bhtja d vaErat M mctcc to iker prvi Četrtek pO I. In IS. v mesec«. C«n» mu |« t K 601 M Ido, (n NemOJo 2 K 8 v, ra Jm»|lko In druge lu]«.driave 2 K 60 t)*— Sptai la dopisi m po»|a|o. Ured-tditva .Domoljubi', Ljubljene, Strne-qBk*4lMc* IL a^Mfatnina, reklemad|t In hMM« pti UprtvaBtm .Domoljubi*, gub»ea, Koptafcn SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Intorall m eprtjemals po iledetih ceaeh: Enotlepna peftvrala (l«tmi,Domo-l|ubovt' Hitet, 34 mm) itant a tnkrai M v tt M tlak. dvakrat 26 », te M tU ki trikrat 24 *. Pil v ({kritnem objavljanju tnal t« popu »L — Reklamne notic« navadna fumond vrata 60 *. *»»«ww«»w»««» Čekovni promet poltno • brtnflnltoef* and* RllUtl Stev. 23. Y Ljubi jani, dn^ 7. decembra 1904 Leto XVII. Kmet, na dan! Dve važni stvari, ki se pripravljata v naši državi, moramo razložiti svojim bravcem. Prva je navidez vesela. Po vseb državah se razpravlja vprašanje, naj se uvede splošno dveletna vojaška služba. Celo na Nemškem, kjer je država še mnogo bolj vojaškega značaja, nego pri nas, se bo ravno v tem zasedanju državnega zbora, ki se je ravnokar pričelo, obravnavala tudi vladna predloga o dveletni vojaški službi. Tudi pri nas se resno govori, da hoče vlada predložiti našemu državnemu zboru enak zakon. To je samo na sebi zelo dobro in velicega pomena predvsem za naš kmečki stan. A kar se obeta kot nameček, ogreni znatno to veselo novico. Imajo se namreč tudi deželni brambi prideliti topničarji. To bi stalo ogromne svote. Vrh tega se število stalne armade ne zmanjša; potemtakem bi se moralo toraj toliko več mladeničev vsako leto potrditi. Stvar je važna. Zato kličemo: Kmet, na dan! Treba je očitno in jasno kmečkemu stanu izreči svoje zahteve gledč na vojaško službo. Najboljše se nam zde izražene te zahteve v programu, ki ga je sklenil prvi shod katoliških čeških kmetov. Tako-le se glasi dotični odstavek: Število stalne armade se mora omejiti in zmanjšati. Stalna vojna služba se mora znižati na dve leti. Lastniki kmečkih posestev naj se pridev-ljejo samo k nadomestni rezervi Gospodarje naj ne kličejo za časa pomladne in jesenske setve in za časa žetve k vojaškim vajam. Tudi češka agrarna stranka, ki neče katoliškega imena, je sprejela ta načela. Naš Primož Pakiž deželni poslanec. kmet naj stopi očitno v vrsto svojih severnih tovarišev in naj izjavi po shodih in po listih, da se zaveda tudi v tem oziru svojih pravic. Druga važna reč je preosnova državljanskega zakonika. Ministrski predsednik je že izvolil poseben odbor učenih mož, ki naj pripravljajo to delo Ko ga dovrše, pride pred državni zbor. V imenovanem edboru sta dva juda in razen enega sami zariti liberalci. Zlasti ena stvar je pri ti preosnovi silno imenitna. Liberalci namreč že zdaj vpi- jejo, da je treba v državljanskem zakoniku postave o zakonu tako izpremeniti, da se^bo moral vsak zakon sklepati pred posvetno gosposko; še-le potem bosta smela ženin in nevesta iti poročit se v cerkev. Vrhtega zahtevajo, naj se določi, da se sme zakon tudi razdružiti in sicer tako, da se razdruženi mož in žena lahko vdrugič omo-žita ali oženita. Ta takoimenovani civilni zakon naravnest nasprotuje naukom naše vere, ki nas uči, da je zakon zakrament, ki spada pred cerkveno oblast, in da je neraz-družljiv do smrti Liberalci delajo račun brez ljudstva. Prepričani smo, da se bo katoliško ljudstvo v Avstriji z vsemi silami uprlo tem liberalnim poizkusom in pognalo vse napadalce na svetost zakona z mokrimi cunjami v kot. Zato pa kličemo ponosno: Kmet, na dan! Zimski čas je ugoden manjšim zborovanjem. Politična društva v vseh okrajih na delo! Poleg najvažnejših splošnih političnih zahtev: splošne volivne pravice in slovenskega vseučilišča naj se od fare do fare, od občine do občine zanese po shodih zmisel za kmečke zahteve v vojaškem oziru in napoved neizprosnega boja proti napadom na zakon. Domoljub z veseljem odpira svoje predale in pričakuje, da se kmalu prično polniti s poročili o živahnem političnem delu, ki bodo pričale zrelost in odločnost našega ljudstva. Politični razgled. Državni zbor zopet zboruje. Po šestih mesecih počitka je pričel državni zbor dne 17. novembra zopet svoje seje. Minister Korber je prej skušal vse tabo napeljati, da bi državni zbor pripravil do kakega dela. Hodil in potiskal je povsod okoli, pogajal se z raznimi strankami, nastavil tri nove ministre, mislil je že, da je vse v najboljšem teku, kar mu znani krvavi dogodki v Inšbruku prekrižajo vse namene. Precej, ko se je državni zbor odprl, so jeli Nemci štuliti te dogodke v državni zbor, ter jim pripisovali tako važnost, da se jim je zdelo vredno, celo vlado napasti in ji pokorščino odpovedati. Tisti dogodki v Inšbruku, koder so Nemci sami nedolžno italijansko kri prelivali, so razburkali vse Nemce. Vso stvar so najpreje prevrnili in dejali, da Italijani napadajo mirne Nemce, in so tako zagrozili vladi, naj zapre italijanske visoke šole ter varuje nemško posest. Kaj je pa vlada storila k temu ? En čas se je minister res delal, kakor bi ne hotel slišati Nemcev, ali kmalu jim je zaupno naznanil, da je vlada pripravljena stopiti v tej reči na njih stran in zapreti italijanske visoke šole v Inšbruku. Tako je vlada zopet počenila pred Nemci Glavno besedo v tem zasedanju so potemtakem imeli Nemci; razen njih so govorili še dalmatinski poslanec Biakini, ki je moral očitati vladi, da nima srca za Dalmacijo. Doli zatirajo Dal-matince, kolikor se dl Sedaj vlada cesarski namestnik Handelj, ki se iz dežele tako-rekoč norca dela. Dalje je govoril češki grof Šternberk, ki je klical: Proč s tem ministerskim predsednikom Korber jem, ker ne dd pravice nam Slovanom! Slovanske stranke se vsled nemških nastopov niso spuščale k zborovanjem. Katere so največe težave v državnem zboru? Minister je precej prvi dan, 17. novembra, predložil poslancem načrt zakona, da hoče razdeliti ponesrečencem 15 in pol milijona kron. Ali ta predlog je dovolil le pod tem pogojem, če poslanci puste, da si vlada 53 in pel milijona kron najame za prazne državne blagajne. Tako naj bi torej poslanci dovolili naj se najame celih 69 milijonov novega posojila, da bi si vnovič napolnila prazne blagajne, nekaj od tega pa revežem razdelila. Kaj pa o tem ? Podporo za reveže ponesrečence so poslanci voljni najeti posojila 15 in po! milijona, a onih 53 in pol milijonov pa niso pri volji dati. Tako delo nikamor ne more od rok. Razne zbornične stranke so mislile že napraviti nekakšno sporazumljenje med državnim zborom in vlado, a kaj se bo izcimilo iz tega, še ni znano. Poleg tega pa hoče vlada še veli kansko posojilo za vojsko, pol miljarde kron. Tega pa vlada ne more dobiti brez dovoljenja poslancev. Revščina je torej tista zagozda, ki ovira danes delovanje državnega zbora. Pravijo, da bo državni zbor kmalu -zopet razpuščen. Ogrski državni zbor — razpuščen Ogrski državni zbor je zboroval več tednov ter sklenil nekaj trgovinskih pogodb z vnanjimi državami in dovolil, da dobijo ogrski domobranski vojaki svojo artilerijo ali konjenico. Ker pa vse delo ni šlo prav gladko naprej, je izdal minister Tisa načrt novega zakona, po katerem naj bi bili poslanci prisiljeni mirne in stvarno delati v državnem zboru, hotel je, da se poslovnik za državni zbor poostri. To je poslance strašno razburkalo. Takoj je nastal v zbornici velikanski vihar, 68 poslancev se je zvezalo in sklenilo, na vsak način spodbiti ministrovo namero. Ako bi se ministrov zakon sprejel, bi poslanci ne smeli več ob-štrujirati, bi ne mogli več motiti državnega zbora. Kdor ne bi delava), bi ga imel predsednik pravico izključiti od zbora in mu vzeti plačo. Ali razposajeni poslanci so ministru zagrozili, da se ne bodo pokorili novemu poslovniku, če bi se mu ga prav posrečilo vpeljati. Drugi dan so 6 ur zborovali in mirnejši poslanci so vendar toliko izdali, da je zbor sklenil poslovnik vsaj začasno poostriti. Ko je predsednik to naznanil, je nastal po zbornici silen vihar. Minister pa je to ugodno priliko porabil ter med viharjem d r ž a v n i zbor z a kiju č i 1. Ministrov predlog je sicer obveljal, ali vihar se je nadaljeval tudi zunaj zbornice. Poslanci so podpihnili ljudi in ti so naredili več pouličnih demonstracij, in žugali ministru celo na njegovem stanovanju. Da bi ga uporni poslanci še bolj ostrašili, jih je veliko odstopilo od poslanstva. Proti ministru so nastopili tudi visokošolski študentje in celo nekaj profesorjev. Ali minister bo sklical po vsem Ogrskem več shodov, na katerih bo dopovedal volivcem, da je treba poostrenega poslovnika, drugače se bo država sesedla. Šele, ko se vihar zopet poleže, misli minister zopet sklicati državni zbor. Oklofutani francoski minister odstopil. Francoskega vojnega ministra A n -drčja, ki je preganjal katoliške častnike in vohal za vsemi, ki niso trobili v njegov prostomaltarski rog, tega ministra torej je oklufutal, po pravici, neki