Maš list in zbornik “Svobodna Slovenija” in njen kole- dar-zbornik sta tako tesno povezana z življenjem Slovencev, ki žive v svobodi, da bi manjkalo nekaj bistvenega, če bi ju ne bilo, vsem, prijateljem in tistim, ki so jima nenaklonjeni. Sta dve publi¬ kaciji, ki z vso iskrenostjo spremljata Slovence širom sveta in z njimi delita žalostne in vesele dni, obujata spomine in delata načrte za bodočnost, budita in podpirata vse pozitivne sile v nas in nas opozarjata na nevarnosti, ki bi lahko posamezniku ali celoti bile v kvar. Te dni smo imeli priliko brati in sli¬ šati dokaj priznanj in laskavih ocen o o- beh, zlasti o koledarju-zborniku, ki je bil razposlan v vse dele sveta. Pohva¬ la dobro de i lastnikom i sotrudnikom, kdo bi to tajil. Je edino plačilo, ki ga za svoje delo prejmejo, še bolj kot po¬ hvale pa si žele razumevanja, kajti izda¬ janje in pisanje naših publikacij je ve¬ liko bolj resna in zapletena zadeva, ka¬ kor si misli marsikdo, ki dobi to branje v roke. Prav se nam zdi, da od časa do časa svojim prijateljem govorimo o tem sami, tako kot gledamo in čutimo. Prvo, kar bi radi povedali, je, da ni¬ smo trgovsko podjetje, če bi hoteli bi¬ ti to, bi bili morali ne na podlagi obra¬ čunov, ampak že na podlagi proračunov reči, da se ne izplača. Ker pa nismo dobičkarji, ampak borci za ideje, ki so nam svete, smo začeli in vztrajamo, kar je mogoče le z neverjetnimi osebnimi in gmotnimi žrtvami. Le tako je mogoče vzdržati leto za letom, v neprestani skr¬ bi, kje se bodo dobila sredstva za pri¬ hodnji teden in prihodnje leto. Tudi zasebno podjetje nismo. Konzor¬ cij, ki je lastnik, je le jamstvo, da pu¬ blikacije služijo izključno svojemu na¬ menu, ne mara pa, da bi bile glasilo ka¬ ke določene osebe ali skupine, še manj pa, da bi nudile priliko za razdiralno delo, osebne obračune ali pa, da bi služi¬ le kakemu stremuhu, nezadovoljnežu ali čudaku za odlagališče njegovih idej. Nismo tu, da bi pisali vse to, kar da¬ nes človeka zanima. Niti največji sve¬ tovni dnevniki niso temu teč kos. Sku¬ šamo pa dati svojim rojakom nekaj, če¬ sar v vseh drugih listih ni: naše sloven¬ ske probleme, naše slovenske novice, naše slovenske poglede na svet in njega tek, našo slovensko dušo. Kako neznansko neveden je Slovenec, ki odkloni svoj list z utemeljitvijo, da mu prinese premalo novega, pa gre in si kupi laški, angle¬ ški, nemški dnevnik, plača brez godrnja¬ nja zanj 360 krat po pol pesa na leto in si pusti soliti pamet tudi v naših domačih vprašanjih od tujerodca, navad¬ no nam neprijaznega in krivičnega. Še mnogo bi lahko našteli, kar nismo, pa naj rečemo le eno še: nismo popolni. Sami bolj čutimo kot drugi, česa nam manjka in kaj bi radi. Vsebina lista in koledarja-zbornika je plod prostovoljnih prispevkov ljudi, ki primejo za pero po opravljenem poklicnem delu, ki jim manjka mnogokrat potrebne živčne sve¬ žosti, še večkrat pa potrebnih virov in Dodatkov za dobre članke. Čim večji bo krog sodelavcev, tem pestrejša in zani¬ mivejša bo vsebina naših publikacij. Kako smo veseli vsake novice, vsake po¬ bude, ki pride od naših prijateljev so- trudnikov. Boli nas, da jim ne moremo dati zasluženega materialnega povračila, še bolj p a boli, da jih je veliko, ki bi lahko kaj prispevali, pa nimajo volje za to. Neverjetno malo je ljudi, ki znajo ali hočejo pisati; razmerje napram onim, ki kritizirajo, je uničujoče. Par iskrenih prošenj bi radi povedali vsem tistim, ki nas ne marajo razumeti: 1 Prvo, kar prosimo, je: razumevanje. Tisk svobodnih Slovencev je najmočnej¬ še orožje, ki ga imajo v boju za lastno o- hranitev in v boju proti trinogom našega naroda doma. Brez lastne tiskane bese¬ de nas tujina ne bi poznala in mi bi ne¬ vidno utonili v njej. Naš tisk je trn v peti za naše komuniste in veliko uteho jim dela vsakdo, ki ga slabi in nepoplač- ljivo uslugo bi jim naredil, kdor bi ga uničil. In za nas same je mnogokrat od¬ ločilnega pomena. Pomaga nam resno in nesebično, da v dnevih preizkušnje kre¬ nemo po pravi poti in za mnoge je edi¬ no sredstvo, ki ga še veže na domovino. Drugo, kar prosimo, je: sodelovanje. Vsaka novica iz življenja Slovencev, vsa¬ ka vest iz domovine, vsak nasvet, kriti¬ ka, graja, vse nam je v pobudo in listu v korist. Seveda moremo priobčevati le stvari, ki imajo posredno ali neposred¬ no zvezo z našim življenjem v tujini in doma. Za druge, tudi zanimive stvari, žal ni prostora. Tretje so pa žrtve, ki jih prosimo. Žrtve v obliki redno plačane naročnine. Če bi vsi, ki list prejemajo, spolnili svo¬ jo dolžnost, bi bilo namah rešeno naj¬ bolj pereče vprašanje, ki nas mori: dol¬ govi. Žrtve, ki so potrebne za pridobi¬ vanje novih naročnikov, žrtve razproda- jalcev in zastopnikov lista in zbornika, žrtve člankarjev, novičarjev in dopisni¬ kov, žrtve oglaševalcev, žrtve tistih, ki od skromnih dohodkov odtrgajo par de- setakov za tiskovni sklad, žrtve tistih, ki v zagrenjenem okolju rečejo možato besedo v prid našemu tisku, žrtve, žrtve, to je naš glavni kapital, s katerim smo računali in bomo še. Evo, nekaj misli, ki nas navdajajo, ko nastopamo novo leto. Mislimo vsak dan, kako bi radi izpopolnili naš list. Delamo že resne načrte, kako bi vam za novo leto poklonili še popolnejši koledar-zbor- nik. Računamo s pomočjo slehernega do- bromislečega Slovenca v svobodnem sve¬ tu, pričakujemo nasvetov, pobud, opozo¬ ril, graje, če treba, za vse smo hvalež¬ ni. Vam in nam mora biti vodilo ista mi¬ sel. Za naš tisk ne sme biti nobena žr¬ tev prevelika. Vse bomo storili, da bo ta¬ ko “Svobodna Slovenija”, kakor njen koledar-zbornik svobodnim Slovencem v ponos in močno oporo v boju za osvo- bojenje. PREDSEDNIK GENERAL JUAN D. PERON BO OBISKAL LILE Vlada je poslala Narodnemu kongre¬ su poslanico, v kateri ga naproša za o- dobritev potovanja predsednika generala Perona v Čile, kamor ga je posebej po¬ vabil na obisk predsednik bratske drža¬ ve general Carlos Ibanez del Čampo. Poslanico je sporočilo javnosti notran¬ je ministrstvo, ki je pozneje tudi pred¬ ložilo Narodnemu kongresu zadevni za¬ konski predlog s prošnjo, da ga Narod¬ ni kongres vzame v pretres na prv.i iz¬ redni seji. Narodni kongres se je sestal na izred¬ no zasedanje včeraj ter je z navdušen¬ jem odobril predsedniku republike ge¬ neralu Peronu, da lahko zupusti držav¬ no področje in se poda na obisk v čile. Novica, da bo predsednik Argentine general Juan D. Peron v kratkem obi¬ skal prestolnico Čila, je med vsem či- lenskim prebivalstvom sprožila val nav¬ dušenja in veselja. Predsednik gral Peron bo odpotoval v Čile okoli 20. februarja. Spremljal ga bo zunanji minister dr. Jeronimo Remorino. V Čilu bo ostal 7 dni in se bo ves čas zadržal v Santiago. Na poti domov ga bo spremljal predsednik čilske republi¬ ke gral Carlos Ibanez del Čampo na ar¬ gentinsko področje do mesta Las Cuevas, kjer grade mesto Eva Peron, ki ga bodo ob tej priliki uradno proglasili za mesto Eva Peron v navzočnosti obeh predsed¬ nikov bratskih republik. Predsednik čil¬ ske republike bo ostal na obisku v Ar¬ gentini 3 dni. General Peron je z ozirom na svoj sko¬ rajšnji obisk v čilu zaprosil čilsko vla¬ do naj zaradi njegovega žalovanja za pok. soprogo gospo Evo Peron namera¬ vane proslave v Santiago omeji na naj¬ manjši obseg. Eisenhower ne priznava tajnih dogovorov v Jalti in Potsdamu Eisenhowerjev nastopni govor pred a meriškim kongresom je povzročil v svetu veliko zanimanje, že po izjavah neka¬ terih republikanskih osebnosti pred go¬ vorom je bilo pričakovati, da bo Eisen- hower podal nekatere važne izjave gle¬ de zunanje in notranje politike svoje vlade, ki bodo pomembne za ves svet. Ta pričakovanja so se izpolnila, ko je pred obema zbornicama v kongresu Ei- senhower v 8000 besed dolgem govoru objavil naslednje postavke, ki jih bo nje¬ gova vlada izvajala v prihodnjih štirih letih: 1. Ameriška 7. mornarica, ki je do¬ slej ščitila kitajsko celino pred vpadom Čangkajškovih čet s Formoze, bo prene¬ hala s to svojo zaščito kitajske obale. Ukaz ne pomeni agresije, nimamo pa nikakor dolžnosti braniti pred napadom države, ki se bori proti nam na Koreji. 2. Zmanjšanje davkov je upravičeno, kadar bomo dokazali, da lahko zmanjša¬ mo izdatke. Ko bo državni proračun u- ravnovešen, bodo davki, ki danes tla¬ čijo gospodarstvo, zmanjšani. Do takrat pa ne bi bilo pametno zmanjšati dohod¬ kov države. 3. Sedanjo kontrolo cen in plač ne bomo podaljšali po izteku roka toza¬ devne določbe, ki preneha 30. aprila t. 1. S tem mislimo uravnovesiti cene in pla¬ če. 4. Obstojajo neovrgljivi dokazi, da Sovjeti imajo atomsko bombo. 5. Ameriška vlada ne bo priznala tajnih pogodb iz preteklosti z dru¬ gimi državami, zaradi katerih je prišlo do zasužnjenja nekaterih narodov. (Jalt¬ ska in potsdamska pogodba — op. ur.) 6. USA bo pamagala drugim drža¬ vam v toliko, v kolikor bodo one sku¬ šale izpolniti skupno nalogo, čeprav se- VSE NAROČNIKE "SVOBODNE SLOVENIJE", KI ŠE NIMAJO PO¬ RAVNANE NAROČNINE ZA 1952. PRAV LEPO PROSIMO, DA NAM JO TAKOJ PLAČAJO. veda nobena pomoč ne more pomagati tistim, ki nimajo pameti. 7. Ameriška zunanja politika stremi za dosego praktične evropske skupnosti, v kateri bi bila trdno povezana v poli¬ tični in gospodarski sistem. 8. Ameriška vlada budno zasleduje razvoj južnokorejskih vojaških sil, ki so visoko disciplinirane. 9. Preprečili bomo vstop in očistili vlado in njene oddelke komunistov. Vla¬ da bo preiskala slehernega funkcionarja. 