20. štev.
§1^*’ Večerno izdanje „Edinosti“ št. 42 z dne 27. maja 1893.
Izlinja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja so v tistih tržaških tobakarnuh kakor ,Edinost1
po 2 kr. odtis.
Naročniki ,Edinosti* dobivajo to prilogo vse leto, i ako priložijo naročnini za ,Edinost* še 1 gld.
-N—------------------------4
Tečaj f.
— ■ v i
~7~'
Cono oglasom v ,Novičarju* so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
Frankovana pisma in rokopis*' je pošiljati vredništvu ,EilinrisH‘.
Fefrankovana phnna ee ne sprejemajo.
K	J
4
Tržaške razmere.
Mi smatramo kot veselo znamenje, da se je prižel slovenski svet nekoliko živah-neje brigati za nase tržaške razmere. Ti pojavi so tem važnejši, ker prihajajo iz obeh taborov slovenskih : glasovi sicer nasprotujočih si glasil jeli so se v poslednjem času združevati v nekako harmonijo, kolikor se tiče nazorov o položenju tržaških Slovencev. Nič ne de, da nekateri udarijo krepkeje na strune, drugi pa rahleje : da so jedni odločnejši, drugi previdnejši. Kajti glavna stvar nam je to, da so vsi naši rojaki jedini v sodbi, da se slovenskemu življu tržaškemu dogajajo velike krivice, da se preganjajo njega voditelji in da se moramo zložiti v prizadevanju za temeljiti preobrat. Da, mi pozdravljamo velikim zadoščenjem znamenja, ki pričajo, da basen o radikalizmu (neopravičenem namreč) izgublja vedno bolj svojo veljavo.
Slovenski listi se že dolgo niso toliko bavili z nami, kakor te dni. Glavni povod temu so seveda sedanje volitve, a mi želimo, da se to zanimanje ohrani krepko in živo, kakoršno je sedaj. Le kiepko na-glašanje vzajemnosti mej vsemi deli naroda slovenskega utegne nam donesti milejše dni, kajti skupni, harmonični in krepki glas vsega naroda — ee tudi majhnega — vzbuja pozornost v visokih krogih, a imponuje zajedno drugorodnim nasprotnikom.
Dolžnost nam je torej izreči hvalo uredništvoma obeh slovenskih dnevnikov, da sta krenila na pravo pot, po kateri jedini moremo vzbuditi zanimanje drug za druzega.
„Slov. Narod“ brenka kaj čvrsto na strune, da krepko odmeva na okrog; a to odločnost v pisavi je kriva, da smemo njega izvajanje le čitati-, a ne ponatiska-vati. Zakaj ? To lehko ugane vsakdo.
A tudi „Slovenec“ oglaša se prav dobrimi dopisi in noticami, katere živimi in resničnimi barvami slikajo naš nevšečni položaj. Tako je nedavno priobčil članek, dokazujoč, kako se po tržaški okolici zlorablja šola za poitalijančevalno namene. Mej drugim je pisal:
„Vsi pravi pedagogi vseh časov priznali so, da se mora otrok vzgojevati v svojem materinskem jeziku : kdor noče tega pripoznati, ne zasluži niti imena pedagog.
Ako pa je toliko važen že drugi pouk v šoli, koliko važnejši mora biti verouk, ki ima biti odločilen za celo časno in večno življenje! Slovenski duhovniki v okolici so kmalu uvideli, da poleg narodnosti trpi tudi vera; slovenski otrok v poitalijančevalnih šolah se res nauči kakih molitvic, ali drži jih kaj malo v spominu, to pa zato, ker mora otrok nauke dobre matere te molitve mladostnih prvih dnij popolniti v šoli v istem jeziku, v k a terem ga je učila mati“.
