UVOD Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov. Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov. Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis. Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov. Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture. Sejni zapisi Državnega zbora. 40. izredna seja (13. december 2016) ISSN 2385-9490 Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, dr. Vesna Moličnik Izdajatelj: Državni zbor Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana Telefon: +386 1 478 94 00 Leto izida publikacije: 2017 www.dz-rs.si 3 DNEVNI RED 40. IZREDNE SEJE 1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH DNEVIH V REPUBLIKI SLOVENIJI (ZPDPD-D), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1638-VII 4 VSEBINA Določitev dnevnega reda ............................................................................................................ 5 1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH DNEVIH V REPUBLIKI SLOVENIJI (ZPDPD-D), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1638-VII .................................................................................... 5 DR. MILAN BRGLEZ .................................................................................................................... 5 UROŠ PRIKL ................................................................................................................................ 6 PETER POGAČAR ....................................................................................................................... 6 UROŠ PRIKL ................................................................................................................................ 7 JAN ŠKOBERNE .......................................................................................................................... 7 MIHA KORDIŠ .............................................................................................................................. 8 IVA DIMIC ..................................................................................................................................... 8 MIRJAM BON KLANJŠČEK ........................................................................................................ 9 DR. JASNA MURGEL .................................................................................................................. 9 ŽAN MAHNIČ .............................................................................................................................. 10 DR. FRANC TRČEK ................................................................................................................... 11 MAG. ALENKA BRATUŠEK ...................................................................................................... 11 ANDREJ ČUŠ ............................................................................................................................. 11 5 Državni zbor VII. mandat 40. izredna seja 13. december 2016 _______________________________________________________________ Predsedujoči: Primož Hainz.................................................podpredsednik Državnega zbora Seja se je začela 13. decembra 2016 ob 14. uri. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 40. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednja poslanca: gospod Roberto Battelli in gospod Bojan Podkrajšek. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na določitev dnevnega reda 40. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 9. decembra 2016, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za 65, proti 1. (Za je glasovalo 65.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je dnevni red 40. izredne seje Državnega zbora določen. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH DNEVIH V REPUBLIKI SLOVENIJI PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 35 poslank in poslancev s prvopodpisano dr. Simono Kustec Lipicer. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagateljev dr. Milanu Brglezu. Izvolite. DR. MILAN BRGLEZ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! Odločitev za to, da se 2. januar ponovno razglasi za dela prost dan ob praznovanju novega leta, je bila sprejeta iz enega samega razloga – da se ljudem vrne tisto, kar jim je bilo krivično odvzeto. Seveda se ob tej odločitvi pojavljajo številne zadeve, zakaj vse naj bi to delali – od tega, da odvračamo pozornost, do tega, da naj bi šlo za populizem – če delaš v korist ljudem, mislim, da je težko govoriti o populizmu oziroma pač, naj bo –, do tega, da naj bi šlo za moj zakon ali karkoli podobnega. Nič od tega ne drži. Gre za preprosto vračanje neideološke tradicije; tisto, kar smo sprejeli in kar je bilo uveljavljeno od leta 1955, torej 1. in 