c Mladina hoj
list je
MLADA KOROŠKA
letnik v
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
DUNAJ, V SOBOTO, 22. IV. 1950
Koroška deželna vlada prepovedala javno zbirko za postavitev spomenika padli partizanom v Želoznl Kapli
Celovec, 19. aprila. — Kakor smo v nagem listu že poročali, se je Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške odločila, da postavi 120 tim padlim partizanom, ki so pokopani v železni Kapli', dostojen spomenik in se jim na ta način oddolži za njihovo veliko in plemenito žrtev. Odkritje tega spomenika je Zveza predvidela za mesec april letos. Za kritje stroškov je nameravala izvesti javno zbiralno akcijo in zaprosila za tozadevno dovoljenje pri deželni vladi. Koroška deželna vlada pa, kakor vedno, je tudi tokrat pokazala svoje pravo lice in prošnjo Zveze bivših partizanov odklonila. S tem je ponovno pokazala svoj sovražen in šovinističen odnos do slovenskih žrtev fašizma, do slovenskih partizanov, ki so se edini na ozemlju tretjega rajha uprli) fašističnemu nasilju.
Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške je proti temu odločno protestirala. V pismu, ki ga je danes poslala ravnatelju deželnih uradov je rečeno:
Koroška deželna vlada je po Vašem pisanju štev. 708-1/50 z dne 6. aprila 1950 sklenila, da našo prošnjo za javno zbirko za postavitev spomenika padlim partizanom v Železni Kapli zavrne, ker sme zbirke dovoliti načelno samo za splošne koristi in ljudstvo z zbirkami ne sme biti premočno obremenjeno.
Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške odločno protestira proti tej negativni rešitvi in se sklicuje pri tem na zakon, ki obravnava ureditev javnih zbirk (LGBI 6/1949 vom 4. 1. 1949), ki izrecno dovoljuje možnost zbirke, če za njo obstoja javna potreba in sta zajamčeni njena smotrna izvedba in neoporečna uporaba zneska zbirke. Vse to je v tem primeru dano.
Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške se je odločila za postavitev spomenika padlim partizanom v železni Kapli le na izrecno in
Organizacija jugoslovanskih izseljencev v Franclji ndprla svoje prostore
V organizaciji ,,Bratstvo - enotnost" združeni jugoslovanski izseljenci v Franciji so pred dnevi v Parizu slovesno odprli prostore svojega društva. S slavnosti so izseljenci poslali pozdravno pismo uiaršalu Titu, v katerem je med drugim rečeno:
,,Sporočamo Vam, da smo jugoslovanski izseljenci v Franciji kljub Poskusom raznih reakcionarnih krosov na zapadli in kljub sramotni kampanji, ki jo proti naši social is tič-hi domovini vodi Sovjetska zveza s svojimi sateliti, danes bolj kot kdaj koli v našem društvu ,,Bratstvo — enotnost11 združeni v borbi, da bi resnica o naši socialistični domovini prodrla do vseh naših izseljen-°ev in med najširše francoske množice.
splošno željo slovenskega koroškega ljudstva, ki smatra za svojo dolžnost, da se oddolži svojim sinovom, ki so dali svoja življenja v borbi proti fašizmu za lepšo bodočnost slovenskega naroda na Koroškem, mislimo, da je s tem dovolj prepričljivo utemeljena javna potreba po zbirki. Da bo Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške to zbirko tudi v to svrho porabila, dokazujejo že postavljeni partizanski spomeniki, ki jih je Zveza v izvajanju svojih pravil postavila v čast svojim padlim tovarišem.
Kar tiče v zadevnem zakonu omenjenih vzrokov za prepoved zbirke, pa ugotavljamo, da noben teh vzrokov ne upravičuje odklonitve naše prošnje. Prav tako pa tudi ne drži vzrok, ki ga navaja koroška deželna
vlada v svoji prepovedi, da bi bilo prebivalstvo s to zbirko premočno obremenjeno.
Dokler ima koroška deželna vlada v svojem proračunu postavke več stotisočev šilingov ljudskega premoženja za proslave 10. oktobra, ki so od nekdaj netile le sovraštvo do koroških Slovencev in dajale vse-nemškim šovinističnim hujskačem pobudo in možnost za rovarjenje proti domačemu slovenskemu ljudstvu, tako dolgo Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške tega vzroka ne more priznati in odjočno zahteva, da koroška deželna vlada prekliče svojo prepoved zbirke za spomenik padlim partizanom in ugodi njeni prošnji za javno zbirko za postavitev partizanskega spomenika.
ŠTEV. 29 (302)
Nov napad na sedež DFS v Italiji
§e ni dolgo od tega, ko so šovinistični nestrpneži vrgli strelivo v hišo, kjer je sedež demokratičnih organizacij v Trstu. In že spet poročajo iz št. Petra ob Nadiži v Benečiji, da so v noči na 16. april izvršili fašistični elementi napad na sedež Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Napadalci so vlomili vhodna vrata v hišo, kjer so prostori DFS, ker pa so jih pri njihovem zločinskem dejanju zalotili prebivalci sosednih poslopij, so iskali rešitve v begu.
Kakor poročajo iz št. Petra, je dobil lastnik hiše, v kateri se nahaja sedež DFS, tri dni pred nočnim napadom anonimno pismo, kjer mu grozijo s smrtjo, ako sedeža DFS ne bo vrgel na cesto.
Brez dvoma je to nov primer, kam privede šovinistična in iredentistična gonja italijanske reakcije, ki namesto, da bi kaznovala, le šc podpihuje fašistične zločince v njihovem pobalinskem početju.
Neznani vrgli bombo v slovenski dijaški dom v Trstu
V noči na 17. april so neznani zločinci vrgli ročno bombo v slovenski dijaški dom v Via Buonaro-te, ki je padla na dvorišče poslopja, samo nekaj metrov od dvorane, kjer spijo dijaki. Po srečnem naključju je napravila samo materialno ško-. do.
In napad na urednika »Primorskega dnevnika"
Zadnjo nedeljo ob 20.30 uri sta v prostorih tiskarne v Via Monteni urednika listov ,,Unita“ in ,,I1 La-voratore“ Pandulo, in Kolene napadla urednika ,,Primorskega dnev-nika“ Albina Bubniča. Pandulo, ki je v ,,Unita“ objavljal obrekovalne članke o položaju v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja, je prizadejal uredniku več poškodb.
Ni treba še posebej poudarjati, da pomeni ta napad izbruh nebrzdane gonje kominformskih agentov, ki v svojem sovraštvu do vseh, ki nočejo slepo slediti njihovi revizionistični politiki, ne poznajo nobenih mej.
Delo mednarodnega sklada za pomoli otrokom
Jugoslavija, Brazilija, Francija, Indija in Turčija so komisiji za socialne zadeve pri Organizaciji Združenih narodov predložile skupno resolucijo, V katerii zahtevajo nadaljnje delovanje mednarodnega sklada za pomoč otrokom. V resoluciji poudarjajo uspehe, ki jih je ta ustanova doslej dosegla pri izboljšanju položaja otrok v svetu ter nakazuje nove naloge, pred katerimi se nahaja otročji sklad.
V resoluciji zahtevajo tudi"”čhn tesnejše sodelovanje mednarodnega otročjega sklada z vsemi otročjimi ustanovami.
Bruselj. — Delegacije belgijske Zveze za obrambo miru, Zveze žena in mladine so pri županu v Ost-ende protestirale proti raztovarjanju ameriškega orožja.
Ljudstvo jugoslovanske cone STO-ja je glasovalo za ljudsko oblast
Mogočna zmaga Slovensko-italijanske ljudske fronte
Po poročilih volivne komisije za jugoslovansko cono tržaškega ozemlja se je nedeljskih volitev v ljudske odbore od 4-2.064 volivnili upravičencev udeležilo 37.963 volivcev ali 90,39 %. Od teh je bilo za Slovensko - italijansko ljudsko fronto oddanih 33.943 glasov, to je 89,29 % vseh oddanih glasoV. Socialistična stranka cone ,,B“ je dobila 414 glasov ali 1,7 %, Krščanskosocialna skupina pa 278 glasov ali 1,14 % vseli oddanih glasov.
Zmaga ljudske oblasti v jugoslovanski coni postane še bolj pomembna, če pomislimo, s kakšnimi sredstvi so italijanski iredentisti skušali preprečiti udeležbo na volitvah. Pred volitvami so vodili sistematično gonjo proti volitvam in prebivalstvu grozili z nasiljem, ako bo šlo na volitve. Tako so nekaj dni pred volitvami začele iredentistične organizacije — med njimi tudi Vidalijevi kominformisti — z razpošiljanjem anonimnih pisem na prebivalce, predvsem Italijanom, v katerih so grozili, da bo prebivalstvo udeležbo na volitvah plačalo z življenjem.
Podobno kampanjo je razvil tudi tako imenovani ,,istrski odbor narodne osvoboditve", katerega agenti so po direktivah iz Trsta hodili od hiše do hiše ter grozili prebivalcem — predvsem Italijanom —, da bodo, ko bo jugoslovanska cona priključena Italiji, postavljeni pred sodišče in internirani v koncentracijskih taboriščih, ako se drznejo udeležiti se volitev. Celo na dan volitev samih niso prenehali z zastraševalnimi metodami in so do zadnjega skušali odvrniti ljudstvo od tega, da hi se udeležilo volitev. Ker jim pa to ni uspelo, so se zatekli k zadnjemu sredstvu ter grozili, da so italijanske čete vkorakale v Trst in so že na jugoslovanski meji.
Kljub vsem prizadevanjem pa jim ni uspelo, preprečiti zmago ljudske oblasti, nasprotno, prebivalstvo jugoslovanske cone je z udeležbo na volitvah odgovorilo vsem klevetnikom, šovinistom in iredentistom, da hoče ljudsko oblast; Slovenci Hrvati in Italijani so glasovali za program Ljudske fronte, za ljudsko demokracijo.
VABILO NA
POKRAJINSKI ZBOR
ZVE7E BIVŠIH PARTIZANOV SLOV. KOROŠKE
ki bo v ned tl jo, dne 30. aprila 1950 ob 9. uri v gostilni Roth v Celovcu, Pfarrhofgasse 8. Po zboru bo odlikovanje biviih borcev NOV.
Delegatje, odzovite se povabilu polnoltevllno.