In potem :	„Slovenska duhovščina
mora pač često čutiti mrzlo burjo, ki jej piha od strani magistratove, ako pa prosi kje pomoči zoper snmooblastno postopanje sovražne gospode, dobi odgovor: „Pomagajte si sami, kakor veste in znate !“
Spomenica, poslana ekscelenci Jtinal-diniju, je pač glasen opomin na neznosne razmere v zadnjih časih ; črv se krivi, ako ga pohodiš, človek naj bi se dal mirno
in narod pod zastavo dvo- (katere vam toplo priporočamo : *)
Gregorin dr. Gustav
teptati?! Možje, ki so od začetka svoje Slovenci ! To moike dobe do sive starosti neumorno de-1 ako glasujete lovali za vero
glavega orla, morajo na koncu poslušati, ] kako jih grdi ta ali oni vročekrvni mestni svetovalec, in kako se jim roga surova, plačana druhal po galerijah 1
Ako pojde tako naprej, bodo kmalu poulični pobalini na glas in pred vsemi svetom kazali pristno svojo „avita coltura*
— s psovkami na slovensko duhovščino.
Gospoda pa v rumeni hiši na velikem trgu naj se dd vendar jedenkrat prepričati, kje je poštenje, kje ga ni, kje je resnicai kje laž, in naj se ne dd voditi onim, ki so jo že tolikokrat spravili na led, hoteči slovenski duhovščini videti le — panslaviste I “
Včerajšnji „Slovenec“ pa ima notico, ki popolnoma odobruje postopanje društva „Edinost* glede na volitve.
Pravi n. pr.: „Začela so so pogajanja, a 1 i j koj v začetku se je videlo, d a1 iz te moke ne bo kruha. Na slepo udati se takozvanim konservativcem, nikakor ni bilo mogoče, zato so Slovenci vprašali, kaj jim obljubijo za pomoč. Od
pa dokažete najbolje, za nastopne kandidate
Kalan Andrej Kvas Anton Križmanu Anton Mandič Mate Poekai Anton Prettner dr. Matej Perhauz Jakob Serazin Luka Schivitz Val. Matija Vrabič Anton Sitko Franjo.
Mor politega Mia Jinost“.
Za osrednji volilni odbor:
Peter Pavšič — Matko Mandič — Glaser Karlo — Schivitz V. Matija — Gre-
Po nagovoru predsednikovem vnela se je živa in deloma viharna debata, v katero so posezali volilci vseh štirili volilnih razredov. Naglašali so se različni nazori, a v tem so bili jedini vsi govorniki, da s konservativci ni bilo mogoče sodelovati.
Volilec inženir Živio je obžaloval, da smo se sploh spuščali v dogovore, kajti odborniki „Edinosti“ bi bili morali poznati konservativce. S tem se je izgubilo mnogo časa; tako, da je skoro prepozno postavljati lastne kandidate. Vcnder stavi konkretni predlog, da postavimo svoje kandidate v III. in IV. razredu.
Volilec Jakob P e r h a v c izjavlja, da so volilci IV. razreda odločno proti temu, da bi se volilo belimi listki. Za IV. razred treba postaviti lastne kandidate. Če tudi propademo, propademo častno.
Volilec dr. Protner meni, da se je veliko premalo agitovalo in delovalo. A danes ni čas peti jeremijade. Skrajni čas
dr. Karlo - Schivitz V. Matija - Gre-4’ da	tudi	mi na8toPimo	Pri vo,itvah' G°-
gorin dr. Gustav — Serazin Luka —	vornik	je proti temu, da	bi postavili lastne
Geržina Fran — Protner dr. Matej —'kandidate za III, razred, pač pa za IV. Truden dr. Miha — Zatič Miha— Žitko razred. Tu imamo precejšnje število hran — Križman Anton — Wentz Josip	ljudij. V HI. razredu naj volijo naši
govor J e b . 1: n i č.	i Josip - Umek Ivan - Lampe Anton - j !JudJ° z bel,mi listk‘-	,.	.