2. januar sta bila dela prosta dneva. In v času varčevanja se je skušalo varčevati tudi na simbolni način tam, kjer je bilo nepotrebno. Po drugi strani se govori o različnih stroških. Dejstvo je, da je bil ta varčevalni ukrep sprejet v popolnoma drugi družbeni in gospodarski klimi, ki je kar vpila po duhu varčevanja. Hkrati so bile zelo nejasne predpostavke o zmanjšanih stroških ter povečani produktivnosti, ki so bile povezane s tem. Takrat se je govorilo o tem, da naj bi privarčevali v javnem sektorju do 600 tisoč evrov, medtem ko so bile ocene glede tega, koliko naj bi se privarčevalo v zasebnem sektorju, zelo različne. Izhajale so pa iz preproste predpostavke, da gre za enak dan kot so vsi ostali dnevi. Dejansko varčevanje bi bilo možno, kadar bi gospodarstvo delalo v polni kapaciteti. Dejansko pa gospodarstvo na 2. januar ne dela v polni kapaciteti, tako zaradi gospodarskih partneric, s katerimi je povezano, kot s tem, kako se dejansko odvija življenje v tistem prvem poprazničnem tednu. Tisto, kar je važno, je, da so bili podatki zelo različni; govorilo se je o 35 milijonih prihranka, pa do 50, letos 16 … Torej, vse te ocene so zgolj približne. Vem pa in to je en važen argument, zakaj ta datum zopet razglasiti za dela prost dan – zato, da se s tem ukrepom vsaj minimalno zmanjša absentizem, ki je pa tudi po pričevanju Gospodarske zbornice Slovenije velik problem v slovenskem gospodarstvu. Torej dan, ko je počitek, ko se je možno spočiti in pripraviti za to, da bi dejansko začeli delati tako, kot je pravzaprav treba za to, da bi lahko ustvarili tisto dodano vrednost, na podlagi katere tako gospodarstvo kot država lahko deluje. 6 Hkrati pa – in to je zelo važno vedeti – število prostih dni s tem ostane v evropskem povprečju. Prej je bilo evropsko povprečje 11,97 dni. Pred tem našim predlogom je bilo 11 dni prostih v Sloveniji, po tem predlogu jih bo 12. Gre torej za tisti ukrep, ki ga lahko naredimo, nima ideološkega predznaka, zaradi tega tudi ne uvajamo kakšnih novih prostih dni ali pa ne zamenjujemo teh novih prostih dni. Končna zadeva, ki bi jo hotel izpostaviti, pa je, da me zelo veseli, da tudi na odboru predlogu ni nasprotoval praktično nihče, kar mi govori o tem, da se vse poslanske skupine strinjajo s tem, da 2. januar zopet postane dela prosti dan. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Urošu Priklu. Izvolite. UROŠ PRIKL (PS DeSUS): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Kot rečeno, je matično delovno telo Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide na svoji 46. nujni seji obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Kolegij predsednika Državnega zbora je sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Pri obravnavi na delu matičnega delovnega telesa so sodelovali predlagatelji, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavniki Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ter Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z ustavo in nanj ni imela pripomb. Predstavljeno nam je bilo tudi mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki seveda predlog zakona podpira. V sami razpravi je bilo povedano, da se ponovno vrača, torej da se nekaj ne dodaja, da se ponovno vrača že desetletja uveljavljen praznik 2. januar kot dela prost dan. V razpravi je bilo govora tudi seveda o amandmaju, ki so ga predlagali predstavniki iz Nove Slovenije in se glasi tako, da bi se namesto 2. januarja predlagala oziroma uvedla dva nova praznika, ki bi bila seveda tudi dela prosta dneva, to sta 6. januar Sveti trije kralji ali Gospodovo razglašenje in veliki petek, ki bi bil premakljiv in prav tako dela prost dan. Amandma ni dobil podpore. V razpravi pa je bilo izpostavljeno stališče, da bi sicer tudi konceptualna vsebina tega amandmaja bolj sodila v 2. člen predloga zakona, ki določa dela proste dneve, državni prazniki pa, kot vemo, so v zakonu določeni v 1. členu. Po sami razpravi, v kateri nihče a priori ni nasprotoval predlog sprememb zakona, amandmaji Poslanske skupine Nove Slovenije niso bili sprejeti, odbor pa je skladno s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval in tudi izglasoval, torej potrdil oba člena predloga zakona in ju sprejel, kot rečeno, brez glasu proti. K predlogu zakona na matičnem delovnem telesu ni bilo sprejetih amandmajev, kot sem že povedal, zato odbor Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji po skrajšanem postopku sprejme v besedilu, kot ste ga tudi prejeli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Petru Pogačarju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Izvolite. PETER POGAČAR: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Vlada Republike Slovenije je mnenje v zvezi s Predlogom zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih sprejela v četrtek, 8. decembra 2016 in zavzela stališče, da predlogu zakona ne nasprotuje. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih se navezujejo tudi določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prosti dan s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo delavci zaradi nepotrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela delati na ta dan. Cilj Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji je, da se z zakonom določijo praznični in dela prosti dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Zato mora ureditev praznikov in dela prostih dni vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih določa 13 državnih praznikov, vendar jih le 8 določa kot dela proste dni, ter še 6 dela prostih dni, ki imajo versko obeležje, od katerih pa dva dneva vedno padeta na nedeljo. Ureditev v Republiki Sloveniji je tako z določenimi 12 dela prostimi dnevi po številu povsem primerljiva z ureditvami v drugih evropskih državah, kjer se število dela prostih prazničnih dni v povprečju giblje med 10 in 15. Dejstvo je, da je bila ukinitev tradicionalnega dvodnevnega praznovanja novega leta v naši državi sprejeta v paketu varčevalnih ukrepov v okviru Zakona o uravnoteženju javnih financ v takratnem obdobju najhujše gospodarske in finančne krize. Cilj je bila zagotovitev večjega 7 fonda efektivnih delovnih ur v javnem sektorju in v gospodarstvu, kar seveda posledično lahko vpliva na povečanje produktivnosti ter v posledici pozitivno prispeva tudi h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ocena prihranka za javni sektor je takrat znašala 360 tisoč evrov. Statistična analiza pa je takrat kazala, da en delovni dan več v povprečju poveča gospodarsko aktivnost za slabe pol odstotne točke na četrtletni ravni oziroma 0,1 odstotne točne na letni ravni. Ta ukrep je bil ob sprejemu Zakona o uravnoteženju javnih financ kot tudi kasneje močno kritiziran, pri čemer je bil tudi ob lanskoletni spremembi ureditve praznikov in dela prostih dni ob dodatni določitvi 25. oktobra kot dneva suverenosti podan predlog za ponovno določitev 2. januarja kot dela prostega dne, kar pa zaradi slabšega gospodarsko- finančnega stanja takrat ni bilo deležno ustrezne podpore. Predlagano povečanje števila prazničnih dni, ki so hkrati tudi dela prosti dnevi, sicer lahko pomeni izpad delovnih ur in povečanje stroškov, vendar ukinitve 2. januarja kot dela prostega dne v zadnjih štirih letih ni bilo možno konkretno ovrednotiti na način, ki bi izkazoval uresničevanje z Zakonom o uravnoteženju javnih financ zasledovanih ciljev. Moram poudariti da materija, ki jo ureja predlog zakona, posega na področje, ki je praviloma del socialnega dialoga. Upoštevaje dejstvo, da mora ureditev praznikov in dela prostih dni vedno ustrezati dejanskemu odnosu državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ob hkratnem upoštevanju ugodnejših makroekonomskih kazalnikov ter ob upoštevanju, da se navkljub predlagani spremembi še vedno ohranja primerljivost števila prazničnih in dela prostih dni z ostalimi državami članicami EU, Vlada Republike Slovenije predlani spremembi ne nasprotuje. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod Uroš Prikl. Predstavil bo stališče Poslanske skupine Desus. UROŠ PRIKL (PS DeSUS): Hvala lepa še enkrat za besedo, predsedujoči. Kolegice in kolegi! Saj tukaj kaj novega je težko povedati, razen seveda tega uvodoma, da poslanke in poslanci Desusa bomo z velikim veseljem podprli predlog spremembe Zakona o praznikih in dneva prostih dnevih, kot smo to podprli, a vendar neuspešno pred dobrim letom dni, ko je bil prav tako ta zakon na naših poslanskih klopeh. Slišali smo, kam sega začetek ukinitve tega praznika. Sega v leto 2012 v, če smem temu tako reči, famozni Zujf, ki je ta praznik takrat odvzel. Takrat smo verjeli, da je začasno odvzel ta praznik in danes verjamemo, da je te začasnosti konec. Kot rečeno, malo žalosti, malo negodovanja seveda je bilo pred dobrim letom, ko s tem predlogom predlagatelj ni uspel, dasiravno je tudi naletel tudi na podporo Desusa, toliko bolj pa smo danes zadovoljni, da so kolegi tudi kolegi iz SMC ponovno razmislili in ugotovili, da je prav, da se ta praznik ponovno vrača in da ljudem damo to, kar jim je bilo nekoč, nekdaj odvzeto. Vračamo praznik, ne dajemo pa novega. Vračamo praznik, ki hvala bogu ni ideološko obarvan in bi se danes prepirali, zakaj ja in zakaj ne. To je praznik, ki ima večdesetletno zgodovino, večdesetletno tradicijo. Nenazadnje dvodnevno praznovanje novega leta sploh ni tako slabo. Sploh ni tako slabo v trenutkih, ko vendarle gre tej državi gre malo boljše, da smo lahko priča nekih spodbudnim gospodarskim kazalcem, da smo lahko priča manjši brezposelnosti. In če gre državi bolje, če ni več tako zaostrenih gospodarskih, finančnih