Smrt fašizmu — svobodo narodu I
Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške - Glavni odbor
Občinska uprava je stvar vseh občanov
V Nemčiji spet prepevajo na cistično himno
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
e »b<3sm
I«... SPZ naznanja Mj
Ivino-predstave, v katerih se bo predvajal jugoslovanski umetniški film „To ljudstvo l>o živelo11, bodo
v št- Jakobu, petek, dne 28. IV. 1950, ob 19,30 uri;
v železni Kapli, nedeljo, dne 30. aprila 1950, ob 11. uri;
v Borovljah, ponedeljek, dne 1. maja 1950, ob 14. uri;
v Pliberku, torek, dne 2. maja 1950, ob 20. uri in
v Vrbi, četrtek, dne 4. maja 1950, ob 18.30 uri.
poročamo slehernemu slovenskemu delovnemu človeku in onemogočene bodo vse manipulacije z občinskim, t. j. ljudskim denarjem, kar smo v zadnjih letih le prečestokrat doživljali, s tem bodo tudi že iz vsega početka odpravljeni vsi nedostatki v občinski upravi, nemogoče bo, da bi bil kateri koli občan zaradi svoje narodne pripadnosti zapostavljen, skratka, v občini bo red. če bomo odbornike in župane redno kontrolirali, bomo tudi videli, kdo je za ljudstvo in dela izključno le v njegovo dobro in kdo ne ter v takih primerili lahko povedali svoje. Kontrola pa mora biti, in v tem primeru kontrolira in mora kontrolirati ljudstvo, kateremu edinemu so župan in odborniki za svoje delo odgovorni.
priče, kako si podobni elementi želijo nazaj tistih časov, da bi spet lahko zavladali nad drugimi narodi. Nismo ;samo enkrat slišali, da so VdU-jevci v svoji navdušenosti prepevali nacistične pesmi in tako obujali spomine na dobo, ko so lahko javno in v uniformi slavili svojega boga „Fuhrerja“ in kljukasti križ-Poziv dr. Adenauerja na prepevanje nacistične himne moremo smatrati samo za navadno provokacijo demokratične javnosti in izzivanje žrtev nacističnega nasilja, ki niso trpele in umirale za to, da bi komaj pet let po končani vojni že spet prepevali zasovražene nacistične pesmi ter tako slavili spomin na največji zločin v zgodovini človeštva, katerega rane še vedno niso zaceljene. Naloga in dolžnost demokratičnih množic je, da obračunajo s takimi provokatorji in izzi-vači ter končno enkrat uresničijo tisto, za kar so v zadnji vojni milijoni prelivali kri.
Danes hočemo v Slovenskemu vestniku spregovoriti par besedi o občinski upravi, o sejali občinskih odborov, občinskih proračunih, občinskem premoženju, skratka o stvareh, ki morajo zanimati slehernega občana.
Zdaj, ko smo po 18 letih spet imeli priložnost, da smo izvolili nova občinska zastopstva, imamo tudi pravico in dolžnost, da tiste može, ki smo jim na občinskih volitvah dali svoje zaupanje, kontroliramo, da predvsem nadziramo njihovo delo, ki mora biti izključno v korist nas občanov. Tu morajo izginiti vsa strankarska nasprotja, vsi osebni interesi ali interesi posameznih strank, odločati morajo izključno le skupne koristi vseli občanov, ne glede n,a narodnost, strankarsko pripadnost, versko prepričanje, poklic ali stan. 'Občinska uprava ni stvar posameznikov, posameznih strank, temveč stvar vseh občanov, tako revnega kočarja, najemnika in delavca 'kakor (premožnega kmeta ali obrtnika.
Po končanih županskih volitvah se v zadnjih tednih občinski odbori v posameznih lobčinah sestgjajo k svojim prvim sejam, na katerih obravnavajo najrazličnejša vprašanja, kakor občinske proračune itd. Kaj je tu naloga občanov, volivcev? Njihova naloga je, da se kot poslušalci udeležijo sej občinskih odborov in tam poslušajo, kako odborniki, ki sofjih sami izvolili in postavili na ta mesta, zastopajo njihove koristi, potrebe in zahteve. To pravico ima sleherni občan, zakaj seje občinskih odborov so javne! Tako določa tozadevni zakon. (Samo v posebnih slučajih, nikakor pa ne takrat, kadar je na dnevnem redu razprava o računih in proračunih občine, občinskih ustanov, podjetij, obratov in podobno, občinski odbor na predlog župana ali treh odbornikov lahko določi, da so seje tajne). Na ta način, da se bomo kot poslušalci udeležili sej občinskih odborov, bomo najlažje kontrolirali delo odbornikov in takoj na licu mesta lahko ugotovili, kateri odborniki zlorabljajo zaupanje svojih volivcev in kateri' svojo nalogo vestno izpolnjujejo. S tem bomo imeli tudi možnost, da bomo tiste odbornike, ki ne odgovarjajo, ki ne delajo prav, klicali na odgovornost, zakaj za svoje delo odgovarjajo izključno nam, svojim volivcem.
Poleg tega ima po zakonu vsak občan tudi pravico, da si ogleda zapisnike vseh tistih občinskih sej, ki so bile javne in tako kontrolira izvajanje sprejetih sklepov.
Občinsko premoženje, ki je seve last skupnosti vseh občanov, je vprašanje zase. Le prečestokrat se je v zadnjih letih dogajalo, da so posamezniki z njim ravn,ali po mili volji in ga zlorabljali na ta ali oni način. Take nedostatke, kjer koli so bili in so še, je seve treba že iz vsega početka odpraviti. Tudi v tem vprašanju imajo volivci pravico, da vsaj indirektno soodločajo. Občina mora voditi točen seznam o vsem svojem premoženju in ga sproti izpopolnjevati. T,a seznam je v občinski pisarni in vsak občan, vsak volivec, ima pravico, da si ga ogleda. Če se bomo te svoje, zakonsko zajamčene pravice poslužili, kar je tudi naša dolžnost, bomo že iz vsega početka preprečili vsakršno manipulacijo z občinskim premoženjem, ki je naša skupna last.
Zakon nadalje določa, da mora župan predložiti občinskemu odboru v proučitev in odobritev pregled letnih dohodkov in Izdatkov, in to najkasneje dva meseca po poteku upravnega leta. Letni obračun, t. j. pregled letnih dohodkov in izdatkov, mora biti najmanj skozi dva tedna vsakomur na vpogled in sicer
še prej, predno občinski odbor na svoji seji o tem razpravlja. Občina mora točno razglasiti, od- kdaj in do kdaj je letni obračun na vpogled in sicer tako kakor je v dotični občini običajno.
Isto je z občinskim proračunom.
Osnutek letnega proračuna mora biti prav tako najmanj dva tedna vsakomur na vpogled in to tudi prej, predno občinski odbor o njem razpravlja in ga odobri. Tudi čas, kdaj je na vpogled osnutek občinskega proračuna, moj-a občina točno in pravočasno razglasiti.
Občinski denar je jasno denar nas vseh. Zato je tudi naša dolžnost, da budno pazimo, da se bo ta denar uporabljal izključno v. našo skupno korist. Oglejmo si letne obračune, preglejmo osnutke občinskih proračunov, kadar je to pač aktualno in če opazimo nedostatke, jasno in odločno povejmo svoje mnenje. To ni samo naša pravica, temveč tudi naša dolžnost!
Ko ravno govorimo o občinskih proračunih, hočemo opozoriti še na nekaj, kar je predvsem važno zta naše zastopnike v občinskih odborih. Kakor je razvidno iz različnih poročil s terena, se nekateri občinski odbori trenutno borijo s sestavljanjem letnegg. proračuna. Zvedeli smo, da so občine baje dobile od nadrejene oblasti navodilo, da v proračunu za tekoče leto postavijo tudi gotovo vsoto za proslavo 30.
Pretekle dni je bival zvezni kancler Zapadne Nemčije dr. Adenauer prvič na ,,državnem obisku “ v Berlinu. Na zborovanju v palači ,,Titania“ je pred 2000 udeleženci, med njimi nemški politiki in zapad-ni mestni poveljniki, pozval zasedbene sile, da privedejo nemško vprašanje do čimprejšnje rešitve. Govoril je tudi socialdemokratski župan Zapadnega Berlina profesor Ernst Reuter, ki je poudaril, da Berlinčanom ni treba več dokazovati, da so vredni, sodelovati v evropski zvezi. Nikjer v Evropi niso svobodo tako odločno branili kot pa prav v Berlinu. Župan Reuter je končal svoj govor: Osvobodili smo sami sebe in osvobodili bom tudi vzhodne Nemce.
Na zborovanju pa je prišlo do nepričakovanega dogodka, ko je zvezni kancler dr. Adenauer ob koncu govora zahteval, da igrajo himno ,,Deutschland, Deutschland iiber alles“. S tem naj hi, kakor je dr. Adenauer poudaril, izpričali, da so Nemci ,,enoten, svoboden in miroljuben narod11. In n)avzoči so res pokazali, da so „miroljuben11 narod, ko so se dvignili in pričeli z navdušenjem prepevati nacistično himno, medtem ko so zapadni mestni poveljniki obsedeli in je predsednik berlinskih socialdemokratov Franc Neuman v spremstvu vodil-
Kakor izvemo od beljaške mestne uprave, bo v času od 22. do 30. julija 1950 v Beljaku razstava obrtniških, industrijskih, trgovinskih in gospodarskih izdelkov in pridelkov. Razstava bo imela mednaroden pomen, ker so udeležbo prijavili tudi Videm, Gorica, Svobodno tržaško ozemlje in, kar je posebnega pomena, Ljudska republika Slovenija.
Za letošnjo razstavo bodo na razpolago poslopja obrtniške in me-
obletnice koroškega plebiscita 10. oktobra 1920. Konkretno vemo to iz libuške občine, kjer je župan pri posvetovanju o proračunu predlagal tudi gotovo vsoto za plebiscitno proslavo. Slovenski odborniki so bili tu na mestu in so s svojim odločnim nastopom uspeli, da je odbor županov predlog odklonil.
Pri tem opozarjamo vse slovenske zastopnike v občinah kakor tudi vse zavedne slovenske delovne ljudi, da nikakor ne dopustijo, da hi se njihov, krvavo pridelaj)i denar zlorabljal na tako nesramen način, da hi se z njim financirale šo-vinistično-hujskaške in proti koroškim Slovencem naperjene prireditve, kakor je plebiscitna proslava. Pokažimo šovinističnim hujskačem, da ljudstvo ne bo več dopuščalo, da bi z njim ravnali, kakor bi oni hoteli, pokažimo jim, da o občinskem, t. j. ljudskem denarju ne odločajo oni, temveč mi, ljudstvo, davkoplačevalci, ki ta denar tudi pridelamo. -—
Danes smo v našem listu nakazali nekaj stvari v zvezi z občinsko upravo, ki doslej morda marsikateremu niso bile znane in jasne. Vsekakor je bilo potrebno, da smo enkrat tudi o tem spregovorili. Zakaj občinska uprava- kakog smo že ugotovili ni stvar posameznikov, ne župana in tudi ne odbornikov, občinska uprava je stvar vseh občanov! Vse to upoštevati in se po tem ravnati, pri-
nih članov stranke zapustil dvorano. Britanski mestni poveljnik general Bourne je ob koncu zborovanja izjavil, da je bil sklep, prepevati himno, brez da hi jih prej opozorili, najmanj ,,skrajno neokusen11.