Kako moremo zadovoljni biti z ljudmi, j Lampe Edvard _______ Kocjančič Josip ______! Gospod Truden naglasa, da bi naši
ki	se nam	sedaj dobrikajo,	da	bi dobili	i Prelog Ivan — Štrekelj Leopold — Cer-	volilci	tudi	v II. in L razredu volili.belimi
naše glasove,	ne obljubijo	pa	niti naj -1 kvenik Anton — Bastjančič Josip — Be-	listki.
nedeti Edvard Hervatin Ivan — Jak-' setič Franjo — Žitko Anton — Kalan Andrej — Urbančič Josip — Nabergoj A.
Sotlar Jakob — Vidmar Ivan — Kranjc
Perhauz Ivan —
ljubi ničesar. Kako so z nami Slovenci i 4dvo,d litija — Počkaj Anton Kup- predlog
delal, tak, konservativni poslanci, snano; Delak Uran - Lenček Urban - Kumar nam je so dobro; kjer bi jih bili najbolj Valentin — Ker že Martin—M. Lavrenčič, potrebovali, kjer je šlo za naše najvažnejšo j O p o m n j a. Volitev za IV. razred stvari, se niso niti zdrževali glasovanja, I ee bode vršila v ponedeljek od 8. ure temveč glasovali so proti nam. Bodo li v' zjutraj do 4. popoludne. Volilni Istek oziru kaj-bolje za nas? No ve-! mora volilec sam osebno oddati v II.
n a-
n i č:
manjše stvari. Ako bi res prišla v večino konservativna stranka, za nas bi v rodnostnem oziru ne bilo boljše, saj a priori povdarja ta stranka G. Josip — Kvas Anton — le vse samo laško, Slovanom niti ne ob-! J&kob — Rolč Fran — Rolč
verskem
rujemo; imena konservativnih kandidatov | nadstropji mestne hiše. Paziti je, da nam tega ne povedö, mi pa upa tudi ni-1 priimki in imena kandidatov natančno
na-
mamo va-njo. Zdi se nam, da nam volitve kaj posebnega ne prinese, veseli pa bodemo, ako smo se motili ; v ušesih nam pa vedno le doni: „Mi pa ostanemo, kakor smo bili*. Tako „Slovenec“.
Temno in oblačno je naše obnebje, a na jednem mestu jelo se je jasniti: ti glasovi so zares svitla točka na obzorji našem. Ti glasovi nam pričajo, da se je jelo mej vsemi rojaki našimi trezno, objektivno soditi o miši taktiki. Sosebno nas veseli naglašanjo „Slovenčevo* glede na soglasje mej narodno idejo in verskim čutstvom.
Le tako trezno naprej in prepričate se, da nismo taki „radikalci“, ampak trezni ljudje in misleči rodoljubje !
Volilci IV. razreda!
V zmislu jednoglasnega sklepa volilnega shoda z dne 26. maja postavili smo se Slovani za predstojeće volitve na lastne noge, to je : postavili smo za IV. razred, svoje lastne kandidate.
Volilci IV. razreda!
Stopite na volišče pogumno in se zavestjo v srcu, da ste Avstrijci in
pisani na volinem listku.
nemu-mu
Volilec Križmanu je za lastno listo v IV. razredu.
Potem, ko je predsednik Mate Mandič podal raznih pojasnil na želje in pritožbe govornikov, dal je najprej na glasovanje g. Živica, da bi se postavili lastni kandidatje v IV. in III. razredu. Predlog je večina volilcev odklonila. Potem je prišel na glasovanje predlog odbora političnega društva, da postavimo lastne kandidate v IV. razredu tor da v drugih treh razredih volimo z belimi listki. Ta predlog se je sprejel skoro soglasno, na kar je predsednik zaključil zborovanje, priporo-čivši navzočim volilcem, da vsak po svoji moči agituje za prvo slovensko kandidatno listo v Trstu.
Kandidatje konservativcev za IV. razred so nastopni: Degiorgio Josip, Huszak Ivan, Michelus Rajmund, Paleso Avgust, Pilotti Josip, dr. Prussnig Adolf, Schilbach Karl, Spanghero Ivan, Ferenzio Peter-Vidich Josip, Zenari Ivan, Zoff Anton.