poslanec. Minister se je vsled tega čutil razžaljenega, zato je odstopil. A hotel je imeti za naslednika zopet človeka svoje vrste, ki bi tako deloval St. 23 kot sam; zato je bil voljan odstopiti le tako, če bi izvolili mesto njega B e r t 6 j a, ki je imel vse take lastnosti, kakršne si je Andrč želel. No tako se je tudi zgodilo. Novi minister Bertft bo še slabši ko ta. Mož je bil pred 10 leti še navaden borzni agent, zdaj pa je večkratni milijonar, k vzlic temu — poslanec socijalnih demokratov. Francoski ajdje proti veri. Francoski ministrski predsednik hoče da se vzame cerkvam vse premoženje, duhovniki in škofje naj bi živeli zgolj od miloščine; cerkve naj bi vzdrževala nalašč za to ustanovljena društva, ki bi pa ne smela stopiti v nobeno zvezo med seboj. Bogatejši ne bi smeli podpirati revnejših okrajev, škofje ne bi smeli imeti pravice nad cerkvenim imetjem. Katoličani ne bi smeli imeti ne procesij, ne slovesnih sprevodov, skratka na noben način ne bi smeli kazati svoje vere. In kaj takega hočejo v svobodni državi, kjer sme vsak potepuh iskati tovariša, le katoličan ne katoličana! In poglejte, celo v našem narodu se dobijo ljudje, ki francoskega ministra hvalijo! Turške grozovitosti na Balkanu. Sedaj smo zvedeli vso revščino ubogih Makedoncev pod turško vlado. Voditelji makedonskega vstanka so izdali knjigo, v kateri popisujejo turško nasilnost v zadnjih desetih letih, ki so se dogodile samo v okrajih Monastir, Skoplje, Solun in Edrin. Leta 1903, lani, so požgali Turki 198 krščanskih vasi, ki so štele 12.211 hiš, 170 žena in mladih deklic so odpeljali v sužnost; ob stanovanja je prišlo 70.000 ljudi; iz dežele so izgnali 30.000 ljudi, 1500 so jih pa zaprli. Te številke krvavo kažejo, da je bilo treba vstanka; zato pa so voditelji voljni toliko časa še voditi vstanke, dokler se ne izkopljejo izpod turškega jarma. Turki so obetali vse prenarediti in zboljšati, a storili niso prav ničesar. Ubogim Makedoncem ne kaže drugega ko boj. Le tako so se Turkov oprostili Grki, Srbi in Bolgari; le tako se je mogoče oprostiti tudi Makedoncem. Grozen način, ali edino re-šiven. Ruska utegne dobiti vstavo. V veliki slovanski državi, na Ruskem, se godijo sedaj reči, ki utegnejo prevrniti ves dosedanji vladni način. Zastopniki posameznih delov velike države, ki se imenujejo zemstva, so izdelali načrt, da bi volili v zbornico vsi Rusi, ki so stari 21 et; zbornica naj bi imela gosposko zbornico in poslansko zbornico. Državnega kan-, celarja naj bi volila gosposka zbornica, vojaški neomejeni poveljnik pa naj bi ostal še zanaprej car sam. Car, pravijo, je voljan izpeljati vse te načrte. Ako bi se to e zgodilo, bi na Ruskem prišlo ljudstvo do velike politične moči, dočim je sedaj brez te. Rusko-japonska vojska. Port Artur še stoji. Najnevarnejši čas za Port Artur je ravno sedanja doba, ko vojska na suhem v Mandžuriji počiva in ko se bliža baltovsko brodovje po morju na pomoč Port Arturju. Zato Japonci z vso silo pritiskajo nanj. Streljajo vsak dan. Zaganjajo se z vsemi silami, a uspehov le ni. Kdo bi mogel verjeti, da se mala trdnjava že devet mesecev ustavlja toliki japonski moči? Večkrat je že prišla novica, da je Port Artur padel, a vselej se je še izkazala za neresnično. Kakšno pa je stanje v Port Arturju ? Eni pripovedujejo, da je nad vse žalostno, da so Japonci vse utrdbe okoli in okoli že zavzeli, da ni več daleč, ko bo padla še zadnja utrdba; ta poročila pravijo nadalje, da ima Šteselj le še malo vojakov, sestradanih in bolnih, brez živeža in streliva in tako noprej. Rajši je verjeti poročilom, ki zatrjujejo, da se Port Artur še prav dobro drži. Ta pravijo, da so še vse glavne utrdbe okoli Port Arturja v ruskih rokah in da v zadnjem času Japonci niso nič napredovali. Tudi trdijo, da imajo Rusi še dosti živeža in ga po skrivnih potih vedno uvažajo. Vojakom je zrastel pogum, ko slišijo, da se jim bliža baltovsko brodovje in jih utegne kmalu rešiti. Ladje imajo preskrbljene z minami, ki bi se vse razstrelile, ako bi jih Japonci dobili v roke. Namen trdnjave je, da zadržuje Japonce toliko časa, da bo Kuropatkin zadosti vojakov imel. V ladjevišču še čepijo ruske ladje. Zadnjič enkrat so poskusili vdreti izpred Port Arturja, a jih je japonski ogenj prisilil, da so morale nazaj pred Port Artur. Precej je poslabšal stanje v Port Arturju velik požar, ki so ga povzročili streli iz japonskih morskih topov. Japonci so jih nastavili na arze-nal in v ladjedelavnico; gorelo je prejšnji torek od opoldne pa do srede zjutraj. Ogenj se je razširil; vse velike trgovske hiše v okolici je ogenj vpepelil; tudi ladjedelavnica je zgorela z množino premoga in živeža. Nov naskok na Port Artur so poskusili Japonci te dni s podvojeno močjo. Posebno se se zagnali na trdnjave Sunsušan, Erlunšan in Kikvanšan, okoli Port Arturja. Japonci so bili zatrdno prepričani, da mora Port Artur pasti. Ali Rusi so jih odbili in jim pomorili skoro 7000 mož. Poslej bodo napadali trdnjavo še z večjo silo. Dolgo se pač ne bo mogla več držati. Baltiško brodovje. Veliko baltiško brodovje, ki hiti na pomoč pred Port Artur, plava sedaj okoli Afrike. Pri Španiji se je brodovje ločilo v dva dela, katerih eden plava sedaj konec Afrike okoli rti dobrega upanja, drugi del pa na zgornji plati Afrike skozi sueški prekop. Ker bo to brodovje, če pride srečno na svoj konec, spremenilo ves položaj na bojišču, moramo z vso nestrpnostjo zasledovati njegovo usodo, b(5 li srečno priplaval, ali ne. Japonci so imeli, ko so začeli vojsko, šest oklopnic, od teh so se tri pogreznile, druge tri so pa precej poškodovane, zato bodo te ruske ladje z lahkoto japonske v kraj po-metle. Vojska v Mandžuriji. Neverjetno dolgo čakata obe sovražni vojski pri Mukdenu, da ne trčita druga na drugo. Že dva meseca se stanje ni nič spremenilo. Obe vojski dobivata pomoč od doma in se oborožujeta in utrjujeta. Obe sta se utrdili na trdnih mestih, zato se nobena noče premakniti, da ne bi izgubila ugodnega prostora. Na bojišču je huda zima, da vse poka. Mnogokrat dobe na straži vojake zmrznene. Manjši boji se vršijo le med posameznimi oddelki. Novo življenje se je pričelo za ruske vojake, ko je prišel k njim general Linevič, ki je pravi oče svojih vojakov. Večji spopad se je dogodil v noči na 19. dan novembra, ko so trije japonski bataljoni napadli Ruse; a Rusi so j h brž nazaj potisnili in jih 200 ranili, 80 pa usmrtili. Pred spomladjo se najbrž ne bo nikamer zasukalo. LISTKU. Vojska. (Slika iz rusko - japonske vojske.) Umazana vas! Dvajset do trideset hiš, bolje rečeno, koč, pritličnih, razdeljenih v dva konca za ljudi in živino. Komaj pol ducata za spoznanje boljših. Mrzel, meglen dan v zgodnji pomladi se nagiba k svojemu koncu. Nad visokimi in ozkimi, s preperelo slamo pokritimi strehami se igra veter z oblaki in jih podi semtertja. To tuli in piska! Gotovo bo po: noči zmrznilo in zjutraj bo imela narava lepo belo pregrinjalo — slano. Iz nekaterih koč sili sivkast dim skozi okno, skozi vratno odprtino ali kjer že iz-takne kako luknjo, na plan. Povsod si išče izhoda, le skozi dimnik ne, ker ga vihar zopet z vso silo požene nazaj v kuhinjo. Zunaj pred vasjo, kakih sto korakov od cerkve, pa stoji v tem trenotku precej ljudi. To so revni ljudje, sestradanih in upadlih obrazov, ki tako potrto gledajo, kot da bi se njihovim vsakdanjim nadlogam in težavam pridružila nova, dosedanje presegajoča bolest. Ob plotu, tam kjer zapušča cesta vas vodeč in izginjajoč v nepregledni planoti, se je zbrala kopa ljudi. Oči vseh so nestrpno in nepremične uprte tja v daljavo, kakor bi nekoga iskali. „ Vasiljevič, ta krevsasta krevlja!" je zabavljal Petrov. „Njegov jezik je mlinsko kolo, katerega žene žganje. Gotovo zopet klobasd pri Krašnju in se zaliva z žganjem", je pristavil Irov, ki se je venomer vrtil kakor frtavka. .Nazadnje bo še tam ostal, ta preklicani polž, in ga ne bo kakor zadnjič". Tako so hladili vsi, z manj ali bolj zasoljenimi opazkami svojo jezo, le mlada žena, belega, upadlega lica je molčala in neprenehoma zrla v daljavo. Ana je, žena postavnega Aleksija, ki je moral še pred nedavnim časom na vojske, ki jo bijejo Rusi s premetenimi, čez mejo škilečimi očmi Japonci. Vendar enkrat se je pokazala v daljavi neka točka, ki je postajala vedno večja; polagoma so spoznali, da se bliža človek. »Vasiljevii, Vasiljevič, on je! Toraj vendar pride, ta mevža mevžasta! Saj pa je tudi že zadnji čas--" V dobri četrt uri je dospel pot do čakajoče množice. Vse se je navalilo nanj in vpilo: ta, če je izvršil naročila, oni če ima kaj pisma zanj, tretji so izpraševali po novicah iz vojske. Vpili so vsi kar vprek. Dvakrat na teden je prinašal Vasiljevič kot uradni sel ali pot poročilo iz mesta in parkrat je prinesel tudi že zaznamek v boju padlih vojakov. Iz vasi so odšli namreč z Aleksijem še trije drugi fantje, seveda prisiljeni. Kaj bi jih tudi brigala