in še kakšnih razmer, je prav, da tudi ljudje nekaj od tega imajo. In minimalno, kar lahko ljudje od tega imajo – ob vsem drugem še, za kar si bomo prizadevali – je tudi povrnitev tega praznika, torej 2. januarja kot dela prostega dneva. Meni nikoli in nikdar niso računice, koliko se prišpara, koliko dodane vrednosti pridobimo, koliko procentov ali desetink odstotka BDP nam zraste, če en dan ne praznujemo in hodimo v službo … In danes se ugotavlja, da dejansko so bile te računice iz trte izvite. Naj zaključim. Če bo ponovno – in verjamem, da temu bo tako – vzpostavljeno novo dvodnevno praznovanje novega leta, si na tem mestu in ob tej priložnosti želim, da bo novo 2017 leto ne samo na simbolični ampak tudi dejanski način pomenilo, da bo uspešno, srečno in neprimerno boljše, kot so bila mnoga leta pred tem. Najlepša hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospod Jan Škoberne bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite. JAN ŠKOBERNE (PS SD): Najlepša hvala, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Očitno je veseli december več kot uspešno nastopil svojo funkcijo. Socialni demokrati si seveda v letu dni od zadnjega predloga nismo uspeli premisliti in bomo tudi tokrat uvedbo dodatnega praznika 2. januarja podprli. Razumemo, da bodo lahko nekatere gospodarske panoge, predvsem turizem od tega imele tudi nekaj koristi. Pomembno je, da ohranimo nekaj, kar je bilo pri ljudeh dobro sprejeto, tudi zaradi tega, ker si zaslužijo dodaten dan odmora, in dodatne znanosti okoli tega predloga ni treba izvajati. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. 8 Gospod Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Združena levica. Izvolite. MIHA KORDIŠ (PS ZL): Hvala za besedo, predsedujoči. 2. januar je spomenik iracionalnega varčevanja Janševe vlade in vseh vlad, ki so po tej vladi prišle. Priložnost, da bi ta spomenik zrušil Državni zbor, je prišla že lansko leto, ko smo v Združeni levici predlagali vrnitev 2. januarja kot dela prostega dne. Takrat so na glasovanju umanjkali glasovi SMC, zdaj pa je Vlada dala 80 milijonov evrov najboljšim plačam, dala je 50 milijonov evrov za zdravnike in seveda je največjo vladno stranko zgrabila manjša panika in se je poslužila štorastih poskusov za popravilo svoje javne podobe. Ampak navsezadnje nas v Združeni levici motivi predlagatelja niti ne zanimajo pretirano. Kar je pomembno, je, da ta spomenik varčevanja vendarle pade in da delavski razred krempljem kapitala iztrga ponovno 2. januar kot dela prosti dan. Ni pa to edina priložnost za končanje varčevanja, ki so jo vladne stranke v tem mandatu že zamudile, in to kljub temu, da se z nami socialisti o tem, da je varčevanje škodljivo, strinjajo tudi njegovi nekdanji največji zagovorniki, denimo Mednarodni denarni sklad. Ne vem kolikokrat smo v Državnem zboru izpostavili podatek, za katerega obljubim, da ga ne bomo nehali ponavljati. Za vsak evro, ki smo ga z Zujfom "ko bajagi" privarčevali, je bruto družbeni proizvod upadel za 1,6 evra. Varčevanje je ne samo socialno krivično, ampak je tudi škodljivo tako za gospodarstvo kot za javne finance. No ampak kljub temu da bo danes očitno padel 2. januar kot simbol varčevanja, vsebina in politike tega varčevanja še kar vztrajajo naprej v leto 2017. Varčevalni ukrepi, ki so bili uvedeni kot začasni, pod to vlado postajajo stalni. SMC, Desus, SD, SDS in NSi namesto tega, da bi končali varčevanje pri najšibkejših, predlagajo še več daril za bogate. Sem že prej omenil, da se je samo letos spreminjala dohodninska lestvica, ki je 10 % najboljše plačanim podarila 60 milijonov evrov, pa se je nekaterim v tem državnem zboru še to zdelo premalo. Na drugi strani imamo pa gospodarsko rast, že tretjo leto zapored, ki se na noben način ne pozna na standardu življenja naših sodržavljanov. Imamo trimilijardni zunanjetrgovinski presežek, iz katerega se pojijo izključno izvozni kapitalisti, za katere delajo zaposleni na minimalcu. Tudi tem se ta triletna gospodarska rast prav nič ne pozna in se jim ne bo poznala, če ta državni zbor ne bo posegel po ukrepih prerazdeljevanja bogastva. Da vzame tam, kjer se ustvarjajo presežki, to je pri bogatih in pri kapitalu, in ta denar nameni tja, kjer je potreben – v javni sektor, plačni skupini J, za boljše šolstvo, za boljše zdravstvo, za odpravo revščine. In navsezadnje, gonilo razvoja so investicije, je raziskovanje, gonilo razvoja ni varčevanje. Varčevanje je pot v bolgarski smeri namesto pot v smeri svetlega zgleda Danske. In prav za to si v Združeni levici prizadevamo. Najbolj konkurenčna gospodarstva niso tista gospodarstva z najnižjimi plačami in najbolj fleksibilnim trgom delovne sile. Najboljša konkurenčna gospodarstva so hkrati tista, v katerih so plače najvišje. In čas je ne samo, da se 2. januar vrne kot dela prosti dan; čas je, da se varčevanje končna v celoti, čas je, da pravično razporedimo, kar slovenska družba ustvarja in čas je, da drsenje na evropsko obrobje zamenja pohod v razvoj. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanskih demokratov. Izvolite. IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani predsedujoči, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Očitno se res bližajo volitve. Takrat namreč vladajoče stranke praviloma pričnejo deliti bombončke. Predlog zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih je eden izmed bombončkov. V Novi Sloveniji podpiramo primerno števila dela prostih dni. Vsi zaposleni potrebujemo počitek, družine potrebujejo čas zase. Možnosti za druženje je v današnjem tempu res malo, premalo. Menimo pa, da predlagani 2. januar ni dobro izbran datum. Ta dan je v večini držav Evropske unije, predvsem pa v tistih, s katerimi Slovenija največ posluje, delovni dan. Nasprotno pa imajo te iste države večinoma dela prost dan 6. januarja, ko praznujemo praznik Svetih treh kraljev, ki je eden izmed praznikov iz božičnega sklopa. Deset držav članic Evropske unije, med temi tri sosede Republike Slovenije, ima ta praznik dela prost dan. Z amandmajem pred sejo odbora smo poleg navedenega za dela prost dan predlagali še veliki petek, ki je premakljiv dan. Oba predloga praznika sta dela prosta dneva v večini držav članic Evropske unije. Veliki petek je premakljiv krščanski praznik, ki je v številnih državah sveta kot tudi zahodnega sveta praznik in dela prost dan. V Sloveniji ni dela prost dan niti praznik. Praznuje se v petek pred veliko nočjo. Veliki petek, ki je premakljiv dan, imajo kot dela prosti dan ali praznik med drugim naslednje države Evropske unije: Velika Britanija, Avstrija delno, Nizozemska delno, Slovaška, Češka, Bosna in Hercegovina izbirno, Švedska, Španija, Portugalska, Norveška, Malta, Luksemburg, Latvija, Estonija, Danska, Finska, Islandija, Nemčija, Belgija, Francija lokalno in lahko bi še naštevala. Na veliki petek se v mednarodnem prostoru ne izvaja plačilni promet, zaprt je evropski medbančni plačilni promet, sistem TARGET2. S predlogom dveh novih prostih dni bi nadomestili 2. januar in 2. maj, ki je prav tako izjema v Evropskem prostoru. Žal večina na odboru ni podprla tega našega predloga. 9 V Novi Sloveniji menimo, da bi Vlada pred takšnimi predlogi morala na primer znižati DDV nazaj na izhodiščno stopnjo – vsi zaposleni bi takšen ukrep bolj čutili kot dela prost dan – ali dvigniti splošno olajšavo na 7 tisoč evrov. In to ne bi bilo darilo bogatim, ampak bi bilo to darilo revnim, tistim z minimalnimi dohodki, ki jih je v Sloveniji vsak dan več. Poslanci Nove Slovenije predloga zakona ne bomo podprli. Ne bomo pa mu niti nasprotovali, ker v Novi Sloveniji menimo, da bi Vlada morala najprej primerno poskrbeti za državljane na način, da bi jim zagotovila dostojno življenje s primernimi dohodki. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Dr. Mirjam Bon Klanjšček bo prestavila stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev. Izvolite. DR. MIRJAM BON KLANJŠČEK (PS NP): Hvala lepa. Najprej dovolite, da vse skupaj lepo pozdravim! Odločitev Poslanske skupine Stranke modernega centra, da 2. januar spet postane praznik in dela prost dan, je marsikoga presenetila. Tako tudi nas, vsekakor pa izdajatelje in založnike letnih koledarjev in rokovnikov, če se smem nekoliko pošaliti. Predlagatelji so svojo odločitev o tem utemeljili z dejstvom, da Slovenija ni več v krizi in tako tudi potrebe po kriznem ukrepu, kar naj bi ukinitev dodatnega prostega dne bila, ni več. Tako je padla odločitev, da se praznik novega leta dan spet praznuje dva dni – odločitev ki bo marsikoga, o tem niti ne dvomim, razveselila. In lahko se strinjamo s tem, da Slovenija ni več v krizi. Še več, Slovenija že od leta 2014 beleži gospodarsko rast, torej krize že vsaj od takrat ni več. Pa vendar danes in to na izredni seji odločamo o tem, da že prvi 2. januar, ta bo čez dvajset dni, spet postane dela prosti dan. Zakaj so se predlagatelji odločili šele 30. novembra, to je pred 13 dnevi, da krize ni več in da zato ni več razlogov, da 2. januar ne postane spet dela prost dan, ne vemo. O tem so dosti ugibali mediji, zato jaz tega danes ne bom počela. Vsekakor pa preseneča, da je še vedno v veljavi Zakon o uravnoteženju javnih financ. Gre torej za zakon, ki je nastal leta 2012 kot nujni odziv in odgovor takratne vlade na eno največjih kriz pri nas. Zakaj potem danes, ko krize ni več, ne odločamo o enem samem ukrepu, in to je, da celega Zujfa ne potrebujemo več? No, prepričani smo, da danes tega odgovora ne bomo dobili, pa čeprav bi bila pojasnila vsekakor na mestu. Sama lahko povem, da sem že ob ukinitvi 2. januarja kot prostega dela