10. Hawajski otoki morajo postati nova ameriška država ter bodo prve vo¬ litve v tej novi državi 1. 1954. 11. Vlada bo v vsem podpirala a- grarno produkcijo države. 12. Delavski Taft-Hartleyev zakon bo treba resno proučiti in ga predelati in spremeniti. 13. Vlada bo podvzela vse potreb¬ ne ukrepe za ukinitev določb s pred¬ sodki o rasnih razlikah, zlasti na pod¬ ročju držav Kolumbija, kjer še vedno ob¬ stojajo ločene šole za bele in črne, prav tako tudi v vojaških silah. 14. Reformirati bo treba imigracij- ski zakon, ki naj da več svobode novo- došlim in bolj zaščiti državo pred rde¬ čo infiltracijo. 15. Izdelali bomo načrte za pomoč starim ljudem, za ukinitev brezposelno¬ sti in za reformo osnovnošolskega pou¬ ka. 16. Poljedelstvo in industrija morata biti zaščiteni kljub načrtom za odpravo raznih ovir za še večji razmah notranje in zunanje trgovine. Svoj govor je Eisenhower zaključil s pozivom: “Močni moramo biti v orožju, j močni v naši produkeji. Mi vsi — delavci kmetje, obrtniki in finančniki, inženirji, in gradbeniki — vsi moramo proizvajati, I proizvajati več in proizvajati še več. Našo srčnost naj vodi pamet.” Odmev Eisenhowerjevega govora je bil velikanski. Sprejet je pa bil seveda raz¬ lično. Glede njegovih notranje političnih načrtov je razburil nekatere visoke dr¬ žavne funkcionarje in ameriško urad- m (UMPMMIENTO DEL II PLAN GUINOUENAL Prosiguen en todo el pa‘is los actos destinados a la difusion del Segundo Plan Quinquenal. A partir de la semana pasada varios Ministerios nacionales cumplen nue- vos programas de difusion del plan. El titular de AGRICULTURA Y GANA- DERIA resolvio que en todas las ciudades donde ese departamento de Estado posea delegaciones regionales se dieten conferencias alusivas con el objeto de explicar los detalles del Capitulo ACCION AGRARIA. El MINISTRO DE AERONAUTICA digjerto sobre el II. Plan Quinquenal en el Circulo de Aero- nautica. En el MINISTERIO DE TRANSPORTES se creo una comision’ que di- vulgara aspeetos del Segundo Plan Quinquenal. — El Ministre de Salud puhlica doetor RAMON CARRILLO anuncio en un aeto la proxima realizacion durante los primeros dias del maržo de una reunion de ministros de Salud puhlica de todas las provincias, direetores generales de Sanidad Regional del ministerio de Salud puhlica de la Nacion. El ministro dr. Carrillo en esa oportunidad hablo acerca de la accion que en dicha reunion se coordinara en defensa de la salud del pueblo, su preservacion, restauracion y consolidacion, atendiendose asi a uno de los objetivos fundamentales del II. Plan Quinquenal del general Peron. Subrayo el doetor Carrillo que en dicha materia el plan ubica al pais como una unidad sanitaria. Constituye el una extraordinaria organizacion de orden tecnico, cientifico y racional que abarca todos los aspeetos basicos de la organi¬ zacion del Estado. Explico los medios que se tendran en cuenta para aleanzar los objetivos, particularizandose, despues de refirmar conceptos sobre la accion del Estado en materia de medicina asistencial, el auspicio, que se acentuara pa¬ ra que todos los sindicatos obreros organicen sus propios establecimientos de asistenčia medica. Hizo referencia a las obras hospitalarias a realizarse para habilitar en el pals los establecimientos necesarios y dotar a nuestra poblacion de todas las camas necesarias, calculandose que la cifra ideal es de una por čada cien habi- tantes de modo que se necesitan 180.000 camas mas. Aludio a la educacion sani¬ taria, afirmando que en Buenos Aires la mayoria de la poblacion come mucho, pero lo hace mal; camina muy poco y no duerme bien, en un alto porcentaje. Hay en la Capital Federal un 70 por ciento de personas con sobrepeso. Dio otras cifras interesantes, para finalmente destacar la magnitud del Segundo Plan Quinquenal en el capitulo referente a la defensa de la salud puhlica y a la edu¬ cacion sanitaria. IZVAJANJE II. PETLETNEGA NAMA Po vsem republiškem področju državne oblasti, sindikati in privatne ustano¬ ve organizirajo še naprej razne konference in sestanke, na katerih razni držav¬ ni funkcionarji seznanjo ljudstvo z namenom in cilji II. petletnega načrta. Tako so posamezna ministrstva izdelala nove načrte za informiranje ljud¬ stva z akcijami, ki so predvidene v tem načrtu za vsako ministrstvo posebej. Ta¬ ko je MINISTER ZA POLJEDELJSTVO IN ŽIVINOREJO izdal naročilo vsem podrejenim ustanovam tega ministrstva na vsem republiškem področju, da mo¬ rajo povsod prirejati konference in ljudi poučiti o vseh poljedeljskih problemih, ki jih vsebuje II. petletni načrt in ki morajo biti v tem razdobju tudi rešeni. Posebna komisija za propagando tega načrta v pogledu še večje modernizacije železniškega, avtomobilskega, morskega ter rečnega prometa je bila ustanov¬ ljena tudi v PROM ETN EM MINISTRSTVU. Minister za ljudsko zdravstvo dr. RAMON CARRILLO je pa na posebni konferenci napovedal sestanek, ki ga bo imel v začetku marca z ministri za ljudsko zdravje vseh provinc in Nac. terito¬ rijev ter vseh predstojnikov raznih zdravstvenih in socialnih ustanov ter stro¬ kovnjakov. Na tem sestanku se bodo dogovorili za enotno nastopanje vseh teh ustanov za ohranjevanje in zboljšanje ljudskega zdravja. II. petletni načrt nam¬ reč celo republiško področje v zdravstvenem pogledu smatra za eno samo enoto in bo zato skupna akcija vseh zdravstvenih ustanov zajela prav celo republiko. Minister dr. Carrillo je na tej konferenci obširno govoril o vseh zdravstvenih akcijah II. petletnega načrta ter je med drugim omenjal graditev raznih polikli¬ nik za posamezne delavske sindikate, nabavo 180.000 novih postelj za razne že obstoječe klinike in bolnišnice. Posebno pozornost bodo pa na marčni konferenci posvetili pravilni in zdravi prehrani ljudstva. V tem pogledu je minister dr. Carrillo navajal, da n. pr. v Bs. Airesu večina ljudi preveč je, hodi zelo malo in tudi zadosti ne spi. v' Bs. Airesu je tudi 70% ljudi s preveliko težo. Konferenco je minister dr. Carrillo zaključil z ugotovitvijo, da vlada gene¬ rala Perona posveča zdravju ljudstvu vso pozornost, ki se posebno še odraža v II. petletnem načrtu, ki predvideva, da morajo biti dosegljive in na razpolago slehernemu državljanu najmodernejše medicinske pridobitve za ohranitev in zbolj¬ šanje njegovega zdravja. ništvo v ZN, ki sedaj čaka na hude čist¬ ke, ker se Eisenhower hoče na vsak na¬ čin otresti komunistov in njihovih vohu¬ nov. Od zunanjepolitičnih izjav pa je naj¬ več hrupa povzročil ukaz o denevtraliza- ciji Formoze, ker zlasti britanski krogi smatrajo, da bo zaradi tega prišlo do kritičnih zapletljajev na Daljnem Vzho¬ du in da se bo korejska vojna razširilg. na vso vzhodno in južnovzhodno Azijo. Enako gledajo na položaj Francozi, med¬ tem ko je v Taipehu, glavnem mestu Formoze, zavladalo veliko navdušenje, ker bo Čangkajšek imel sedaj proste ro¬ ke za svoje akcije na kitajsko celino. Menijo sicer, da do večjih akcij ne bo moglo priti prej kakor v dobrem pol le¬ tu, ker da Čangkajšek nima svoje 600.000 mož močne vojske pripravljene za napad, pač pa le za obrambo. Čangkajškova le¬ talska sila — ameriški bombniki in lov¬ ci — pa bodo že v kratkem lahko priče¬ li z napadi na celino, prav tako tudi ko¬ mandne skupine izkrcavanja vzdolž oba¬ le. S to potezo namerava Eisenhower razbremeniti korejsko bojišče kitajskih čet, ker jih bo Maocetung moral potegni¬ ti na jug za obrambo pred Čangkajškom. Na drugi strani pa tudi poročajo, da ki¬ tajski komunisti vežbajo padalske od¬ delke, s katerimi naj bi komunisti za¬ vzeli Formozo. Izvežbanih da je že ok. 300.000 mož. Prav tako je Maocetung sklical v Peking nujno konferenco vseh azijskih komunističnih vojaških vodij, na kateri nameravajo izdelati načrt za pro¬ tiudarce proti Eisenhovverjevim voja¬ škim ukrepom na Daljnem Vzhodu. PODMORSKI POTRES V SEVERNEM MORJU IN SILOVITO NEUJE V SEVERNI EVROPI Močan podmorski potres, hudi viharji v Severnem morju in snežne nevihte v severni Evropi so te dni zvrnili nad An¬ glijo, Francijo, Belgijo, Holandijo in Nemčijo strahovito nesrečo, ko je zaradi velikanskih povodnji našlo smrt v raz¬ divjanih morskih valovih, ki so podrli obrambne nasipe, doslej nad 1500 ljudi. Na razburkanem morju se je potopilo več ladij, v Angliji je potonilo več ame¬ riških letalskih posadk, v Belgiji in Ho¬ landiji pa je nad tretjino države pod vo¬ do. Prizadetim področjem je priskočilo na pomoč več okoliških držav, pa tudi USA in Kanada. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. II. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Holandski princ Bernard je radi velike nesreče, ki so jo v Holandiji pov¬ zročila neurja in poplave, sklenil, da se bo takoj vrnil domov. BOLIVIJA: Policija je odkrila novo zaroto proti vladi. ČILE: Predsednik gral Ibanez je izja¬ vil, da je bil prej za unikinitev zakona za zaščito demokracije. Ker so pa ko¬ munisti začeli z novim rovarjenjem pro¬ ti državi in obstoječemu redu, bo ta za¬ kon, ki je naperjen proti komunistom, obdržal še naprej v veljavi. ZAHODNA NEMČIJA: Nemški Bun- destag bo končno odobril bonnske spo¬ razume, po katerem bo Nemčija vključe¬ na v zahodno-evropsko obrambno skup¬ nost, med 2. in 15. marcem. — V Berli¬ nu so objavili, da na deset tisoče ruskih duhovnikov vodi ogorčeno borbo proti sovjetskemu režimu. Duhovniki so veči¬ noma preoblečeni v delavce in kmete ali uradnike ter tajno krščujejo, poročajo in cerkveno pokopujejo. Od 50.000 cerkve¬ nih občin v letu 1917, jih v Rusiji tajno deluje še vedno kakih 40.000. ČEŠKA: Kom. vlada je izdala “Črno knjigo’’ o življenju in delovanju prvega češkega predsednika Masaryka. V 'njej ga komunisti prikazujejo kot “barabske- ga, lažnivega in nazadnjaškega člove¬ ka”, ki da se je med drugim “organizi¬ ral v tolpo, ki je nameravala ubiti Le¬ nina”. — Predsednik kom. vlade Zapo- tocki je ostro napadel “splošen nared in Zmešnjavo v češki industriji in prome¬ tu”. Oboje je pripisal “saboterjem, ti- tovcem, imperialistom in kapitalistom”. ZSSR: Sovjetska vlada je izročila dan¬ ski vladi novo protestno noto radi sode¬ lovanja Danske z ostalimi zahodnoevrop¬ skimi demokratskimi državami. V njej jo obtožuje, da Danska s takim za¬ držanjem “ogroža varnost ZSSR” in da je postala zanjo “sovražna baza”. — Sovjetska vlada je zavrnila noto zahod¬ nih zaveznikov radi skorajšnjega skli¬ canja konference za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. JAPONSKA: Zun. minister Katauo Okazaki je izjavil, da Japonska ne bo ostala nevtralna napram komunizmu in da se radi tega počasi oborožuje za svo¬ jo varnost. “Tistih pa, ki hočejo osta¬ ti nevtralni pred nevarnostjo komuni¬ stičnega napada, ni treba poslušati.” DULLES ZASUŽNJENIM Eisenhowerjev zun. minister Dulles je imel pred svojim odhodom v Evropo, kjer si po predsednikovem naročilu mo¬ ra ogledati dejanski položaj, po televi¬ ziji naslednji izredno jasen govor o ame¬ riškem gledanju na komunistično nevar¬ nost in o glavnih načrtih republikan¬ ske zunanje politike: “Eisenhowerjeva fraza — naš lastni egoizem — bo vodilna sila zunanje po¬ litike nove vlade. Zaradi našega lastne¬ ga egoizma moramo budno zasledovati dogajanja v svetu, ker imamo sovražni¬ ke, ki nas hočejo načrtno uničiti. Ti so¬ vražniki so ruski komunisti in njihovi zavezniki v drugih deželah. Vi se morda sprašujete: Kako vemo, da nas resnično poskušajo uničiti? Od¬ govor je ta: Njihovi vodje to javno pro¬ glašajo danes in so to delali že dolgo vrsto let in vse kar delajo, delajo na podlagi teh svojih načel. Naša sodišča so se morala ukvarjati s tem dejstvom in so n. pr. samo pretekli teden znova u- gotovila, da je komunistična partija USA del velikanske organizacije, ki stremi za nasilno zrušitvijo naše vlade. Predsednik Eisenhower je nedavno dejal, da se naša država nahaja v večji nevarnosti kakor kdaj koli prej v zgodo¬ vini. Sleherni Amerikanec, ki se ne za¬ veda tega dejstva, je kakor vojak, ki spi na svojem položaju. Moramo biti pozor¬ ni na to nevarnost. Komunisti že kontrolirajo 800.000.000 ljudi — okoli eno tretjino svetovnega prebivalstva. Če ta blok 800 milijonov ljudi primerjamo z našimi 150 milijoni državljanov, vidimo, da nas v slučaju, če ostanemo sami, prekašajo v razmerju 7 proti 1. Drugo važno dejstvo pa je to: Obšir¬ na področja Azije in Evrope, ki jih kon¬ trolirajo naši sovražniki, imajo vse na¬ ravne vire* ki jih potrebujejo. Na drugi strani pa smo mi v mnogem odvisni od prekomorskih dobav. Naša jeklena in¬ dustrija je v večini odvisna od uvoza mangana iz prekomorja. Zato bi nas v slučaju, da ostanemo sami, oni stra¬ hotno prekašali ne samo po številu člo¬ veškega materijala, pač pa bi mi tudi silno zaostajali za njimi v produkciji o- rožja, ki ga potrebujemo. Pismo jugoslovanskih katoliških škofov maršalu Titu Jugoslovanski katoliški škofje so se zbrali septembra 1952 v Zagrebu. Konfe¬ renci je zaradi prisilne odsotnosti nad¬ škofa - kardinala Stepinca predsedoval beograjski nadškof dr. Ujčič. Titovski tisk je konferenco ostro napadel in jo nazval “nezakonito politično zborovanje.” Zelo verjetno je, da je bila to zadnja skupna konferenca jugoslovanskih ško¬ fov in da je bila poslanica, poslana mar¬ šalu Titu, zadnje skupno dejanje jugo¬ slovanskih škofov. Spomenico objavlja¬ mo v celoti in se glasi: “Gospod maršal, ko so se od 23. do 28. septembra škofje in apostolski administratorji zbrali na skupni konferenci v Zagrebu, so se po¬ leg drugih vprašanj pečali s položajem, v katerem se nahaja katoliška Cerkev v Jugoslaviji. Za svojo bistveno nalogo smatrajo, da se obrnejo na državnega poglavarja, da mu v spomenici razlože najbolj pereče probleme verskega živ¬ ljenja njihovih vernikov. ALI OBSTOJA V JUGOSLAVIJI SVOBODA VESTI IN VERE? Takoj v začetku ugotavljajo katoliški škofje, da v Jugoslaviji ni resnične ver¬ ske svobode. Svoboda vesti in svoboda izvrševanja bogoslužja, kakor o tem go¬ vori ustava Jugoslavije v svojem 25. čle¬ nu, sta bili praktično omejeni samo na delno svobodo izvrševanja bogoslužja a- li, kakor pravijo naši zakoni, na svobo¬ do verskih opravil. Govorimo o “samo delni svobodi”, kaj¬ ti svoboda bogoslužja je na nekaterih področjih tako omejena, da dejansko več ne obstoja. Resnica je, da so cerkve še odprte, toda številne med njimi, tako na primer trapistovska cerkev pri Banja¬ luki, ki je velike umetniške vrednosti, je bila najprej spremenjena v žitnico ozi¬ roma skladišče za podjedelsko orodje. Monumentalna cerkev sv. Jožefa v Ljub¬ ljani je spremenjena v filmski studio, starodavna križevniška cerkev, biser verske umetnosti, je bila odvzeta kato¬ liškim vernikom in izročena sekti sta- rokatoličanov, ki ima v Ljubljani le ma¬ lo pripadnikov. Mnogo svetih podob in NARODOM V SVETO To so nekateri od razlogov, zakaj nas lastni egoizm priganja da iščemo pri¬ jatelje in zaveznike v svetu. Sovjetski komunisti izvajajo politiko, ki jo ime¬ nujejo politiko obkoljevanja. To pomeni, da hočejo dobiti kontrolo nad različnimi področji okoli sebe in okoli nas, da bi rasli v moči mi pa bi ostajali vedno bolj odrezani in osamljeni. Komunisti trdijo, da nočejo začeti voj¬ ne, dokler ne bodo tako močni, da o re¬ zultatu ne bi dvomili in njihova strate¬ gija je v tem, da pobirajo eno državo za drugo in s tem pridobivajo kontrolo nad njihovimi vladami in to s politično vojno in z indirektnimi vpadi. Če bi južna Koreja padla komunistom v roke, bi se Japonska znašla v sovjet¬ skih kleščah in bi jo brez težav podjar¬ mili, Stalin je že postavil, da bi bila ZSSR z Japonsko nepremagljiva. ZSSR tudi skuša zavzeti azijsko riževo pod¬ ročje — Indokino, Siam, Burmo in Ma¬ lajo. Na Srednjem Vzhodu vidimo komuni¬ ste, kako skušajo nahujskati Arabce v fanatično sovraštvo proti Angležem in nam. Na tem področju so največja zna¬ na ležišča petroleja na svetu in sovjet¬ ski interesi se kažejo v dejstvu, da je Stalin, ko je sklepal pakte s Hitlerjem 1. 1940, dejal, da je to področje smatrati kot središče sovjetskih teženj. Po vsej Afriki skušajo komunisti dvigniti domačine v revolucijo proti za¬ hodnim Evropejcem, ki še vedno politič¬ no kontrolirajo večino Afrike, če bo tam prišlo do nemirov, bo izgubljena zveza med Evropo in Afriko, ki je velik vir- surovin za prvo. V zahodni Evropi obstoja ena naj¬ večjih stvaritev naše zunanje politike, NATO. Njegov namen je bil povezati za¬ hodnoevropske dežele v skupnost z USA in Kanado, da bi tako ustvarili enoto, ki bi bila dovolj močna za odbitje sle¬ hernega napada rdečih armad na Zahod¬ no Evropo. V preteklosti so te zahodnoevropske države uporabljale svoje vojaške sile za borbo ena proti drugi in za krvav- ljenje ena druge. Upati je bilo, da se bodo združile v enotno evropsko obramb¬ no skupnost, tako da bi njihova skupna sila s silo drugih zaveznikov onemogoči¬ križevih potov je bilo uničenih, na da bi bili kdaj odkrili krivce teh dejanj. V Slo¬ veniji in v drugih delih države je bilo tako oskrunjenih mnogo kapel. Lepa in velika cerkev Sv. Odrešenika na Reki je bila porušena v noči začetkom novem¬ bra 1. 1949 in sicer je bila minirana; in vendar se je cerkev nahajala v središču mesta. Na isti način je bila razdejana cerkev karmeličank na Selu pri Ljublja¬ ni in zelo lepa kapela, nazvana “Pot na Golgoto” na Reki. Po naših informa¬ cijah je bilo na isti način uničenih več katoliških cerkva v Banatu. V raznih de¬ lih države je bilo na isti način nasilno zaprtih več cerkva, ki so pripadale usta¬ novam, ki so jih vodile redovnice. Cer¬ kev Marije Device na Ptujski gori, naj¬ večja romarska pot v mariborski škofi¬ ji, je bila proti volji cerkvenih oblasti zaplenjena in spremenjena v muzej. Civilne oblasti ne izdajajo nebenega dovoljenja za gradnjo novih cerkva. Ta¬ ko dovoljenje je bilo odklonjeno v Osje- ku, V Bitoliku pri Sinju, v Novem selu pri Rakovici in še v mnogih drugih kra¬ jih. Poleg tega je žele težko dobiti do- ! dovoljenje za obnovo starih cerkva. Krstne knjige, spisi umrlih in knjige o porokah so bile cerkvi odvzete v letu 1946. Državni organi so si brez pomisle¬ ka prisvojili pravico kontrolirati nove registre, ki so jih uvedli za notranjo u- porabo po 9. maju 1946. Starih knjig nikdar niso več vrnili cerkvam, dasi so tako obljubo dali in to najkasneje do 1. 