Konservativne stranke volilni odbor IV. razreda šteje uprav 200 podpisanih volilcev. Prepričali smo se, da je mej njimi dobra četrtina Slovencev, koje so pridobili, — za našimi pleča m i. Vse naše volilce, posebno pa
NOVICAR,
Poziv. Vse naše volilco IV. razreda, koji niso do danes sprejeli od mestnega magistrata legitimacijske listke za pone-deljsko volitev, opozarjamo, da reklamu-jejo iste jutri od 9 —12 ure predp. Narodna čast zahteva, da vsak volilec, bodisi posestnik, trgovec ali obrtnik, doma stori potrebne korake, ako se hoče kratiti že priznana volilna pravica.
Volilni shod, katerega je priredilo politično društvu „Edinost* včeraj zvečer v prostorih „Del. podp. društva“ bil jo ие- dotične, za katere je reklamovalo naše pričakovano dobro obiskan: vse tri sobane politično društvo volilno pravico, opozar-so bile polne volilcev. Pomisliti moramo, i jamo še jedenkrat, da kljub svojim da mnogi volilci niti niso znali o tem shodu, podpisom na proglasu k o n s e r-ker je bila „Edinost“ od srede zaplenjena, v a t i v n e stranke glasujejo kom-Sicer bi bila udeležba še veliko večja. ; p a k t n o v ponedeljek za naše
Predsednik Mate Mandič je raz- jkandidate, kajti kjer gre za našo čast, ložil volilcem pomen tega shoda ponovivši1 tam se morajo umakniti osebni oziri, izvi-
še enkrat vso zgodovino pogajanj s konservativci. Mi bi bili želeli, da so navzoči oni odposlanci konservativcev, ki so se pogajali z nami, kajti čuli bi bili vsklike, kateri ne bi jim bili posebno prijetno doneli po ušesih.
*) Imena kandidatov smo napisali tako, kakor stoje v volilnih listah.
ruj oči iz prijateljstva ali znanstva. In tudi to ne zadostuje, da vsak sam pride na volišče, ampak dolžnost ga veže, da skuša pridobiti na svojo stran tudi druge, ki morda še niso prav poučeni. Vsak volilec bodi tudi naš agitator! Ako se bodo naši volilci držali tega nasveta, osvetlili si bodemo Primorski Slovani
svojo licp. Torej volilci še jedenkrat: r tiši t e narodno čast!
0 tržaških volitvah objavljata zagrebški „Obzor“ in praška „Politik“ jako temeljite članke o položaju v Trstu z ozirom na volitve. Konstatujemo zadoščenjem, da oba ta dva odlična lista sodita ravno tako, kakor sodimo mi. Oba lista naglašata, da ni prave bitstvene razlike mej konservativno in radikalno stranko, vsaj kolikor se dostaja razmerja do nas Slovencev. Osobito „Politik“ jako dobro označuje nestalnost v nazorih pri naših konservativcih: v Trstu so konservativci, na Dunaju pa liberalci. Sami sebo nazivajo zmerne, a v praksi so ravno tako nestrpni nasproti nam Slovencem v narodnem in jezikovnem pogledu, kakor radikalci. Konservativci se razlikujejo od liberalcev le v tem, da bi želeli prijaznejših odnosajev do vlade v (o svrho, da bi poslednja raje pospeševala razno gospodarske koristi mesta Tržaškega. V tem pa so popolnoma jedini z radikalci, da treba čuvati italijanski značaj mesta, in pa da nočejo poznati 81ovencBV-
Slikar g. Jos. Havliček je vrlo dobro znan v nekaterih slovenskih krajih naše dežele, posebno na Bolškem in na Krasu. Več poletij prihajal je z Dunaja ter prav pridno slikal divne naravne prizore v Trenti, ki se mu je tako priljubila, da si je izbral umetniško ime T r e n t a n. Zdaj se je ustanovil v Trstu; svoj atelier ima v Akvedotu. Mož je Čeh in Slovan ; slovenski jezik govori prav dobro. — V Tržaških listih čitamo, da slikar .Trentan-Havliček je razstavil v prodejalnici Schol-lian krasno sliko Soške doline s Trento ; listi močno hvalijo to delo, ki kaže odličnega umetnika. Vrlemu gospodu Trentanu voščimo obilo sreče v ponosnem Trstu ob Adriji.
