PoJtnl urad Celovec 2 — Verlagspostamf Klagcnfurt 2 Izhaja v Celovcu —■ Erscheinungsorl Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XIX. Celovec, petek, 9. oktober 1964 Štev. 41 (1157)! ] Po desetih letih Pod tem naslovom je »Primorski dnevnik” kot osrednje glasilo Slovencev v Italiji objavil uvodni članek, posvečen 10-letnici podpisa tako imenovanega londonskega sporazuma o reSitvi tržaškega vpraSanja in Se posebej njegovega posebnega statuta, ki vsebuje določila glede narodnih manjSin. V članku je podan pregled o izvajanju teh določil tekom zadnjih deset let ter prikazano danaSnje stanje slovenske manjSine v Italiji. Ker bomo prihodnje leto tudi koroSki Slovenci delali obračun o prvem desetletju veljavnosti državne pogodbe in Se posebno njenega člena 7, so ugotovitve tržaškega lista vsekakor tudi za nas zanimive in zato navajamo tukaj glavne misli iz omenjenega članka. Uvodoma je kot ena glavnih pomanjkljivosti pri izvajanju določil posebnega statuta londonskega sporazuma ugotovljeno, da Italija tega sporazuma doslej sploh se ni ratificirala. Če je torej ta osnovna pomanjkljivost tista, ki smo jo morali najprej ugotoviti — je rečeno v članku — pa po svoji važnosti ni prav nič manjša ugotovitev, ki jo moramo omeniti kar v isti sapi z njo, da smo prav v desetem letu veljave pred desetimi leti podpisanega sporazuma ugotovili več zaskrbljujočih znakov težnje, da se nam že pridobljene pravice začenjajo odvzemati, namesto da bi se začele uresničevati tiste, ki so še vedno le mrtva črka na papirju. V tej zvezi navaja list naslednja konkretna dejstva: v odseke in komisije sodnih organov v letošnjem sodnem letu v nasprotju z dosedanjo prakso ni bil imenovan noben pripadnik slovenske narodne skupnosti; ukinjena je bila funkcija načelnika odseka za slovenske osnovne šole pri šolskem skrbništvu v Trstu; razveljavljen je bil soglasni sklep občinskega sveta devinsko-nabrežin-ske občine glede ustanovitve slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu; ukinjeno je bilo izdajanje slovenskega prevoda Uradnega vestnika generalnega vladnega komisariata v 'Trstu; spomenik slovenskim talcem na tržaškem pokopališču je bil opremljen samo z italijanskim napisom. Gre torej po desetih letih za nazadovanje, namesto za napredek, ugotavlja »Primorski dnevnik*, nato pa kot pozitivno stran obračuna med drugim navaja: vrnitev dveh kulturnih domov in izplačilo vseh obrokov za zidavo osrednjega Kulturnega doma; izglasovanje zakona o slovenskih šolah, pa čeprav brez veljave za Slovence v videmski pokrajini in tri leta dolgi dobi, ki je potekla brez dokončnega uveljavljenja tega zakona; otvoritev slovenske banke, pa čeprav brez popolnega dovoljenja za delo; otvoritev slovenskega otroškega vrtca v Ul. Donadoni, pa čeprav po skoraj dvajsetletnem vlaganju prošenj; seminarje za učitelje in učence v obeh državah ter izmenjavo pedagoških svetovalcev za materin jezik v šolah obeh manjšin. Toda zdi se nam — je dalje rečeno v članku — da zlasti zadnja tako spodbudna ugotovitev nikakor ne more odtehtati vsega tistega, kar ni bilo uresničeno, pa čeprav je zapisano črno na belem, in tudi ne vsega, v čemer se je šlo korak nazaj. Ne more namreč prvo odtehtati drugega že spričo dejstva, da več deset tisoč Slovencev v videmski pokrajini ne more uživati pouka v svojem materinem jeziku niti v otroških vrtcih, kaj šele v osnovnih in srednjih šolah. Prav tako je bolj ali manj važnim pozitivnim ukrepom nemogoče zoperstaviti takega padca števila učencev slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem, kakršnega smo doživeli v teh zadnjih desetih letih in ki je posledica prav tako desetletnega, v goriški pokrajini pa skoraj dvajsetletnega kršenja toliko narodnostnih pravic. Glede izvajanja določb posebnega statuta list navaja, da se v glavnem kršijo načela enake pravice v pridobivanju javnih služb; enakosti glede davkov in dajatev, ker morajo za dvojezične napise plačevati dodatni davek; netenje protislovenske nacionalne mržnje se ne kaznuje; slovenske prosvetne, kulturne, družbene in športne organizacije niso deležne enakega ravnanja z italijanskimi glede pomoči iz javnih finančnih sredstev; zakon o slovenskih šolah je sicer v veljavi, vendar se še ne izvaja v celoti; Slovenci ne morejo svobodno uporabljati svojega jezika posebno v uradih sodnih oblasti — še več — če se ga poslužujejo, jih lahko kaznujejo, ker obvladajo tudi italijanščino; od upravnih in sodnih oblasti ne prejemajo slovenskih prevodov njihovih dokumentov, še manj pa razsodb; določba, da imajo pravico sprejemati od oblasti odgovore v svojem jeziku ustno ali pismeno, neposredno ali po tolmaču, se ne izvaja; določba, da imajo pravico do dvojezičnih napisov, se izvaja doslej le delno izven tržaške občine, v tržaški občini pa se sploh ne izvaja; etnična sestava upravnih enot se z večmili-jardnimi sredstvi umetno spreminja v škodo Kairo v središču mednarodnega zanimanja: Druga konferenca neangažiranih držav razpravlja o uresničitvi miru in napredka na svetu Od ponedeljka dalje je Kairo prizorišče druge konference neangažiranih držav, katere delo z velikim zanimanjem spremlja široka mednarodna javnost. Na tej konferenci je udeleženih 48 držav kot enakopravnih članic, 10 držav kot opazovalk ter večje število predstavnikov osvobodilnih gibanj in naprednih političnih organizacij, kakor tudi okoli 500 novinarjev. Med voditelji posameznih delegacij je 26 predsednikov republik in vladarjev, 13 predsednikov