Vodilni člani SPD, so na podlagi tega dogodka odklonili, udeležiti se sprejema na čast dr. Adenauerja.
Ta dogodek spet kaže, kako živa je še nacistična miselnost v Nemčiji, kjer tudi zvezni kancler še ne more pozabiti časov, ko so z dvignjenimi rokami in prepevanjem himne slavili nemško osvajalno politiko in manifestirali nadvlado nacističnega ,,herrenvolka“ nad svobodoljubni-in demokratičnimi narodi. Prav tako pa smo tudi pri nas v Avstriji
Posmrtno razstavo kmeta-sll-karja so odprli v umetniškem paviljonu na Zrinjevcu v Zagrebu. Slikar Virjus Mirko je kot samouk ustvarjal posebne umetnine. Razstavljenih je 33 njegovih del v olju, temperi in risbah. — Leta 1943 so ga ustaški in nemški zločinci ubili v zemunskem taborišču.
V Sarajevu so odprli delavsko gledališče. Pri prvi predstavi je na-
ščanske šole ter večje prosto zemljišče v bližini teh poslopij. Računajo s številno udeležbo obiskovalcev in interesentov ne samo iz avstrijskih pokrajin, temveč tudi iz inozemstva, predvsem še zaradi tega, ker je potovanje v Avstrijo znatno olajšano.
Inozemske razstave bodo imele svoje prostore v obrtniški šoli in bodo prikazale izdelke, ki so značilni za te pokrajine.
stopila dramska sekcija kulturno-umetniškega društva ,,Metalac“ s komadom ,,Na straži11. Za tem ima gledališče na programu uprizoritev Cankarjevega ,,Hlapca Jerneja in njegove pravice11 ter ,,Raztrgance“ Mateja Boi’a.
Republiški Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije je razpijsal tekmovanje vaških igralskih skupin. Okrajni ljudski odbori bodo poiskali svoje najboljše igralske skupine. Izločilno oblastno tekmovanje mora hiti zaključeno do konca aprila. Oblastni prvaki bodo določeni v tednu pred 1. majem in najboljši bodo nastopali na 1.majskih prireditvah v Lj ubljani.
Zveza foto- in kinoamaterjev Jugoslavije je postala članica mednarodne federacije fotografske umetnosti. Federacija je bila ustanovljena leta 1949 in šteje 17 članov. Vsako leto bo prirejala razstave in organizirala stalno proženje umetniških fotografij med včlanjenimi zvezami. Prva razstava bo letos junija in julija v Bernu v Švici, kjer bo vsaka zveza razstavila dvajset del.
Mednarodna razstava v Beljaku
Večer v kmečki hiši
Pre seboj sem imel zamazano pismo. Njegove velike črke so bile videti kakor po zenožiti razmetan plot. Pisal mi je moje lete sin Boštjan Presečnik, ki je bil vsekdar ponosen na najino sorodstvo. Polomljene kavke so mi pripovedovale, da je Boštjan slabe volje, ker se premalo brigam za svoj rod: ,,Več ko pel let te že ni bilo pri nas. Svoji ljudje morajo s sabo držati. Tudi Barba že težko čaka.“ Barba, rojena Muhova iz Jarčjega sela, je bila Boštjanova žena.
Kmet je kralj, če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne bleve in če ima še kopico zdravili in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta.
Tak kralj in gospodar je bil Presečnikov Boštjan na Jelovem brdu. Njegov dom je stal prav pri koncu vasi. Bil je zidan in je imel tako imenovano gorenjo hišo, okrog lete je tekel lesen hodnik. Okna so tičala v okviru zelenih kamnitnih stebričev. Nad njimi je kraljeval sv. Ferjan ter s svojo golido zabranje-yal požare. Tik bleva na dvorišču je ležal velik kup gnoja, a vzlic temu sta se povsod kazala snaga in red. Na steni je viselo raznovrstno orodje, da je bilo takoj pri roki. Tnalo je bilo pometeno in glavna pot proti hiši celo s peskom posula. Ob vhodu pri veži je tekla voda iz umetnega vodnjaka.
Pri tej hiši si se takoj čutil domačega, ker ni bilo v vsej naselbini ničesar, kar bi bilo ustvarjalo kaj nesoglasja. Vse se je strinjalo in ujemalo.
Bila je že noč, ko sem stopil v vežo. Dolga ta veža se je končevala v mogočno kuhinjo, visoko obokano. Kadar je bil obok poln mesa, ki se je ondi sušilo, je človeku posebno dobro del pogled na njegovo bla-
Dobili smo dovoljenje s Sušaka na Reko.
„D‘ Annunzio je namreč porušil oba mosta čez Rečino“ je razlagal dalmatinski prof. ko smo stopali čez dvakrat zastraženi leseni most. Sprehajali smo se po belih, čudovito snažnih ulicah, ogledali si mogočno sidro na kamenitem postavku, sidro, težko kamenu, zagrebeno v naša tla, kakor da se je za večno zagrizlo vanja. Tudi smo videli vrata na slavolok: ,,Granata nas je odprla!" je na vsa usta kričala razpra-sketana vrzel, ki meče bliskasto silhueto na miro gladino tam zadaj.
Govorili smo o krivičnih mejah, o življenju naših onkraj, o VVilso-nu in njegovi črti, o naših državnikih, o D‘Annunziu.
,,E da, vidite gospod pesnik, lahko je zabavljati na IVAnnunzia in njegovo pozerstvo. In vendar je priboril svoji domovini Reko in toliko otokov . . . Naša nesreča je, da nismo imeli nobenega nacionalnega pesnika, ki bi nas bil idejno združil in držal našo misel pokoncu ... On pa je razpalil italijanski nacionalizem ..."
„§ovinizem hočete reči."
,,Nacionalizem. Vroč nacionalizem je vedno šovinizem."
,,Hvala lepa zanj in vse to srednjeveško junaštvo in slavo!"
,,A čigava je Reka, in čigava bi lahko bila?"
,,Gospod profesor, ali mislite, da bi jo rešili stihi, pa če še tako zanosni ? “
,,Gospod pesnik, D‘ Annuncio ni delal samo stihov!"
Umolknil sem in molčal, gospod profesor pa je nadalje oboževal na-
goslovljeno višino. Kuhinja in veža sla bili zaviti v saje, da je pri južnem vremenu od njih kapalo in se svetlo nabiralo na tlaku. V veži je bila tema, samo od ognjišča sem se je svetilo. Tam se je togotila ženska, da burkle niso popravljene, da loncev ni moči pristavljati in da so moški vsako leto bolj za nič.
Glas mi ni bil neznan in vedel sem, komu velja ta jeza in srd. Bila je dekla Liza, a njena beseda je merila na hlapca Danijela, ki je služil z njo že dolgo vrsto let pri Boštjanu.
Vstopivši v hišo, sem opazil Boštjana za mizo. Kar čutil sem, kako se je v njem vse vnelo od veselja, da ga je obiskal sorodnik. Vzlic temu pa niti izza mize ni vstal. In da bi si bila v roko segla, o tej gosposki šegi tista leta v Jelovem brdu še govorice ni bilo. S svetlim očesom me je pogledal in dejal:
„No!“
,,Da ste le zdravi!" sem odgovoril.
Nato je Boštjan zaklical ženi, naj prinese štober in luč. Tedaj v na-
Na labodjih krilih je priplula prelepa Pomlad — in vse je zaživelo v gozdu.
Dedek Mraz pa se ni zelo oddaljil, — on vse čuje.
,,Kaj takega!" — premišljuje, — ,,tega pri meni ni bilo. Tiho, tiho je bilo v gozdu, samo drevesa so kdaj pa kdaj zaječala. To bodo veseli, ako se vrnem!"
Ponoči se je vtihotapil v gozd in legel k počitku pod temno jelko.
In žc je posvetila jutranja zarja.
Pa čuje dedek Mraz: po gozdu be-
silje s tajnim obžalovanjem, da ga nismo mogli delati mi. Grenko mi je bilo, ko smo se vračali, in bil sem ves čas tiho.
Prišli smo do Rečine. Tam je štrlelo od obeh bregov nekaj kakor torzo dveh rok, ki sta segli druga proti drugi in se nista mogli doseči. Takrat se mi je nenadoma odvalilo od prsi,
,,Evo, glejte: razrušen most! Kdo bi ga spoznal, kdo bi slutil, da je to sled za pesnikom? človek duha, pa pušča razvaline za sabo! Ne, to je srednji vek. Bodočnost pa je ta: dva naroda bosta morala trudoma nanovo zgraditi kar je razdejal nacionalistični poet sebi v naslado in čast!"
Tako ostro in silno se je trgalo iz mene, da je zdaj profesor presenečen umolknil. Pogledal sem po morju:
Sredi treh sinjin — zemlje, morja in neba — sredi treh čistin glej ga v svobodi galeba . . .
In nikjer nisem videl, da bi tekla meja med sinjinami.
To sem napisal leta 1927. naši srednjošolski mladini. Alf naj danes, po dvajsetih letih, dodam, da je bila IPAnnunzijeva borba nemoralna in nazadnjaška, ker jo je navdihoval narodni šovinizem v službi državnega imperializma; da pa je vsak poet poklican, branilti domovino, pravice svojega naroda, ideje mirnega sodelovanja za svobodo, napredek in srečo vsega človeštva? To pa se pravi zidati mostove.
šem podgorju še ni vladal smrdljivec, pač pa je v leščerbah gorelo laneno olje. Leščerbe so stale na što-brih, najhnih lesenih steberčkih, od koder je izhajalo prejkone tudi ime. Mlajši zarod nima več pojma o tej nekdaj tako potrebni premičnini. Kultura je vzela štobre.
Barba je nekaj odlašala. Ko je prinesla svečavo, sem opazil, da je morala vedeti o mojem prihodu. V kratkem času si je preoblekla srajč-nik — tudi to za naše ženstvo tako značilno oblačilo je zagazilo v pozabo —, ki se mu je videlo, da prihaja iz perila. ge nov predpasnik si je bila pripasala. Menini smo se o letini, o živini in o velikih davkih. Ko sem povedal, da mislim nekaj tednov ostati, se je obema razžarilo lice. Prepričan sem bil, da sta se v resnici veselila. Pri tem pa se ni predla nikaka pretirana govorica, kaj naj mi daje jesti, kako naj se z menoj počenja in o drugih takih sitnostih. Umelo se je na obeh straneh, da bom živel, kakor živi človek, če pride med svoje.