nasprotovala takšni odločitvi vlade, in še posebej, ker je bila odločitev pospremljena z utemeljitvijo, da bo prav zaradi tega ukrepa gospodarska rast višja. Ker ni mogoče izmeriti, za koliko se gospodarska rast poveča, če se neki dela prost dan ukine, tudi takšen razlog nima nobenega pravega smisla. Dejstvo je, da se delo opravlja tudi 2. januarja, če obstajajo razlogi za to, in to ne glede na to, ali 2. januar je ali ni dela prost dan. Bo pa strošek dela drugačen, višji – tako opozarjajo gospodarstveniki –, če gre za praznični dan. Če pa razlogov za delo na ta dan ni, potem bo večina zaposlenih, kjer delovni procesi to omogočajo, doma. Razlika je v tem primeru le ta ali je za to treba izkoristiti lastni popust ali ne. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev bomo v zvezi s tem glasovali po lastni vesti. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Dr. Jasna Murgel bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra. Izvolite. DR. JASNA MURGEL (PS SMC): Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani državljani! Letos že drugič v tem sklicu parlamenta razpravljamo o prazniku, ki je bil leta 2012 ukinjen zaradi varčevalnih ukrepov. Nekateri se seveda sprašujejo, zakaj ravno sedaj vračamo nazaj 2. januar kot dela prost dan. Razlogov je več. Res je, da je bila pred 4 leti – tako kot je še danes – v ospredju politika varčevanja in konsolidacije javnih financ, vendar tako kot pred štirimi leti tudi danes še nimamo konkretnih izračunov o prihrankih na račun ukinitve tega praznika, še posebej v gospodarstvu. Kar pa zagotovo imamo in vemo, so dejstva, ki kažejo, da imamo danes, po dobrih dveh letih intenzivnega dela vlade Mira Cerarja in po štirih letih strogih varčevalnih ukrepov: najnižjo brezposelnost po letu 2009, obetavne napovedi gospodarske rasti, naraščajoče zaupanje domačih potrošnikov, naraščajoče tuje neposredne investicije in okrepljen nepremičninski trg. Ukinitev 2. januarja kot dela prostega dne je bila z Zujfom sprejeta v drugačnih gospodarskih okoliščinah. Zaradi teh je morala Slovenija sprejeti varčevalne ukrepe za izboljšanje javnofinančnega položaja. Danes pa beležimo pozitiven trend v zmanjševanju proračunskega primanjkljaja. Podobno je z gibanjem realne rasti BDP; ta je bila v času ukinitve 2. januarja kot dela prostega dne izrazito negativna. V letu 2015 in ne 2014 je že bila pozitivna, takšne napovedi pa so tudi za naslednji dve leti. Tudi za javni sektor bo ponovna uveljavitev 2. januarja kot dela prostega dneva zagotovo imela ugoden učinek. Kot je bilo že večkrat povedano, izračun prihranka vrnitve 2. januarja kot dela prostega dneva, ki sicer res temelji na podatkih iz leta 2014, znaša zaradi neizplačila regresa za prehrano za vse zaposlene v javnem sektorju več kot pol milijona evrov. Ne smemo spregledati tudi dejstva, da z novelo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki 10 Sloveniji v slovenski kulturni prostor vračamo več desetletij staro tradicijo praznovanja novega leta. Skratka, ljudje si 2. januarja kot dela prostega dne želijo. Želijo si, da bi bil dela prost dan, in to je tisto, ker je najbolj pomembno. S ponovno uveljavitvijo 2. januarja kot novoletnega praznika, torej dela prostega dneva se bo Slovenija po številu dela prostih dni umestila v zlato sredino držav srednjeevropskega kulturnega prostora. Ponovna uvedba 2. januarja kot dela prostega dneva ima veliko pozitivnih posledic za državljane, ki si zaslužijo dodaten del počitka, dan, ki ga lahko preživijo s svojimi družinami in se spočijejo. Javnofinančna in gospodarska slika ni idealna, je pa izboljšana. Negativen trend preteklosti se obrača v pozitivno smer, kar pooseblja tudi ponovna določitev 2. januarja kot dela prostega dneva. Iz navedenih razlogov bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra predlog zakona seveda podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospod Žan Mahnič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite. ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, podpredsednik. Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Že star rimski pregovor pravi: "Če ni kruha, pa naj bodo vsaj igre." In ta predstava za javnost danes tukaj to dokazuje. Dokazuje dvoje – da Stranka modernega centra nima več nobene vizije, da ve, kako globoko so zabredli v tej politični krizi, da ni več nobene pozitivne korelacije z ostalima dvema koalicijskima partnericama. In drugič, dokazuje, da glede na to, kdo je predlagatelj tega zakona, da z današnjim dnem verjetno tudi očitno uradno dr. Milan Brglez vstopa v kampanjo za predsedniške volitve, ki bodo naslednje leto. Pa gremo lepo po vrsti. Leta 2004 do 2008 v času prve Janševe vlade smo imeli najnižjo brezposelnost v zgodovini države, pokojnine so realno zrasle za 25 % – kar pomeni, da