vlad in 9 posebnih odposlancev. Delegacije na konferenci zastopajo več ko milijardo prebivalcev sveta in dobro polovico držav, ki so včlanjene v Organizacijo Združenih narodov. Na prvi seji ije govoril predsednik Združene arabske republike Naser, iki je 'kol gostitelj pozdravil udeležence ter poudaril pomen politike ineangažiranja in opozoril na vlogo ite politike v svetovnih odnosih. Uvodoma je nagiasil, da pomeni sedanja konferenca v Kairu 'nadaljevanje prejšnjih konferenc neangažiranih držav, predvsem pa beograjske konference, ki je zasedala v času napetosti na svetu, medtem ko je po Beogradu prišlo do velikih sprememb: napetost na svetu se je zmanjšala, bloka se krhata, imperializem je prisiljen k umikanju, osvobodilna gibanja pa so doživela popoln razmah. Ko je govoril o politiki neangažiranosti, je predsednik Naser poudaril, da neanga-žiranost ni pasivna, marveč je to politika, ki živi povezana z vsemi najvažnejšimi problemi današnjega sveta. Za človeštvo ni sprejemljivo, da se spušča v vojno, in'i alternative: ali življenje človeštva v miru ali samouničenje; vojna je postala nemogoča, Načela koeksistence O načelih miroljubnega sožitja in sodelovanja v svetu je danes mnogo govora ne samo na konferenci neangažiranih držav, ki trenutno zaseda v Kairu, marveč tudi na vseh drugih mednarodnih konferencah in zlasti na zasedanjih OZN, skratka povsod, kjer skušajo najti poti in možnosti za reševanje velikih problemov, da bi v svetu zagotovili pravičen in trajen mir. Po sklepu lanskoletne Generalne skupščine OZN se je s temi vprašanji bavil tudi poseben odbor za kodifikacijo načel koeksistence, ki je zasedal v Mehiki in v katerem so bili zastopani predstavniki 26 držav. Čeprav so delegacije vodilnih zahodnih držav skušale delo tega odbora ovirati, je po mnenju neangažiranih in socialističnih držav opravil koristno delo. Obravnaval je naslednja vprašanja: O opustitev groženj in uporabe sile v mednarodnih odnosih; O poravnavanje mednarodnih sporov samo na miren način; O obveznost vseh držav, da se ne bodo vmešavale v zadeve drugih držav; O načelo suverenosti in enakosti vseh držav. Ker zaradi že omenjenega nasprotovanja nekaterih zahodnih držav odbor svojega dela ni mogel v celoti opraviti, letošnjemu zasedanju Generalne skupščine OZN še ne bo mogel predložiti dokončnega priporočila za kodifikacijo osnovnih načel v mednarodnih odnosih. Pač pa bo skupščini predložen elaborat, ki na več kot 150 straneh obsega pregled razprav, posamezne in skupinske predloge, sintezo formulacij redakcijske komisije in posebno poročilo. Slovencev z naseljevanjem italijanskega življa. Za zaključek pričujočega članka — ob koncu ugotavlja list — ob desetletnici se torej postavlja pred vlado v Rimu nadvse pereče vprašanje odstranitve vzrokov neizvajanja določb, ki nam jamčijo naše pravice — od ustavnih do onih v posebnem statutu, in sicer za vse Slovence v naši deželi in državi. toda mir je še vedno daleč. Naš simofer je mir, sloneč na pravičnosti, in mi si z vsemi silami prizadevamo, da bi bit uresničen. Zato je namen konference, da se zavzame za zboljšanje položaja na svetu, za odvrnitev atomske nevarnosti ter poišče poti in načine za uresničitev trajnega miru. Delo konference poteka na plenarnih sejah iin v komisijah, medtem ko posebna redakcijska skupina ministrske konference razpravlja o dokumentih in predlogih za glavno konferenco. Za to delo je bilo predloženih skupno 30 dokumentov in predlogov, v katerih so posamezne države izrazile svoja mnenja k posameznim problemom, o katerih razpravljajo na kairski kon-ferendi. V glavnem gre pri tem za naslednja vprašanja: miroljubna koeksistenca, je-dfoka razorožitev in miroljubna uporaba vesolja, tdja vojaška oporišča, reševanje sporov na miroljuben način, gospodarski razvoj, regionalne 'in svetovne organizacije ter načela mednarodnega sodelovanja. (Potek kairske konference spremlja ves svetovni tisk, ki obširno poroča o posameznih razpravah ter razlaga pomen in vlogo političnih načel, ikot jih zastopajo neanga-žirane države. Pomembnost te politike če-dolje ibolj narašča, za kar je nedvomno značilna ugotovitev londonskega lista »Tribune", ki je zapisal, da neangažiranih držav »predolgo niso poslušali". Južni Tirolci se distancirajo od nacionalističnih hujskačev V odnosih med južnimi Tirolci in tako imenovanim Ber.g-Isel-Bundom, kateri si v Avstriji lasti mdke vrste monopol v boju za pravice nemško govoreče manjšine v Italiji, je prišlo do resnih nesoglasij. Južni Tirolci so delovanje te organizacije sicer že dalj časa spremljali precej skeptično, povod za odločilni prelom pa jim je 'dalo nedavno »protestno zborovanje« Berg-Isel-Bunda na Dunaju, kjer so se njegovi predstavniki zavzeli za metode, ki v južootirolskem vprašanju ne morejo privesti do pomiritve, marveč nasprotno predstavljajo očitno radikalizacijo. Predsednik Berg-Isel-Bunda Krane-bitter je namreč na tem zborovanju izrazil mnenje, da je treba ustvariti neko ljudsko gibanje, ki bi za južnotirolsko politiko odgovorne prisililo, da z opozorilom na dosedanja brezuspešna prizadevanja iza izvajanje pariške pogodbe od Združenih narodov zahtevajo za Južno Tirolsko pravico samoodločbe, kajti »Južna Tirolska mora 'spet priti k Avstriji«. Predsednik dunajske podružnice Imenovane organizacije dr. Ramsauer pa je izjavil, da je s pogajanji treba napraviti ‘konec, ker so se izkazala za neuspešna, pred Združene narode pa je treba stopiti z zahtevo po plebiscitu