Stemnilo se je. V hišo so začeli
ži zajček, cepeta z nogami in glasno
vrešči-
„IIudo je zajčku," — premišljuje dedek Mraz. ,,Zemlja je sivkasta, on pa belkast, — vsakdo ga lahko opazi in ubije. Pa je siromak ves obnorel od strahu."
Lej, — zajček je skočil na jaso. Pa saj ni več bel, — sivkast je.
Za njim priskakljajo tovariši, — takisto sami sivi zajčki. Vrešče, cepetajo, topotajo in skačejo drug čez drugega.
Dedek Mraz je razprostil roke:
„Kaj pa uganja Pomlad! Zajček je sklical tovariše iz vsega gozda. Pripravil jih je do tega, da so začeli skakati čez kozla."
Veseli zajčki so odskakljali. Bolj in bolj se je zdanilo. Pa kaj vidi dedek Mraz: na robu gozda sedi ruševec, črn kakor oglje.
„Lej, tudi tega je .stisnilo," — premišlja dedek Mraz. „Za mojih dni je pod snegom nočeval, saj je najde zavetja ne na tleh ne na drevju!"
Ruševcu pa še »nar ni, da bi se skrival: k njemu na jaso so priletele kokoiške, on pa se je pred njimi postavljal in zvonko brbljal:
„Čuf-ši! Cuf-.ši! Kepe so rdeče obrvi! Dvignem repek s krivci, raz-šopirim se s krilci!"
Pritekli so k njemu na rušo tovariši, on pa jih nadira:
„Cuf-šu, čuf-šu! Izginite od tod! Sicer vam perje očešem!"
Našopiril se je in že so se spopadli, da je kar perje frčalo.
Dedek Mraz je skomignil z rameni :
,,Kaj počenja Pomlad? Mirna ptica se je začela pretepati. Na počitek niti ne misli!"
Dan se je ogrel, — odleteli so ruševci z jase.
Gre po gozdu medved. Ves mršav
je-
,,Kako je kaj, krivošapec?" pomisli dedek Mraz. ,,Gotovo jočeš po svojemu brlogu? Spal bi v njem, spai, pa za glad še maral ne bi!"
Medved pa je obstal, s kremplji izkopal iz zemlje nekakšne koreninice, jih hlastno pozobal in zadovoljno cmokal: to so gotovo sladke koreninice.
Dedek Mraz se je počehljal z roko pod kučmo.
,,Saj pravim — takšne uganja Pomlad! Nikomur se ne stoži za menoj . . . Moram ji povedati, kako je vse obnorela."
(Nadaljevanje na 4. strani)
cepati posli in na mah je bila miza zasedeno. Gospodinja je hitela po večerjo. Najprej se je postavila pred nas velika skleda krompirja, iz katerega se je močno kadilo. Mati Barba je natrosila za družino velik kup soli na mizo, za naju z gospodarjem pa manjšega. Sad zemlje smo jemali iz sklede, ga solili in jedli. Ko sta bila v posodi zadnja dva kosa, ju je pograbil hlapec Danijel, rekoč: ,,Ostati ne sme nič!"
Nato je prišel na vrsto sok, v katerega je vrgla gospodinja veliko kepo rumenega masla. Vsak je dobil leseno žlico, skupno smo zajemali, pridno in z vnemo. Tu in tam je zavpila Liza nad Danijelom: ,,Ne lovi samo štrukljev!" Pa hlapče se ni dosti brigalo za karanje. Ko je bilo le še malo v skledi, jo je k sebi potegnil, režeč se: ,,Da ne bo mati mislila, da slabo kuha."
Pri večerji je nosil prvo besedo stari Jakopin. Tisti dan je delal pri Presečnikovih. Je 1 i imel ta starec kako krstno ali kako drugo ime, ne vem. Kar sem ga poznal, so ga klicali za Jakopina. Bil je Radeckega vojščak, ponosen na svoje trpljenje v vojski, ponosen tudi na svojo nemščino, kako si jo je bil prilo-mil v vojaški službi. Ko se je postavil sok na mizo, je začel: ,,Kaj veste vi, ki niste na svetu nič izkusili in ki tudi nič ne veste!"
„Povej nam kaj!" je prosila Liza,, ki se očividno še ni bila sprijaznila z Danijelom.
,,Veliko ti labko povem," se je odrezal Jakopin. „Najlepše pa, kar je bilo, je bilo v Brešji. Tam so nas puntarji nekaj komandirali in grof Rad ec i — Jakopin maršalovega imena ni mogel drugače izgovoriti — je dejal: ,,Fantje, pojdimo iz mesta!' Tisti dan me je imel profos v rokah, ker sem bil izkazal svojemu koprolu nekaj nepokorščine. Po ulicah smo se gnetli in ti vragi so streljali s streh in oken na nas. Da, tako je bilo."
,,Pa ste vendar nazaj streljali?" se je vmešal Danijel.
„Molči, ki nič ne veš! Gori za dimnikom je tičal Lahonček in pa-lil, da se je vse kadilo. Za božjo voljo sem prosil profosa, daj mi puško v roke. Da mi jo! Tresk! ge danes ga vidim, kako je omahnil. Lepo je bilo. In potlej smo šli v Mantovo."
„Kaj je Mantova?" je vprašala Liza.
Takrat se je, Jakopin zrepenčil kakor petelin na gnoju. „Mantova je mesto. Ajne greze festunk, ajne greze boser. “
Ta ,,greze boser" se mi je tako zagrizel v uho, da nisem mogel zadržati smeha.
,,Le smei se!" se je zatogotil Jakopin, „dobro je pa le, če človek nemško govori."
Ker je bilo mleko zajeto, je družina vstala in odšla. Tudi mene so kmalu spravili spat, in sicer v gorenjo hišo. Prižgali so lojeno svečo, da nam je svetila po temnih stopnicah. Vzeli smo tudi ,,hlapca" s seboj, da sem mogel ugasniti luč-V gorenji hiši je vse dišalo po žitu. Ondi so stale pregrade, ki niso bile Presečnikovih nikdar prazne. Soba je bila ,,malana“. Na vsaki steni se je videla zlata monštranca z belo hostijo, a obdajalo jo je grozdje v isti velikosti, kakor so ga prinesli nekdaj iz dežele Kanaana. Tu je stala tudi postelja, široka, da bi se bila na njej brez težave urila cela stotnija. Sivo, rdeče in belo je bila prevlečena v umetnih štirikotih. Na sprednji končnici, ravno nad zglavjem, pa je zrlo resno in veliko božje oko, da si utegnil brez strahu zaspati v njegovem mogočnem varstvu.
Legel sem na plevnico, ki je bila za moje kosti precej trda. S hlapcem pa sem otrl luč, da je neprijetno zadišalo. Ali vendar, kako prijetno je bilo tu ležati! že ta zrak — spal sem pri odprtem oknu — mi je napolnil pljuča kakor voljno in rahlo laško volje. Zatisnil sem oči-Okrog mene so se zasukale zlate monštrance z belo hostijo in orjaškimi grozdi.	Ivan Tavčar
OTON ZUPANČIČ:
Porušeni most
Zajec,ruševec,medved in pomlad
Poučne in vesele zgodbe o ušeh
Kdo ima koristi od vojn? —
Požeruhi, špekulanti, vojni
hujskači in uši.
Veliki ruski pisatelj Tolstoj je napisal debelo knjigo; Vojna in mir“; kdaj se bo našel pisec, ki bo napisal tudi zelo zanimivo knjigo: Vojna in uši. Vemo, da vsako zlo prinese komu koristi. Tudi veliko zlo, vojna, je komu v korist: oderuhom, goljufom, špekulantom, vojnim huskačem in pa ušem. Ce imajo kdaj uši svojo zlato dobo, jo imajo prav gotovo za časa vojne. Sicer imajo ljudje vedno uši toda le toliko, da se rod ohrani. . .
Vse mogoče nadloge mučijo ubogega človeka in mu grenijo življenje, tudi uši spadajo med nje. Pa da h' bila samo ena, toda kar tri vrste so, ki nam grenijo to kratko dobo bivanja. Veliki pisec modernih reportaž Eri h Ervin Kiš ali pa filmski Eox Movietone bi dejal: ,,čast mi je predstaviti vam: glavna uš,, bela uš, sramna uš. Torej prava moderna delitev dela ali pa še bolj moderna razdelitev interesnih področij. Glavna uš si je vzela za svoje področje človeško glavo, druga si je izbrala obleko in dele telesa, ki jih ta pokriva, tretja pa vse dele telesa, ki so porasli s kako dlačico razen glave. Kljub temu da ji prijajo deli Porasli z dlakami, ne zaide nikoli med lase na glavi, čast komur čast, tam vlada glavna uš.
Tri vrste uši
Pa pojdimo dalje po stopinjah gospoda Eriha Ervina Kiša ali pa gospoda Foxa Movietona. čast nam je predstaviti ali pa pokazati v besedi dn sliki: u§ii so žuželke kot ščurki, metulji, mravlje, čebele in še celo velika vrsta zastopnikov tega velikega živalskega rodu. Njiji telo je iz treh delov, glave, oprsja *n zadka. Na oprsju tri pare členastih nog, na glavi oči, tipalke in Usta. Telo, je iz roževini podobne snovi bitinjače.
Glavna uš se drži z velikimi kljukastimi krempeljci las na človeški glavi. Samec je velik okoli 2 mm, samica 3. Glava je rjavo rumena, robovi zadka so temnejši. Oprsje je štirioglato. Podolgasta jajčeca, gnide imenovane prileplja samica na 'ase. 'Ena samica zleže okrog 50 jajčk; ,iz teh se izležejo mlade uši, k> so že čez tri dni sposobne same *eči nova jajčeca in množiti rod glavnih uši.
Bela ali ,,gvantna“ uš, je nekoliko večja, vitkejša in svetlejša. Skri-va se v šivih oblačil, najraje volnenih. Tudi jajčeca prileplja samica trdno v šive obleke in perila. Bela Uš prehaja iz obleke na telesno kožo, kjer sesa kri! prebavi jo zelo hitro, torej ne trpi na zaprtju, zato Pa nadležen zajedavec venomer pika.
Kjer živi sramna uš, vemo. Ta je od vseh treh najmanjša, le malo čez milimeter meri, je pa široka in inia dolge noge s krempeljci. Zarije se v kožo, da je kar naprej pri hrani in zato človeka neprestano draži in sili k praskanju.