vojska? Saj jim je dajala domača vasica vsega potrebnega za vsak dan posebej; oni na vzhodu so delali lahko radi njih, kar so hoteli. Ja, ko bi bili prišli čez vejiko „lužo" nadnje, o potem bi jim že pokazali, kaj se pravi z medvedom se metati! Ker so se pa visoki gospodje med seboj skregali, zakaj naj potem reveži dajo svojo kri za črnilo, s katero bi se zopet spisala mirovna pogodba? Ni jim šlo v glavo! a morali so v vojsko! Smrt kakor upornika doma — ali častna smrt v vojski!! Sedaj pa izbiraj-- Počasi je izvlekel Vasiljevič iz torbe list. „Hoj, ljudje božji, poslušajte! Vsi so še pri življenju, le eden je postal — junak. Grobna tišina za trenotek. „Goveri, če si človek, ne muči nas!" se vskliknili vsi hkrati. ognja. In ob takih trenotkih si mi vedno Ti v mislih. Imeli smo bitko, (> kater, pravijo, da smo jo zgubili, a tuji sov-ražnik take zmage gotovo ni vesel. Veliko ranjenih in ubitih leži na bojišču a mene je dozdaj varoval Krist. Upam, da me bo tudi v bodočnosti. Prosi Kriata za srečno mojo — seveda molim tudi jaz tako goreče kakor še nikdar poprej — vrnitev! Bog varuj Tebe in mene in naji-mga otroka, Tvoj A 1 e k s i j. (Kone. sledi.) „Kot junak je izdihnil — Luka. Tukaj, le poglejte je belo na črnem. Vsi drugi še žive. In za-te Ana, imam neko veselo sporočilo." Segel je v torbo in ji dal pismo. „Od Aleksa!" vzkliknila je polna veselja. »Živi, še je živ", in odhitela je proti domu. Star in osivel mož pa se je približal ves obupan k potu: Poglej še enkrat na papir! Vsi so živi? Luka, Aleksij, Leo in Nikola?" „Ne, Luka je umrl junaške smrti!" je zakričal pot nad gluhim starcem. Tedaj pa je starec pobledel in se zgrudil na kolena: „0 sveti Krist v-nebesih!" Luka ubit?! Moj ubog otrok!" .Ne, ne, to ne more res biti; saj Vasiljevič ne ve, kaj govori; on je pijan." Zgrudil se je na tla, tako ga je zadela žalostna novica. Odnesli so ga na njegov dom. — — Aleksij pa je pisal svoji ženi tole pismo: Moja ljuba Ana!! Tako daleč sem sedaj od Tebe. Velike dežele so med nama. Vendar pa sem v nebu skoraj vedno pri Tebi Noč in noč brije veter in zvezde bliskajo na svetu kakor pri nas d. ma. Na prostem, zunaj ležim poleg mračnega Proglaženje verske resnice o brezmadežnem Spočetju. Slika Podcstijeva v vatikanski sikstinski kapeli. Razgled po domovini. i i t t Današnja številka »Domoljuba" je posvečena proslavi jubileja brezmadežnega spočetja. Oimega decembra 1854 ■— torej ravno pred 50. leti — je bil tisti znameniti dan, ko je veliki papež Pij IX. ob prisotnosti ogromne, množice cerkvenih dostojanstvo nikov in drugega ljudstva, zbranega v cerkvi sv. Petra, izrekel kot verako resnico, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta. Ta trenotek prinašamo v sliki, ki j« posneta po prelepi Podeatijevi podobi, krneči »dto-rano brezmadežnega Spočetja« v Vatikanu. Pij IX. oznanja kot najvišji učenik •». eerkve nauk o brezmadežnem Spočetju. Okoli njega stoje in kleče cerkveni kneii in prelati; gor nji del slika pa predstavlja takorekoč pro »lavo te verske resnice v nebesih : vidi b» preaveta Trojica, Marija nebeška Kraljic«. Peter in Pavel, svetniki atare in nove zavez«, ter pojoči angelji. Na levi stoji veličastna »enaka postava, ki pomeni »v. cerkev, v roki d.ž.fi i.ntm£L;o cd/tšm.a, sv kr.i. 0» nj, pada žarek evetlcte na Pija. N« desni sp-.da t c»pfdju etoje učenjaki, ki so si posebni usluge pridobili za razlago in proglasitev fr make resnice. — Na (Lugem mestu prina Saro sliko Brtzmadtžnc, kakor se je f rike-ia'a nekaj let povoje v Lurdu bUžcni B r nardki z i?r kom: ,Jiz s^m bte?madein. S. čitje" — V fe mi pa tolmači ptsnii ftovetva naročnikov in pridat«l4ev naV g» 1 st ob tej rtdki s'a ncsti. Nij foViti »loven&k narod kakor do tdaj tudi v prihf dn e o->tan Mari.ii narod, od se med vsemi dru gimi v češčenju in l;ubrzni do Breztnsdeinc! Prav lepo se zahvaljuje »Domoljub* V8kcb Kramar. Za njim je privolil vlak, ki ga je prijel za pla*č in vrgel na tla. Kramsrjeva roka je priila ped kolo, ki mu je odtrgalo tri prste. Hudobnost. V 6t. Vidu je nek f«nt razbil steklenico in s razbitimi kosci tbrezal po obrazu Matevža Starmana, ki je moral vslfd ran v deželno bolnic x * Nesrečna rodbina. V Jariah pr. Meogiu so v itirib tednih umrle v eai h ii itiri osebe Čevljarju A. Kneza je uoirla naj prej ien». Pri pogrebu se je prehlad Ia njegova mati in je v enem tednu umrla, zatem je v tretjem tednu umrl otrok in nazadoje je zbolel ie Knez sam in tudi umrl. Ostala sta le d/a majhna otročiča pri hiii. Revščina je velika in pomoč silao potrebne. S Homca. Naši sosedje v Šmarci so sklenili v občinski .»u.j,, vr.puveuujejo, aa aupeija za sklenili v občinski seji, da se bo v korist litino napreduje. - Zopet plesalo ae je ubožne blagajne pobirala prihodnje leto na- na Martinovo nedeljo v Moravčah. Na pleau..... si opazil sopet m-.ogo druzega spola. Toraj nič čudnega, ako morajo prednik M. družbe v za vedno in vedno svariti. — Vreme imamo zadnji čas ugodno. Padlo je nekoliko sneg*, a posebnega mraza ni. Tudi vode ee je v zidojep* dežju dobilo polne vodnjake. — Dva poraza aa doživeli v kratkem Mc-ravftki liberalci Prvega lani pri volitvah Moravčah. Zato so ae tako silno trudili mandat v Drtiji. I j zdaj pa imajo! Toraj vidite, da je možata odločnost naiih mož več nego sladke besede . , . * Občinska doklada na žganje. Odborniki ob£me Šmarca so v seji dne 13. t. m. seglasno sklenili, da se peb ra občinska doklada na žganje po 10 v. od litra. Dohodki so namenjeni ubožnemu zakladu za celo občino. Želeti bi bilo, da se nekatere gostilne bolj nadzorujejo, ker so dostikrat čez uro klada na žganje po 10 v. od litra. Pri nas smo pa menda že letos toliko nabrali od take doklade. da je novi občinski odbor za prihodnje leto, kakor se čuje, nič več ne misli pobirati. Kaj? Ali je res? To ni dober začetek za nas kmečke davkoplačevavce. — Dnč 26. novembra. Kamniška Bistrica je v noči 24-25. t m. vzela in razdrla jez za Homško goro, ko je po hudem nalivu na-rastla čez bregove. Do zdaj smo imeli lepo vreme, da smo lahko spravili jesenske pridelke pod streho, katerih je hvala Bogu dovolj. Naša mladeniška in dekliška Marijina družba vrle napreduje. V kratkem si bo omislila zastavo. Družbe sv. Mohorja knjige smo že prejeli in smo jih zelo ve-seh in jih pridno prebiramo. Dolenjske novice. Iz Šent Rupertske doline. f Čez .Mrtvaški hrib« se gre iz Ruperta na Suho goro. In na vrhu tega lirik so našli 16.novembra cveteče trobenti«^ Kaj ne, veliko prezgodaj! f Pet različnih vrst domačih razgled, nic v raznih barvah imamo v St. Ru^ Pa recite, da nismo napredni! t Tudi po Notranjskem vedo, daj, Št. Rupertsko vino izvrstno Pred kratki® je romalo veliko sodov čez Trebnje in Ljub. Ijane. In ti niso bili prazni. t God sv. Cecilije smo praznovali? St. Rupertu kolikor mogoče slovesno. Bik je cecilijanska peta maša, pri kateri je peV. ski zbor zopet pokazal svojo spretnost ig izurjenost pod vodstvom organista gospodi C mermana. t Pa ga je uničil - domoljub' Rodoljuba*. V .Slovencu* z dne 19. t m smo brali, da bo .Rodoljub" nehal izhajati No, za Št Rupertske dolino je že davno k hal izhajati. f Šuto na cesti na Trebelno bor kratkem vso odnesla buija. t Dosti vina imajo Trebelani, kupci pridite in usmilite se revnega kmeta! t Močan mošt je na Trebeloem, dokaz so pobite buče in stolčeni nosovi v Čužni vasi. t Mokronoiko bralno društvo zastonj iščeš v družbi sv. Mohorja. E liberalec je slab domoljub! Na judovske nemške časo pise so pa naročeni! Heil! f Gorelo je v Laknicu, zažgal je otrok z žveplenkami. Stariši ali vas ne zmodrijo nesreče ?! f Mokronoftld grad ima novega po sestnika. Le vkup, prodamo vse, magari & prav zidate geri tovarno liberalnega kolo-maza. Z ribniške zemlje. t Naročnino na »Domoljuba" za pri hodnje leto plačajte nabiralcem saj de Božiča, da jo morejo poslati upravništvu ali mu naznaniti Število listov. Če nimaš časa prinesti tistih 80 soldov, pa saj sporoči po kom, da ostaneš še naročnik; že s tem boš prihranil dosti sitnosti nabiralcu in upravništvu. t Še enkrat ribniško sodiiče. Ni Se dolgo tega, da je bile popisano v „Narodu" neko spričevalo, katero je dalo ribniško županstvo za nekega obdolženca ribniškemu sodišču. Očita se županstvu, da je bilo spričevalo slabo, in da je sodišče zahtevalo drugo — boljše. Slišali pa nismo, da bi bilo županstvo obtoženo, da je izdalo neresnično spričevalo. Toraj sodišče samo »« mara resnice. — In to pride v javnost. Ali so taka spričevala za sodnijo ali za liste ? S takim ravnanjem nakopava sodišče županu, ako spričuje resnico, osebne sovražnike, ki mu lahko postanejo nevarni. Znano je, da so nekje fant e županu, ki jih ni mogel pred sodiščem pohvaliti, pokosili veliko njivo še zelenega prosa. Nravnostna spričevala naj bodo za to, za kar so. f Skrajna zlobnost. Tomaž Zabu-kovec je velik prijatelj ribnjških dopisovalcev „ Naroda". Njim nanaša