na Južnem Tirolskem. Ker se nekateri udeleženci zborovanja s temi izjavami niso strinjali, so jih med pretepanjem nagnali iz dvorane. Glasilo južnih Tirolcev »Dolomiten« je izjave Kranebitterja in Berg-Isel-Bund zelo ostro napadlo in ugotovilo, da je omenjena organizacija po vsem tem, kar se je govorilo na dunajskem zborovanju, zgubila vsako pravico zastopati interese Južne Tirolske. Upravičeni dvomi — pravi list — so sicer obstojali že dalj časa, zdaj pa so lahko vsi veseli, da so šli ti gospodje iz svoje reserve in je torej možno potegniti jasno ločnico. »Proračunska vojna” se je začela V avstrijski notranji politiki je v bližnji bodočnosti pričakovati, da bo spet prišlo do ostrejših prerekanj med obema vladnima strankama, kakor se to zgodi vsako leto, ko je treba izdelati državni proračun za prihodnje leto. V času »proračunske vojne«, kakor bi to obdobje lahko imenovali, skuša vsaka stranka iza tista področja, na katerih igra vodilno vlogo, dobiti iz državnih sredstev čim več denarja in se tekom teh prizadevanj pogosto dogaja, da tudi širša javnost bolj kot kdajkoli tekom leta dobi vpogled v mnenja, ki jih posamezne stranke zastopajo do konkretnih vprašanj državnega življenja. Letošnja »proračunska vojna« se je začela, ko so socialisti jasno povedali, da je treba pri proračunu za leto 1965 -misliti na izpolnitev Obljube o splošnem zvišanju pokojnin in rent, za kar bi ibilo potrebnih kakih 830 milijonov šilingov. K tej obljubi se je pred tedni priznal tudi predsednik OViP kancler dr. Klaus, ki je izjavil, da napoved socialistov, da bodo zvišanje pokojnin dosegli — če bo potrebno — tudi proti volji OVP, sploh ni upravičena, ker je tudi OVP za itako zvišanje. Zato toliko bolj preseneča izjava finančnega ministra dr. Schmitza (OVP), ki je povedal, da mu v osnutku proračuna za leto 1965 ni bilo mogoče (predvideti (sredstev, potrebnih za zvišanje pokojnin. S tem problemom se je v svojem sobotnem -govoru po radiu bavil tudi vicekancler dr. Pittermann, ki je znova podkrepil odločnost socialistov, da v vprašanju zvišanja [pokojnin niso pripravljeni popuščati, zlasti še, 'ker finančni minister pričakuje, da se bodo državni dohodki prihodnje leto povečali za kakih 6 milijard šilingov, medtem ko je za zvišanje pokojnin potrebnih le 830 milijonov šilingov. Bistvo vprašanja torej -ne more biti v pomanjkanju (denarja, je 'dejal vicekancler dr. Pitter- mann, marveč edinole v tem, katerim potrebam se prizna prednost. — Mnogo bolj -mirna kot v državnem merilu je bila letošnja »proračunska vojna« na Koroškem, kajti v deželni vladi zastopane stranke so brez velikih razpravljanj v javnosti dosegle -sporazum o deželnem proračunu za prihodnje leto, katerega osnutek je deželni finančni referent namestnik deželnega glavarja Sima v torek predložil seji (deželne vlade. Zastopniki vseh treh strank iso se finančnemu referentu zahvalili za dobro sodelovanje, ki je prevladovalo pri sestavljanju proračuna, nato pa je bilo soglasno sklenjeno, da bo osnutek kot vladni predlog izročen deželnemu zboru v obravnavanje in potrditev. Leto mednarodnega sodelovanja Ameriški -predsednik Johnson 'je prejšnji teden podpisal ukaz o razglasitvi leta 1965 za »leto mednarodnega sodelovanja". Ob tej priložnosti je Johnson dejal, da bo prihodnje leto, če bo izvoljen za predsednika Amerike, v Beli hiši organiziral konferenco, na kateri bi 'razpravljali o vsakem stališču in vsaki možnosti sodelovanja, »ki bi vodili k miru na svetu". V razglasu je poudarjena privrženost ameriške vlade načelom mednarodnega isodelovamja in s tem v zvezi z novim ukrepom, (zlasti glede sodelovanja z drugimi narodi. V -primeru izvolitve pa namerava Johnson obiskati tudi sedež Združenih narodov, kjer 'bo na slovesni seji Generalne skupščine obrazložit ameriško stališče do perečih mednarodnih vprašanj. 2 — Štev. 41 (1157) H L Najbolj je Avstrija slej ko prej pasivna v trgovini z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Njena pasivnost je v prvem polletju dosegla znesek 4,8 milijarde šilingov in je bila EFTA na trdnih nogah Medtem ko se v EGS kažejo prvi znalki gospodarskih depresij, govori četrto poročilo EFTA še vedno o ugodnem razvoju gospodarstva svojih članic. Iz poročila je razbrati, da je med julijem 1963 in junijem 1964 nacionalni produkt narasel za 3,7 %, izvoz v blagu pa za 8 °/o na vrednost 24 milijard dolarjev ali na 600 milijard šilingov. Primerjava razvoja medsebojnega trgovanja med članicami kaže, da je bil v četrtem letu dosežen porast za 11 % na 5,3 milijarde dolarjev vrednosti. Trgovina med članicami predstavlja 22 °/o vseh eksportov EFTA. EFTA pa tudi uspešno trguje z vsem svetom. Koncem četrtega leta njenega obstoja so carine v medsebojnem trgovanju znašale le še 40 °/o višine carin leta 1960. V dveh letih bo EFTA carine v medsebojnem trgovanju svojih članic docela odpravila. Svoje četrto letno poročilo zaključuje EFTA z ugotovitvijo, da je njena glavna naloga v petem letu, da nadalje konsolidira gospodarski razvoj in odnose med svojimi članicami. v primerjavi za 606 milijonov višja kot v prvem lanskem polletju. Temu nasproti kaže trgovina z malim območjem za svobodno trgovanje v Evropi ali EFTA letos še razve-seljiveljše rezultate, kot jih je kazala lani. Narasel je zlasti avstrijski izvoz v te države, s čemer se je pasivnost Avstrije zmanjšala od 434 milijonov šilingov v lanskem prvem polletju na 163 milijonov šilingov v letošnjem prvem polletju. Medtem ko se je trgovina