Dr. A. Ferjančič sklical je v nedeljo 14. t. m. v Vipavo shod svojih volilcev, katerim je poročal o sedanjem politiškem položaju. Dotaknil se je tudi šolskih odnosajev v Gorici.
O sodnih razmerah na Slovenskem izjavil se je takd-le :
„Pri sodnih uradih smo, izvzemši na Kranjskem, kjer so razmere še vrecej povoljne, povsod drugod na slabem. V območji graškega višjega sodišča, pri katerem se je pred kratkim izvršila premomba v osebi višjesodnega predsednika, imamo, mislim, utemeljeno upanje, da se bodo razmere povoljneje razvijale, drugače pa je pod tržaškim višjim sodiščem. Tudi tu je bil nedavno imenovan nov predsednik in je imel že časa dovolj, ukreniti jedno in drugo, da odstrani krivice, ki se gode slovanskemu prebivalstvu pri sodiščih glede jezika, a storil ni nič. Ravno sedaj razburjajo slovensko prebivalstvo dve kazenski pravdi, kateri sia se pred nekolikimi dnevi vršili pred porotniki v Gorici, — razburjajo jih ne samo zaradi političnega ozadja, ampak tudi zaradi postopanja samega. Nezaslišano je, da na koncu 19. stoletja, v pravni državi, v kateri že več kakor četrt stoletja obstoji temeljni zakon o jednakopravnosti jezikov, sodijo porotniki domačina, pripadajočega večini prebivalstva, no da bi znali njegovega jezika, s pomočjo — tolmača. V tako sodbe Slovenci nimamo zaupanja in ga nikdar ne dobimo in bolje je, da porot sploh ni, kakor da so take.
Tu zahtevamo popravka in ne bodemo mirovali, dokler ga ne dosežemo. Res je, da ustanovitev dveh porotnih klopij, jedne italijanske za italijanske pravdo in druge slovenske za slovenske pravde, gre le po tem potu, da se spremeni zakon. Taka uredba imela bi pa tudi še to neprilike, da bi o vsakem porotnem zasedanji moralo prihajati namesto po 36, 72 porotnikov in to večkrat za samo jedno ali dve pravdi. Dalje je res, da taka sprememba zakona se da težko doseči pri naših parlamentarnih razmerah. Kar se pa dd doseči, bi bilo to, da se za porotnike vzprejmejo samo taki
možje, kateri so vešči obeh deželnih jezikov in to se lahko zaukaže administrativnim potom. Seveda se s tem provzroči zopet ta neprilika, da marsikateri slovenski mož, kateri ima vse potrebne lastnosti za porotnika, bi ne mogel biti za tacega vzprejet, če italijanščine ne zna. Vender bi pa izhajala iz tega ta večja korist, da bi potreba tolmačev odpadla. Primorskim rojakom bi bilo torej svetovati, da se za sedaj potezajo za tako uredbo, da se odpravi sedanji neznosni položaj.“
Ravnopravnost v cerkvi. V mesecu maju bila je do sedaj v cerkvi pri sv. Jakobu navadno le jedna in sicer italijanska propoved. V letošnjem maju uvel je veleč, gospod župnik dve prepovedi — obe italijanski, jedno zjutraj in drugo zvečer. Obče znano je, da zahaja k jutranji maši skoro samo slovensko ljudstvo; zahtevala bi bila torej pravica, da se temu ljudstvu privošči vsaj jedno propoved v materinem jeziku. Dušni blagor vseh župljanov bi zahteval, da se za vse skrbi jednakomerno. Če kje drugod, morala bi biti v cerkvi jednakomerno razdeljena solnce in senca. Ali pa meni morda veleč, g. župnik, da je on samo za Italijane ? Tega ne moremo verjeti. Poglavitno načelo naše sv. cerkvi je to, da ne dela razlike mej vernimi, a služabn kom božjim je dolžnost, izvajati vsestranski to načelo.