so upokojenci dobili bistveno več kot 2 evra dodatno vsako leto, kot smo temu priča pod vlado Mira Cerarja –, rasle so plače, Slovenija je bila druga najmanj zadolžena članica Evropske unije. In prvič v zgodovini države, leta 2007 je bil v proračunu storjen presežek; to se pravi, dobili smo več, kot smo porabili. Žal je prišla kriza. Kljub temu da so bili nekateri ukrepi pripravljeni že s strani Janševe vlade, takrat ko se je ta poslavljala, pa naslednja vlada, vlada, ki so jo vodili Socialni demokrati, ni pristopila k prepotrebnim reformam glede na krizni čas, pač pa se je mirno zadolževala in s tem kupovala socialni mir. V treh letih smo se zadolžili za 8 milijard evrov, praktično smo v proračunu več kot 2 milijardi evrov in pol več porabili, kot smo ustvarili. Zaradi nevzdržne javnofinančne slike je bilo treba stvar vzeti v svoje roke; ko je leta 2012 prišla na oblast Slovenske demokratska stranka, smo državo postavili pred lastno stranko. Stranka modernega centra, če se ne motim, je imela v soboto prednovoletni posvet, in spomnim se, da je minister Koprivnikar dejal: "Državo postavljamo pred lastno stranko." Gospe in gospodje, to žal ne drži. Gospodarska situacija še zdaleč ni takšna, da bi lahko prekomerno zapravljali, kot to počnete trenutno vi – 80 milijonov evrov za tiste, ki imajo že zdaj več kot tisti, ki životarijo vsak dan, 40 milijonov evrov za zdravnike, 210 milijonov evrov še neizpogajanih za javni sektor, 30 milijonov, kolikor smo takrat imeli podatke za 1. januar. Vi boste samo v dveh mesecih zapravili 40 % tega, ker je Zujf privarčeval. Očitno se zavedate, da po naslednjih volitvah ne boste več vladali, ampak se boste iz opozicijskih klopi lahko naslajali nad vlado, ki bo verjetno morala zopet sprejemati varčevalne ukrepe zaradi tega, ker vi trenutno nepremišljeno trošite. Veliko je bilo govora o populizmu. Zanimivo, ko smo mi predlagali v letošnjem letu, da se veteranom vojne za Slovenijo vrne veteranski dodatek, smo bili označeni za populiste. Ko smo predlagali, da se stanovanja, ki so v lasti države in so prazna, da mladim in mladim družinam po neprofitnih najemninah, smo bili označeni za populiste. Ko smo predlagali, da se študentski boni podaljšajo za dve uri, to se pravi, da niso od osmih zjutraj do osmih zvečer, ampak da so od osmih zjutraj do desetih zvečer, smo bili označeni za populiste. Še zaradi številnih drugih ukrepov, ki smo jih predlagali – sedaj pa citiram predsednika Državnega zbora, "kot ukrepe, ki so v korist ljudi" – smo bili s strani vaših poslancev in vaše stranke označeni za populiste. Po drugi strani pa 2. januar ni populistični praznik. Kako zanimivo in kako dvolično. Verjetno ste včeraj gledali poročila, kako so poročali o 2. januarju. Turistični delavci daleč od tega, da so pripravljeni. Ali so osnovne šole, ali je izobraževalni sistem pripravljen? Ni, ker so izvedeli 30. januarja in bodo sedaj pač morali nekatere stvari prilagoditi. Skratka, še dodaten dokaz, da vlada Mira Cerarja dela stihijsko. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni možno vlagati. Zaključujem drugo obravnavo predloga zakona in prehajamo na odločanje o navedenem predlogu zakona. Poslanke in poslance prosim, da preverijo glasovalne naprave. Dr. Franc Trček ima obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. 11 DR. FRANC TRČEK (PS ZL): Hvala za besedo, predsedujoči. Oglašam se zaradi tega, ker ko poslušam vso to debato in razlago, ki je, bodimo odkriti, z vseh strani tudi nekoliko populistična, s kolegom Hanžkom debatirava; navsezadnje sva celo življenje profesionalno se ukvarjala z družbenim razvojem. Ko sem poslušal to debato – 2. januar ja, ne –, moram reči, da je bila v glavnem z vseh strani benigna. Benigna zakaj? Glejte, jaz prihajam iz Maribora, iz občine Maribor. 15 kilometrov sem od avstrijske meje. Od vseh držav OECD ima Avstrija največ dela prostih dni. Pa tam nikjer ne vidim in ne slišim, da bi kdo iz gospodarske zbornice si pulil lase zaradi tega in tudi ne iz gospodarskega sektorja. Gospodarski razvoj ni le odvod po času, ker na žalost je v Sloveniji zaradi tega, tu se strinjam celo z SDS, ker ni nobene vizije, ker ni resne vizije že tam od leta 1997, ko je bil še LDS, neke resne gospodarske vizije … Sem tudi poslanec, ki največkrat govori o penezih, mimogrede. Ko smo govorili o tem, kdo je len, kdo v Evropi ne dela, ko smo šli gledat analize, se je videlo, da v državah na zahodu delajo manj, ampak delajo neko bolj, bom rekel, premišljeno produktivnost. Mi pa žal nismo naredili niti za časa prve Janševe vlade niti potem prehoda v neko drugo gospodarstvo, vključno z več zadrugami, z več ekonomske demokracije. In to nas tepe. In to je naloga, ki jo moramo narediti. Ne pa, da bomo vztrajali na gospodarstvu, ki bo seveda podaljševala delovni čas s prenizkimi plačami, da ljudje potem bodo imeli prenizke penzione in da bomo na srednje in dolge steze imeli velike probleme s pokojninsko blagajno, z zdravstveno blagajno in s socialnimi transferji. In tega v tej debati ni bilo. In to je debata, ki jo moramo onkraj 2. januarja nemudoma načeti. Hvala za besedo. Glasovali bomo … PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Še kakšna obrazložitev glasu? Ali je še kdo v imenu poslanske skupine? Mag. Alenka Bratušek v svojem imenu. Izvolite. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS NP): Najlepša hvala. Tudi sama bom podprla to, da bomo vsi ali pa večina 2. januarja lahko doma. Se pa sprašujem, zakaj je koalicija zavrnila predlog, ki je že bil na mizi – pripravili so ga sicer kolegi v Združeni levici –, ampak bil je enak? Ne vem, kako lahko eden mesec pred koncem leta ugotoviš, da so se stvari tako spremenile. In res se sprašujem, če ste se vprašali, kakšno zmedo in kaos boste s tem naredili. Če ne drugje, samo eno področje bom izpostavila; to je zdravstvo. Posegi, pregledi, načrtovani za 2. januar, bodo morali biti prestavljeni. Kam? Seveda vas to ne briga, ker je v zdravstvu v zadnjih dveh letih – ne samo v zadnjih dveh, ampak že prej –takšen kaos, bo pa še malo večji. Ampak države se na takšen način res ne upravlja. In če držijo besede, da je krize konec, vas pozivam, da skupaj vložimo zakon, ki ukinja vse ukrepe, ki so vključeni v tako imenovani Zujf. Ni 30 centov za to, da bi upokojenci imeli polno valorizacijo pokojnin, je pa za populistični ukrep, da bomo vsi 2. januarja doma. Tako pač delate. Škoda. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Še kakšna obrazložitev glasu? Gospod Andrej Čuš, izvolite. ANDREJ ČUŠ (NeP): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Sam bom danes pri tej obrazložitvi glasu zelo kratek. Glasoval bom za predlog zakona. Vseeno pa bi rad kolegice in kolege iz Stranke modernega centra opozoril, da sem včeraj vložil v Državni zbor spremembe Zakona o davku na dodano vrednost, s čimer znižujemo davek na dodano vrednost – obe stopnji – na predkrizno raven in upam, da ste se danes seveda tudi poslušali in da lahko računam na podporo. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Lahko preidemo na glasovanje? Še enkrat prosim, da preverite glasovalne naprave! In glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 61, proti 10. (Za je glasovalo 61.) (Proti 10.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 40. izredno sejo Državnega zbora. Obveščam vas, da bomo z nadaljevanjem 25. seje Državnega zbora začeli ob 10.05. Hvala lepa. Seja je bila končana 13. decembra 2016 ob 9.48. 12 INDEKS GOVORNIKOV B BON KLANJŠČEK, MIRJAM ....................................................................................................... 9 BRATUŠEK, MAG. ALENKA ..................................................................................................... 11 BRGLEZ, DR. MILAN ................................................................................................................... 5 Č ČUŠ, ANDREJ ............................................................................................................................ 11 D DIMIC, IVA .................................................................................................................................... 8 K KORDIŠ, MIHA ............................................................................................................................. 8 M MAHNIČ, ŽAN ............................................................................................................................. 10 MURGEL, DR. JASNA ................................................................................................................. 9 P POGAČAR, PETER ...................................................................................................................... 6 PRIKL, UROŠ ........................................................................................................................... 6, 7 Š ŠKOBERNE, JAN ......................................................................................................................... 7 T TRČEK, DR. FRANC .................................................................................................................. 11 13 LEGENDA PS SMC – Poslanska skupina Stranke modernega centra PS SDS – Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS DeSUS – Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SD – Poslanska skupina Socialnih demokratov PS ZL – Poslanska skupina Združena levica PS NSi – Poslanska skupina Nove Slovenije PS IMNS – Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti PS NP – Poslanska skupina nepovezanih poslancev NeP – Nepovezani poslanec