svoje novice. Koliko je pa verjeti Tomaževim ustom, nam kaže sledeče: Toma! je vozil 11. julija t. 1. neko »balo" v Struge. Tam nekje v Do-brepoljah srečal je voz z večjo družbo, o kateri pravi: „Pijani so bili vsi več ali manj." V ti družbi je Temaž videl dva župnika, ki ki jih ni bilo zraven, in katerih eden za vso stvar ni prav nič vedel, dokler ga ni Tomaž v „Narodu" zlobno in nesramno obrekel. Tak je Tomaž! »Narodovim* bralcem dober tek! f Kmetje, z vami je križi Onim, ki se vam lažejo, verjamete; onim-, ki vas de-rejo, nosite kožo. Njim pa, ki vam dobro hočejo, pa ne verjamete in ne zaupate. Kjer je kak konsum propal, so bili navadno krivi ljudje, ker se ga niso držali. »Enkrat samkrat sem bil notri, pa moram toliko plačati", vzdihnil je nekdo. Da, ravno zato, ker si bil enkrat samkrat notri, moraš plačati; ako bi bil ti nosil dobiček v zadrugo mesto liberalnim trgovcem, bi ne bilo treba nič plačevati. Kar kdo govori zoper zadrugo, akoravno veš, da je lažnivec, mu verjameš, ako se pa kaj reče o liberalnih trgovcih, ne verjameš nič. Tega tudi ne veš, da trgovci zaradi zadruge ne morejo zvišati svojih pen, katere bi svojevoljno nastavljali, ako bi ne bilo zadruge in zato so jim te trn v peti. Pomislite, da so zadruge koristne tudi onim, ki niso njih udje in zato jih je treba varovati, da ne propadejo. f Gospodarji s posli, pozor! Dobrota je sirota. Marsikateremu gospodarju zboli posel in ga ima vseeno pri hiši misleč, bo že bolje. Minejo tedni in tedni posel le ni za drugo delo, kakor za varovanje otrok in gre naposled v bolnišnico. Usmiljen gospodar, ki mu ni pri plači nič utrgal, in mu je dal še morda za pot, dobi čez nekaj tednov velik račun iz bolnišnice. Pritožbe ne pomagajo nič, akoravno je že postavi zadostil, ako je imel posla štiri tedne bolnega v svoji oskrbi, ker ni dal posla iz službe. Gospodarji, da se obvarujete teh ogromnih stroškov, oglasite svojega posla, katerega ste imeli že štiri tedne bolehnega pri hiši, pri županstvu za izstop iz službe. Posel še lahko ostane pri vas, ako nima kam in se vam smili, da le ni z vami v službenem razmerju, pa vam ne bo treba bolniških stroškov plačevati, temveč bodo ti pokriti iz deželnega zaklada. f Nove orgije pri Novi Štifti blagoslovil je prvo adventno nedeljo ribniški gosp. dekan. Le tamošnjemu vodji preča-stitemu g Klinarju se imamo zahvaliti, da da je ta lepa romarska cerkev dobila orgije, da bo posebno ob shodih služba božja toli veličastnejša. Ob priliki blagoslovljenja je g. Klinar, muzikaličen mojster, orgljal sam. f Na Robu se postavlja po robu nekdo, ki naj se Bahta", da se njemu ne postavijo ob volitvi po robu, ker sicer se ne bo več postavljal po robu na Robu. f Čudno. Na nekaterih krajih šolska oblastva teli silijo na razširjanje šol, na Robu je pa razširjenje obč. odbor že sklenil, pa se ista oblastva ne ganejo. S tem pa seveda nočemo reči, da Robarji že komaj čakajo ogromnih stroškov za šole. f Čakamo In čakamo že od poletja sem, kdaj prinese „Domoljub" podobo našega poslanca-staroste g. Pakiža, pa je ni in ni. Kje je neki zavornica?*) Iz litijskega okraja. t Kaj pripoveduje Sava reka? Našli s o 2. novembra med Gor. Hotičem in Vernikom truplo neznanega moža — utopljenca v Savi. Dognalo se je, da je nesrečni utopljenec 61. letni..delavec Martin Skerlep iz Dolskega. Ne ve se ali je revež, ki ni učakal svojega godu, si pomagal iz tega sveta s samomorom, ali je le po nesreči zabredel v Savo. — 10. novembra pa so našli ob pogoniški graščini v Savi truplo 40letnega posestnika sina Janeza Cerarja iz Kofina. }mel je dedščino 1400 kron, zato je živel „lustig" in imel vedno vročo glavo, a ko je vse zapravil, si jo je šel ohladit v Savo. — Most čez Savo pri Trbovljah je bil 13. novembra slovesno blagoslovljen in prometu izročen. K tej slovesnosti se je nabralo silno ljudij s Kranjskega in Štajerskega. — Ob zadnji povodnji je narasla v našem okraju Sava nad 1 meter navadne visočine. To je zadnje čase Sava doživela. f Nagle in neprevidene smrti. Ni še dolgo, ko smo iz Šmartna pri Litiji sporočali o nagli in nepričakovani smrti Martina Brica, ko moramo spet poročati o nadaljnih nanaglih smrtih, s katerimi obiskuje Bog šmartinsko faro. 16. novembra je nanagloma umrl na Kamnu pri Vogenšperku Matija Kepa, zadet od kapi. 30. oktobra je bil rajni sprejet še v tretji red in prav dober mož. — 17. novembra v Litiji je hitro umrl Janez Stopar. 18. novembra zjutraj na Ustji mladenič Jožef Penik. Imel je tifus, bil je že precej dober, a je kar nanagloma izdihnil. *) Zavornica je odstranjena, kakor kaže prva stran! — Op. ur. — 30. novembra zjutraj pa je spet na Ustji umrl neprevidoma Janez Štancar. Kuhal si je zjutraj — bil je udovec — še sam za-jutrek, ko nenadoma pade in umrje. Bil je tih in dober mož, sorodnikov ni imel; zapustil je precej premoženja, a brez poslednje volje. Bog daj vsem večni mir in pokoj! — f Star, pa še nima pameti. Na Vačah se je pred zadnjo burjo obesil na vrtu 701etni posestnik Franc Ravnihar. — f Umrl je v deželni bolnišnici Janez Sever, ki se je ponesrečil v cementni tovarni v Zagorju. — f Zabodel je v Lazih kovaški pomočnik Franc Pencelj oženjenega hlapca Jakoba Podbevška, ki je skoro nato umrl. — f Roko so pokazali na poti, ki se loči v Štango in na Prežganje. Dosti dolgo so jo skrivali. f Šmartinske novice. Kako „Nared" oziroma znani šmartinski lažnivi kljukec laže? V št. 271 z dne 26. novembra piše tisti „Narod": „Sad Marijine družbe. Prete-čeno nedeljo sta dva devičarja iz Kostrev-niče napadla z nožmi nekega krojača ter mu zadala šest ran na vratu, na glavi in eno na roki. Napadenec je telesno poškodovan. Vas Kostrevnica je na glasu kot ena najbolj klerikalnih na Kranjskom, kjer so skoro vsi fantje pri Marijini družbi, a so vkljub temu največji pretepači. . . Kaplan sme biti ponosen na te svoje ovčice!" Tako piše lažnivi kljukec. Poizvedeli smo resnico in sporočamo: 1. Ni res, da bi bila tista dva devičarja sploh kedaj pri Marijini družbi. 2. Res je, da je bil napadenec sam kriv, če je katero dobil. 3. Res je, da je Kostrevnica klerikalna vas na Kranjskem. 4. Zvedeli smo, da je precej fantov pri Marijini družbi. 5. Ki pa niso pretepači. 6. Čudimo se, da „kljukec" koncu vsacega dopisa iz Šmartna kliče kaplana na korajžo ali na pomoč in tolažbo. 7. Zvedeli smo, da je kaplan res ponosen na Kostrevnico in na Marijino družbo. 8. Čudimo se, zakaj „kljukecu molči o šmartinskih devičarjih, ki vsako noč razgrajajo. 9. Zakaj molči o litijskih devičarjih v Oblakovi ošta-riji v nedeljo 27. novembra. 10. Čudimo se, zakaj ni tiho, ker ima toliko slabo vest in grehov na nji. f Litijske novice. Sodno poslopje je zgrajene in država je dala drugi obrok v znesku 67 869 K in za notranjo opravo 8000 K. — V četrtek 24. nov. so bile občinske volitve za naš trg. Tržani so dremali, a uradniki so držali skupaj in si osvojili prvi razred. Seveda se zdaj tržani po-koncu in mislijo volitve ovreči. V tretjem razredu se kmetje volitev niso udeležili. In to radi tega ne, ker liberalna večina I. in II. razreda dela kar hoče in vselej obvelja, kar sklene gospoda, ne oziraje se na tretji razred. Naj bodo torej sami med seboj. — Mariji Brezmadežni. Glej, čete nebrojne k svetišču hitč, kam žene jih pač goreče sreč? Zastave vihrajo, se pesem glasi, in radost iz vsakega lica žari; tje gori na <*oro k Mariji gred6, v hvaležnosti svoja — srca neso. Ubrano pozdravljajo čete zvonovi, in ž njimi se strinjajo pevski glasovi Tu gori se eni v svetišču zbirajo, zaupno v Marijin oltar se ozirajo, tam doli že drugi iz širne planjave Mariji pošiljajo srčne pozdrave. Procesija ta se vedno ponavlja, in vedno so večje njene vrstč, mladina slovenska Marijo pozdravlja, kot mater, Kraljico slovenske zemlje. Bilo je pred petdesetimi leti, kar v Rimu govoril Oče je sveti: Marija brez madeža bi i a spočeta že v rojstvu je Svojem bila vsa sveta — in glas se je širil vrhu zemlji in šel je čez daljno, širno morjč, Kraljico Marijo ves svet je častil, Spočeto brez madeža jo je slavil; in angeli gori v podnožju zvezda so klanjali se — Kraljici neba. Minulo še mnogo bode stoletje, slavilo Brezmadežno bo se Spočetje, in ko se bo zemlja v pepel spremenila, se bode Marija v nebesih slavila-- Glej, čete nebrojne k svetišču hitč, k Mariji jih žene ljubeče sreč, zastave vihrajo, se pesem glasi, in radost iz vsakega lica žari. — Oj čete, le rade k Mariji hitite, za Mater si svojo — Njo izvolite 1 Pod solncem na zemlji ni lepše Kraljice, na svetu le eno je tako sreč: Brezmadežno Srce — Marije Device! Oj Mati Brezmadežna, Ti nam ostani mogočna zavetnica sredi sveta, sovražnikov duševnih zvesto nas brani, ne zabi slovenskih sinov in hčera! Kje najdeš na svetu zvestejših sinov, kje naideš udanejšlh Sebi hčera, kje najdeš svetišča sredi valov, kapelice vrhu sneženih gora? Vsak holm ti priča in vsaka votlina, da zemlja je naša Tvoja lastnina, Ti Mati si naše slovenske mladine, Kraljica si tužne — nam domovine! Tu Tebi ostal še zvesti je rod, ni knežji, kraljevi — le rod je sirot! Oj Mati Brezmadežna, Ti gospoduj, nad narodom našim le TI kraljuj, Ti sterl hudobnemu duhu glavo, ki pot nam zapira v presveto uebo, Ti k svojemu Sinu ves narod pripelji, da večno proslavlja Te v rajskem veselji! Iv. Baloh. ( si jjrsrnnatra. r/. \i t: v; ir nama u r naa:ji. .i. arnaa n a rt iKiiJi a. ana. u tr u a. c n jvttvai i liJL.n. iz :u i»v r »: ra.. t. tva o menitn v> i tt u n i»ra». m aiC7j v. TBnnrua sc.