z EFTA letos izredno razvila, pričenja trgovina z EGS stagnirati. Vrednost avstrijskega izvoza v EFTA je narasla za 26,8 %, vrednost uvoza iz teh držav pa za 13,8%. Temu nasproti je avstrijski izvoz v EGS po vrednosti narasel le še za 10,5 %, njen uvoz iz teh držav pa je bil le še za 9,6 % višji kot v lanskem prvem polletju. Te primerjave kažejo, da stoji Avstrija v trgovini z EGS na izredno šibkih nogah. Njena šibkost ni razvidna le iz zastoja v porastu te trgovine, marveč jo posebno očitno kaže njena naraščajoča pasivnost v tej trgovini, s tem pa njena čedalje nevarnejša gospodarska odvisnost. Medtem, ko se je njen položaj tudi v trgovini z ostalim svetom zboljšal in se je njena pasivnost zmanjšala na okroglo pol milijarde šilingov, je postala nasproti EGS še večji dolžnik, kot je bila. Vedeti je namreč tudi treba, da devizni dotok, ki prihaja s turizmom iz teh dežel, za Avstrijo ni noben aktivom, ker ga moramo skoraj v celoti vrniti za izravnavo naše pasivne trgovinske bilance z njimi. Prebivalstvo Jugoslavije v petih letih naraslo za milijon Med priprave za VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki je sklican za 7. december 1964, sodi 'tudi statistični pregled razvoja Jugoslavije v letih 1958 do 1964. Pregled je bil objavljen v obliki priročnika in je iz njega razvidno, da se je število prebivalstva Jugoslavije od leta 1958 povečalo za 1,047.000 in da je koncem minulega leta znašalo 19,065.000. Na kvadratnem kilometru živi sedaj v Jugoslaviji 74,5 prebivalcev, medtem ko jih je leta 1958 živelo le 70,4. Koncem leta 1962 so organi upravljanja in samoupravljanja podjetij in ustanov šteli 1,200.000 članov, njihovo število se je od leta 1958 povečalo za 102.000. Kar tiče razvoj gospodarstva, je iz priročnika razvidno, da rje industrijska proizvodnja od leta 1958 narasla za 73 %>, kmetijska proizvodnja pa za 31 °/o. Proizvodnja na družbenih kmetijskih gospodarstvih se je v tem času povečala za 124°/». Narodni dohodek je narasel za 128, osebni dohodki za 113, osebna (potrošnja pa za 109 odstotkov. V teh petih letih so skupne investicije narasle za 169, vrednost skupnega izvoza za 79,5, uvoza pa za 53,9 odstotka. Posebno poglavje prikazuje razvoj osebne potrošnje. Dnevna kaloričnost prehrane prebivalstva se je v zadnjih petih letih povečala za 3 °/» in znaša sedaj v povprečju 3010 ka- lorij. Povečala se je potrošnja pšenice in rži, maščdb, sladkorja, jajc ter sadja in sočivja. Potrošnja mesa je ostala nespremenjena, potrošnja mleka pa je nazadovala. Graditev stanovanj se je sicer povečala za 68 °/o, vendar se stanovanjski standard s tem ni spremenil. S področja šolstva pove priročnik, da se je število otrok v osnovnih šolah povečalo za eno četrtino .in da se je njihovo število v srednjih in višjih strokovnih šolah ter gimnazijah in fakultetah povečalo še bolj. Kjer je bil leta 1960 en televizor, jih je danes 7. Na vsakih 90 prebivalcev odpade en televizor, radio pa ima že vsak osmi prebivalec. Turizem na velesejmih v Grazu in Innsbrucku pa poleg gradbeništva Po velesejmu v Innsbrucku v preteklem tednu je ta teden v Grazu tako imenovani Graški jugovzhodni velesejem. Skupna značilnost obeh sejmov je, da posvečata posebno pozornost turizmu, ionsbruški takore- Austrtan Airlines javlja: Letošnji letalski promet je bil uspešen Avstrijska letalska družba »Austrian Airlines« ali na kratko AUA je pred kratkim na tiskovni konferenci poročala, da bo leto 1964 v njenem letalskem prometu najuspešnejše leto od njenega nastanka pred sedmimi leti. Po sedanjih rezultatih pričakuje, da se bo letos osebni promet povečal za 70.000 na 270 tisoč potnikov. To odgovarja porastu za 35 odstotkov, medtem ko je v mednarodnem letalskem prometu pričakovati, da se bo osebni promet povečal le za 15 %>. Zmogljivost njenih letal bo s tem izčrpana za več kot 50 %>, kar odgovarja tudi mednarodnemu povprečju. V zimskem letalskem redu od 1. novembra do 31. marca bo AUA ukinila svoje linije v Benetke, Ženevo in Dubrovnik, odprla pa bo novo Linijo v Milan ter iz Innsbrucka v Pariz in London. Letala na liniji Dunaj—Ko-penhagen iin Stockholm bodo letela dvakrat tedensko. V letalskem prometu med avstrijskimi mesti ostane promet na liniji Dunaj—Linz— Salzburg—Innsbruck nespremenjen, dodatno pa bo med Dunajem in Linzom dnevno obratovalo še nadaljnje letalo. Na liniji Dunaj —Graz—Celovec bo dnevno obratovalo le eno letalo iin isicer v opoldanskih urah. V tovornem prometu ostane pri starem, dvakrat tedensko Dunaj—London in petkrat tedensko Dunaj—Frankfurt. S 1. aprilom 1965 bo na novo vpeljan dnevni promet na linijah Dunaj—Miinchen in- Salzburg—Frankfurt, petkrat tedensko na liniji Celovec—Miinchen in dvakrat tedensko Miinchen—Salzburg—Amsterdam. AUA bo ojačala promet na linijah proti Beogradu, Bukarešti in Varšavi, v sodelovanju z drugimi družbami pa bo vzdrževala promet proti Istambullu in Beirutu. V letalskem prometu med avstrijskimi me- koč v celoli, graški na drugem meslu. Innšbruški 'turistični strokovni seljem se je letos sveitil ipo svojih uspehih v zimskem turizmu. Olimpiada je veliko pripomogla, da je število nočitev v zimski sezoni na Tirolskem naraslo na več kdt 4 milijone in da je imela Tirolska od njega blizu 2 milijardi šilingov deviznih dohodkov. Drugače pa sejem vsaj po številu sodelujočih podjetij, katerih število se je tudi letos stikalo okoli skoraj že tradicionalne številke 1100, ni pokazal vidnejšega napredka. Boljše se je začel sejem v