1951. Organi UDBE silijo organiste in vodje la rdečim armadam poskus napada na Zahodno Evropo. Toda načrt, izgleda, se je ustavil in, izgleda, hočejo znova iti vsaka svojo pot. To je bil eden glavnih vzrokov, zakaj Eisenhower pošilja ta teden mene in Stassena, ki načeljuje uradu za medse¬ bojno pomoč, v Evropo. USA je, vložila velike zneske v Za¬ hodno Evropo v upanju, da bo tam pri¬ šlo do enotnosti. Od 40 milijard dolarjev, ki smo jih poslali v tujino po koncu dru¬ ge svetovne vojne, je skoro 30 milijard šlo v Evropo. Če pa ni nobenih izgledov — in tega ne morem verjeti — ali pa če se bo zde¬ lo, da ne bo nobenih izgledov za dejan¬ sko enotnost in če nameravajo zlasti Francija, Nemčija in Anglija korakati vsaka svojo pot, potem bo na vsak na¬ čin treba nekoliko bolj misliti na lastno ameriško zunanjo politiko napram Za¬ hodni Evropi. Včasih mislimo, da je Južna Amerika trdno na naši strani. Resnica pa je, da so močna komunistična gibanja v južni Ameriki in fašistični vplivi v nekate¬ rih krogih, ki delajo, večinoma v pod¬ zemlju, na tem, da bi uničila tradicio¬ nalno prijateljstvo med narodi ameriških republik. Minula vlada je bila tako okupirana z nekaterimi problemi Evrope, Azije in Afrike, ki sem o njih govoril, da, se bo¬ jim, je gotovo zanemarila južno Ameri¬ ko in smatrala, da lahko nanjo pozabi¬ mo za nekaj časa in se nato znova obrne¬ mo nanjo, ker da bomo potem itak našli vse tako, kakor je bilo prej. Toda da¬ nes bi vsaka taka politika zanemarjanja vodila v naraščajočo nevarnost. Je veliko področij, ki so ranljiva za politično vojno, katero vodijo Rusi in če ta področja padejo ruskim komunistom v roke, bodo ti v glavnem dokončali ob¬ kolitev USA in bili tako pripravljeni na, kakor pravi Stalin, odločilni udarec preti nam, z vsemi okoliščinami njim v prid. Ti ruski komunisti pa niso nad¬ ljudje in njihova strategija ni nepre¬ magljiva. Sem popolnoma prepričan, da jo moremo uničiti. Ne bom se spuščal v podrobnosti a- meriške zunanje politike, toda kar vem od Eisenhovverja, lahko omenim dve po¬ stavki v njegovih načrtih: negativno in pozitivno. Negativna je: Mi ne bomo začeli voj¬ ne, da bi zaustavili sovjetsko strategi¬ jo obkoljevanja. Eisenhower je popolno¬ ma nasproten taki politiki in prav tako seveda tudi jaz in vsi moji sodelavci v zunanjem ministrstvu in v zunanjepoli¬ tični službi. Nikdar ne bomo uporabili vojne kot sredstvo naše politike. Danes se vojne nadaljujejo, ker sovražnik misli, do je njemu v prid, če se nadaljujejo. Menim, da bo Eisenhowerju uspelo spre¬ meniti mišljenje sovražnika v tem pogle¬ du, tako da bo tudi on hotel mir. Pozitivna stran zunanje politike pa cerkvenih pevskih zborov, da morajo od¬ stopiti. V mnogih krajih so procesije prepp- vedane. Pomembne verske slovesnosti, na katerih se zberejo verniki raznih fara, so izpostavljene raznim nadležnostim. Ta¬ ko se zlasti motijo slovesnosti novih maš. Darila, ki jih je novomašnik po starih običajih prejemal od vernikov, so organi UDBE zaplenili. Svoboda pridiganja je prav tako ogro¬ žena. Duhovnike dolže, ker navajajo po¬ glavja iz sv. pisma. Pozitivna razlaga verskih resnic se tolmači kot dejanje proti varnosti države in proti novemu so¬ cialnemu redu. Duhovnikom so celo pre¬ povedali otrokom pri pouku katekizma govoriti proti propagandi ateizma. Neka ljudska krajevna oblast v Bosni je odre¬ dila, “da duhovniki ne smejo izvajati svo¬ jega vpliva na starše v tem smislu, da bi preprečili, da bi otroci postali brez¬ božni.” šli so celo tako daleč, da so ne¬ kega duhovnika pozvali, da naj svojim vernikom odsvetuje obiskovati cerkev. Duhovnikom so prepovedali učiti krščanski nauk ne samo v šolah, ampak tudi v zasebnih hišah in cerkvah. Mnogo je slučajev, ko so duhovnikom prepove¬ dali učiti otroke verski nauk v cerkvah. Celo priprava na prvo obhajilo je pre¬ povedana. Ker se teh prepovedi niso držali, so mnogi duhovniki imeli sitnosti in obsojali so jih na globe in zaporne kazni. Cerkve in njihove ustanove so čezmer¬ no obdavčene. Kadar duhovniki nimajo (Nadaljevanje na 3. str.) mora biti ustvariti y narodih tako spo¬ štovanje svobode, da jih nikdar ne bo¬ do mogli nadvladati despotizem, totali¬ tarna diktatura ali •komunizem. Ruski komunisti so do danes pogoltnili velike dežel, poznamo pa dejstvo, ki mu pravimo neprebavljivost, ki se že kaže v ruskem komunističnem svetu. Čistke in procesi v Vzhodni Evropi in splošne moritve v komunistični Kitajski, vse to dokazuje, da se ti narodi upirajo in da so nesrečni. Dejstvo, da komunistični vodje čutijo, da se morajo zateči k taktiki te¬ rorja, da bi uklonili narode svoji volji, je znamenje slabosti, ne moči. Mnogo je mogoče storiti, da te zasuž¬ njene dežele ohranijo takšno ljubezen do. svobode in neodvisnosti, da bi sčasoma neprebavljivost postala tako akutna, da bi bila usodna. Naša naloga v tem pogledu je, služiti našemu lastnemu egoizmu z dokazi, z dejanji in z zgledi, kako lepa je svoboda in koliko boljša, kakor despotizem. Kar se tiče naše vlade, ste lahko sigurni, da se ne bo dala ustrahovati, izpodkopati ali uničiti. Naš narod mora stati trdno kakor skala sredi viharnega sveta. Vsem, ki trpe v komunističnem su¬ ženjstvu, vsem boječim in ustrahova¬ nim narodom po svetu pa kličemo: Lah¬ ko računate na nas! Skupno z drugimi svobodnimi narodi sveta moremo, o tem sem prepričan, mir¬ no doseči časten mir. ODMEVI DULLESOVEGA GOVORA USA: New York Times: Dulles je podal Amerikancem in svetu jasno sli¬ ko komunistične nevarnosti. Jasno je tu¬ di povedal, da bo USA osvobodila zasuž¬ njene narode, pri čemer pa meni, da ne bo povzročila nove svetovne vojne. Washington Daily News: Govor je odkrito opozorilo Angliji, Franciji in Nemčiji, da se združijo ali pa propa¬ dejo v rdeči diktaturi. Upamo, da bo Dulles tudi v Parizu in Londonu tako odločen, kakor je bil v svojem govoru. FRANCIJA: Dullesov govor je ultimat Zahodni Evropi. USA namerava še višje dvigniti Nemčijo in jo oborožiti. JAPONSKA: Dvomi, da se USA ne bi spustila v vojno proti ZSSR. Dulles gle¬ da na Daljni Vzhod samo s stališča pro¬ tikomunistične borbe. ANGLIJA: Ne namerava kloniti brez pogojev tako jasno objavljenemu ame¬ riškemu pritisku. Dvomi, da bo govor pospešil združitev Evrope. Ne bo se še nikakor priključila k evropski skupno¬ sti. ITALIJA: Dulles poziva Evropo na združitev, če noče izgubiti ameriške po¬ moči. SKANDINAVIJA: Skrajni čas je, da se Evropa združi. Žalostno je, da mora¬ jo Evropo na to opominjati od zunaj. ZAH. NEMČIJA: Vlada v vsem po¬ zdravlja Dullesov govor. ZSSR IN SATELITI: Nobenega ko¬ mentarja. ARGENTINA Predsednik gral Peron je imel v ponedeljek običajni vsakomesečni sestanek z guvernerji vseh provinc in Nac. teritorijev. Med Buenos Airesom in Rio de Janeiro se je v nedeljo začela letoš¬ nja oceanska regata, pri kateri sodelu je Argentina z 11 jahtami. Razen nje pa še tekmujejo Brazilija, Združene Ameriške Države in Portugalska. Znak za začetek tekmovanja je dal predsednik gral. Peron. Predsednik gral Peron bo obiskal novi provinci Presidente Peron in Eva Peron še pred volitvami, ki bodo v obeh provincah dne 12. aprila. Vprašanju kmetijstva in živinore¬ je posveča posebno pozornost II. pet¬ letni načrt, ki predvideva celo vrsto ukrepov za zboljšanje in modernizi¬ ranje tako poljedeljstva, kakor tudi živinoreje. Tako je povdarjal nedav¬ no kmetijski min. v svojem govoru o tem načrtu. — Min. Hogan je tudi izjavil, da bo vlada še naprej obdrža¬ la sedanje cene mesu. Osvoboditelj Kube Jose Marti, ka¬ terega stoletnice rojstva so se po vsej Ameriki spominjali te dni, bo dobil v Buenos Airesu tudi trg s svojim ime¬ nom. V Bs. Airesu se je mudila pod vod¬ stvom T. E. Braniff-a, predsednika istoimenske letalske družbe močna delegacija severnoameriških bančni¬ kov in industrialcev. V Argent. pre¬ stolnici so imeli sestanke in razgovo¬ re z vladnimi predstavniki in argent. industrialci. Am. gospodarstveniki so si ogledali tudi več argent. estancij in ind. veleobratov. Njim na čast je bilo več sprejemov ter izletov. Policijske oblasti v mestu Juarez v provinci Bs. Aires so ocenile škodo zadnjih požarov po poljih v tem kra¬ ju na skoro 25 milijonov Pesov. Po¬ žar je. besnel na površini 80.867 ha pašnikov, na 5.079 ha, zasejanih z ži¬ tom, uničenih je bilo 67.704 vreče ži¬ ta, poginilo je 3.000 ovac, 870 glav goveje živine in 20 žrebet. Trgovinska pogajanja med Argen- tion in Japonsko bodo verjetno za¬ ključena prihodnji mesec, najkasneje pa v aprilu t. 1. Japonska bi rada u- vozila v Argentino tekstilnega blaga za kakih 50 milijonov dolarjev, raz¬ nih industrijskih strojev, kot n. pr. strojev za tekstilno industrijo, elek¬ tričnih generatorjev in drugih ind. izdelkov težke japonske industrije pa za kakih 40 milijonov »dolarjev. Iz Argentine bi pa Japonci radi dobili njenih proizvodov za vrednost 60 mi¬ lijonov dolarjev, med temi kakih 300.000 ton žita. Zunanje ministrstvo je objavilo modro belo knjigo, v kateri so ob¬ javljene vse note argent. zun. mi¬ nistrstva uruguayski vladi in odgo¬ vori te vlade nanje glede pripadnosti Malvinskega otočja Argentini. Med Argentino in Francijo bo v kratkem podpisan sporazum o izme¬ njavi filmov in nabavi filmskega ma¬ teriala. IAPI je pa po naročilu Drž. pedtajništva za informacije nabavil v Italiji 6.200.000 metrov filmskega traku za argent. kinematografsko industrijo. V Argentini se je minuli pone¬ deljek začelo sodno leto 1953. Pri slavnostih, ki so bile s tem združene na sedežu Vrhovnega državnega so¬ dišča v Bs. Airesu je bil navzoč tudi predsednik gral Peron. Vlada je izdala odredbo, s katero je ukinila brezcarinsko uvažanje raz¬ nih industrijskih izdelkov in pred¬ metov iz inozemstva v pristaniščih južno od 42 vzporednika. Industrijske delavnice prometne¬ ga ministrstva so te dni izdelale prvi vagon za cestne železnice v pre¬ stolnici, v katerem bo lahko poto¬ valo 120 potnikov. Tramvajski va¬ gon bo vozil s povprečno hitrostjo 45 km, najvišjo hitrost pa lahko raz¬ vije do 70 km. Vagon je 14.26 m dolg, 2.50 m. širok in 2 m visok. Va¬ gon se imenuje “El Eibertador”. Po vzorcu tega vagona bo omenjena industrijska delavnica izdelovala tramvajske vagone v velikem šte¬ vilu. V Buenos Aires sta prispela ing. Roberto Einaudi, sin predsednika it. republike kot predstavnik industrij¬ ske družbe Safta in predsednik in¬ dustrijskega koncerna Fiat Vittorino Valetta. Na letališču jih je sprejel letalski minister Juan Ignacio San Martin. Buenos Aires, 5. H. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz Slovenije*- v svobodnih časih in sedaj pod ko¬ munistično knuto. V prejšnjih svobod¬ nih časih pred komunistično diktaturo doma je vsak pošten človek smatral za največjo čast, če mu je ljudstvo izkaza¬ lo svoje zaupanje s tem, da si ga je iz¬ bralo za župana ali občinskega odborni¬ ka, ali ga poslalo zastopat svoje koristi v Ljubljano ali pa izvolilo za svojega poslanca ali senatorja. Ljudstvo je take časti podeljevalo najvplivnejšim in naj¬ uglednejšim možem. In vsakdo je bil ponosen na to čast, ki mu jo je izkazalo svobodno ljudstvo. Pod komunisti je pa prišlo na povr¬ šje vse to, kar je v svobodnih časih imelo navadno zelo slab glas. Zato po¬ šten človek v tako družbo ne sili. Da je temu tako, nam pove primer v volilni enoti Groblje v šentjernejski občini na Dolenjskem, kjer komunisti za zadnje “volitve” niso mogli priti do pravega kandidata. Ljudje so se tam čisto pra¬ vilno postavili na stališče, da nima po¬ mena uprizarjati volilne burke, ko je pa že tako vnaprej določeno kdo bo končno ostal kandidat in kateri bo smel biti tudi “izvoljen” ker za to že pravočasno po¬ skrbi komunistična partija, ki se na voljo ljudstva sploh ne ozira. Zato se Grobelj- čani tudi niso hoteli udeleževati “volil¬ nih” sestankov, ki so jih sklicevali ko¬ munisti. Ljudje so morali dobro vede¬ ti koga je komunistična stranka določila za občino in so imena teh “veljakov” tu¬ di povedali. To sta pa bila neki Janez Kovačič iz Grobelj in neki Janez Martin¬ čič iz Ledeče vasi, ki sta pod komuni¬ sti že pokazala, kako znata zastopati ljudske koristi. Ob teh imenih je seveda med ljudmi tako, završalo, da so bili ce¬ lo sami komunisti prisiljeni, da so ju ““javno obsodili”, samo, da bi se pred ljud¬ mi oprali, češ, da nimajo s takimi ljud¬ mi nobenega opravka: V svojem novome¬ škem glasilu “Dolenjski list” so o nji¬ ma zapisali tole: “Janez Kovačič kot bivši vsegamogočni občinski mož je za časa svojega gospodarjenja na občini imel samo grablje, vil pa nobenih, kot pravijo naši ljudje. Za sebe je dobro skrbel, za druge pa se ni brigal. 20 vreč cementa, kupljenega po nižjih cenah za komunalna dela, je porabil za sebe. Pri razdeljevanju blaga Rdečega križa, ki je bilo namenjeno najbolj revnim, je upo¬ števal najprej sebe in se obdaril s čevlji in obleko, pa še barantal je s tem. V na¬ jem je vzel vaški peskokop, o denarju za prodani pesek pa ni duha ne sluha Janez Martinčič je svoj položaj vaškega odbornika Izkoriščal za pritisk na ostale vaščane, ki mu niso bili po godu. Grozil jim je s povečanimi davki in rekel, da bodo še klečali pred njim. Temu pri¬ merno je tudi delil industrijske nakaz¬ nice.” Tako je povedal komunist njuno sto¬ rijo z občine sedaj. Prej pa, ko sta jima zvesto služila in delala zanje tlako, sta jima bila dobra. Ljudje so si pa vse to dobro zapomnili in so temu primerno zavzeli tudi svoje stališče. Spričo ta¬ kega položaja, so se komunisti znašli v tem kraju v mučnem položaju, da sploh niso mogli dobiti primernega človeka za občinskega odbornika. V divjem besu so zato takoj zavpili “Sovražnik je tu na delu” in da je “podtikanje takih kandi¬ datov partiji in fronti najbolj umazano delo reakcije, ki pa močno škoduje skuo- nosti”. To da je “obenem tudi blatenje naših oolitičnih organizacij”. Svoj napad na Grobeljčane zaradi nji¬ hovega pasivnega zadržanja v komuni¬ stični “volilni kampanji” pa zaključuje “Dolenjski list” z besedami: “Vprašanje | kandidatov bi morali rešiti vsi volivci, če | pa tega nočejo in raje poslušajo ter nasedajo sovražniku, na bodo ostale Groblie brez svojega odbornika!” . .v Starem trgu pri Ložu je 31. dec. 1952 umrla v visoki starosti mati Msgra Matije škerbca v Clevelandu. Na¬ še iskreno sožalje! župnik Karel Babnik v Ljubnem pri Brezjah na Gorenjskem je trn v peti domačim komunistom. Zato so sklenili izvršiti nanj atentat. Skrivaj so navrtali drva za kuhinjo in v odprtine nasuli di¬ namita. ki je y štedilniku eksplodiral in močno poškodoval kuhinjo, človeških žr¬ tev k sreči ni bilo. V Starem dvoru pri Škofji Loki so komunistični podivjanci razbili vaško znamenje. Marijino podobo so vrgli čez most ter je obtičala na nekem drevesu nepoškodovana. Komunisti seveda zli¬ kovcev iz svojih vrst ne zasledujejo. V Kranju so 29. dec. 1952 odkrili spe. menik dr. Francetu Prešernu. Spomenik ie delo kiparjev Smerduja in Lobode, ki na ie med delom umrl. Visok je 4 metre in stoji na mogočnem podstavku. Ob odkritin spomenika je bil slavnost¬ ni govornik dr. Slodnjak, potek slavno¬ sti je pa prenašala ljb. radijska postaja. Novo poštno poslopje v Ljubljani, ki stoji na bivši Masarykovi cesti poleg Vzajemne zavarovalnice, bi bilo moralo biti odprto že za državni praznik titove Jugoslavije, pa še ni bilo dograjeno. Koncem, leta je bilo že “skoro dogotov- Ijeno” in izročeno svojemu namenu. Ljubljana bo imela zopet velesejem. Tako so odločili sedanji kom. gospodarji v slovenski prestolnici in so po sedmih letih modrovanja le prišli do spoznanja, da je dobro, da ima Ljubljana tudi se¬ daj tako gospodarsko pridobitev, kakr¬ šno je imela že v času, ko so v Slo¬ veniji in Jugoslaviji vladali “reakcionar¬ ji”. Tedaj je bil ljubljanski velesejem največja in najmočnejša manifestacija slovenske industrije in slovenskega go¬ spodarstva sploh. Komunisti so velese¬ jem kot gospodarsko manifestacijo “bur- žujskega gospodarstva” seveda ukinili, no sedmih letih pa, ko so po svojem “vzornem” javnem gospodarstvu “zaslo¬ veli” po celem svetu, ga pa znova uvaja¬ jo, da hi inozemski trg znova malo za¬ interesirali za izdelke slovenske indu¬ strije. Velesejmski prostori pa ne bodo več v Tivoliju, kjer so bili poprej, ampak jih mislijo urediti še v tem letu verjetno na prostoru bivših smodnišnic za Bežigradom ob nekdanji Dunajski, pozneje Tyrševi in sedaj Titovi cesti. S tem bodo pa komunisti zopet močno za¬ deli celo vrsto revnejših družin, ki so imele tam njive ter so jih z leti spreme¬ nile v prave vrtove. Vse te bodo sedaj ostale brez njiv in vrtov in bodo mora¬ le za drag denar kupovati zelenjavo in povrtnino ter krompir na mestnem trgu. V Ljubljani so meseca novembra lan¬ skega leta belo moko prodajali na trgu po 64 dinarjev. Za božič bele moke sploh ni bilo dobiti, za svojo “novoletno jel¬ ko” so jo pa komunisti zopet dali nekaj ljudem “kot priboljšek”, toda po 94 di¬ narjev 1 kg. Sedaj je zopet ni več. Lju¬ dje lahko dobe samo enotno moko. Tudi koruzne moke še ni v prodaji. Dobiš jo lahko samo na' črni borzi in za drag de¬ nar. Komunistična vzgoja že kaže vedno vidnejše rezultate in sicer v vedno več¬ jem številu pobojev in ropov. In to po mescih in na podeželju. Teh zločinov je v zadnjem času toliko, da so ljudje tako preplašeni, da se ponoči sploh nikomur ne upajo odpirati vrat. Komunistični tisk o vseh teh zločinih ne črhne niti be¬ sedice, ker hi v njih videl bogato žetev svoje vzgoje brez Boga in s svojo komu¬ nistično “moralo”. Umrli so. V Ljubljani: Marija Grum, roj. Dolšek, Peter Lesjak, upokojenec, Dr. Milko Peče, šef Centralne ambulante za poklicna obolenja, Karel Matjašič, žel. upokojenec, Leopold Lipovž, nared- nik-vodnik v p., Ludvik Kraner, računo¬ vodja, Ana Mrzlikar, roj. Tomšič, Lojze Voglar, šolski upravitelj v p., Sonja Kragelj, Ivan Meglič, uslužbenec pod¬ jetja “Železo-promet”, Katarina Blas, posestnica, Anica Debeljak in Ljudevit Kabaj, šolski upravitelj v p. v čupriji, Alojzij Švajger, posestnik v Brestanici, Knezova mama, gostilničarka in trgovka pri Sv. Juriju pod Kumom, Martin Bra¬ deško z Golega pri Medvodah (se pone¬ srečil pri hidrocentrali), Marija Svolj- šak, roj. Čarman v Dravljah, Oton Žve- SVOBODNE SLOVENIJE za 1953 je knjiga, brez katere ne sme biti nobena slovenska emigrantska družina. Načelni članki, zgodovinski opisi slovenske politične pre¬ teklosti, povesti, lepe pesmi, ostalo zanimivo branje in številne sli¬ ke dajejo tej najlepši in največji knjigi slovenskih protikomunistič¬ nih emigrantov trajno vrednost. Stane samo 40 pesov. Pri naročilu po pošti 3 pese več za pošt¬ nino in ovojnino. gelj na Bledu, Matija Sirnik vojni inva¬ lid v Dravljah, Franc Babič na Jeseni¬ cah, dr. Janko Hercman v Celju, Mihael Žabjek v Dobrunjah, Marija Razpotnik, roj. Repina v Šmartnem pri Litiji, Mar¬ tin Rotar na Ježici, Ivan Bevk v Brezah pri Ribnici, Marija Golob v Naklem-Po- licah, Dušan jgtamberger v Obrežu pri Ormožu, Ivan Regulja, upok. strojevodja v Celju, Ivanka Fišer, gospodinja v Ra¬ dovljici, Rok Čeplak v Radečah, Jože Prijatelj v Hrušici, Viktor Kosič v Za¬ gorju, Anton Oset v Murski Soboti, An¬ drej Mave iz Tomišlja, Jerca Marinšek v Naklem, Karel Seljak, uslužb. tovarne usnja v Šmartnem in Janko Jaške v Že¬ leznikih. V ljubljanskem časopisju se je raz¬ vnela polemika o “politiki podiranja” celih stanovanjskih blokov v Ljubljani. Iz objavljenih poročil posnemamo, da en del ljudi napada sed. mestno občino za¬ radi nenačrtnega podiranja* celih stano¬ vanjskih blokov. Pri tem navaja, da se¬ daj stane v Ljubljani zgraditev dvosob¬ nega stanovanja okrog 2 milijona dinar¬ jev. Po njihovem so sedaj kom. oblastni¬ ki v Ljubljani v središču mesta podrli stanovanjskih prostorov v vrednosti 30 milijonov dinarjev. Zagovorniki mestne občine pa navajajo, da “nujna radikal¬ nost opravičuje tudi kakšno manjšo napako”. List se y sporu dveh strank postavlja na stališče, da “gotovo nima smisla podirati dobro ohranjene hiše tam, kjer tega res nujno ne zahtevajo izraziti prometni razlogi.” Razen tega si želi v tem početju več načrta. Zahte¬ va tudi objavo urbanističnega načrta. Slovenci v Argentini Mmenes Aires VSE NAROČNIKE PROSIMO, da nam plačajo naročnino za leto 1953 že sedaj. Naročnina za leto 1953 je: $ 65.