*. - i rurjovd o sc iJCt o a-en e n .a k a n*.. t Ai se at o:u »cent tmnHmurru i jc. u. a r zats/ yvi >o str i ia mzcteat: t i o Ju i m tnxvtai->h i trMcu i i< '.< met t in .s vvtrjtCT viait. ? *»aaa j * .». n. » ptišb a- .i-fncBiec n, rrv) jsm" t m. v r- .. mb i aara . ia i smo izprevideli, da je naša domača vzajemna najboljša; zato pa kar po vrsti k njej pristopamo. Pred kratkim je nek agent zabavljal čez vzajemno,^eš da je beraška; mi pa pravimo: kako je pa to, da pri vsem be-raštvu prva izplača! Svoji k svojim! f Z Dobovca pri Kumu se nam poroča, da so prenovili župno cerkev, napravili nov tlak, uredili Marijino družbo in postavili lepo novo stavbo za ljudsko šolo. f Iz Sodražlce. — Da gospodarska društva, ki so v pravih rokah, v katera se ne vseli nepoštenost poslovodjev in sebičnost članev, morajo vspevati, dokazuje med drugimi tudi sodraško konsumno društvo. Zadnji čas je nek tukajšni kramar, ki je mimogrede povedano liberalec, uprizoril silno agitacijo zoper to društvo ter slovesno po-vdarjal, da mora ali konsum ali on sam propasti. Pošiljal je članom lastnoročno spisane odpovedi s pripomnjo, da naj jih podpišejo in načelstvu konsuma odpošljejo. Veselja si je mel roke, ker se je nekaj kalinov res vsedlo na njegov lim in po nepotrebnem izstopilo iz društva. Da društvo takemu za-vratnemu postopanju konec stori, je zahtevalo od „ Zadružne zveze" revizijo s po-vdarkom, da se ta kolikor meč temeljito in strogo vrši. Kakšen izid je imela ? Ko se je blago natančno premerilo, pretehtalo in precenilo, ko so se vsa bremena, ki teže društvo, vpoštevala, se je pokazalo, da je društveno premoženje vredno 27.941 34 K, dolgovi pa znašajo 21.659'15 K; | čistega premoženja ima torej 628219 K. Kaj ima sedaj človek, ki drugih ne pusti v miru, od vsega svojega napora drugega kot — dolg nos! Svetujemo mu, naj tudi on primerja svoje tirjatve z dolgovi in, če mu ostane toliko čistega premoženja, kakor ga ima konsum, tudi pri njem še ne zapoje tako kmalu boben. Ako pa tako hitro ne more obogateti, kakor je nekdo drugi, ki je ž njim precej v sorodu, naj pa malo potrpi; so pač slabeji časi, kakor so bili pred 30. leti. Da bo pa še nadalje ruval zoper društvo, o tem ne dvomimo, saj mu njegova žilica drugače ne dopusti. Naj ima veselje! Notranjske novice. — Iz Št. Petra. V št. 22. »Domoljuba" se je vrinila v dopis iz Trnja neresnica glede šole: Šolska okna so dolga 2 m 10 cm, ne pa tri metre; široka 1 m 20 cm To bodi neresnici na ljubo popravljeno. Šola je pod streho, za silo narejena soba za podučevanje. Bog nam daj prihodnje leto dobrega učitelja, da se ne bodo samo zidale — šole- palače, temuč iz njih prihajali krščanski ter dobri ljudje. — Katoliško - narodna stranka je zmagala pri občinskih volitvah vBorov-niči. Liberalci in soc. demokratje so delali na pretege, poslužili se vseh mogočnih zvijač, toda vstrajnost in možatost borovniških mož je premagala vse. Čast jim! — Za župana so izvolili g. profesorja Frana Borštnika. — Dva vagona naložena z ogljem sta skočila s tira med postajama P r e s e r j e in Borovnico. Hvala Bogu, da se ni zgodila kaka večja nesreča! Tir je bil zvit, in oba vagona sta ležala čez oba tira. — Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobil Martin Gostiša v Gornjem Logatcu. — Obleka se je vnela deklici Mariji Vadnal na Bregu pri Borovnici. Ko so se otroci igrali pri ognju, se je ta hudo in nevarno opekla. — Radi poneverjenja obsojen je bil v Celovcu Aleksander R e u -m ii 11 e r iz Logatca, preje računski podčastnik 27. pešpolka, sedaj odvetniški pisar v Kozjem. Z nakupovanjem mesa pri predlanskih vojaških vajah na Koroškem si je zaslužil 4mesečno ječo. — V Ameriko jo je hotel popihati 21 letni Janez Kržič iz Pudoba v logaškem okraju, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. Ko so ga prijeli, je rekel, da se piše Krašovec in da namerava iti na Brezje. — Mater in očeta pretepal je Peter Mestek, posestnik na Martinjaku. Slabo so se razumeli zaradi preužitka sta-rišev. Da bi oče in sin zadevo vredila, sta šla k notarju v Cirknico, toda opravila nista ničesar. Nato je šel oče domov, sin pa je popival po Cirknici. Ko je pa ponoči prišel domov, potegnil je očeta iz postelje, vdaril ga po glavi in ga vlekel na dvorišče; mater je sunil od sebe, da je padla in se potolkla. — Nečloveški sin je dobil za to svojo surovost samo 14 dni zapora. — V Ameriki so ponesrečili: Ivan in Josip Baraga, Ivan Opeka in Ivan Urbas, vsi doma iz Dolenje vasi pri Cirknici. Delali so v premogokopu, kjer so jih zadušili strupeni plini. — Mlekarna v Rovtah je dobila državno podporo v znesku 1200 K za zgradbo kleti za led. — Ogenj v Gornji Planini je 7. t. m. nastal pod kozolcem Jos. Sluge. Uničil je še tri kozolce Jan. Pogorelca in A. Korošca. Škode je 8000 K, zavarovalnina pa znaša same 5000 K. Zažgali so otroci. Domačemu gasilnemu društvu in gasilnim društvom iz Rakeka in Postojne se je posrečilo ogenj omejiti. — Štiri mesece ječe je dobila Ana Maček, 26 let stara delavka. Dne 17. ju- lija je prišla v Udovičevo gostilno v Planini in se tu nastanila. Lagala je, da bo prišla za njo tudi njena svakinja in soproga nekega stotnika, zato je naročila kar tri sobe. j Ko je pa njen dolg le naraščal, denarja pa : nobenega pokazala, rekla je da gre v Ljub ; ljano v hranilnico po denar. Zato si je od Udovičeve izposodila še 10 K in od dekle 4 K in potem v Ljubljani še 10 K, zraven pa še naročila, naj jo voznik pride na Rakek čakat. Voznik je res čakal, toda zastonj. To je bil povod, da je Udovičeva spoznala sle-! parijo in sleparico naznanila sodniji. — Kdo se ne smeja? Postojnski dopisnik fiste ljubeznjive .Edinosti", ki je prav „Miidchen fiir alles" med našim slovenskim časopisjem, pravi, da je Domoljub zakotni listič. List, ki ima vselej 16 strani, naj bo 1 i s t i č , in list ki ima čez 21000 naročnikov naj bo zakotni. Se vidi liberalna pamet! Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide (ln6 22. decembra 1904. Loterijske srečke. Dunaj, 3. decembra 6 12 64 25 24 Gradec, 3. decembra 49 7 17 12 70 Trst, 26. novembra 35 42 49 24 4 Line, 12 novembra 49 7 17 12 70 (f*-= ' ■ ■ ■ "=1 Vsaka rodbina naj M T iyoj prid rabila le Kathreinecjevo Kneippovo sladno kavo kot prime* mk-da*)i kani pij «21. >--, - ..................».ni,i« * gospodarskim poslopjem: n) revne posestnike spravila na beraško pila ali pa v Ameriko, koristila pa prav nič.■ kdo bi hodil podučevat na fllijalko r Mj berki iz občinskih volitev.)- D 10. novembra sta se pri nas udarili dve 1 sprotni si stranki. Obe se branita liberali farbe. Vnel se je pa vendarle hud boj. kaka med Rusi in Japonci. Prednje straže agi» torjev so naznanjale vročino boja. Edenpf sebno vnet je trdil, da bo novi župan 1* kanom kapelanijo zidal. Da bi pa ogenj p poslušalcih, katerega je zapalil, nekoliko? gasil, je pa vsacega moža ob koncu svoji? govora potolažil, da ' je plačan in da * mož gre volit, ali pa ne, kakor mu W Med bojem so tudi ženske razvile moč ^ jega jezika. Pri vojski je posebno zani®^ tudi to, da je »Francoz" vmes posege', neki Polonc ga je tako krepko zavrnil, sta pred sodišče priletela. f Iz Prečne se nam poroča, da * tam občinska pota v jako slabem zadnji čas je, da se kaj ukrene Agenti"1' bank se silno usiljujejo, da bi se ljudje njih zavarovali proti ognju; mi k®et)e v smo izprevideli, da je naša domača vzajemna najboljša; zato pa kar po vrsti k njej pristopamo. Pred kratkim je nek agent zabavljal čez vzajemno, ^eš da je beraška; mi pa pravimo: kako je pa to, da pri vsem be-raštvu prva izplača! Svoji k svojim! f Z Dobovca pri Kuniu se nam poroča, da so prenovili župno cerkev, napravili nov tlak, uredili Marijino družbo in postavili lepo novo stavbo za ljudsko šolo. f Iz Sodražice. — Da gospodarska društva, ki so v pravih rokah, v katera se ne vseli nepoštenost poslovodjev in sebičnost članov, morajo vspevati, dokazuje med drugimi tudi sodraško konsumno društvo. Zadnji čas je nek tukajšni kramar, ki je mimogrede povedano liberalec, uprizoril silno agitacijo zoper to društvo ter slovesno po-vdarjal, da mora ali konsum ali on sam propasti. Pošiljal je članom lastnoročno spisane odpovedi s pripomnjo, da naj jih podpišejo in načelstvu konsuma odpošljejo. Veselja si je mel roke, ker se je nekaj kalinov res vsedlo