Grazu, kjer je število razstavljavcev naraslo za 8% na skupno številko 1294. Sejem kaže itudi dobro inozemsko udeležbo, sdj je na rujem zastopanih 32 držav. Jugoslavija sodeluje na sejmu s kolektivno razstavo 100 'svojih podjetij. Graški sejem posveča svojo pozornost potrebam molih in srednjih podjetij in je kot tdk sejem širokega kroga konzumentov. sti bodo letala z Dunaja dvakrat dnevno letela na linijah proti Innsbrucku, proti Linzu in Salzburgu In proti Grazu in Celovcu. K tem linijam bo AUA po potrebi uvedla še nadaljnje dodatne linije. osiROKecDSvecu NEW YORK. — Generalni sekretar OZN U Tant je pozval vse države članice svetovne organizacije, naj finančno prispevajo za vzdrževanje mednarodnih sil na Cipru. Do 26. septembra, ko je tem silam potekel prvotno določeni mandat, so za njihovo vzdrževanje porabili namreč 2 milijona dolarjev več, kot je bilo predvideno. Ker pa je bil mandat silam OZN na Cipru s sklepom Varnostnega sveta podaljian za tri mesece, bodo za njihovo vzdrževanje potrebovali Se nadaljnjih 7 milijonov dolarjev. U Tant je že na seji Varnostnega sveta opozoril, da bodo mednarodne sile na Cipru prisiljene, da se umaknejo že pred koncem leta, če jim bo zmanjkalo sredstev. HONGKONG. — Severnoviefnamska agencija je sporočila, da je bilo med 18.000 južnovietnamskimi vojaki, ki so padli v zadnjih 18 mesecih v boju proti Vietkongu, tudi 262 Američanov. Po omenjenem poročilu je bilo v teh bojih ranjenih 20.000 južnoviet-namskih vojakov in 275 Američanov. Te izgube so imele julnovietnamske vladne čete v 22.400 bojih in spopadih. MANCHESTER. — Predsednik britanske vlade Home je povedal, da sta Velika Britanija in Amerika pripravili načrt sporazuma za preprečevanje Sirjenja jedrskega orožja. Izrazil je prepričanje, da je naslednji korak na poti sploSne jedrske razorožitve prepoved Sirjenja tega orožja, drugi »praktični korak” k razorožitvi pa bi lahko bil v tem, da bi v dežele Atlantskega in VarSavskega pakta poslali opazovalce, ki bi pazili na to, da v teh državah ne bi skrivno povečali vojaSkih kapacitet. Vendar je Home poudaril, da ne verjame v to, da bi bilo mogoče storiti »kakršnekoli korake” pred ameriškimi volitvami. BONN. — Nizozemski zunanji minister Luns, ki je imel razgovore s predstavniki zahodnonemSke vlade, je po razgovorih izjavil, da se ne strinja z zahod-nonemSkim načrtom o združitvi Evrope. Dejal je, da bodoče oblike združene Evrope ne bi smeti prejudicirati, ter se zavzel za sprejem Velike Britanije v krog »evropske družine”. PARIZ. — Organizacija OZN za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) je objavila poročilo, v katerem navaja, da ni nobenih znanstvenih argumentov, ki bi dokazovali trditev, da je kakSna rasa viSja od katere druge. Rasisti skuSajo opravičiti svoje nazore s tem, da se sklicujejo na biologijo, sociologijo ali zgodovino, toda UNESCO je mnenja, da ni nobene znanstvene panoge, ki bi lahko nudila kakršnekoli argumente rasizmu. MOSKVA. — Znani sovjetski vojaSki strokovnjak Taljenski je povedal, da v Sovjetski zvezi z uspehom razvijajo protiraketno orožje, ki je namenjeno za uničevanje raket z atomsko konico. Dejal je, da je teoretično in tehnično popolnoma mogoče kljubovati ofenzivnemu raketno-afomskemu orožju z absolutnim obrambnim orožjem in že s tem objektivno preprečiti vojno. Vendar pa je — kakor je poudaril Taljenski — ena sama pametna alternativa proti razširitvi tekmovanja v protiraketnih sistemih: sploSna in popolna razorožitev. WASH!NGTON. — V poučenih ameriških krogih izjavljajo, da bo predsednik Johnson, če bo zmagal na letoSnjih predsedniških volitvah, obiskal Evropo, kjer se bo sestal s francoskim predsednikom de Gaullom, zahodnonemSkim kanclerjem Erhardom in novim predsednikom britanske vlade. V načrtu pa je tudi sestanek s predsednikom sovjetske vlade Hru-Sčovom. PARIZ. — Mednarodno združenje demokratičnih pravnikov je ponovno ostro protestiralo proti nasilju, ki ga izvajajo nad političnimi zaporniki v Španiji. Sekretariat tega združenja je v Parizu objavil sporočilo, v katerem pravi, da Španski politični zaporniki doživljajo tragično usodo in da mnogi že nad 25 let živijo v zaporih. Politični zaporniki v centralnem zaporu v Burgosu (severna Španija) živijo v straSnih higienskih razmerah in umirajo od lakote. LJUBLJANA. — Upravni odbor DruStva novinarjev Slovenije je sklenil, naj bi bil odslej 5. oktober dan slovenskega tiska. 5. oktobra je namreč minilo 30 let, odkar je KP Slovenije začela izdajati »Ljudsko pravico”. Tridesetletnico tega lista, katerega naslednik je sedanje ljubljansko .Delo”, so v Sloveniji obhajali s posebnimi slavnostmi. WASHINGTON. — Republikanski kandidat za ame-riSke predsedniške volitve Goldwafer je v predvolilnem boju doživel nov udarec, ko je vplivni list »New York Herald Tribune" sklenil podpreti predsednika Johnsona. Ker se je v dolgoletni zgodovini tega lista prvič zgodilo, da je podprl demokratskega kandidata, ocenjujejo v ameriških krogih ta sklep kot »hud poraz” za Goldwaterja. List pa v razlagi svojega stalilča navaja, da je Goldwafer nesprejemljiv kandidat, ker nima dovolj talenta za predsednika Amerike in ker bi osvojitev njegovih političnih načel pripeljala ne samo do uničenja republikanske stranke, temveč tudi dvostrankarskega sistema v Ameriki; predvsem pa list odreka Goldwater]u razumevanje za velika vpraSanja sveta, v katerem živimo. VARŠAVA. — Na povabilo poljskega ministra za zunanjo trgovino je bival v VarSavi