—• pri enkratnem vplačilu, pri plačevanju na¬ ročnine v obrokih pa za pol leta $ 35.— in za četrt leta $ 20.—. Igralska družina SOVA je priredila v soboto 31. jan. t. 1. zvečer družabni večer v restavraciji Ilirija v Ramos Me- jia. Slovenski pevski zbor “Gallus” je imel v nedeljo 1. februarja celodnevni izlet za svoje člane v Tigre na otok Hia- wata. Na športnem igrišču v Liniersu je bi¬ la v nedeljo, 1. februarja t. 1. popoldne nogometna tekma med moštvom SFZ Moron in odsekom SFZ “Jože Mehle” v Lanusu. Pri tekmi je zmagalo moštvo SFZ Moron z rezultatom 3:1 (1:1). SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Katoliški misijoni. Februar 1953! Vsebina: El grande entre los grandes (—nj—), Poslanstvo “Katoliških misi¬ jonov” (dr. Al. Odar), Razširimo “Ka¬ toliške misijone”, Očetova beseda -— Šolstvo in tisk v misijonih (K. Wolbang CM), Judovsko vprašanje (Z.Č.), Naši frančiškanski misijonarji ( p. Bazilij OFM), Misijonarji pišejo (p. Stanko Po- deržaj DJ, France Jereb CM, Rafael Mrzel SDS, Karel Kerševan CM), Mi¬ sijonsko zaledje (K. Wolbang), 2.000 dol. za vse slov. misjonarje, Mladi misi¬ jonar: Pot k Luči, Veliki Misijonar, Ali jih poznamo ? Slovenski misijonarji na Japonskem, Največji narod-kitajski, V Lao Ting, DSD, Misijonska pošta, Po misijonskem svetu, Barago na oltar! Baraga in mi (Lojze Gerzinič), Po Ba¬ ragovih potih (Kopač CM), Uslišana sem bila, Baragi (Bogdan Budnik), Krst pri Savici ( Bine šulinov), Samotno bije ura nekje (Montanari). Povratek valemtfraške ekspedicije Bariloche, 25 januarja Menda se je še nebo pripravilo, da sprejme čim lepše valentinske zmago¬ valce. Po dolgem tednu pravega jesen¬ skega deževja, so bariloška jezera spet sijala v najčistejšem azuru in njihove prozorne vode so vabile kopalce, da se ohlade po opoldanski vročini. Šli smo jim nasproti do postaje Avto¬ mobil — Gluha na jezeru Mascardi. Tam smo se srečali. Prvi, ki pade v oči, je črni Ezquerra z divjo brado, da bi se ga človek kar ustrašil. Sonntag je tudi jako kosmat, a svetli lasje ne vzbujajo tako strahotnega vtisa kot črni, Tonček nosi kozjo bradico in Slavec pozneje na¬ glo pogrunta, da naš andinist ižgleda kot Josip Jurčič. Dinko pa se je zjutraj obril. Hoče biti lep, zato ga seveda vsi kolegi zafrkavajo. Izmenjamo pozdrave, popijemo čašo piva potem se odpeljemo v Bariloče. že na vožnji izvemo razne podrobnosti in zadnje vtise odprave iz čil, kjer se je morala ekspedicija po povratku boriti z različnimi težavami. Skoraj mesec dni je šest udeležencev čakalo ob ledeniku sv. Rafaela na ladjo, ki bi jih odpeljala v Aysen, medtem ko so Meiling, Ezque- rra in Hernandez z navadnim čolnom po dolgi odisejadi prispeli v zakotno tiho¬ morsko pristanišče in se tedne dolgo pr%- rekali z zaspanimi kapitani in trmasti¬ mi pristaniškimi oblastmi, ker je izgle- dalo, da ni in ni na razpolago nikakega prometnega sredstva, ki bi spravilo va¬ lentinske zmagovalce nazaj do njiho¬ vega avtomobila v Aysenu. šele ko je dospela vest, da je argentinska vlada dala nalog svojim vojaškim letalom v Patagoniji, da iščejo pogrešano ekspe¬ dicijo, se je brž našel primeren motor¬ ni čoln. Osvojitev sv. Valentina bo v andini- stičnih krogih vsega sveta močno od¬ jeknila. Ekspedicije prof. Reicharta, prof. Heina in čilskega Švicarja Hessa so povzročile, da je najvišja gora pata-' gonškega kontinentalnega ledu zaslovela daleč preko mej Južne Amerike. Vzpon zahteva ne samo izredno sposobnih in drznih ljudi, temveč predpostavlja pred¬ vsem gotovo srečo z vremenom. V tem zadnjem oziru je bila bariloški ekspe¬ diciji usoda naklonjena. '! VA. Pismo jugoslovanskih kafo (Nadaljevanje z 2. strani) sredstev, da bi davke plačali, tedaj jim zaplenijo njihovo zasebno premoženje ali pa celo ves inventar farnih posesti, ka¬ kor se je to zgodilo na Trsatu, v Vo¬ larju, Destiniču, Dragonici in v Nova- liji. V ljubljanski škofiji in v romarskih cerkvah na Brezjah in na Ptujski gori se je dogajalo, da so orgahi oblasti po¬ brali denar, ki je bil plačan za sv. maše. V mnogih cerkvah je prepovedano na¬ birati miloščino. Ljubljanska stolnica je bila kaznovana na 10.000 dinarjev glo¬ be, ker je cerkovnik iz nabiralnika po¬ bral 10 dinarjev, ki jih je neki vernik tam’ položil. V Sloveniji in v drugih po¬ krajinah so cerkvam prepovedali spre¬ jemati darila, ki so jih poslali iz ino¬ zemstva. V začetku leta so ameriški ver¬ niki poslali duhovnikom, redovnikom in semeniščnikom v škofijah Reka, Senj, Krk in Zadar staro obleko, čevlje, mleko In jajčni prah. Te pošiljke so morali vrniti v Združene države, ker so carin¬ ske oblasti terjale plačilo 600.000 dinar¬ jev carine, vsoto, ki je škofije niso mog¬ le plačati. V juliju istega leta so ame¬ riški katoličani poslali moko in olje ško¬ fijam v Senju, na Reki in njenemu veli¬ kemu semenišču. Tudi to pošiljko so mo¬ rali vrniti pošiljatelju, ker ni bilo de¬ narja za previsoko carino in takse. Duhovnike še vedno zapirajo. Prisoja¬ jo jim mnogo višje kazni, kakor pa so sicer v navadi pri naših sodiščih. Tako Iških škofov maršalu Titu so pred nekaj dnevi obsodili na smrt ze¬ lo priljubljenega dekana Karla Gnidov¬ ca v Žužemberku, 75 let starega in to za zločine, ki mu jih očitajo za dobo pod okupacijo. Sedaj je nad 200 duhovnikov v jugo¬ slovanskih zaporih. V teh osmih letih, ko vlada ta režim, je veliko število na¬ šega klera moralo prenašati ponižanja in občutiti ostrost kaznilnic. Med njimi je še danes mostarski škof msgr. Peter Cule, zagrebški nadškof dr. Alojzij Ste- pinac, ki je pod stalnim nadzorstvom, da- si je bil izpuščen iz zaporov; svojih funkcij ne more izvrševati. Ali ni to čudno, da je kler, ki v vseh civiliziranih državah skoraj nikdar ni¬ ma opravka z določbami kazenskega za¬ konika, ravno v naši državi postal tako nepopravljivo zločinski ? Niso redki slučaji, ko duhovnike na¬ padajo z orožjem. V zadnjih sedmih le¬ tih je približno 30 duhovnikov postalo žrtev zased, bili so podlo pomorjeni in nikdar krivci niso bili odkriti ali kazno¬ vani. To zverinstvo je doseglo svoj vi¬ šek v napadu na osebo ljubljanskega škofa msgra Antona Vovka, ki so ga 20 januarja 1952 ob priliki pastirskega obiska na kolodvoru v Novem mestu na¬ padli, polili z bencinom in zažgali. Ako ni tedaj živ zgorel, tedaj je to pripisati edino njegovi osebni hladnokrvnosti. Napadalec na škofa je bil zaradi svoje¬ ga dejanja obsojen na devet dni zapora. Istemu kofu so onemogočili birmovanje in obiske fare, ki so blizu državne me¬ je. Kanonični obisk istega. škofa na Je¬ senicah so proglasili za izzivanje in pri¬ silili so ga, da se je vrnil v Ljubljano, med tem ko je na tisoče vernikov čaka¬ lo njegovega prihoda v cerkvi. Tudi ma¬ riborskemu škofu msgr. Deržečniku so prav tako prepovedali obiskati župnije ob meji. Drugi škofje so nam poročali o enakih ovirah, ki so jih imeli pri obisku svojih župnij. Ob vsaki priliki pokažejo državne oblasti svoj prezir do Cerkve in njenih ustanov. Katoliški episkopat je poslal vladi Jugoslavije s svojih konferenc od 1. 1945 vsaj šest spomenic. Samo en¬ krat je verska komisija pri vladi (19. maja 1950) odgovorila beograjskemu nadškofu, da je bila spomenica “sestav¬ ljena v nemogočem duhu in da zato ne more služiti za temelj za pogajanja med jugoslovansko vlado in jugoslovanskim katoliškim episkopatom.” In to je bilo vse. Vendar sam Bog ve, koliko je bilo poslanih spomenic, prošenj in pritožb, ki so jih posamezni poglavarji škofij po¬ šiljali raznim ministrstvom republiških vlad in drugim podrejenim oblastem, ni¬ so pa nikdar prejeli niti enega odgovo¬ ra. Videti je, da cerkvene oblasti niso vredne vpoštevanja in da je treba Cer¬ kev na vsak način ponižati. Prav tako se postavlja boleče vpra¬ šanje oficielnega pouka o ateizmu, ka¬ kor se to izvaja v šolah in javnem živ¬ ljenju republike. Ateizem je vera reži¬ ma. V sveh državnih šolah ga širijo na sestankih, v tisku in obvezen je za državne uslužbence in pripadnike vojske. Učiteljem in profesorjem je izrečno pre¬ povedano obiskovati cerkve. Učitelji, ki se te prepovedi ne drže, so odpuščeni iz službe. Uradnik, ki pripada katoliški ve¬ ri, nosi na sebi največji madež. Častniki jugoslovanske vojske ne smejo več dati krstiti svojih otrok. Šolske otroke preganjajo, ako so se v nedeljo udeležili službe božje, ali pa tu¬ di sicer kako drugače pokažejo svoje versko čustvovanje. Iz učiteljišč so od¬ slovili učence, ker so izjavili, da veruje¬ jo v Bog-a in ker so ostali zvesti izpol¬ njevanju verskih dolžnosti. Telesne kaz¬ ni so uradno prepovedane. Vkljub temu podeželski učitelji pretepajo učence, ker so se udeleževali verskega nauka v cer¬ kvi. Neki očevidec nam je podal priče¬ vanje, kaj je videl v neki vaški