na njegov lim in po nepotrebnem izstopilo iz društva. Da društvo takemu za-vratnemu postopanju konec stori, je zahtevalo od „Zadružne zveze" revizijo s po-vdarkom, da se ta kolikor meč temeljito in strogo vrši. Kakšen izid je imela ? Ko se je blago natančno premerilo, pretehtalo in precenilo, ko so se vsa bremena, ki teže društvo, vpoštevala, se je pokazalo, da je društveno premoženje vredno 27.941 34 K, dolgovi pa znašajo 21.659'15 K; čistega premoženja ima torej 628219 K. Kaj ima sedaj človek, ki drugih ne pusti v miru, od vsega svojega napora drugega kot — dolg nos! Svetujemo mu, naj tudi on primerja svoje tirjatve z dolgovi in, če mu ostane toliko čistega premoženja, kakor ga ima konsum, tudi pri njem še ne zapoje tako kmalu boben. Ako pa tako hitro ne more obogateti, kakor je nekdo drugi, ki je ž njim precej v sorodu, naj pa malo potrpi; so pač slabeji časi, kakor so bili pred 30. leti. Da bo pa še nadalje ruval zoper društvo, o tem ne dvomimo, saj mu njegova žilica drugače ne dopusti. Naj ima veselje! Notranjske novice. — Iz Št. Petra. V št. 22. »Domoljuba« se je vrinila v dopis iz Trnja neresnica glede šole: Šolska okna so dolga 2 m 10 cm, ne pa tri metre; široka 1 m 20 cm To bodi neresnici na ljubo popravljeno. Šola je pod streho, za silo narejena soba za podučevanje. Bog nam daj prihodnje leto dobrega učitelja, da se ne bodo samo zidale — šole- palače, temuč iz njih prihajali krščanski ter dobri ljudje. — Katoliško - narodna stranka je zmagala pri občinskih volitvah v B o r o v-nici. Liberalci in soc. demokratje so delali na pretege, poslužili se vseh mogočnih zvijač, toda vstrajnost in možatost borovniških mož je premagala vse. Čast jim! — Za župana so izvolili g. profesorja Frana Borštnika. — Dva vagona naložena z ogljem sta skočila s tira med postajama Preserje in Borovnico. Hvala Bogu, da se ni zgodila kaka večja nesreča! Tir je bil zvit, in oba vagona sta ležala čez oba tira. — Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobil Martin Gostiša v Gornjem Logatcu. — Obleka se je vnela deklici Mariji V a d n a 1 na Bregu pri Borovnici. Ko so se otroci igrali pri ognju, se je ta hudo in nevarno opekla. — Radi poneverjenja obsojen je bil v Celovcu Aleksander R e u -m ii 11 e r iz Logatca, preje računski podčastnik 27. pešpolka, sedaj odvetniški pisar v Kozjem. Z nakupovanjem mesa pri predlanskih vojaških vajah na Koroškem si je zaslužil 4mesečno ječo. — V Ameriko jo je hotel popihati 21 letni Janez Kržič iz Pudoba v logaškem okraju, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. Ko so ga prijeli, je rekel, da se piše Krašovec in da namerava iti na Brezje. — Mater In očeta pretepal je Peter M e s t e k , posestnik na Martinjaku. Slabo so se razumeli zaradi pieužitka sta-rišev. Da bi oče in sin zadevo vredila, sta šla k notarju v Cirknico, toda opravila nista ničesar. Nato je šel oče domov, sin pa je popival po Cirknici. Ko je pa ponoči prišel domov, potegnil je očeta iz postelje, vdaril ga po glavi in ga vlekel na dvorišče; mater je sunil od sebe, da je padla in se potolkla. — Nečloveški sin je dobil za to svojo surovost samo 14 dni zapora. — V Ameriki so ponesrečili: Ivan in Josip Baraga, Ivan Opeka in Ivan Urbas, vsi doma iz Dolenje vasi pri Cirknici. Delali so v premogokopu, kjer so jih zadušili strupeni plini. — Mlekarna v Rovtah je dobila državno podporo v znesku 1200 K za zgradbo kleti za led. — Ogenj v Gornji Planini je 7. t. m. nastal pod kozolcem Jos. Sluge. Uničil je še tri kozolce Jan. Pogorelca in A. Korošca. Škode je 8000 K, zavarovalnina pa znaša same 5000 K. Zažgali so otroci. Domačemu gasilnemu društvu in gasilnim društvom iz Rakeka in Postojne se je posrečilo ogenj omejiti. — Štiri mesece ječe je dobila Ana Maček, 26 let stara delavka. Dne 17. ju- lija je prišla v Udovičevo gostilno v Planini in se tu nastanila. Lagala je, da bo prišla za njo tudi njena svakinja in soproga nekega stotnika, zato je naročila kar tri sobe. Ko je pa njen dolg le naraščal, denarja pa nobenega pokazala, rekla je da gre v Ljubljano v hranilnico po denar. Zato si je od Udovičeve izposodila še 10 K in od dekle 4 K in potem v Ljubljani še 10 K, zraven pa še naročila, naj jo voznik pride na Rakek čakat. Voznik je res čakal, toda zastonj. To je bil povod, da je Udovičeva spoznala sle-! parijo in sleparico naznanila sodniji. — Kdo se ne smeja? Postojnski dopisnik fiste ljubeznjive .Edinosti", ki je prav „Madchen fiir alles" med našim slovenskim časopisjem, pravi, da je Domoljub zakotni listič. List, ki ima vselej 16 strani, naj bo listič, in listki ima čez 21000 naročnikov naj bo zakotni. Se vidi liberalna pamet! Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide dnč 22. decembra 1904. Loterijske srečke. Dunaj, 3. decembra 6 12 64 25 24 Gradec, 3- decembra 49 7 17 12 70 Trat, 26. novembra 35 42 49 24 4 Line, 12 novembra 49 7 17 12 70 Vsaka rodbina naj U v svoj prid rabtla le Kathreinecjevo Kneippovo sladno kavo kot prime« nak-da*)i karat pijači. * gorpodarsMm poslopjem: nflve, Vn«nAitnI travniki, vinogradi, debelbuhov jMaprouaj je <„ mr«&m ?<»<*. zomunee 16 oralov. Fn okolo hiš" <•■•■•> 8X00 K, Vtčoovo last- II. t .t,,,. Jamnik na Stangrn' •• (>•■' 'anSu, Dolenjsko. ir O I I lepo posestvo wm *Najodličnejši profesorji —lovS^^^« i.fluencT boleznih, kroničnem bronhijalnem kataru, oslovsKem * Sirolin Kdo naj jemlje Sirolin? 1 Vsakdo, kdor dalje Jasa boleha za kaS-llem. Kajti boljše je, bolezni preprečiti, nego jih zdraviti. 2. Osebe s kroničnimi bronhljalnl-ml katorl, katere ozdravlja Sirolin. Povečuje slast do jedi in telo telesa, odstranjuje kašelj, izme-tavanje gnoja, nočno potenje. 3. Kdor Ima naduho, katero Sirolin zdatno olajša. 4. Skrofuloznl otroci z oteklimi žle»-ml, očesnimi in nosnimi katar itd , pri katerih Sirolin sijajno vpliva na splošno hranitev. Svarilo! Nahajajo se manj vredai ponarejeni izdelki! Treba je paziti na to, da ima vsaka steklenica našo posebno Jznamko ,Roche« in zahtevati vedno le Sirolin .Roche . D 3 »JRoehe Dobiva ae z zdravniškim receptom po 4 K steklenica. F. Hoffmann — La Roche S: Co., Gresnz^McBadenrko'i'.' HERBABl>Y-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 35 let z največjim uspehom rabljeni prsni ■trup raztaplja alez. upokojuje kaielj, po-manjioje pit, daje slast do Jeli, pospešuje prebavljanje ia redllnost, telo Jačl in krepi. železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene aoll, ki ro v njem, pa posebno pri slabotnih otroolk pospešujejo narejanje kostij. Oena steklentot 1 gld. 25 kr. — 2 K 50 h. po poiti 20 kr. == 40 h ve6 sa savtjanje. Svarilol^^tS dobuim imenom, ki pa so po sestavi in po učiaku vsa različna posnemanja naših Izvirnih preparatov ie 36 let obstoječega podfosfor-nastega klsio-apnenega-že-leznega sirupa, svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny - ]ev apneno - železni alrup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradne vpisano varstveno ZDamko. 2007 D 14 - 1 Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeit" Vn.fl, Kalserstrasse 73—76. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani ia drugod. 1968 18-2 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: H. Mardetschl&ger, G Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl A Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schit dler, Ani. Mizzan; Breže: G. Elsasser dediči; Sovodenj: F Kordon ;Celovtc : P. Hauser & J Pichler, P. Biro-bacber vdova, J. Kometter, V. Huuser A R. pl Hil-iinger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. SI. Leitenburg, P.Prendini,dediči M. Ravasini; Beljak: obst A Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika ;Velikoveo: J.Jobst, Volšperk: J. Huth Ceno Češko posteljno perje 5 kg novega skubljenega K 9 60, boljšega K12—, belega, jako mehkega, skubljenega K 18 — ; kron 24 — snežnobelega, mehkega, skubljenega K 30 —; kron J6'~. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobesl59 1956 p. Plzen na Češkem. Koverte s firmo, vlzitnice in trgovske račune priporoča Katoliška tiskarna. 349 D 20—19 Samo 6 dni! flavre-New-York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnlkl Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša i želi doder tek, krepko prebavo in prijetni želodec naj vžije tuintam požirek rastlinskega likčrja ali rastlinske grenčice ,FLORIAN<= ' r Dobi se naravnost od .Rastlinske de-" stllaclje .Florian' v Ljubljani- po-K 1"60 liter, in v dobrih prodajalnah. Prittno lamo pod imenom „Hor«nj« Prta" in velika al ta ... faria 11*M Nik»i remont.-ara ir I 1- 0 rn. remont.-nra gld. 100, ■■> ■< 'U^ua remont.-ara gld.*--, i«. > " "»■ J* kopf ura (ne.'.t.H.-k"l' -din, reioont.-nra (d-ojni i ^ pristna srebrna reiaont-nr.. . -. P™" »rebrna ramont.-ora (dvoj... ; »»n jia.JK Tnlla-remont.-ura a zlati... • M.nta e i. av.tr. dri. orlom, ogrskim . m »i »p« lovskimi slikami gld 5 - . ""V," okl vernica gld. -'»S. l4«»Mt. si* £ mont.