namestnik sekretarja izvrSnega odbora GATT Gundelah. Njegov obisk je bil v zvezi z zasedanjem izvrSnega komiteja GATT v Ženevi, na katerem bo Poljska zaprosila za polnopravno članstvo v tej organizaciji. HAVANA. — Ministrski svet Kube je sprejel zakon o sprememboh delovne zakonodaje. Po tem zakonu bodo v podjetjih in ustanovah, v katerih dela več kot 25 ljudi, ustanovili delavske svete, ki se bodo ukvarjali s socialnim varstvom, uvajanjem delovne zakonodaje in proučevonjem krSitve delovne discipline. DUNAJ. — Konec letofnjega septembra je bilo v Avstriji 2,418.554 delojemalcev socialno zavarovonih, kar pomeni za 18.166 oseb več kot lani v istem obdobju. število zoposlenih žensk se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 18.361 na 893.7JJ, kar znafa 37 odstotkov vseh zaposlenih. STOCKHOLM. — Na podlagi dokončnih volilnih rezultatov so pri nedavnih Ivedsklh državnozborskih volitvah dobile posamezne stranke naslednje Število mandatov: socialdemokrati 113 (doslej 114), liberalci 42 (40), stranka sredifča 35 (34), konservativci 32 (39), komunisti 8 (5) in melčansko združenje 3. 9. oktober 1964 Štev. 41 (1157) — 3 m ”1 isj u 'j*_____p •;« 'J \s*x>*yr\AsR Skrb za manjšinsko šolstvo v okviru sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo Letos julija sta Italija in Jugoslavija podpisali poseben sporazum o kulturni izmenjavi, katerega določbe segajo tudi na področje manjšinskega šolstva v obeh državah, in sicer italijanskega šolstva na Koprskem in v Bujah ter slovenskega šolstva na Tržaškem. Na podlagi teh določb so omenjene manjšinske šole z letošnjim šolskim letom dobile posebna pedagoška svetovalca, ki so ju imenovale pristojne oblasti obeh držav. Italijanske oblasti so za pedagoškega svetovalca za italijansko šolstvo na Koprskem in v Bujah imenovale profesorja Fernarda Salsana, jugoslovanske oblasti pa za pedagoškega svetovalca za slovenske šole na Tržaškem profesorja Staneta Miheliča. Oba strokovnjaka sta pred dnevi nastopila novo službeno mesto. Sporazum o kulturni izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo je nedvomno velikega pomena tudi za narodni manjšini v obeh državah. Že izmenjavo pedagoških svetovalcev za manjšinsko šolstvo ocenjujejo kot zelo važen korak naprej po poti razvoja in krepitve manjšinskega šolstva, kajti sporazum daje pedagoškim svetovalcem obširna pooblastila In pomembne naloge: imajo pravico sklicevati sestanke vsega učnega osebja manjšinskih šol in z njimi razpravljati o vseh vprašanjih, ki zadevajo pedagoško in didaktično plat pouka zlasti materinega jezika. Poleg tega vsebuje sporazum še razne druge določbe, ki imajo vse za cilj, čimbolj pospeševalno vplivati na razvoj manjšinskega šolstva s posebnim poudarkom na pouk materinščine. Tako predvideva sporazum med drugim tudi možnosti medsebojne izmenjave učnih knjig in drugih pripomočkov za pouk na manjšinskih šolah, medtem ko med določila, ki so že doslej dobila svojo uresničitev v praksi, sodi vsakoletna izmenjava učnih ekskurzij dijakov manjšinskih šol iz obeh držav in prirejanje vsakoletnih seminarjev za profesorje materinega jezika na manjšinskih šolah. kajti operete so na celovškem odru skoraj brez izjeme velik uspeh — ne samo po izvedbi, ker je ansambel za to zvrst odrske umetnosti takorekoč specializiran, marveč tudi po odzivu med občinstvom, ki je za živahne melodije velikih avstrijskih mojstrov operete vedno navdušeno. Danes zvečer pa bo celovško Mestno gledališče 'doživelo svoj veliki 'trenutek, ko bo obnovljeno poslopje v okviru posebne slavnosti in v navzočnosti zveznega prezidenta dr. Scharfa oficielno izročeno svojemu namenu. Ob itej priložnosti bodo spregovorili celovški župan Aussenvinkler, predsednik gledališkega odbora namestnik deželnega glavarja Sima, deželni glavar Wedenig in prosvetni ■minister dr. Piffl-Percevic, nato pa bo sledila Slavnostna uprizoritev Mozartove »Čarobne *,V V 1 • (piščali«. KUKU R1X DROBCI ne % V Srbiji imajo trenutno 217 ljudskih in delavskih univerz ter drugih ustanov za izobraževanje odraslih. V zadnjih treh letih je različne izobraževalne tečaje in seminarje pri teh ustanovah obiskovalo okrog 11 milijonov poslušalcev. % Sovjetski režiser Jurij Ozerov bo snemal film o Leninu po znanih gledaliških delih Nikolaja Pogodina ..Kremeljski zvonovi” in »Tretja Patetična”. Tudi film bo imel dva dela. Obetajoč začetek v obnovljenem gledališču Za celovško Mestno gledališče se je prejšnji teden začelo novo obdobje: novo obdobje najprej zato, ker se je poslopje gledališča po letih obnove predstavilo tako znotraj kakor tudi zunaj v novi luči; novo obdobje pa v gotovem smislu tudi glede uprizoritev — če se je vodstvo gledališča pri prvi uprizoritvi v obnovljeni hiši odločilo za Shakespearovega »Kralja Leara«, je to vsekakor novost v zgodovini celovškega gledališča, kakor predstavlja pomemben podvig tudi prva premiera letošnje operne sezone z Mozartovo »Čarobno piščaljo*. Začetek nove sezone v obnovljenem gledališču je torej mnogo obetajoč in bi bilo samo želeti, da bi temu nivoju ostali vsaj v glavnem zvesti tudi v bodoče. Kakor rečeno se je ansambel celovškega Mestnega gledališča v obnovljenem poslopju najprej predstavil s »Kraljem Learom«. Čeprav je škoda, da so se pri premieri pokazale razne pomanjkljivosti, je vse pohvale vredna že sama odločitev za ta -komad, o katerem so sanjali že prejšnji direktorji, vendar nikdar niso imeli dovolj poguma, da bi se lotili zahtevne naloge. Če se je sedanje