K. STR.:
Sladorni trs.
/^p*-------JJJ\ | ladorni trs je trava.  Bičevju podobne bilke so 3 do 4,
\    l            /jlf         časih  celo do 6 m visoke.  Korenika   je vozlata.   Iz
V V          /JpI         nJe 'zras*e ^ ^° 12 bilk, ki so 3 do 5 ctn debele in ka-
^C^--—-/Xd\        terih celice so napolnjene s sočnatim mozgom. V tem
fjjv"     w~^x\    mozgu je največ sladkorja, a tudi sok iz drugih delov
W\   i^z)  |    ]   rastline ima precej   sladkorja.   Domovina sladornega
ZŽSjm^^žf   I   I   trsa je Vzhodna Indija. Od tu so ga razširili po vseh
jV^jJfc5PBairf|y J   tropičnih deželah. Njegovo pridelovanje sega samo do
I—^8^ V ^**^/     3Q0 severne šinne. Izjemo dela samo Španija, kjer ga
pridelujejo celo do 37° severne širine. Vrste sladornega trsa so: vijoličasti,
ki ga goje v Zapadni Indiji v svrho pridelovanja ruma; otohaitični  trs,  ki
je najbogatejši po sladorni vsebini.
-^«    164    -~—
Ta trs je prinesel Bougainville iz Otohaite na Antile. Najvažnejše de-žele za sladorni trs so v Ameriki: Kuba, Portoriko, Brazilija, Združene dr-žave; v Aziji: Java, Prednja in Zadnja Indija, Kina, Filipini, Formoza; v Afriki: Egipet; v Avstraliji: Havai i. t. d. V Evropi ga sade samo na Španskem.
Prej so rabili samo sladorni trs za pridelovanje sladkorja, dandanes pa rabijo v veliki množini tudi sladorno peso, ki daje na leto 20 milijonov stotov sladorja.
Za sladorni trs mora biti gorko, vlažno podnebje in rodovitna, mo-krotna zetnlja, ki jo skrbno pognoje. Pctem odrežejo  od zgornjega steblo-
J       \         7
vega  dela  paličice,  ki   jih  20 cm   globjko in 60 cm  narazen  potaknejo  v zemljo. Iz teh vzraste nov trs, ki se drži več let, ako ne zmrzne.
Žetev se začne, preden začne trs cveteti, kar se pozna po tem, da po-stanejo spodnji listi rumeni. Najprvo potržejo liste, potem odrežejo stebla nad korenino in razrežejo. Tako razrezane vržejo v valjčne mline, kjer iz njih iztisnejo sladorni sok, ki ga potem navrnejo v kotle. Nato mu prili-jejo nekoliko vapnovega mleka, da odpravijo beljakovino in razne kisline, ter se vse to kuha. Peno, ki ima mnogo nečistega, skrbno odpravijo. Gost sok je postal sirup, ki ga spravijo v lesene posode, kjer izkristalizuje sladkor. Tega denejo v sode z luknjastim dnom. Skozi luknje odkapa sirup ter ostane samo sladkor v sodu, ki ga potem dalje razpečavajo.
ra                                               foirHi-                                           .i7i