-ora gld. 7 60. 1«"»' »«• riiica gld. 10—. Ukar»t. i''«'^ 1 SO, stenske are z I nteži. 130 cm dolge, gld 10 hinjsle ure gld. I 35, niklnaate budilke gld. 1 - Neprimerno ae mamenja »It trm' *" "tkami" •to.,i in poštnine prosto. " * 4 Električna žepna svetilka. Presenetljivo luč d.biffloj enostavnim pritiskom na g™ (kakor kaže slika). . Soliden, trpežen fabn J Absolutno nenevarna l«e» se zložno lahko nosi v žepu..m rija se lahko zamenja Zajam . 6000 krat posveti. \ m delki so igrača. Cena kompl« tilke 3 K, ista z metalcem lobe 4 K, dvojno močna mestna baterija 1 K. - '1 „ šilja po povzetju ali ie ** pošlje naprej V. BrAzd ^ Dunaj V/2, Schonbrunnerst« 113/u. D 6 Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: gad 18 milijonov K. okroglo 550.000 K. Msstna budim ljubljanska * N » na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. de 12. ure dopoldne in jih obrestuje po A% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunala vlagateljem. 353 12 Za varnost vlogjamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska * vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da ja varnost vlog popolna, svedoči alasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodiiča denar mladoletnih otrok in varovanoev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4*/4 % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 41/, % do 5%. Hiša v n^jem. Skoro nova hiša tik ceste na Brnci pri Beljaku, obstoječa iz dveh sob, kuhinje in kleti se odda v najem pod ugodnimi pogoji. Na zahtevo se odda tudi gospodarsko poslopje s poljem in vrtom. V vasi je fara, šola, pošta in železn. postaja. Več se izve pri gospej Dragi pl. Kleinmay-rovi na Brnci. 1912 D 2-2 2030 Za božična in novoletna darila. 1. V zalogi Vrtčevega uredništva: 1. „ Vrtec", vezani letniki 1895—1902 4 3 K, letniki 1903 po 3 K 40 h in letniki 1904 po 4 K. „ Angel ček", vezani tečaji I—X. k 80 h. XI. in XII. po 1 K. - Kdor kupi hkrati vseh deset .Vrtcev" in vseh dvanajst „Angelčkov" jih dobi za 30 K. Naročnina za oba lista skupno je 5 K, 20 h, samo za »Angelčka" 1 K 20 h. — 2. P. Angelik-Mladinski glasi I. zvezek 24 h, II. zvezek 40 h. — 3. NedolSnim srcem pesmi s slikami kart. 1 K 20 h in v platnu 1 K 45 h, 4. Teraz Vaziljev: Is rasnih stanov, pesmi z dodatkom „ Urban is Ribnice" 25 h. 2. V zalogi , K atol. društva detoljubov": 1) Zgledi bogoljubnik otrok, trije zvezki, h vezan 80 h, broširan 60 h. — Sveta Germana, brošir. 10 h, kart. 20 h. — Kako ti je ime P Sv. Anton Pad. 12 h, sv. Jo&ef 16 h, sv. Frančišek Salesij 10 h, sv. Rosa sin. 10 h.) Podobica sv Alojsija ali njegova pot v nebesa 10 h, v platnu 20 h. — Boj soper lainjivost 10 h. — Spodobno vedenje v cerkvi 8 h. — Spodobno vedenje v šoli 6 h. — Dobra spoved v platnu 40 h. — Mala sakladnica broširana 10 h, v platnu 20 h. — Ali snaš, 8 h. — Svete sgodbe za male otroke broširana 16 h, kart. 20 h. 3. V zalogi „Kat. tiskovnega društva": Sv. Frančiška Šal. Filoteja, v platnu K 1-80. 4. V zalogi druibe sv. Mohorja: Zgodovina svete katoliške cerkve za srednje šole, v platnu 1 K 80 v (Tudi primerna knjiga za izobraževalna in bralna društva in ljudske knjižnice.) Ant. Kriič. Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpo šiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blage res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak zanesljivo naj obrne do moje tvrdke. 779 D 16—16 Z velespoštovanjem H. SUTTNER urar In zalagafelj druitva c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju. (Kralnburg). I1 Iz portland - cementa in peska ti ii I -g S * O & to § ° ®■g■ •tsš. Oh : H 9S?©" Dve hlil ■ta naprodaj zraven cerkve v Stari loki št. 41 in 42, 10 minut od Škofje loke. Naprodaj so tudi travniki, gozdi in nekaj polja. Več se izvč na licu mesta. 1910 D 2-2 Fomlajenje Jn podaljšanje življenja s« doseie t »Elektro Vig or"-je« Vsem slabotnim ljudem se ne more dovolj svetovati, da rabijo redno .Elektr© Vi*or- Ta krep i iirce. obnaTlja kri. in po celem šteta je pripornane. daje elektriciteta reio dobro učinka j-va pri trganja, rermi, nerral^iji, slabih živcih, :>■ manj-kacju spanja, innlih rokah in no-£T»h. hipoboninji. bledici, astmi, mrtvoudja. krčih, kožnih bo.emih. hemorrboidah. že odčnih boieinih. inflnecci. ka-.;a šumenja r ušesih. boli r g!it; in zobeh itd. Eiektriciteu je ie pomagala t tiso: slučajih, ko s* cdrekii rsi drugi prp^nocki. * a d 10 000 prostovoljnih zahvalnih pisem v zadnjem leta. Cena komada 4 K. Razpošilja franko in carine prosto le proti prejšnji poiiljatvi denarja (tudi t zr.atnkah mika LUDOVICO POLLAK r Milana Iu:.j* V Italijo sur.e dopisnica JO Tin., p*štn;n» z* pisma 25 vin Dopisuje se r t se h jezikih 1752 D 6-4 Išče se za Švico takoj 4 — 6 izurjenih šivilj za slamnike Dobra plača. Potnina povrnjena. Tovarna za klobuke in slamnike Curih. E. Welti _1904 D 3 2 Sretoirsotaaao šlesko platno in bombažno blago se dobiri Iz prvega vin pri razpoiiljalnici L. Koudelka, Opava, Avstr.-Šlezija. gpeeialitete 41«. gospodlajako piaUo .'a gorske UuIh lut-»P Ixd«lk» stkano na roko.) Bnbiriaa, tankonitkastka 78 cm iirok, 20 m dolg gld 4-40 ■ofaa tkulu tankonit. 78 cm iiroka, 20 m dolga gld. 4-50 taiver«. tkaalaa tankonit 84 cm iiroka, 23 m Mgt pfct, 7-50 *<>'« tkaalaa 1. močnomtkasta 83 cm »ir. 23 m dol. gld. 6'50 Kristal, tkaalaa tankonit. 84 era široka, 22 m dolga gld. 8--KrlsUl. tkaalaa, zakonito zavarovana neprimerno lepa in dobra, najbolj prikladno za vsa-kovrstno fino perilo. Slesko platneno-damast-blago, jedilni namizni prti. brisače. ser-vijeti, robci najboljše kakovosti. — Specialitete najfinejših gostih in inlet-rob, najboljle vrsta bla- t ga za rjuhe. Najreelnejša postrežba le z blagom prve vrste. Pošilja se na zasebnike po povzetju. Cenik z vzorci zastonj z naznanilom, v kateri namen nai se blago rabi. Razpošiljalnica L. Koudelka. Opava. 1901 D Avstr.-Šlezija 5- Prl 1« v • • t is aj i h, vseh vrst, prisadih, prišču, odprtih nogah itd. se je najuspešneje pokazalo v svojih glavnih delih ie od 1 1806. znano, staro slavno Ripp-ovo zdravilno mazilo. Škatljlca po K 2 40. tri Ikatljice K 6'— proti povzetju potom moje lekarne. Edino pooblaščeni izdelovatelj A. Rlpp, Draidanl, Arnoldstr. 79. 1665 D 26-5 Številno zahvalnih pisem. Nervoznost, pomanjkanje spanja ===== krvni pritisk, omotico, nervozni glavobol po velikem naporu, vznemirjenju, jezi, odstranjajo Neudorfske pastlle za živce. Popolno neškodljive in pomirjevalno delujoč. Škat-ljica K l-50. Po pošti fran-ko proti vposlatvi K 1'70 ali po povzetju. i906bD3-i Orlora lekarni, Komotor, Cesto. Hiša naprodaj. V Nadgorici štev. 8 pri Črnučah je na prodaj z opeko krita, v dobrem stanju ohranjena. tik ceste stoječa hiša s tremi sobami in jedilno shrambo spodaj in podstrešno sobo. Pri hiši je 347 kvadr. sežnjev vrta. — Več se izve pri Ivanu Novak v Mengšu. 1946 D 2-1 + Suhost + Lepa popolna telesna razvitost še doseie z uporabo tak. tajam. Sanatolin praska ta moč. odlik, t zlat. svetinjami r Parizu in Londonu J904. Naglo pospeš. Meme mori, ofačenfe celega Uvrevja, r 6 9 tednih do 20 funtov na teH. Zdravn. pripor. Zajame, neikodl. Strogo reolno. Jfno-go zahrainic. Cena kartonu z navodilom kron 2*50 bret poštnine. 2021 D 24-1 KosmetiSki zavod v Bazlu. Glavna zaloga za Avstro • Ogrsko »»Orlova lekarna*,, Komotov (Češko) o 1202 B g-Amcr/^^^ Njega parobrodje obsega 280 velikanskih parnikov. v^imeriftu ^J/direKfna.najhitrejžaprekornorskavožnja z brzoparmki iz Hamburga vNo\iYork ah pa v Halifax. Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlo»dc potrjeni zastopnik-Hamburg-Amerika lJnic Fr.SeunigvLjubljčini L Dunaiska-cesfd i"'v Zrrbe -vci-kr. 'Tilnicc ali srange j 3ED-STAR-LINE" Rdeča iveaia v Ameriko preko Antwerpna v New-York, Pblladelphla. dold 70 - M ieUsnioo in barko "M Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno m £isto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodtortklh »lirah dtn. (1, «4 jnžnefa kolodvora na drsno. 35 D 16-12 na barko orka osem V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno v soboto zjutraj. Naši parniki - Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yo dni. To je pribito. 1'IJudnost, snaga In zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadaje. Za zastopstvo .rdeče zvezde' ivan Ne p. Resman. Tvrdka Josip Janko urar v Kamniku, 2011 D 1 Velika ulica priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budilnic, verižic, prstanov, uhanov, brošev, kakor tudi vsa-vsakovrstnih očal, po zelo nizki ceni. — Popravila, tudi najtežavnejša, z vršim vestno pod poroštvom. Čevlji gld. 150. Le radi velike zaloge! 1 par ta gospode z elastiko, en par ta dame, en par ta deklice, en par ta otroke na vrvice ali gumbe, topla pri• Jetna nošnja, lepa oblika, rti U 4 pari ta gld. V30. Vratovi " *?f* velikostih in vrstah do najfinejše po čudovito nizki ceni. Pošilja se proti pora. Zamena dovoljena. — Uvoz in izvoz Eber- son, Dunai VII Kaiserstr. 