vodstvo, ki je v marsikaterem oziru imelo še slabše izhodišče, kiljiulb temu odločilo za mojstrovino velikega mojstra, vsekakor zasluži priznanje in je Treba pri ocenjevanju predstave prav zaradi tega nekoliko bolj prizanesljivo gledati na podrobnosti, ki 'jih ob kaki drugi uprizoritvi ne bi kazalo spregledati. Celovško gledališče pa je za obetajoč začetek poskrbelo tudi na področju opere, ko je za prvo premiero nove sezone izbralo Mozartovo »Čarobno piščal«. Kakor spada »Kralj Lear« med -najboljša dela Shakespeara, je Mozart dosegel največji U9peh s »Čarobno piščaljo«. Temu primerna je bila tudi skrb, ki jo je vodstvo gledališča posvetilo tokratni uprizoritvi komada, katerega 'je poleg tega izbralo tudi za slavnost, s katero bo Obnovljeno gledališče danes zvečer oficielno izročeno svojemu namenu. Umetniško vodstvo (režija Franz God, dirigent Giinter Lehmann) in tehnika (scenograf Gunther Kilgus, kostumi Anny Arnold, razsvetljava Josef Malle) so vložili vse svoje znanje in ob zelo posrečeni zasedbi vlog dosegli res edinstven uspeh, na katerega je celovško gledališče lahko upravičeno ponosno. Med umetniki je razumljivo presegel vse ostale Anton Dermota, mednarodno znani slovenski operni pevec in -dol- goletni član dunajske Državne opere, ki je s svojim gostovanjem znova potrdil svoj sloves. Priznati pa je treba, da so se tudi ostali člani ansambla pokazali v najboljši luči in bistveno prispevali k skupnemu uspehu, kar Ob tej uprizoritvi še -posebno velja za orkester, ki se je nenavadno dobro znašel v svetu Mozartove glasbe. V sredo je sledila že tretja premiera, in sicer Ziehrerjeva opereta »Potepuhi«. O tej predstavi ni treba zgubljati velikih besed, 0 V Benetkah so na drugem festivalu filmov, ki so Jih posneli otroci vsega sveta, dobili Jugoslovanski najmlajši amaterji kar pet nagrad. Obenem s švedskimi otroci, ki so prejeli enako število nagrad in veliko festivalsko nagrado, so dosegli jugoslovanski pionirji največji uspeh na tem tekmovanju, ki je imelo na programu 45 filmov iz 15 držav. Zlato medaljo je dobil film »Kavalir” učencev osnovne šole Pitomača na Hrvatskem, nagrade pa so dobili še filmi osnovnih šol iz Nove Gradiške, Njegoš iz Beograda in Kašindov pri Sarajevu. % V ljubljanski Mestni galeriji je bila z velikim uspehom prirejena slikarska razstava, na kateri so sodelovali avstrijski umetniki Werner Berg, Giselbert Hoke, Valentin Oman, Othmar Jaindl, Rudolf Kedl in Anton Lehmden. % Redek original rokopisa slavnega ruskega pisatelja Dostojevskega iz leta 1877, za katerega je veljalo, da je izgubljen, pride v zohodnonemškem mestu Marburg v javno prodajo. Kolikor je znano, sta v tujini še dva rokopisa tega velikega umetnika, in sicer eden v Ameriki in drugi v Švici. 0 Na mednarodnem glasbenem tekmovanju v Ženevi je bila prva nagrada za klavir, in sicer v višini 5000 švicarskih frankov, podeljena Dunajčanu Robertu Majeku. £ Od 9. do 18. oktobra je v celovški trgovinski zbornici razstava pod naslovom »Domovina, tvoje hiše”, ki kritično prikazuje današnjo gradnjo stanovanj. Razstava je dnevno odprta od 10. do 19. ure. Japonska mladina rada bere Na Japonskem izhaja okoli 60 časopisov, ki so namenjeni osnovnošolskim otrokom; vsak izmed njih ima naklado nad 100.000 izvodov. Statistika kože, da otroci v višjih razredih osnovnih šol (od četrtega razreda dalje) in v srednjih šolah najraje berejo tednike za mladino ter da 'praktično ves mladi rad prebira knjige in revije. Po mnenju prosvetnih oblasti gre zasluga za takšno zanimanje tako za knjige kakor za tisk nasploh predvsem dobro opremljenim in bogato založenim knjižnicam pri osnovnih in srednjih šolah. Statistični pregled za minulih osem let pove, da deklice in dečki (od četrtega razreda navzdol) najraje berejo življenjepis Hideljo Nogučija, po vsem svetu znanega japonskega zdravnika; na drugem mestu je zgodba o Ninomiju, 'japonskem vrtnarju in ribiču, ki velja za vzor marljivosti in varčnosti; potem se zvrstijo razni življenjepisi, takoij za njimi pa so potopisi, raziskave, pustolovščine — Guliverjeva potovanja, Otok zakladov in podobne, otrokom namenjene knjige. Učenci osnovnih šol berejo povprečno po 2,4 izvoda revij na mesec, srednješolci pa poldrugega izmed skupno 61 časopisov in revij, namenjenih irtjirn. Poljudnoznanstvene in zna nstveno-feh nične revije, ki izhajajo predvsem za izobraževanje odraslih, čita povprečno vsak drugi dijak zadnjih dveh razredov srednje šole. Ali se ne bi pri japonski mladini — vsaj kar tiče zanimanje in ljubezen do branja — lahko marsikaj učili tudi mi? I Televizija in otrok Tudi po naših krajih se televizija hit-J ro širi in vedno več je družin, ki pre- ■ sedijo določen čas pred zaslonom; ne- ■ kateri gledajo oddaje dan za dnem, ne ■ glede na to, ali so le-te tudi zanimive in S predvsem dobre, drugi spet so bdlij iz-> birčni ter si ogledajo samo stvari, ki se S jim zdijo tega vredne. - Posebno vprašanje pa se v tej zvezi ■ postavlja glede odnosa med televizijo i in otroci, kajti vsaka oddaja ni pri- ■ merna za otroka. Tukaj morajo biti star-! ši zelo previdni in — če je potrebno — ■ tudi strogi. Navajamo nekaj pravil, ki S naj jih upošteva vsak, kdor hoče svoje- ■ mu otroku prihraniti razne nevšečnosti S in ga obvarovati hudih motenj. S ® Samo starši odločajo, ali je televizijska oddaja primerna za njihove otroke. S Pri vzgoji svojih otrok imajo starši ■ vlogo in naloge duševnih zdravnikov. S Kakor zdravnik ne sme zapisati napač- ■ nega