Tako pišejo konservativni listi. Neki
ženski iz Kolonje pripetila se je v sredo na cesti openski neprilika, da je porodila nenadoma. Na tem dogodku ni nič posebnega in menili bi, da ga ni človeka na svetu, ki bi hotel norce briti radi toga. Drugače naš „Mattino“ : to glasilo naših konservativcev ni si moglo kaj, da ne bi se malo ponorčevalo iz nas. Pravi namreč, da je zopet prišla na svet bodoča nada „S I a v i j e !“ Taktna so res ta naša konservativna glasila, da Bog pomagaj!
Srebro. Da občinstvo no bo škode imelo, ponavljamo, kar smo že jedenkrat objavili, da je zavezne tolarje po 3 gld. in po 1 gld. 50 kr. pri cesarskih blagajnica!] zamenjati do dne 30. junija 1893, Srebrnjake po 2 gld. in četrtake ali petice po 25 kr. pa do dne 31. julija 1893. Po preteku tega obroka omenjenega srebra cesarske blagajnice no bodo več prejemale, oddati ga bo le še pri menjalnicah, a k večjem za dve tretjini sedanje vrednosti.
Tržašk anarhist pred sodiščem. Pred-včeranjim se je moral pred tukajšnjim deželnim sodiščem zagovarjati znani tržaški anarhist Josip Rovigo-Hischia radi motitve vere, radi napadov na javne ustanove, radi pravnega pojma o lastnini po §. 305, radi nedovoljene posesti hekto-grafa, radi sklicanja javnega shoda brez dovoljenja ‘oblasti in radi prestopka tiskovnega zakona, storjenega s tem, da je ukazal sotožeucu Alojziju Bavčerju deliti mej delavce zaplenjene številke lista „II Pro-letario“.
Rovigo Hischia je star 29 let in b r e z-V e r e c. Obsojen je bil že v svojem 18 letu radi nekega tiskovnega pregroška. Od leta 1882. sem se je klatil po Italiji, kjer je povsodi vzbujal pozornost oblasti se svojimi anarhističkim! idejami. Tudi v Parizu je bil in občeval s prvimi anarhisti, tako, da so ga v letu 1889. iztirali iz Francoske. Pozneje jo rogovilil v Genfu, od koder so ga iztirali, na kar se je zopet povrnil v Italijo. V Benetkah so ga pa prijeli, a pozneje zopet izpustili. Slednjič se je povrnil v Trst ter ustanovil list „11 Prole-tario“, kateri je bil pa tako pisan, da je bila skoro slednja številka zaplenjena. V mesecu decembru jo sklical v Miljah delavski shod brez dovoljenja oblasti, kjer je razkladal svoje nazore o človeški družbi, družini, veri in zakonu. Kake nazore goji ta človek, je razvidno iz njegovega izreka: da je vera bič človeške družbe.
Razprava se jo vršila tajno in je bil Rovigo obsojen na 4 mesece ječe in 100
gld. globe. Prestopka motitve vere je bi] oproščen. Sotoženec Alojzij Bavčer je bil obsojen na petnajst gld. globo, ker je širil mej delavci zaplenjene številke lista „II Proletario“.
Proti slabim cigaretam Z dežele se nam piše : Ne vemo, se je li res začelo vse šaliti z nami in nam pod nosom br-bati. Že do sedaj so bile ogrske cigarete slabo, da ne rečemo za nič, kajti papirje bil res malo preneroden. Kaj pa sedaj P Pred osmimi dnevi so prišle pa take cigareto v promet, da človek v resnici misli, da je rujavi papir teh narejen iz pamti-tiveka zveriženih nogovic. Če pojde tako na dalje, ne bode država spravljala toliko milijonov v svoje predale kakor do sedaj. Naj slavno tobačno ravnateljstvo vender odpomore takim nedostatkom.