115 B 130 Sazprodajalci te iičrto. 1808 D 10—3 Vende/in /. J. Stare v Ribnici nHftoptefe priporoča trojo veliko talogo manufaktumeaa in špecerijskega blaga po nnfniifi ceni. Velika taloga sukna, kamgarna, lodna, štota in hlače- f"! S, T'k\ °b['ke vrste volneno blago, lepi perilni parhenti ta obleke in bluze, M ln Wj»levi ZZfT!"' n0"""!" "'"• «"«-'"-.blago ta sr%„. >0.dalje volnene in svilnate rute nafnov^še vrste. Velika taloga ogrinjavk, koltroe in kocev ta postelje, gradi ta modroce in porštre. **)večji izbir )agerskih srajc, hlač in otročje obleke klo. bukov, kapic za mo ike in otroke. be„h .^eVnk^va, ovratnikov in dežnikov. Velika taloga redno svetega špecerijskega blaga, koruze, moke, ovsa in otrobov po n^ntifi ceni. Trgovina t rinom na debelo in drobno Stenske ure z godbo ____Karlovarski želodčni in prebavni prašek S rženS' S"' želodnem ka taru^ okusu,vbueuS. S ^^SIS francos Inja >ske novost v izdelai inju sr T< mlniatur-stemke ure to JI« 2017 D 10—1 1* aiivVJM uiiuiaiui-»»%«!»«<. ■ dolg«, omara, kakor kaie slika, i« ii"-ravnega orehovega lesa. natiinej« purana, z umetno izrezljanim nistartoial« Igra vaak« ar« najlepie korafnicela pw<-Cena z zabo|em 1» s tf d Ista »ri bm godbe, vendar z bitjem vuke pol art.i zabo|em I* fi *td. — Z bitjem It« »« Jctd «-60. Te stenske ure ni«o I« Fene na minuto natančno idode tnlrw pismeno jam itvo, marvei vsled lo»«> izdelave todi lep in eleganten sob«! om sek — Budilka z zvoncem in ponotlin; teča Ktd. 1-J«, budilka z godbo ■»» zvonca md.«--, nikelnuta Poskopf r* ura cM. t■ , priatna srebrna rt* * cM. »•—. Polilja se le proti po«^-Neprimerno »e vzame nazaj J K denar, torej nikakega rizika VeUluj atrlraa cenik • arah. veriilf««. IM. autoaj Ia fraako. Josip SpierlD°>'i I., Poatlaaae 2-59. Tisoče zahval; nih pisen. Iz vseh del .veta dobl«£ jas. fn poue. knjiga "ot dom-« vc iec o A.Thlarrir-l« tllol. mazilu kot nenadom««'" sredstvu. Ta kn|. se posi j« I proti 35 v (tudi v znam Nsr« ^ knjigo zastonj. 12 mal. ali 6 - balzama stane 5 kron. 60 mal. «1» irri balzama stane 5 kron. 60 msl. W^ steklenic K 15.- frsnko t »b-» ° ^ itd. 2 lončka cenUfolI- ■«•'» "^t, K 3 60. Prosim naslovUi « A. THIERHV v Pregradi pn iki-Slatlni. - Ponar. fn "'P^-ialtK rejanj mojih edino prosim ml naznaniti, da I'" ------rsaledule«. 1903 D Zahtevnjte pri nakupu 702 D 16 Schicht~ovo štedilno milo Varstvena znamka. wmmmm z znamko jelen. Ono je zajamčeno čisto iu brez vsake škodljive primesi. "" Pere izvrstno. ===== Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko JELEN". ' Dobiva se povsodi nJ I JURIJ SCHIGHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. jnovo "780T? jjjjJg sta najbolj koristni fCštedilni mili f za hišn° rab°- Dobivate jih po špec. trgovinah! 12—8 « £ > i s T«., § A « I « a o a g; .S .3 kn Najceneje dobite Stroje za rezale, gepellne, mla-tilnice, motorje, trombe in klinje pri fran Zemanu, Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. 1907 D 10-2 OOOOOOOOOOOOOOOi Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registr. zadruga z neomejenim porotam v LJUBLJANI, v lastni hiši na Dunajski cesti št. 18, na vogala Dalmatinove ulice «r obrestuje hranilne vloge po 0 23 D 24—23 41 11980 D 24 —1 Nizke cene'l Ernest Haromerschmidt-a nasl. Madile, Wutscher & K° trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50. Velika^zaloaa poiJedeiskih str°Jev u. u in orodja. brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plači(je. Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemno se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada. Stanje rezervnega zaklada K 98.238-41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 5,245.845*40, stanje hranilnih vlog K 5,089.883-14. Denarni promet K 23,806.306-40. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. ioooooooooooooo* oooooooooooooooo Šivalni cirnii najboljši in najcenejši ter v naj-divaim MIUJl večji izberi se dobe v Kranju; tudi razna zraven spadajoča dela, {olnlCkl, Igle, olje, svila za umetno vezenje i. t. d. se dobi PO jako nizki ceni. Za stroje se jamči več let Stroji se prodajajo tudi na mesečne obroke. Pouk za umetno vezene vsak dan brezplačno. Cenike pošiljam zastonj. Lorenc Rebolj, zaloga šivalnih strojev In koles V Kranju, 2006 D 12-1 Glavni trg št. 189. OOOOOOOOOOOOOOOO sakemu bodi kot najbolj priporočena bogato založena manufakturna (gvantna) trgovina ŠKOFU a v Ljubljani, Pogačarjev (sadni trg), v veliki mestni hiši nasptroti mokafjev kjer se najnovejše blago prodaja po zanesljivi stalni nizki ceni. Blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah, gladko, križasto in rožasto. Perilni porhant, flanela, kambrik, kotenina, blago za srajce, višnjev porhant itd. Najnovejše volnene in svilnate rute, ogrinjalke, šerpe, zadnje novosti. Sukno za jopice kakor tudi za moške obleke. Pletene srajce, prav gorke hlače, kakor tudi nogavice za moške, ženske in otroke. Kovtre, prav težke in široke, domačega dela, koče za konje i. t. d. Kdor bode rabil zimsko blago, veliko ali malo, naj se z zaupanjem obrne v trgovino „Pri {škofu" kjer bode prav dobro kupil. Spitalske ulice št 5 je naslov tvrdke ^^AjtAatA* aAatAiaAš tAaaAatAaaAatAa - ^ - R. MIKLAUC kjer se prodaja manu-fakturno (gvantno) blago za ženske in moške na debelo in na drobno po znani nizki ceni. 1662 D 6—4 ^ Vzorci na zahtevanje T brezplačno! ^ T "T T T T T T T T T T T Vra kranjska' z vodno silo lii turbino delujoča tovarna stolov tvrdke FR. SVIGELJ na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in p.-edstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnar-jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano._ Največja »atoga stolov, naslonjačev in gu- galnikov it trsjn. Kt leljo poiHJe trrdka n^JnotejSe obilrae cenike t »d 80 slikami, li katerih Je rairldna oblik* blaga U cene, mtonj U fraoko Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. 1356 D 12-8 12 kovaška učenca se sprejmeta takoj pri kovaškem mojstru Mihasl Weissu v I,)ubliani, Ko-njuške ulice 13, Trnovo. 2000 I) 1—1 poštenih starišev krepak in zmožen računstva in pisave se išče v trgovino z ! mešanim blagom. Iv Levstek, trgovec, ! dražica pri Ribnici, i 2012 D 2-1 Ivan So- Kupujem pravega naravnega belega liter 2 K. 1807 D 3 3 Janko Ev. Sire, prekajevalec pri „K.roni' v Kranju. Kdor si želi dobro ziT sljivo pravo švicarsko Z za pošteno ceno, obrne 3 se ah zahteva ceni k od daS na okrog dobro p0zn ' dolgo let obstoječe tvrdke Franc Čuden ■rar la trgovec i zlatnino I. bralne, kole«! la il««|niwi delničar dražbe prv,h tov«; „Unlon* v Ženevi In Blln Ig 8,3 zalagatelj o. k. datenjake leltaSU v Ljubljani, Prešerno« uli« nasproti frančišk. samostana Fil\jalka' Glavni trg nasproti rotovhl Ceniki zastonj In požtnipe pronll Izjava. Sprejmeta se 2013 D 3-1 dva učenca v poduk pekovske obrti pri Franc Foršeku, peku v Novem mestu pod jako ugodnimi pogoji. Dva vajenca in en pomočnik sprejme takoj Ivan Margul. mizar v Škofji loki. 2019 I) 3—1 Suhi slabotni, »lah okr mi, bledieni ne čudovito naglo zrede po kratki uporabi moje odlik. redilne moke Kathe zakonito zavarovana, zdravniško priporočena. -- Strogo reelno. Cena kartonu gl. 1" 10 po povzetju s navodilom vpo-1900 D rabe. 6-2 Mad. Kathe Menzel Dunaj XVIII. SchulKaaae 3, I. nadstropje, 10. Naročite si gosli ta B, 6, S, 10, 12, 16, 20, 30 K itd. ali cltre ta 11, 16, SO K itd., violonrello ta 19, IS, 17, 25 K itd., kontrabas ta 26, SO K itd., ali kitaro ta 6-40, 7-S!0, 8, 11 K itd., C-lt rog, trombo F t Et-lokom le 26 in 32 K pri A. OHMANEK in tadovoljni bodete t naročenimi instrumenti Vse godbene instrumente, pritikHne in trpežne strune se pošiljajo najceneje. Naslov : 1908 D 4-2 A. Osmanek Schonbach, Češko. Podkrižani Luka Kos, po domaie Kovskar s Kovskega Vrha hišna štev. 2. preklica javno, kar sem o .Posojilnici in hranilnici v Ijanah" neresničnega in izmišljenenesa govoril se mi je namreč na mojo hranilno knjižico kot nilno vlogo 100 gld. premalo vpisalo. Izjavllam, da se je moja hranilna vi polnoma pravilno vpisala. Obžalujem, kar sem provzročil s svojimi vorjenjem in s tem škodoval ugledu slavne | jilnice in hranilnice, ali njenim odbornikom. Prepričan sem o pravilnem poslovanju b nilničnem in se zahvaljujem, da se me vsled aj govorice ni sodnijsko preganjalo. 2014 D H Poljane, dne 20. novembra 1904. t Luka Kos Urban Pintar, priča. A. Jesenko, pni r Stanje vlog 31. dec, 1903: čez 9 milijonov kron. ] Najboljša in najsigurnejša «« prilika za štedenjel «« Pi*eje: Gradišče št 1, Denarni promet y leta 190]; čez 46 milijonov kros, LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje »prejema hranilne vloje vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po , 41 brez kakega odbitka, tako, da sprti* 0 vl0*"lk od vsaclh vloženih 100 K