cerkvi dne 8 septembra na dan praznika Roj¬ stva Marijinega: opazil je, kako so se otroci nenadoma začeli skrivati v obla¬ čila svojih staršev kot preplašene ptice. Ko sem sosedu omenil, da bo zadušil otroka, mi je ta rekel: “Ali ne vidite, da so učitelji prišli v cerkev, da bi po¬ brali otroke. Ako opazijo mojega otroka, ga bodo pretepali.” Resnično sem videl po cerkvi hoditi tri učitelje, ki gotovo niso prišli tja, da bi opravljali svoje po¬ božnosti. ŠE NEKAJ VAŽNIH DEJSTEV Da bi izpopolnili dokaz, da v Jugo¬ slaviji ni verske svobode, je treba poda¬ ti nekaj dejstev, ki smo jih razložili že v prejšnjih spomenicah. In tako je tre¬ ba v prvi vrsti omeniti likvidacijo vseh katoliških šol na teritoriju naše republi¬ ke. S potezo peresa so zatrli vse naše srednje, klasične in trgovske šole, zatrli so zavode, ki so oblikovali naše učitelje, naše obrtne in tehnične šole, ljudske šo¬ le, otroške vrtce in domove za najmlaj¬ še. Vsa poslopja teh zavodov so bila za¬ plenjena. Cerkvi so odvzeli pravico, da bi imela svoje verske šole. Ti “verski” zavodi so pripravljali gojence za duhov¬ niški poklic. Toda te šole doživljajo to¬ liko sitnosti, poleg tega pa so zasedene še deloma od vojaških oddelkov, da je redno delo postalo nemogoče. Rekli so nam, da so te šole opuščene samo za¬ časno in da morajo izginiti. Naše učno osebje je gotovo zelo kvalificirano, toda javnopravno niso priznane in naši učenci ne uživajo tistih ugodnosti, kakor jih imajo učenci javnih šol, kakor na primer znižano voznino na železnicah ali pa krajši vojaški rok. Na vsem teritoriju republike so Cer¬ kvi odvzeli vse tiskarne in to brez naj¬ manjše odškodnine. Država nam je čez noč odvzela dvajset velikih tiskarn in založb in je ustavila delovanje časnikar¬ skim in pisateljskim društvom. To je bila za nas neimerna izguba. Ista uredba je uničila istočasno ves katoliški tisk. Nekaj drobnih lističev, ki še lahko tu ali tam izhajajo, je tako omejenih v svoji nakladi, da pač ni mo- (Nadaljevanje na 4. strani) Strem 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. H. 1953 SLOVENCI PO SVETU KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE lahko dobite: V USA: Slovenska pisarna, 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio. V KANADI: G. Franc Košir,. 362 Wellesley Street E., Toronto, Ont. V ANGLIJI: G. Jože Rehberger, 15 Rousbury, Stewartby, Beds. V AVSTRALIJI: Rev. Cloud Okorn ali Rev. Beno Korbič, 45 Vicotria Str., Waverley, N. S. W. Kanada Toronto — središče Slovencev. Toron¬ to je sedaj postalo središče Slovencev v Kanadi. Naši ljudje stalno prihajajo iz drugih delov Kanade v Toronto in s tem nehote pokažejo težnjo po slovenski skupnosti. Mirno lahko trdino, da je se¬ daj vseh Slovencev v Torontu okrog 1.000. Pokazali smo, da smo delavna in varčna narodnostna skupina. Pri vseh delodajalcih uživamo ugled kot dobri in vestni delavci. Tudi gospodarsko se stal¬ no dvigamo. Število slovenskih hiš v Toronto bo kmalu doseglo številko 100. želja velike večine Slovencev je, da pridemo čim prej do lastne slovenske župnijske cerkve v Torontu in do sloven¬ skega prosvetnega doma, ki naj bi bil slovensko kulturno in versko središče Slovencev v Kanadi. Bog daj, da bi se ta naš cilj čimprej uresničil. Srebrna poroka Lojzeta Ambrožiča in njegove gospe. Dne 23. januarja t. 1. sta obhajala g. Lojze Ambrožič in nje¬ gova gospa 25. letnico srečnega zakon¬ skega življenja. Bog jima je dal srečo, da sta prišla z vso svojo družino v Ka¬ nado, kjer sta postala iz trgovcev ka¬ nadska farmarja, kjer sta vsem drugim vzgled vzorne slovenske katoliške dru¬ žine. Bog je blagoslovil njum zakon s sedmimi otroki, z dvema hčerkama in peterimi sinovi. Najstarejša hčerka Helena se je lani poročila z g. ing. Bo¬ SILOVITI AMERIŠKI LETALSKI NAPADI NA KOREJI Na Koreji je pretekli teden prišlo do velikih ameriških letalskih napadov na komunistična živilska in municijska skla¬ dišča. Hudo so bombardirali pristanišče Wonsan, ki so ga obstreljevali tudi z morja. Na suhozemskem bojišču je pri¬ šlo samo do manjših prask. Južnokorejsko pristanišče Pusan je po¬ stalo žrtev velikega požara, ki je uničil skoro eno tretjino mesta. Požar je na¬ stal zaradi majhne eksplozije v nekem municijskem skladišču. žom Golobom. Starejši sin Lojze je v semenišču v Torontu, Matija in Janez sta v službi v Torontu. Oba sta pridna in podjetna in se vsak postavi z lastno kra¬ sno limuzino. Tone tudi pridno študira. Najmlajši pa izgleda, da bo pravi ka¬ nadski farmar in z vso spretnostjo ro¬ kuje s straktorjem, ki je na kanadskih farmah neobhodno potreben. Oče Lojze je zadnje čase nekam bo¬ lehen. Upamo, da mu bo dobri Bog še naklonil zdravja. Mamica gospa Helena je pa skrbna za dom in družino ter prid¬ na kot mravlja. Da je postrežljiva kot. Marta, to dobro vemo Slovenci v Toron¬ tu, ki imamo na farmi pri Ambrožičevih v Malvernu izletno točko, kamor vedno radi zahajamo na oddih. In Ambrožiče- va gospa nam vedno izvrstno postreže. Gospod Lojze pa še vedno, kljub slabe¬ mu zdravju, z veseljem prime za delo za dobrobit Slovencev v Kanadi ter so dragoceni njegovi dobri in pametni na¬ sveti. Posebno navdušen zagovornik je zamisli, da bi Slovenci v Torontu prišli čim prej do lastne slovenske cerkve. Slavljencema ob srebrni poroki vsi iskreno želimo, da bi obhajala še zlato poroko in prosimo Boga, da bi jima ohra¬ nil zdravje in ju s svojim blagoslovom spremljal še naprej na njuni življenski poti. — Tem čestitkam in željam se pri¬ družuje tudi “Svobodna Slovenija”! Marsihda še ne ve... . . .da je potniški letalski pro¬ met v preteklem letu zahteval procentualno manj žrtev, kakor v l. 1951. Lansko leto se je prevozi¬ lo z letali po vsem svetu U50 mili¬ jonov potnikov ter se je od teh u- bilo samo 0.38 %, medtem ko se je l. 1951 vozilo 350 milijonov pot¬ nikov z letali in se jih ubilo 1.3%. .. .da so statistike tudi pokaza¬ le, da korejska vojska ni najne¬ varnejšozadeva za Amerikance. V zadnjih dveh mesecih lanskega leta je namreč na Koreji padlo 892 ameriških vojakov, samo v tednu med božičem in novim letom pa je v USA radi prometnih ne¬ sreč umrlo 978 oseb. .. .da tehnični in kemični stro- IZ SEDANJIH ČASOV A: Kakšna je razlika med Titovino in tramvajem ? ” B: Nobena. S Titovino je tako kot s tramvajem; večina jih sedi. Kateri sto¬ je, se jim pa kolena tresejo. NA PUSTNO NEDELJO, 8. FEBRUARJA, PRIDITE VS.I NA MORON! Hladna senca, prijetna družba, pijača, potice, krofi, torte, igre itd., f kot je primerno za pustno veselje. jj Ob 17. uri pa priredi SFZ | FINALE V O m M © J K 8 l med zmagovalnimi trojkami. Vsi iskreno vabljeni! Občni zbor Slov. izseljenskega odra V nedeljo, 28. dec. 1952 se je vršil v prostorih Kat. delavske organizacije v Liniersu občni zbor Slov. izseljenskega odra. Skoro stoodstotna udeležba je bi¬ la dokaz, da je članstvo s polnim zani¬ manjem sledilo delu svoje organizacije. Iz poročil odbornikov je razvidno, da je SIO v pretekli dobi dobro napredoval. Zlasti razveseljiv je porast članstva — v teku svojega obstoja je ravno v lanski poslovni dobi članski imenik dosegel najvišjo številko. Od predlaganih kandi¬ datnih list je pri volitvah dobila večino lista, ki jo je predlagal stari odbor. Novi odbor sestavljajo naslednji člani: Predsednik Izidor Kastrevc, podpred¬ sednik Ivan Kopač, tajnik Ivan Oven, blagajnik Karel Svetlin, igralski vodja Franci Haložan, tehnični vodja Peter Kastrevc, gospodar Janez Janežič, arhi¬ var Tone Poljšak, propaganda Jože Ja¬ voršek. Nadzorni odbor in razsodišče sestavljajo: Franc Klemenc, Anica Brez¬ nik, Anica Ambrožič, Andrej Krošelj in Ivan Zupanc. Kot duhovni vodja je tudi za bodoče še ostal g. Janez Kalan. Novi odbor si je postavil za cilj dograditi lastno organizacijo, pritegniti nove člane, zlasti mlajše moči, ki imajo veselje delati na odrsko-prosvetnem polju. Posebno bo odbor skušal upošte¬ vati želje občinstva, da bo na odru lah¬ ko videlo pred vsem domača slovenska dela. kovnjaki, ki so v USA iznašli tri¬ dimenzionalni kino — imenuje se cinerama, — kjer v zatemnjeni dvorani predvajajo na vbočenem platnu iz treh projektorjev film in s tem proizvajajo optično pre¬ varo, ki prikaže predmete na plat¬ nu plastično, dokončujejo nov po¬ skus za te vrste kinopredstave s tem, da bodo dodali filmu še vonj, ki spada k prizoru. ...da je rekord neprestanega igranja na klavir pretekli ponede¬ ljek dosegel Francoz Robert Ser- gil, ki je igral skupaj 232 ur ali več kot devet dni. Prejšnji rekord je imel Nemec Heinz Ernest z 227 urami neprestanega igranja. Razpošiljajo podjetje "JADRAN" 25 de Mayo 140, piso 2, of. 15 T. E. 34-8661; 33-7294 Uradne ure: od 9. — 13. ure i od 15. — 19. ure Odpošilja vse vrste paketov. Preskr¬ bimo dovoljenja za odpošiljatev do¬ voljenih stvari iz Argentine, dviga¬ mo dovoljenja za staro blago in pre¬ skrbimo dezinfekcijo. Iz Trsta odpo¬ šiljamo vse vrste blaga po znižanih cenah. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. B. As. Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je dne 19. de¬ cembra 1952 v 70. letu starosti na Vel. Riglju pri Toplicah po krat¬ kem trpljenju previdena s svetimi zakramenti za vedno zapustila ter se preselila v lepše in boljše življenje naša ljubljena mama, stara mama gospa MAMIŠ A POGLAJEN Priporočamo jo v molitev! Žalujoče družine Poglajen in Železnikar v Bs. Airesu Poglajen na Vel. Riglju in Malej - Kvas v Slov. Javorniku Pravira p®sv@t©vsal'3?i - ©a "Svfflk Slovenije” Dopust hišnih poslov Vprašanje: Nad leto dni sem že v službi kot kuharica. Ali imam pravico do dopusta? Koliko dni traja dopust in kakšna plača mi pripada v času dopu¬ sta? Odgovor: Z dekretom z dne 1. avgu¬ sta 1949 je bila dana hišnim poslom (ku¬ haricam, služkinjam, sobaricam itd.) v privatnem gospodinjstvu pravica do pla¬ čanega letnega dopusta. Ta dopust traja 10 zaporednih dni ne glede na to, koliko let je posel že v službi. Hišni posel ima pravico do desetdnevne plače v denarju, nima pa pravice zahtevati odškodnine za hrano in stanovanje in za druge ugod¬ nosti, ki jih prejema v naravi od delo¬ dajalca. OBVlFSTVI,A Drugi socialni dan bo letos v nedeljo, 28. junija. Stalni odbor, ki pripravlja te dneve, vljudno prosi vsa društva, naj na omenjeno nedeljo ne organizirajo no¬ bene prireditve, da bi bil tako vsem o- mogočen obisk socialnega dne. Stalni odbor za soc. dneve. V soboto 14. februarja 1953 bo slovesna otvoritev nove restavracije na TURJAKU Lepo povabljeni vsi! Avenida Presidente Peron 505 Villa Progreso Ali res me zmoremo? Naše Društvo Slovencev potre¬ buje vsak mesec sproti denar za društvene potrebe in namene. Prav tako kakor jaz ali ti ali kdor¬ koli izmed nas za svoje potrebe. Zakaj tega ne upoštevamo? Mno¬ gi tako radi odlagajo od meseca do meseca. Saj je lažje plačati spro¬ ti vsak mesec majhen znesek, ka¬ kor ob koncu leta veliko vsoto. Ali res ne moremo pričeti z red¬ nim mesečnim plačevanjem člana¬ rine? Vsak izmed nas je prepričan, da zmoremo, če hočemo. Kaj boš storil ti? FRIZERSKI SALON VENA vljudno sporoča svojim cenjenim strankam, da bo zaradi počitnic salon zaprt od 15. februarja do 1. marca t. 1. Cenjenim strankam se toplo priporoča po tem času za na- dalnji obisk. Najnovejša trajna ondulacija "Frio", kakor tudi vsa v našo stroko spadajoča dela izvršujem po želji svojih strank. Frizerski FRIZERSKI SALON VENA Ersilla 6120 — Capital Od Liniersa s kolektivom 217 do Calle Acassuso 10 minut vožnje. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sanferla y Papeleria SANTA MIA Victor Martinez 39 - Buenos Aires POSREDUJEMO POŠILJANJE DARILNIH PAKETOV V DOMOVINO ^ W €ASA B0YU” — arama in zlatarna OLAZABAL 2336 pol kvadre od Cabilda 2300 Tel. 76 - 9160 KAKOVOST — naših ur, zlatnine in nakita je priznana podlaga za SOLIDNOST — ki je največje poroštvo za vse blago, ker je njega CENENOST vedno najboljše priporočilo za vse nakupe. tč’ VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE — hitro in zanesljivo. * n Pism© jugoslovanskih kalo (Nadaljevanje s 3. strani) goče govoriti o katoliškem tisku. To je vse, kar nam je ostalo od katoliškega tiska, ki je bil včasih *tako močan, saj smo imeli pred vojno 153 katoliških li¬ stov. Nalagajo nam davke in zaplembe in to celo za te majhne liste. Naročajo, da moramo objavljati članke, ki so že bili objavljeni v vladnem tisku, objav¬ ljati moramo dele iz uradnih govorov, tako da ostane komaj kaj prostora za obvestila vernikom. Zagrebški list “Gore Srca” je bil pred kratkim kaznovan z globo 90.000 dinarjev, ker je objavil brez komentarja govor proti veri, ki ga je imel v Sl. Brodu minister Vinko Krstu- lovič. Tista številka lista, ki je objavila apostolsko pismo Sacro Vegente Anno ruskim narodom, je bila zaplenjena. U- rednik lista M. F. Grandler je bil obso¬ jen na šest mesecev zapora, ker je obja¬ vil članek o ateističnih šolah. Danes ta list ne more izhajati in ne bo izšel, do¬ kler se državna oblast ne bo prepričala, da je njegovo izhajanje bolj koristno državi kot pa veri. Naš tisk je zatiran ali pa zatrt, med tem ko lahko monopi- lizirani državni tisk iz dneva v dan na¬ pada cerkev, škofe, smeši vero, ponare¬ ja dejstva, se norčuje iz verskih oseb¬ nosti in verskih opravil. Kar pa nas naj¬ bolj boli, gospod maršal, je, da tako sovražno in zlobno napadajo osebo sv. očeta, ki je vrhovni poglavar naše Cer¬ kve in Kristusov namestnik na zemlji. 'iških ikdof maršalu Tilu Še enkrat omenjamo prepoved in lik¬ vidacijo ženskih kongregacij v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, prepoved sleher¬ nega verskega združevanja in sleher¬ ne oblike organiziranega katoliškega življenja. Ko so nacionalizirali cerkveno imovino, niso niti spoštovali zakonov, ki jih je sedanji režim uvedel. To podajamo v vednost, ne da bi temu pripisovali po¬ sebno važnost. Vsa ta dejstva dokazujejo, da v Jugo¬ slaviji ni verske svobode, ni svobode ve¬ sti in da je katoliška Cerkev hudo ogro¬ žena v svojih bistvenih svoboščinah in življenjskih pravicah. V tej spomenici ne moremo navajati vseh podrobnosti. Toda pripravljeni smo nuditi podrobno gradivo za vse trditve v tej spomenici. Naj nam bo dovoljeno zbrati vse dokaze in jih objaviti. ALI JE MOŽEN SPORAZUM MED CERKVIJO IN DRŽAVO? Ni težko sedaj odgovoriti na to vpra¬ šanje. Ako terja kdo od Cerkve, da naj se zaradi ljubega miru in zaradi prija¬ teljskega sodelovanja z državnimi ob¬ lastmi odreče svojim bistvenim pravi¬ cam in temeljem, tedaj je vsak spora¬ zum nemogoč. V vseh stoletjih Cerkev nikdar ni pristala na brezpogojno kapi¬ tulacijo in tega tudi danes ne bo stori¬ la. Ako kdo zahteva od Cerkve, da naj prizna sedanje stanje v državi Jugosla¬ viji kot zakonito in da naj to potrdi s konkordatom, tedaj bi se to reklo za¬ htevati od Cerkve, da naj sama podpiše svojo smrtno obsodbo. Cerkev je v Ju¬ goslaviji vedno pripravljena pogajati se in dajati koncesije, venfiar pod pogojem, da je priznan njen moralni in juridični statut, pri tem pa se ji zagotove njene nujne pravice in to po njeni naravi in cilju, ki ga ima. To pomeni: ako želi država resnično iskreno razmerje s Cer¬ kvijo, tedaj mora ukiniti vse odbijajoče krivice, katerim so vsak dan izpostav¬ ljeni naši cerkveni voditelji in cerkvene ustanove. Preganjanje, ki se je začelo pod sedanjim režimom v Jugoslaviji, mora nehati. Dosedaj je episkopat iz dneva v dan trdneje prihajal, do prepričanja, da se v Jugoslaviji metodično pripravlja po¬ polno uničenje vere. Ta metoda pa se razvija po etapah. Nekaj jih bilo že iz¬ vršenih. Sedaj smo najbrž pred predzad¬ njo etapo. Borbeni ateizem je sedaj pred vratmi naših cerkva. Pripravlja se, da bi oskrunil zadnje pribežališče verske svobode. Civilne oblasti mislijo najbrž, da bilo dobro sredstvo za sporazum med Cerkvi¬ jo in državo ustanavljanje sindikatov za duhovnike. Ti sindikati že obstojajo in to brez pristojnega dovoljenja pri¬ stojnih škofov in sicer v Sloveniji, Istri, Bosni in Hercegovini. Prepričani smo, da ti sindikati ne izpolnjujejo glavnih pogojev, da bi izpolnili to veliko nalogo. Ustanovitev teh sindikatov je bila odre¬ jena od režima. Način dela teh sindi¬ katov in navodila, ki jih prejemajo od oblasti, nas prepričujejo, da morajo ti sindikati duhovnikov po namerah svo¬ jih pokroviteljev postopoma oslabiti di¬ sciplino hudovnikov in versko življenje, ne pa da hi uredili razmerje med Cer¬ kvijo in državo. Če se terja od škofov, da naj prizna¬ jo te sindikate, tedaj morajo biti njih pravila v skladu s pravicami Cerkve in cerkvena oblast mora biti sposobna nad¬ zirati vse njih delo. Samo pod temi po¬ goji bi episkopat mogel vzeti v pretres priznanje teh duhovniških sindikatov. NAŠA ZADNJA BESEDA Katoliški episkopat je vedno delal v popolni lojalnosti do civilnega reda. že¬ limo ohraniti to jasno stališče. Mi nismo revolucionarji. Nasprotno, mi ljubimo lojalno svojo domovino in mi zahtevamo od duhovnikov in vernikov, da naj z dobrimi očmi gledajo na vse, kar je po¬ zitivno v socialnem redu in sedanji po¬ litiki. Skupno z našimi verniki želimo nedotakljvost naših meja in pripravlje¬ ni smo na vse žrtve za resnični dobro¬ bit in napredek naše domovine. Toda nikdo ne more pričakovati od nas, da naj aktivno sodelujemo v politiki. Poli¬ tiko in odgovornost, ki izvira iz nje, prepuščamo tistim, ki so poklicani za to, da jo nosijo. Zanimali se bomo samo za versko in duhovno plat našega socialne¬ ga življenja. Tu je naše polje in nikdo nam ne bo mogel preprečiti, da mu ne bi posvečali vseh svojih sil. Ne zahtevamo nobenih predpravic. Zadovoljni bomo, če se nam dodeli, kar nam pripada po božjem in človeškem pravu. Ne zadostuje nam samo svoboda cerkvenih opravil, ampak potrebne so nam tudi svoboščine, bi so vključene v resnično svobodo vere in vesti: to so svo¬ boščine verskih šol, svoboda za kato¬ liški tisk, svoboda za verske organizaci¬ je in pravica razpolagati z materialnimi sredstvi, ki so zato nujno potrebne. Teh materialnih sredstev pa ne želimo preje¬ mati od države. Ljudstvo nam bo dalo vse to, kajti ljudstvo veruje v svojo Cer¬ kev in ker ljudstvo ljubi svojo vero. Ako državne oblasti priznajo ta nače¬ la, tedaj sm 0 mi, jugoslovanski katoli¬ ški škofje, prepričani, da ne bo več na¬ petosti med državo in Cerkvijo v Jugo¬ slaviji. Prepričani smo celo, da bodo taki odnosi postali celo odlično koristni za obe strani. To je naš cilj, ki ga imamo pred očmi in za katerega se splača kaj žrtvovati. To spomenico, naslavljamo mi, jugo¬ slovanski katoliški škofje, na Vas, go¬ spod maršal, kot najvišjega poglavarja naše narodne skupnosti. Izdelali smo jo v Zagrebu na naši plenarni konferen¬ ci, s trdnim upanjem, da jo boste vzeli v pretres in da bo našla pri Vas razume¬ vanje, ki ga zasluži. Izvolite sprejeti, gospod maršal, izra¬ ze našega visokega spoštovanja. Zagreb, dne 25. septembra 1952. (Sledijo podpisi 20 škofov, ki so bili navzoči).