Tudi „bol]ši“ ljudje imajo uši
Od vseh je najbolj nevarna bela Uš. Ne samo, da človeka grize, ščip-'je in vznemirja, ta nesnaga prenaša tudi razne kužne bolezni, Predvsem pegavico ali pegasti 'tifus in povratno mrzlico. Pomnite še, da so si po mestih, kjer so hodili °kupatorji iz odlične človeške rase, Rojaki, te boljše vrste ljudje, hodi-11 čistit uši! Prav posebne postaje Za odpravljanje uši so imeli, čeprav ®.° bili ljudje boljše vrste in so osta-h . svet zmerjali z barbari in Ušivci in so hoteli vladati svetu. Eoliko ljudi je umrlo samo zaradi Pegavca, ki jim ga je v zahvalo za Prejeto hrano pustila bela uš. V utrnili časih malo slišimo o tej bo-
lezni, v času vojne pa skoraj na vsak korak pegavec.
Pegavici je vzrok kužna klica
Pravijo, da je umrl velik filozof Platon zaradi uši. Pa čuli ste zgodbo o hudem kralju Herodu, ki je dal umoriti nedolžne otročiče; za kazen naj bi ga pri živem telesu požrli črvi. Ne črvi, uši so ga uničile in še pegavi tifus so mu prinesle. In velikemu Demokritu, ki je pred tisoč leti razglabljal, kaj je življenje in kje mu je vir in konec, so mu konec prinesle uši, katerim je premalo stregel po življenju.
Pegavica je kužna bolezen, vzrok so ji posebne bolezenske klice. Neko ubogo človeško bitje boleha za to boleznijo in ker ne pride nikoli ena nadloga sama, se često zgodi, da se na takem bolniku naselijo še uši in pijejo njegovo kri. Bolnik ima v svoji krvi bolezenske klice in s toplo človeško krvjo se jih napijejo tudi uši. Bolezenske kali pegavih e niso izbirčne in kot so prej živele v človeški krvi, žive sedaj z nezmanjšanim Veseljem v želodcu in črevesju uši. Tako jim je prijetno, da se kar množe; toda ker jih je preveč, jih mora nekaj ven iz telesa in to z odpadki uši.
Saj veste, kako je z ušmi. Pride; mo skupaj z ušivim človekom in že jih imamo. Uš živi v človeški obleki, na notranji strani ob telesu, toda če jih je zelo dosti, tu pa tam katera radovedno pogleda na površje obleke in če tak človek, poln uši, kam sede, nehote pozabi na sedežu uš. človek, ki je prišel tja za njim, jo pobere. Hvaležna uš gre v obleko in se napije druge krvi. Pa recimo, da ima ta uš v sebi bolezenske kali pegavca. Novega gostitelja grize, vsak ugriz je mala ranica prav do krvi. Z odpadki te uši pridejo na človeško telo tudi bolezenske kali pegavice. Koža je na mnogih mestih ranjena, pot do krvi odprta in bolezenske kali, kadar le hočejo pridejo v človeško kri. Pegavica je tu. Tudi papež Klement VII je na ta način odšel s tega grešnega sveta. Pa tudi španski kralj
Stopil je izpod jelke in šel po gozdu iskat Pomladi.
Prelepa Pomlad pa mu je sama priplula naproti, — plahutaj e z labodjimi krili, vsa v raznobarvnem cvetju, vsa v sončnem zlatu. Pa mu reče z zvonkim glasom:
,,Kaj je, starec? Si prijel pogledat, kako rajamo in prepevamo? Ali pa bi nemara rad koga preplašil ?“
,,Ti jih mešaš!" je zaropotal dedek Mraz. ,,Celo zajfce se več ne boji. Kaj si pa storila z njimi, da te vsi tako slave in da so kakor ponoreli?"
Pa se je nasmehnila prelepa Vesna:
,,Kar vprašaj jih, zakaj so tako veseli."
Zapela je pesmico in pevaje zaplula nad gozdom, ki se je odel z zeleno tančico.
Dedek Mraz je poiskal zajca.
,,Zakaj si pa vesel?"
,,Pomladi se veselim, dedek. Toplega sonca, svilene travice. Lej, saj vso zimo nisem videl zelene rastlinice, vse trepetlike sem ogrizel, grenko lubje glodal. Travica pa je sladka."
Pa je dedek Mraz poiskal ruševca.
,,Zakaj si pa tako vesel?"
,,Vesel sem, ker lahko razmahnem krila in pokažem svojo moč. Čef-si! čuf-si! Ognjene so rdeče obrvi, lepe so čvrste peruti."
Pa je dedek Mraz poiskal medveda.
,,Zakaj si pa ti vesel?"
Medveda je bilo sram, s šapo si je zakril oči in zašepetal:
Filip II. o katerem govore, da se ni nikoli smejal; in še bi jih lahko našteli znanih in neznanih.
V taboriščih je vladal človek — zver in uši
Kje so -vsi tisti pozabljeni reveži iz taborišč smrti, vse tiste žrtve iz ujetniških taborišč in strelskih jarkov? >Uš preženeš s snago. Kje si v taborišču mogel biti snažen, ko so te človeške zveri skušale spraviti na stopnjo živali in hotele tvojo smrt. Kopati se moraš, namiliti, menjavati perilo in obleko. Perilo in obleko moraš prekuhati. Kje je bilo vse to v taboriščih! Saj ste brali iz taborišč spomine vseh mogočih trpljenj ubogega človeškega bitja. Vladal je človek, zver in uš.
Lakota in toplota ne prijata ušem
Belim ušem ne ugaja toplota. Do 40 stopinj še vzdrže, več pa ne. Pri toploti 50 stopinj žive le 10 minut, pri 55 stopinjah le 2 minuti. Najbolje jih torej uničimo, da se dobro okopamo, obleko pa da damo v čim bolj topel prostor. Gnide leže ta uš med vlakna, obleke in gnide prenesejo višjo toploto. Ker pa leže uš gnide tudi med telesne dlake, se moramo res dobro očistiti, da se jih znebimo.
Tudi za glad so zelo občutljive. Ce jih damo v. prostor brez hrane, kmalu poginejo. Bolj odporne so pa gnide. Ce zakopljemo ušivo obleko in jo čez čas zopet odkopljemo, bo še vedno vsa ušiva. Stare uši so poginile, toda v obleki je bilo vse polno gnid. V hladni zemlji so vzdržale le gnide dolgo časa, niso se pa iz njih izlegle uši; možno pa bi bilo to le v ugodnih pogojih.
Danes vemo, da nastanejo uši samo iz jajc — gnid. Včasih so pa menili, da nastajajo iz obleke. Znameniti modrec Aristoteles razlaga, da se pojavijo v oni obleki, ki je bila tkana iz volne ovac, ki jih je raztrgal volk. Potem so menili, da, nastajajo iz kože bolnih ljudi; danes pa točno vemo, da nastane uš samo iz uši.
,,Dedek, cvetlic se veselim." Dedek Mraz se je zahohotal: ,,Oh-oh, to jejkaj za smeh, ti norček ti! Mladim Jfekletcem se spodobi, da se veselijo cvetja, — ne pa tebi, kriva šapa. Mar boš iz cvetlic pletel venčke? če hočeš, ti jaz nasiljem polno cvetja, da bom z njim kar zemljo pokril. Cvet pri cvetu, vse samo belo cvetje!"
Dedek Mraz je potresel z rokavom in iz rokava so se vsipale snežinke nastal je pravcati snežni metež. Medved je rekel:
,,Nikar se ne trudi, starec! Tvoje cvetje je mrtvo. Ne dehti in ne razveseljuje očesa. Zgolj grobove lahko zasipa. Pri lepotici Pomladi pa je sleherni drobni cvetek sama svetla radost, sleherni nam prinaša srečo. Kadar prideš ti k nam, prineseš s seboj hud mraz. Ko pa pride Pomlad, prinese s seboj krasne dni. Sleherni njen drobni cvet ima v sebi med in sleherni nam poleti ponuja jagodo."
Medved je pomolčal, si spet s šapo zakril oči in zašepetal:
•,,A mi medvedki smo tako sladkosnedni . . .! Pozimi ždim v brlogu, nad menoj je sneg in led, pa se mi venomer sanja o samih sladkobah: o medu in jagodah."
,.Nu“, je rekel dedek Mraz. ,,če že ti suhljač, sanjarij o sladkobah, tedaj pri vas res nimam nič več opraviti."
Ujezil se je in odkrevsal tako daleč, da so zajec, ruševec in medved brž in docela pozabili nanj.
Vitalij Bianki
Pred smrtjo baje zbeže uši iz
glave
Yr starih časih je uš bila važen znak, da se bliža bolniku smrt, če je bil bolnik ušiv, so opazili, da je kmalu nato umrl, ko so glavne uši zapustile njegovo glavo in se preselile na vzglavje. Tudi glede te uši si niso bili na jasnem, kako pride na glavo. Nekateri so trdili, da nastajajo iz krvi, in sicer, da se jih naredi v krvi tem več, čim bolj menjujemo vodo za kopanje. Drugi so ugovarjali, da dobi glavne uši le tisti, ki stavi v jed močne dišave, potem so verovali, da pride uš na glavo, če pijemo olje, v katero je padel martinček. Mi pa dobro vemo, da ima uši na glavi tisti,• ki si jih je kje nabral in si dovolj ne pere in čisti glave. Pravijo, d,h te uši zelo ljubijo ženske glave; kdo bi jih ne, če so lepe, pa tudi otroške so jim pri srcu.
Saj si bil vojak in sedaj veš,
zakaj so ti ostrigli lase!
Baje se uši bolj izogibajo moških, vendar, si bil vojak in čim si stopil v vojašnico, so ti porezali lase, da ne bi bila tvoja glava farma za uši. Nekateri se tolažijo ne samo s tem, da ti uši naznanijo smrt, temveč tudi s tem, da oni, ki ima ušivo glavo, ne čuti glavobola.
Pitagorov izrek
Kdo ne pozna slavnega Pitagorovega izreka? Koliko nadebudnih šolarjev si je zaradi njega že praskalo glavo, ko so reševali zamotane računske naloge, ki se dajo rešiti po tem izreku. Nič čudnega. Sam gospod Pitagora in njegovi učenci so baje imeli polne glave uši se praskali po svojih kuštravih glavah; nič čudnega, če ta izrek dandanes povzroča srbenje nadebudne mladine.
