avgusta — 15-letni Da-niel Hribernik iz Spodnjih Bitenj je pri vožnji od Crngroba do Škofje Loka v naselju Virlog zapeljal s kolesom na levo stran v trenutku, ko je nasproti pravilno pripeljal z osebnim avtomobilom Anton Alič iz Pevna pri Škofji Loki. Daniel se je v trčenju hudo ranil in so ga prepeljali v Klinični center v Ljubljano.
5ESGLAS Ob 35-tetnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj ~ušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cv«; niča Zavrl-Žleblr in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: Marjan Ajdovec Lektorica: Nataša Kranjc - Samostojni oblikovalec: Igor Pokom - Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) - Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDKv Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II. polletje? .600 din.