Poskusi samomora. 31 letni drogi st Aleksander Knotz hotel se je zastrupiti izpivši nekoliko bakrene raztopline. Dr. Rusca dal mi je nekoliko protistrupa in tako je upati, da samomorilski kandidat kmalu zopet okreva. — Čuvaj na svetilniku Tržaškem, Fran Beltram, pa si je prerezal vrat in so ga prenesli težko ranjenega v bolnico. —- Tudi 171etna šivilja Amalija Comelli hotela se je zastrupiti. A tudi tej se menda ne zgodi hudega, ker je naglo prihiteli zdravnik storil svojo dolžnost.
Samomor. V tivolskem gozdu pri Ljubljani so je ustrelil ISletni Ivan Matjan iz Zgornje Šiške. Matjan je bil v službi pri neki trgovski hiši v Trstu in se je ustrelil baje zato, ker se ni hotel povrniti v Trst.
Dež. Po dolgem prestanku dobili smo te dni vender enkrat zopet izdatnega dežja. Bil jo pa tudi skrajni čas, kajti suša je bila velika in pomanjkanje vode povsodi občutno.
Štrajk V Benetkah. V Benetkah je ustavilo delo 600 delavcev pri železnici in v luki, ker jim niso hoteli povišati plače.
Cehi v Chicagu. V Chicagu (v Ameriki) biva 65.000 Čehov. Nekateri mej njimi so si privarčili velika premoženja, do 250.000 dolarjev. Mej njimi je 15 zdravnikov in 10 odvetnikov. Volilcev čeških je nad 6000. Tudi v državnih in mestnih službah so Čehi. V Chicagu izhaja 9 čeških listov, mej njimi „Amerikan“ z 14.000 naročniki. Čehi imajo mnogo šol in 6 telovadnic. Tudi češko gledališče se prične kmalu zidati.
Občni zbor banke „Slavlje“ bil je dne 14. t. m. v Pragi. Iz letnega poročila, katero nam je poslalo generalno ravnateljstvo, posnemamo, da je 1. 1892. bilo pri „Slaviji“ zavarovanih 239.489 oseb za 486,096.812 kron. Rezervni fondi bankini iznašajo preko jednajst milijonov kron in so naloženi večinoma v vrednostnih papirjih in hipotekah. V samo Istro posodila je banka „Slavija“ že blizo 300.000 kron. Za škode izplačala je v 24 letih svojega obstanka 42,925.737 kron. Omeniti je še, da je re-servni fond za požarne škode za 58% večji, kakor ga predpisujejo ministerski predpisi. Iz tega sledi, da banka „Slavija“ posebno važnost poklada na varnost svojih členov. Na to je treba posebno opozarjati, kor delniške zavarovalnice, katere se tako rade ponašajo z velikimi številkami, navadno še predpisane reserve nimajo. — Onim členom, ki so zavarovani na življenje, naklonila je „Slavija“ zopet letos 10%no devidondo; svojih uradnikov pa se je spomnila s tem, da je bogato dotovala njihov penzijski fond, ki iznaša že 471.744 kron. — Iz vsega letnega poročila veje neka hvalevredna jasnost, kakoršne tako mnogokrat pogrešamo pri računskih sklepih jednakih zavodov in zato prav iz srca čestitamo upravi banke „Slavije* na sijajnih uspehih, ki so rezultat njegovega previdnega delovanja. Slovenskemu občinstvu pa najtopleje priporočamo ta vsega zaupanja vredni vseskozi narodni zavod.
Krokarjeva osveta.
Humoreska. — Spisal Jadranski.
VI.
(Daljo.)