Oslriži si lase. Speri si glavo s petrolejem in kisom, češi se z gostim glavnikom in zginile bodo uši kot pomladanski sneg. Stari Rimljani, oprostite, tudi oni so bili često ušivi, so se tolažili, da pride uš na glavo, le če ješ fige. §e dandanes so marsikje prepričani, da dobiš uši ali pa da prav moreš imeti uši, ko ješ sveže sadje.
Siten človek — sramna uš
Sramna uš je prišla prav v pregovor in ne da se zlepa odpraviti. Obriti si moraš tam, kjer si je izbrala svoje bivališče, in se namazati z raznimi mazili, da jo zadušiš-Res trdoživa je in ne mara zapustiti svoje žrtve; prav kot neki ljudje, ki te more in ti ne dajo miru. Nemci pravijo tej uši Filzlaus, Jugoslovani so to ime preobrnili v picajzl. Človeku, ki je silen in se ga ni mogoče zlepa odkrižati, pravimo Slovenci picajzl, Italijani pa piattola, kot imenujejo oni to uš. Ker se naseli ta uš kjer koli na telesu, kjer so dlake, so se duhovniki v starem Egiptu brili vsake tri dni po vsem teiesu, da so se ubranili te golazni. Naseli se tudi na bradi, brkih, trepalnicah, obrvih in kjer koli, da le najde dlako. Že v starih časih so proti njej pripisovali vsa mogoča sredstva.
Vse te uši, žive od človeške krvi. Njih usta so narejena kot črpalka. Zabode v kožo svojo ustno orodje in potem pije, pije do sitega. Kako prijeten občutek ima človek pri tem, je znano marsikomu.
Dokler je človek snažen in pazi nase, ušem trda prede, ko pa človek nima prilike, da bi se čistil, menjaval perilo in obleko, pazil s kom prihaja v dotik, tedaj zasije ušem zlata zarja. Vojni čas je za uši najboljši čas. Vojna in uši sta dve nerazdružljivi stvari.
Pa ne samo človek, tudi živali imajo svoje uši. Živalske ne gredo na človeka. Pa tudi pri ljudeh niso vse enake. Ljudje so razne vrste, beli, rumeni, črnci itd. Učenjaki, ki imajo za vse čas in se za vse zanimajo ter tudi za uši, so ugotovili, da so na belcih uši drugačne kot na črncih in zopet drugačne na rumenih ljudeh itd. Kdo ve, če se tudi one med seboj sovražijo in ločijo v gospodarske in kolonialne uši in če vlada med njimi rumena nevarnost?
Zajec,ruševec,medved in pomlad
Delegacija slovenskih delavcev je bila v Jugoslaviji
Skupina nagih slovenskih delavcev je za nekaj dni obiskala matično državo Jugoslavijo. O svojem izletu nam pišejo:
Potovali smo v Jugoslavijo, da bi ..e ha licu mesta prepričali o vseli lotili ,,strahotah in o siromaštvu11, vl baje vlada v Jugoslaviji in kaj So morajo prenašati ubogi jugo-^°vanski delavci. Tako in podobno 8j'Vorijo pri nas klevetniki nove so-!U|listične Jugoslavije in iz zvočni-,°v *i tako informhirojevskih in tudi (lru8ih lahko slišimo take vesti vsak
Čeprav smo imeli samo nekaj dni a razpolago, je zadostovalo, da 1110 se na lastne oče prepričali o ftzpoloženju delovnih množic v Jugoslaviji. Spoznali smo, da delajo v j)Ukoslaviji z navdušenjem in .1 ju -.e^ijo, ker se dobro zavedajo, da 1'čejo in bodo dosegli boljšo in ečnejšo bodočnost, ker se zavedajo da delajo sami zase, ne na za ^zne izkoriščevalce, kot je bilo 0 v slani Jugoslaviji. To so nam 'Strjevali vsepovsod, kjer koli smo govorili z delavci samimi. Bili smo , pd drugim
°yarni, ki
v Litostroju, ogromni je nastala po vojni tako
.ek°č iz nič in ima ter izdeluje slro-}! “H.inovejšega tipa. Res je, da pri-janjkuje raznih drobnih potreb-?cllh ker pogoj za izgradnjo lahke ^dustrije je težka industrija. Vse v . iadstvo dobro razume in se za-u f'ai da bodo tudi te te/koče pre-°stili. Brez dvoma je, da jugoslo-nski narodi za izpolnitev plana ge(*ij°, toda pomanjkanja ne trpijo, j^hi smo videli, ko so prihajali de-
SlllO lira
v menzo na kosilo, in čudili se, s kako dobro in izdatno
laž, če pri nas govorijo drugače.
, a. n o so jim postregli. Zato je veli-
o H '	.
lem smo se prepričali prav po-jjbuo v Strnišču, kjer gradijo veli-0 tovarno aluminija, prav tako pa
tudi v drugih menzah in restavracijah.
Nas, ki smo delavci raznih poklicev, je presenetila velika skrb za delavska stanovanja. Ogledali smo si od zunaj stanovanjske hiše in stanovanja od znotraj. Pri nas v Av-
Dobrla ves. V nedeljo, dne 16. aprila l. L, je igral pri nas ,,Foltej — Foltic“. Zelo smo ga bili veseli in koliko smo se nasmejali, ko je bil tako dobre volje. Pokazal nam je tudi igro ,,Nevenka in sonček11, ki je nam vsem jako ugajala. Potem smo peli ge pesmice in plesali. Bilo je tako lepo in prijetno, da bi kma-lo in ge večkrat hoteli kaj takega videti.
Trnje pri Kapli. Enajstletni Gelb-man Robert se je dne 15. t. m. igral z nekim eksplozivnim predmetom, domnevajo, da je bila pet centime-terska angleška granata. Strelivo je eksplodiralo in prizadejalo fantu težke poškodbe’ Razparalo mu je trebuh in roke, da je bil na mestu mrtev. Lažje poškodbe je utrpela desetletna Zofka gelander. Vedno in vedno ge zapušča vojna svoje krvave sledove.
Božji grob. Na velikonočni ponedeljek je pri Božjem grobu vsako leto cerkveno opravilo, katerega se ob ugodnem vremenu udeleži prav mnogo ljudi. Med številnimi romarji je ob pokanju topičev in raznih velikonočnih običajev prijetno praznično razpoloženje, ge dolgo po božji službi se ljudje prepuščajo blagodejnim žarkom pomladanskega sonca. Spodaj pod hribom Božjega groba je gostilna pri Homčarju, kjer se mnogi oglasijo, da si ugasijo žejo, ki je posebno po zaužitem velikonočnem žegnu večja kot navadno. Tako so se mudili tam tudi nekateri nagi fantje in, kakor je nava-
striji stanuje v takšnih stanovanjih samo gospoda.
Vsem pa, ki ge vedno nasedajo vsem mogočim izmišljotinam in lažem o razmerah v Jugoslaviji, bodisi od leve ali desne strani, svetujemo samo, da se potrudijo v Jugoslavijo in se sami prepričajo o dejanskem položaju in spoznali bodo resnico, ki more biti samo ena in ki bo prej ali slej tudi zmagala.
da, so kinalo zapeli nekaj nagih pesmi. Nihče ne bi mislil, da bi se kdo nagel, ki bi se zaradi tega razburjal in kvaril dobro voljo in pokazal svojo surovost brutalnega sovraštva do vsega kar je slovenskega. In nagel se je sovražnik slovenske besede in petja, spm rojen Slovenec, a sad germauizacijske vzgoje, odpadnik Hribernikov Nac, ki je v svojem besnem janičarskem sovraštvu brutalno napadel in oklofutal Štefana Lipeja in Bromana Anča. Lep primer, kam vodi in kakšne značaje vzgaja raznarodovalna vzgoja na nagih tleh. Pričakujemo, da bo oblast, kateri so dogodek prijavili, res tudi poklicala tega neotesanca na odgovor.
Celovec. Tovariša K o g u t n i k a Franceta poznamo vsi. Za uredniško mizo sedi in urejuje. Mlad je in često se je zamislil. Uganili smo kmalo, da vasujejo njegove misli pri Marici in to vasovanje ni ostalo brez posledic. Posledica je bila, da sta France in Marica v soboto, 15. t. m., postala mož in žena. V Marici je dobil France ' ljubo življenjsko družico: zna kuhati, zna prati, zna posteljco postlati in ge vse druge reči, ki jih mora razumeti vrla žena. želimo zavednemu narodnemu paru, Francetu in Marici, da bi sijalo prav mnoga leta sonce sreče na vajino življenjsko pot.
Pliberk. Na veliko nedeljo zjut-traj je pri magi v Pliberku nenadoma preminul carinik in pozneje finančni uradnik Gustav Raup. Zadela ga
je kap. Raup je bil eden izmed uradnikov, ki je bil zaradi slovenske nepristranske objektivnosti spoštovan in priljubljen v vseh krogih, brez razlike narodnosti in političnega prepričanja. Zato je njegova prerana smrt vse užalostila in vsi sočustvujejo z zaostalo ženo in dvema hčerkama. Pokopali so ga v gt. Rupertu pri Gelovcu.
Bistrica — Šmihel. Tudi nage želje je Slovenska kmečka zveza upoštevala in priredila pri nas gospo-dinjsko-kuharski tečaj, ker tudi naga dekleta, bodoče gospodinje in kuharice, so se hotele seznaniti s kuharsko umetnostjo, ker tako dekle in žena nekaj velja, če se zna spretno sukati okoli štedilnika, postaviti na mizo kaj dobrega od preprostih a okusno pripravljenih jedil do izbranih jestvin za praznične dneve. In če zna tudi ge šivati, je ge holje in vsekakor koristno ter bo tako dekle zaželjena nevesta, ki bo poleg druge izobrazbe in srčne kulture gospodinja, ki bo znala kot žena-mati ustvariti lepo domače in zadovoljno družinsko življenje.
Temu namenu je tečaj v tednih od 3. marca do 2. aprila t. 1. tudi ustregal. K Pratnekarju na Bistrici je prihajalo dnevno 18 tečajnic, s katerimi se je požrtvovalno trudila priznana, izkušena in do malega po vsej slovenski zemlji na Koroškem poznana voditeljica, tovarišica Milka Hartmanova. Marsikatera gospodinja se Milke hvaležno spominja, ki ji je že pred leti odkrivala zaveso kuharske umetnosti in ji tako dala podlago za nadaljnjo izpolnjevanje. Tako je vložila tudi v tečaju na Bistrici z vso predanostjo vso svojo spretnost v delo in si je poleg tega na mah osvojila naklonjenost vseli tečajnic in dosegla tudi pričakovane lepe uspehe. Kuhati so se učile, šivati in marsikaj koristnega za splošno izobrazbo so dekleta pridobile v tečaju in vsaka pravi, da so bili ti tedni dobro izrabljeni.