Tako in enake marnje so menda stopale na misel Krokarju, ko je srečno pri-klepetal svojim vozičkom iz vasi doli v Škrenje. Nekaki strah ga je spreletel, ko ko je zagledal na ovinku ob strani ceste beli kamen, ki ga je opominjal, da je tu meja, kder neha navadni vsakdanji svet, in se prične dolina strahov, dolina tajnosti in prikazni. Pobožno je vzel slamnik raz glavo, prekrižal se je in začel poluglasno moliti, očenaš potem zdravo Marijo za vse uklete duše in pristavil je še besede: Bog se usmili ubozih dušic v vicah ! Zaključil jo pa svojo molitev z globocim vzdihom in naglasil poslednjo besedo „Amen“, kakor bi bil hotel pogrezniti vanjo vse občutke, ki so ga obhajali med molitvijo. „Amen“ razlegal se je votli jek okrog po dolini in zdelo so je Krokarju, kakor da bi se bil škrat spakoval njegovi molitvi. Zakletva v Skrenjah rojila mu je po glavi v živi domišljiji in začel jo je raziskavati in motriti na vse strani. Da ne bi bilo ravno meni namenjeno — mislil je pri sebi — razrešiti zakletvo in osvoboditi začarano dušo. Hm ! živ prašič, pokrit, obut, oblečen — v dolzih škricih — v čevljih na škrip — saj je on —■ t a dohtar Cucek, ki leži iztegnjen med lestvicama na vozu. Da! živ prešič je, lepšega bi ne mogel nikdo naslikati. „S.im vrag mi ne bode mogel izpodbijati te moje trditve — Bog odnemi sv. Krst in dušo, pa saj tako poslednje je skoraj nič več ni v njem. Bog vedi kje so sprehaja okrog po jasni Italiji med tem ko mu vinska moč preganja kri sem ter tja po žilah. — Ti uboga duša ti! koliko stoletij si morda zdihovala v sužnosti samo zato, ker ni bilo pametnega človeka na svetu, da bi bil dobil slovo, pa jo spravil na voz na mestu prešiča in peljal po tej cesti v slovesnem sprevodu.
Tako je modroval Krokar sam seboj in iskal spričbe (dokaze), s katerimi bi vraga spravil v kozji rog, ako bi utegnol zvijati in oporekati, da se niso izpolnili pogoji zakletve z današnjim sprevodom dohtarja Cuceka. Že je mislil, da se mu zdaj pa zdaj prikaže vrag z uklonjeno ubogo dušico, ko ga je nenadoma presenečil klic v visoko povzdignjenem in ogrozno zategnjenem glasu : Holt! — brdaus ! . . . . Parol! bil je odziv. Potem je nastala smrtna tihota. Krokar pogleda tja naprej po beli cesti, pa se mu je nekaj od daleč začrnelo pred očmi in zdelo se mu je, da vidi nekake sence, ki so bile tim bolj podobne človeškim slikam, čim bolj se jim je bližal. Aha! tu mora biti več ukletih duš, mislil je sam seboj in pustil naj gre Kejšek svojo pot naprej, sam je bil pa pripravljen na vse strahove in pošasti, da le reši iz sužnosti uklete duše. — Kejšok je pa res storil svojo dolžnost, kajti stopal je možko naprej in se ni ustavil, dokler ni butnil z glavo ob živo kopo, ki je bila obstala na sredi ceste. Ko je pa z glavo dregnil ob njo, in so ga ni hotel nikdo izogniti, moral se je Kejšek udati višji sili zapreke. — Eha ! zaupil je nad njim izvošček, in Kejšek je ostal trd na mestu, kakor da bi bil odrevenel ali pa vzrastel iz zemlje. Krokar je stopil z voza, ni se upal pogledati naprej, da bi ne videl prikazni, ki je baje stala pred Kejaekovo glavo; poskočil je k poslednji premi in začel stresati spečega Klina v ta namen, da bi ga bil zbudil iz sna. Jure! — dej ! — ležetrudnik 1 — — čuj ! — dej! Ala po konci! — Glej, uklete duše 1 — Rešiva jih ! — S takimi izrazi in vsklici priganjal je Krokar Klina k zavesti, da se je ta naposled vender-le izdrl iz sna in mancaje si oči na pol zaspan mrmral med seboj nerazumljive besede. A P — Kaj je P — povpraševal je Klinov v omamici Krokarja.
(Dalje prih.)