V nedeljo, dne 2. aprila t. L, je bila v Šmihelu pri Šercerju razstava kuharskih in šiviljskih izdelkov. Mnogovrstnost in kakovost razstavljenih del je govorila dovolj glasno, kaj in koliko so v tečaju delale. Množica ljudi je razstavo obiskala in odnesla najboljše vtise, pa tudi razstavljene dobrote kuharske umetnosti, od svinjske glave do tort in različnih drugih stvari so odnesli seboj, ker so vse pokupili.


Prežihov
V O R A N C :
jLa jL
POŽGANIČA
l ^ šoli, kjer je bil<a nastanjeni ^'"'anda, so bili Labočani pred 1 ayljeni stotniku Tovareku; Andei ,’n Rebrnik sta
<Ial)
kratkih bese v razložila to, kar sta že prej po Si , 11 Obergastu in tovarišem "tniku Tovareku, sinu dunajske Patriota, ki je prišel s Češkega tj Zgorele oči v ge večjem patrio hpJllu- Potegnil je iz vrste staregi Zlatega Motla in dečka Folta, k
%
začudeno strmela predse.
£ r^ovarigi volkswehrovci!“ je za-i p l ovarek skoraj s solzami v očeh. ^."glejte, tukaj vam predstavljani tj *,ller globokega koroškega patrio-H ‘0&I Poglejte . . . domovina je v 'arnosti — ograža jo barbarski
$0v> v ■	--- S Z J	on.1
Hi , žrPk, a sinovi domače zemlje, ^''eč njene vzdihe, se meni nič te-
* 'bič zberejo in se dvignejo na ijOražnika. Sami gredo v boj in se {i JeJ? dva dni na lastno roko... Ho^te tega starega, belobradega ftinv8 Osemdeset let mu je... a 2 8re branit domovino . . . Po-
glejte fanta tukaj ob njem! Komaj iz gole je stopil in že je zgrabil za pugko; svoje mlado življenje tvega in gre na branik domovine . . . Tovariši — ta primer vzvišenega domoljubja naj nam bo vsem vzpodbuda, naj nam bo svetel zgled požrtvovalnosti . . .“
,,Kaj je rekel?11 je vprašal Jorgl Anderla, s katerim sta stala skupaj v vrsti.
,,Še besede nisem razumel!11 je odgovoril Anderle.
,,. . . domovina ne bo takih sinov nikoli pozabila . . .“ je hotel nadaljevati patriot Tovarek, toda prekinila ga je nenadna višja sila, ki je kot prava strela z jasnega neba padla nanj v podobi gospe Hrustove. Z njo se je preril do njega stari avstrijski župan, ki so ga bili Slovenci odstavili, a je bil od polnoči naprej zopet v svoji funkciji.
,,Herr Hauptmann!11 je gospa Hrustova jokaje kričala. ,,Herr Hauptmann! škandal, pravi, neza-
slišani škandal . . . Vaši vojaki so vdrli v nago bigo in plenijo . . . Plenijo! Nago higo, Hrustovo higo . . . Mi, ki smo bili zmeraj zp Avstrijo, mi, ki smo morali toliko pretrpeti od teh čušev, ki so nas preganjali, mojega moža zaprli in zvezanega gonili okrog . . . Mene so butali ob prsi ... ob te prsi . . .“
Žena, prava podoba mogočne Herrenbauerke, ni mogla dalje, ker jo je zadugil krčevit jok; bila je na tem d,a izgubi zavest . . .
Stotnik Tovarek je zateleliano pogledal naokrog. Preden pa je mogel spregovoriti le besedico, je bil že župan nad njim.
,,Svinjarija, gospod Hauptmann! Kakšna sramota! — Vdreti h koroškemu patriotu in pleniti . . . Kaj bo reklo nage ljudstvo? In ko sem se vmegal jaz — kaj sem doživel: neki bandit me je tako sunil s puškinim kopitom v zadnico, da sem skoraj na zobe zletel. Drugi mi je pa grozil: kaj se ti mešaš v te stvari, stara bajta! če ne zapreg gobca, ti bom kmalu pomagal. — Meni, županu Rude, katerega so čugi zaprli .. . Protestiram, najodločneje protestiram . . .“
Stotniku Tovareku ni bilo lahko regiti položaja, zato je gledal zdaj gospo Hrustovo, zdaj župana, a zraven je še zmeraj videl belobradato podobo Granictalerja Moti#, ki je nepremično stal pred njimi in odsotno strmel v nerazumljivi prizor. Naposled se je zavedel:
,,Na lice mesta! Takoj! . . .“
Izpred gole so odšli na lice mesta on, žujyin, gospa Hrustovka in cela gruča radovednih volksvvehrovcev. S stotnikom vštric je odkorakal tudi Moti.
Stvar je bila prav za prav popolnoma preprosta:	dunajski volks-
vvehrovci so ob prihodu n# Rudo oplenili najprej farovž in imovitejge slovenske narodnjake. Ker teh ni bilo veliko in so bile rezerve brž izčrpane, so z delom nadaljevali pri nemških veljakih. Tako je že prvi dan prigel na vrsto veljak Hrust . . .
Vagi ga res nekoliko preveč lomijo!11 je Klemen Rožej oporekal svojemu tovarišu Obergastu. - ,,To ne gre več!11
,,Kaj hočeg, ljudje so se v vojni tega navadili!11 mu je zamišljeno odvrnil.
Pri Hrustu je hilo vse narobe; ko so volksvvehrovci pregnali domačine so se spravili na trgovino, na shrambo živeža in klet, kjer so povsod odkrivali prave zaklade. Preden je prišel Tovarek, so bile vse shrambe že do polovice prazne, kajti med Dunajčane so se pomešali drugi volksvvehrovci, a tudi domačini. Iz daljave si mogel opaziti posamezne pristaše slovenske stranke, ki so se izza oglov zaničljivo in škodoželjno režali . . .
Granictalerji in Sirničani, ki so tudi odkorakali tja, so se skušali preriti na dvorišče, vendar zaman; gneča je bila prevelika.
Tovareka je veljalo nemalo truda, zgovornosti in spretnosti, da je
Ali se umetna gnojila še izplačajo?
Tako in podobno sprašuje danes marsikateri poljedelec spričo nazadujočih cen za kmetijske pridelke in nespremenjenih cen za umetna gnojila.
Je resnica, da uporaba umetnih gnojil ni več tako vabljiva kot prva leta po vojni. Toda čeprav presodimo vse okoliščine, moramo pa vendarle priznati, da se še danes oh pravilni uporabi izplača kupiti umetna gnojila. Sploh so tržna gnojila prvo in najizdatnejše sredstvo za povečanje donosnosti našega pridelovanja.
Absolutni stroški za obdelovanje zemlje, za seme, za zatiranje plevela itd. so vedno enako visoki, pa če pridelamo na 1 ha 15 ali 30 met. stot. žita, 100 ali 300 q krompirja, 200 ali 400 q pese. Razlika je samo v tem, da se v prvih navedenih primerih porazdelijo ti stroški na 15, 100 ali 200 q, v drugih primerih pa na 30, 300 in 400 q. Pridelovanje ž>ta in okopavin nam pride v drugih primerih znatno ceneje, ker se stroški pridelovanj^ porazdelijo na mnogo večjo množino pridelka. In pocenitev pridelovanja je danes ena od prvih zahtev, da ostanemo konkurenčni v tako imenovani prosti trgovini. Pocenitev, ki je posledica večjega pridelka, pa dosežemo predvsem z umetnimi gnojili.
Kako je sicer razmerje predvoj-
nih cen umetnih gnojil in kmetijskih pridelkov do cen v 1. 1950?
Točni računi prikazujejo, da so trenutno, torej v 1. 1950, umetna gnojila za naslednje dražja kot v 1. 1935: apneni amonijev soliter za 3.15 krat, kalijeva sol za 2.10 krat, tomaževa žlindra za 2.33 krat, su-perfosfat za 2.64 krat, ogljikovo-kislo apno za 5 krat, žgano apno za 5.50 krat.
Kmetijski pridelki pa so se v istem času podražili:
pri kontingentirani pšenici za 2.32 krat, pri pšenici izven kontingenta za 3.06 krat, pri rži za 2.80 krat, pri ovsu za 3.00 krat, pri krompirju za 3.46 krat, pri mleku za 4.15 krat.
V splošnem torej med cenami umetnih gnojil in kmetijskih pri-
delkov izza predvojnega časa in med današnjimi cenami ni znatnejše razlike ter je zaradi tega nakup umetnih gnojil še zmirom opravičljiv.
Eno pa moramo vendar prihiti: Cene za kmetijske pridelke sicer še niso tako zelo padle, da hi bilo razmerje do cen umetnih gnojil drugačno kot v predvojnem času, toda znatno povečani so dandanes drugi stroški pridelovanja, na pr. stroški za obdelovanje zemlje, za stroje itd. Pa tudi te stroške bomo razmeroma znižali tembolj, čim več bomo pridelali z uporabo umetnih gnojil, čim bolj bomo te stroške porazdelili \na povečani • pridelek pri žitu, okopavinah, krmskih rastlinah in na travnikih.
Vernik
Ali naj vrane uničujemo ali čuvamo?
,,Nepotrebno vprašanje!“ bo vzkliknil marsikdo od naših bralcev. Večina poljedelcev je namreč mišljenja, da je treba vrane brezpogojno uničevati. Do tega kratkovidnega sklepa sem prišel tudi jaz, dokler sem imel pred očmi samo našo kokošjerejo. — Iz prevelike vneme za čisto staroštajersko pasmo sem si takoj po sedanji vojni naba-
Koliko prašičev naj bi v splošnem redili na naših kmetijah
Število prašičev naj se ravna predvsem po množini krmil, ki jih pridelamo in s katerimi razpolagamo v lastnem gospodarstvu. Zato bi ne bilo dobro in gospodarsko pravilno, ako bi morali dokupovati večji del krmil. To velja predvsem za glavna krmila, na pr. za krompir, peso, korenje in zelena krmila. Razen omenjenih krmil pridejo za prašiče v poštev v domačem gospodarstvu in gospodinjstvu vsi kuhinjski, sadni in zelenjadni odpadki, dalje razno predvsem manjvredno žitno zrnje in domači mlevski odpadki, predvsem posneto mleko, pinjenec in sorodka. če moramo za prašiče še kaj dokupiti, naj bodo to v prvi vrsti le beljakovinasta krepka krmila, kakor je ribja in mesna moka ter tropine in poleg tega naravno tudi krmilna kreda, če imamo zanesljivo možnost poletne prodaje pitanih prolekov v letovišča se izplača dokupiti tudi koruzo in ječmen.
Ako prašičev ne redimo samo za domačo potrebo, pač pa tudi za trg,
potem je treba pri določevanju števila in vrste prašičev upoštevali tudi tržne razmere. Menjava cen za prašiče v posameznih letih pa nas ne sme nikdar zapeljati, da bi število prašičev preveč zvišali pa tudi ne preveč znižali. Stalno višanje in nižanje cen za prašiče povzroča, da se število prašičev napačno izmenjava. Kadar so cene visoke, se število prašičev pretirano zviša. Približno čez poldrugo leto za tem je tukaj na enkrat toliko pujskov in pitanih prašičev, da morajo prašičje cene zaradi preobilne ponudbe in premalo kupcev zelo pasti. Padec cen pa privede prašičjerejce navadno spet do tega, da število prašičev prekomerno omejijo.
Število prašičev naj se torej ravna zlasti po vrsti, množini in kakovosti doma pridelanih krmil ter manj po tržnih cenah. Izjemo v tem pogledu bi bilo mogoče napraviti edino pri poletnem sezonskem pitanju, ki prihaja za naše koroške letoviščarske razmere v. poštev.
V.
vil za drag denar 50 enodnevnih piščancev. Ker le-teh ni vodila koklja, niso znali prav spoznavati nevarnosti divjih ptičev ter so zato vsi do sedmih postali plen vran. Skraja smo sicer dolžili mačke, ker sta vsak dan izginila po dva piščanca; šele pozneje smo odkrili pravega sovražnika, ki ni uničil samo mojih dragih piščancev, marveč je v vsej naši gorski vasi od vsake hiše odnesel nekaj mlade perutnine — vrane.
Vse mogoče smo takrat poskušali proti vranam, a pomagalo ni nič. Na zadnje sem šele zvedel (ko piščet ni bilo več pri hiši), da edino svetlikajoče se steklo na visokem drogu zamore tako plašiti divje ptice, da ne prihajajo več blizu.
Toda danes vam nočem pripovedovati o škodi, katero povzročijo vrane pri kokoših, marveč 0 škodi na polju.
Brez dvoma povzročajo vrane čestokrat prav znatno škodo na koruzi in pri drugem žitu. Samo vprašanje je sedaj: j e-1 i škoda večja od koristi, katero povzročajo vrane z zatiranjem škodljivih bramorjev, črvov, majniških hroščev, gosenic, strun itd. Dejstvo je, da je danes škoda vsled vran v splošnem zelo sporna.
Vse vrste vran namreč uničijo ogromno množino poljskih škodljivcev. Tako je na pr. preiskal dr. Rorig želodec od 22 vran in je našel v njih: 1066 strun (to so trdi -kasti, rumeni kakih 4 cm dolgi ,,črvi", ki silno škodujejo koruzi, žitu in krompirjevim gomoljem, ki so od strun včasih vsi prebodeni), 102 ogrca, 165 navadnih gosenic, ki ta-
ko žela škodujejo zelju, 605 drugih gosenic, 65 hroščev — brzce'; 22 rilčkarjev, skupno torej 2056 več ali manj škodljivih žuželk.
To izredno korist vran žal spoznamo šele, ko je že prepozno. Kjer so vrane na pr. vsled načrtneg® uničevanja docela izginile, se je pokazalo — večkrat že ob prvem hroščevem letu —, da so nastal® vsled škode po žuželkah in črvlib večje pritožbe kakor prej, ko ugotavljali samo škodo vsled vran na posevkih in v kokošjereji. Saj je proti najmanjšemu hrošču i'1 ogrcem čl°vek čestokrat obsolutn0 brez moči.
Kjer torej škoda ni prevelika, n® bomo napovedali vranam boja z® popolno uničenje, marveč jih bora® prej čuvali in bomo skušali raje p°' i sevke zavarovati s primernim1 ukrepi.
Staro preizkušeno sredstvo prot1 vranam je velika mreža, katero raz- ; pro,stremo čez vso prizadeto nji'’0 ; in katero napravimo na ta nač1®’ da na kolih oz. drogih v višini do 80 cm napnemo nit. Vrane rabijo namreč kakor letala za odi®1 precej prostora na njivi. Zato nižje napete niti nimajo pravega uspe" j ha. Tudi to uči stara izkušnja.
Proti škodi vsled vran na posajeni koruzi včasih pomaga Morkih čeprav to sredstvo varuje čestokr®1 samo zrnje; čim vendar pokukaj® : rastlinice iz zemlje, jih včasih pij®1 kljub uporabi Morkita pozabljaj0-
Mnogo zanesljivejša proti vranam je trošnja apnenega dušika neposredno po sajenju ali tik pr®, prvim lahnim brananjem. (Tud1 koruzo praviloma dvakrat branam0’ če je zemlja skorjasta ali plevelu®' j ta. Prvič branamo, če je zemlja P® dežju zbita, še preden je koruza p°' gnala na svetlo. Pred tem branam jem trosimo tudi apneni dušik, c® ga nismo dali že prej). Vrane sic°r priletijo, poskušajo, vendar pr® kmalu odbrzijo. Apneni dušik j1® odvzame tek.
Kot prav dobro strašilo proti vranam so se obnesle v zimskem ČflSl1 odstreljene, posušene, posamezn na kole obešene, mrtve vrane. Č‘® je koruza že dobro dorasla, odganja tudi namaz rastlin z apneni® beležem. Namažemo naravno samo rastline, ki stojijo na mejah stranicah njive.	J
Neposredno več ali manj pop0' no pokončevanje vran izvršujejo odstrelom valečih ptičev iz gnezdi šča, z načrtnim uničevanjem vališ® ter gnezd, kakor tudi z zastruplje' nimi jajci. Tako načrtuo pokonče vanje moremo vendar izvršiti le sporazumno z lovsko oblastjo.
Sicer pa pred doslednim dokončnim uničenjem vran v kakem ok°' lišu izkušeni gospodarski krogi najodločneje svarijo. Kočuški-

zaustavil plenitev. In še bog ve, če bi mu bilo sploh uspelo, da nista posegla vmes Obergast in Rožej, prvi kot dunajski rojak, drugi kot koroški bojevnik.
,,To ne gre, tovariši! Mi vendar nismo prišli sem ropat! če je bil posestnik predrzen, ga lahko drugače kaznujemo11, je miril Obergast.
Ko se je vsa stvar zaustavila in se je množica začela razhajati, je Obergast dejal Rožeju:
,,Med nama rečeno, takemu človeku kar privoščim . . .“
Vojaška komanda je proti večeru dala povelje: ,,Naprej proti Dravi!“ Hladen mrak je pokrival rudniško polje, ko so se koroške čete iz Rude valile proti jugu. Obergast je dobil nalogo, da s svojimi tovariši krije levo krilo stotnije, ki je v vrsti drugih korakala po glavni cesti. Njim so se pridružili Granictalerji, ki so od prvega srečanja ostali pri njih. Tako je vsega skupaj dva in dvajset mož zapustilo glavno cesto in odšlo vzporedno z njo na levo pod obronki goreniških hribov, ki se včasih bolj včasih manj približujejo cesti. Pot je bila lahka, kajti razsvetljeval jo je prvi kr,ajec lune.
Pred njimi je ležala globoka dravska struga, od koder je šumel neskončni daljni veter njenih valov; z mesečino oblita široka platišča mogočne visoke Pece so se zdela čisto blizu, a podjunske dobrave so se zlile v ozko jezero meglene lunine svetlobe, iz katere se je tam pod vznožjem Komelja blestel pliberški grad. — Pokrajina je bil,a tako tiha in mirna, da ni bila v ničemer podobna krajem, po katerih je ena vojska bežala, druga pa jo zasledovala. Topovski ogenj je popolnoma utihnil, le tu pa tam je počil osamljen strel iz puške.
Prvi je spregovoril sam Obergast.
,,Nihče bi ne bil mislil, da bo ta stvar tako lahka; naši gredo že čez Dravo!“
,,Zdi se, da se Slovenci nočejo boriti!“ je pripomnil drugi volks-vvehrovec.
Spet so nekaj časa molče korakali po poljski poti, med njivami in travniki, iz katerih je puhtela vi-gredna svežost in jih opajala.
,,Potem smo se mi osramotili... oni so pametnejši od nas!“ je zamišljeno dejal Oberggst.
R°žej je korakal vštric Oberga-sta in molčal; besede njegovega tovariša so ga na tihem bolele in rad bi bil ugovarjal, toda ni mu šlo od srca. Zadnji čas svojega bivanja v Celovcu je mnogo doživljal in preživljal, počasi je spoznaval, da tok, v katerega se je še pred nedavnim vrgel z vso svojo mlado, navdušeno smelostjo, ne vodi tja, kamor bi moral voditi; spoznaval je, da je politika, v katero so vprežene koroške množice, zgrešena, škodljiva. čini dalje manj je mogel prenašati bombastično nacionalistično politiko vodstva socialne demokracije, družba ostalih meščanskih strank se mu je začela gabiti. Kamor koli se je obrnil, je srečaval razne G6ryje, Šumije in podobne skrahirane mogotce, ki tega ljudskega vala sicer niso na zuqaj vodili, a so mu dajali duha in smer. Dolgo se je boril sam s seboj z dokazi, ki jih je slišal' od vseh strani, da se bo v političnem smislu stvar uredila, ko bo koroška domovina očiščena, ko bo prosta, toda zmeraj se mu je upirala misel: ,,Kako to, da gredo oni z nami čez drn in strn?“ Cesto je mislil: zakaj pa ne napravi delav-
stvo samo reda, saj imamo ogrom®® večino za seboj in nihče bi se ® mogel upreti? Ti dvomi so bili vedi no močnejši, tem bolj, ker je me°' narodni položaj, katerega je Ro zasledoval, postajal čedalje bolj ree volucionaren. V takem stanju I preživljal zadnje čase in iskal izb° da.
To razpoloženje se je stopnj®' valo, ko so ga dodelili kot izvidnik® prvemu dunajskemu batalj°rlw volksvvehrovcev in je prišel v Ob01 gastovo družbo. Obergast je bil P j® sten Dunajčan, že pred vojno org®, niziran v. socialno demokrats®e stranki, in je bil prva leta svetov®^ vojne kot strugar železa zaposlen arzenalu, od koder so ga zaradi n®^ pokorščine poslali na fronto, kjer j ostal do prevrata.
(Dalje)
______________________________
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: lovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4. vsebino odgovarja: France Košutnik. Tl® Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalserg0/* 20. — Dopisi naj se poSiljajo na naslov: k genfurt 2, Postschliefifach 17.