zdravila, tako naj tudi starši do-J valijo svojim otrokom le tiste oddaje, ki i imajo v njihovih očeh vzgojno vred-S nost. • Večerne oddaje po 20. uri so za odrasle. ‘J Vas otrok ne sme na večerno filmsko 5 predstavo, torej tudi nima kaj iskati pri j večernem televizijskem programu. • Otrok ne sme prosto razpolagati s televizorjem. Nobena pametna mati ne daje svoje- ■ mu otroku bonbonov in čokolade ves ■ dan, od jutra do večera. Torej naj po- ■ skrbi za to, da se njen otrok ne bo brez ■ omejitev vdal televizijski mrzlici. J ® Otroci izpod devetih let naj osta-: nejo pred televizijskim zaslonom kvečjemu pol ure, starejši pa ne L več kot eno uro na dan. i Kaikor otrok telesno ne zmore mara- ■ tonskega teka, prav tako niti duševno ■ niti fizično ni dorasel neprekinjeni tele- ■ vizijski dirki. Vse matere naj mislijo S na to. • Oddaja, ki jo izberejo starši, nikakor ne sme biti osrednja tema, marveč naj bo zgolj izhodišče za poglobljen razgovor. Otrok bo razumel dogajanje po va- ■ ših pojasnilih in razlagi. Medsebojni polj govori poglabljajo stike med starši in ■ otroki, to pa pomeni, da krepijo zaupa-,5 nje, ki je temelj vzgojnega uspeha. S ® Za otroke neprimeren spored je treba izključiti. Otroška psiha bo ostala neskaljeno J čista. Mati ne bi smela popustiti, pa če- ■ prav se njen otrok kuja ali pa skuša J kako drugače uveljaviti svojo voljo. • Predšolski otroci naj ne gledajo televizije. ■ Otrok, ki še ni zrel za šolo, sploh ne S razume dogajanja na zaslonu. To po- ■ meni: zanj so igrače, ne pa televizija. Stroji za učenje Racionalizacija — to je beseda, ki jo danes najdemo na vseh področjih življenja; bolj kot kdaj koli prej velja pregovor, da je čas denar, zato je treba čas dobro izkoristiti, racionalizirati vse, za kar čas porabimo. Celo učenje je treba racionalizirati in zato v svetu stremijo za metodami, s pomočjo katerih bi se izobraževanje pospešilo. Usposobiti kar najprej čim večje število strokovnjakov za razne poklice je danes težnja ne samo držav v razvoju, kjer strokovnjakov še posebno primanjkuje, marveč tudi v najbolj razvitih državah. Od tod tudi veliki napori v nekaterih državah, da se razvije tako imenovani programirani pouk in da se izdelajo stroji za učenje. Začetki programiranega pouka in uvajanje strojev za učenje datirajo iz časa druge svetovne vojne, ko so v Ameriki s preprostimi stroji za učenje usposabljali mornarje. Pospešeno delo na tem področju ,pa se je začelo po letu 1950 in tozadevna proučevanja so se iz Amerike hitro razširila tudi na Evropo ter na druge dele sveta. Danes so že precej razširjena v Veliki Britaniji, v Sovjetski zvezi ter po zaslugi UNESCO tudi v nekaterih afriških in azijskih deželah. Kaj je programiran pouk? Za razliko od »navadnega« programiran ipouk vnaprej fiksira ne le gradivo, temveč tudi proces obdelave določene snovi. Gradivo se posreduje učen- cu v majhnih »obrokih«, ki so do kraja logično izoblikovani in med seboj povezani. Tako je učencu omogočeno, da jih samostojno obvladuje, in to s tempom, ki mu ustreza, ter s pomočjo logičnega mišljenja. Stroj, ki se vključuje v pouk, lahko reši celo vrsto 'tehničnih vprašanj. Predvsem je stroj nadzornik, ki dopušča, da se učenec loti naslednje informacije šele potem, ko je obvladal predhodno. To 'je mogoče doseči s kontrolnimi vprašnaji oziroma z različnimi odgovori na logično zastavljeno vprašanje, med katerimi učenec izbira in od katerih je pravilen le eden. Učenec mora pritisniti na enega izmed gumbov, ki ustrezajo vrsti predlaganih dogodkov. V primeru, da je odgovor pravilen, stroj to zabeleži in daje učencu zvočen ali svetloben signal. Učenec nato pritisne na posebno tipko in na zaslonu se pojavi naslednji »obrok«, to je informacija iz gradiva, ki ga je treba obdelati. Nato spet sledi logična naloga in kontrolno vprašanje. Če učenec ne odgovori pravilno, mu stroj ne posreduje novega »obroka«, temveč ga napoti nazaj, pri popolnejših napravah pa mu posreduje še dodatna pojasnila, da bi tako učenec laže osvojil ta »obrok«. Goljufanje ni mogoče; učenec sicer lahko pritiska na gumbe, dokler ne najde pravilnega odgovora, toda vsak pritisk stroj registrira in učitelj, ki »vodi« taik pouk, lahko ustrezno oceni učenčevo znanje. Koliko je tak način pouka hiter, je težko reči. Pomembnejše je to, da je pri programiranem pouku učenec miselno popolnoma aktiviran in samostojen, kar je končno cilj vsakega dobrega pouka. Razen tega je v programiranem pouku vsak delček temeljito obdelan, kajti sistem omogoča, da se ne informira samo učenec, temveč tudi pedagog, ki lahko vsak trenutek vidi, kako učenec obvladuje program. Za programiran pouk so na voljo različni stroji, od najbolj preprostih do kompliciranih, kibernetskih naprav, s katerimi se ukvarjajo zlasti v Sovjetski zvezi. Vendar pa so v Sovjetski zvezi dognali, da je kvaliteta pouka, v katerem se uporabljajo stroji, bolj odvisna od programa kot pa od tehničnih lastnosti stroja. Zato se vedno bolj uveljavlja misel, O<>0<><><><><><>00O<>0<><><><>O<><><><><><><><><>OO<><><><>C*><>O<>O<>OO<>OOO<><><>O^ Okameneli smehljaj JOŽE CIUHA K njemu je pristopil duhovnik, ga nekdjkrat plosknil po licu in ga polil z vodo. V nenadnem drgetu so popustili vozli v mišicah. Še preden se mu je povrnila zavest, so ga kot brezvoljno, mrtvo gmoto odnesli za obzidje. Domov grede smo obiskali jamski tempelj, kijer nas je posamič vodilo k bogovom dekle z baklo v roki. Tesen rov, po katerem sem šel za njo, se je na koncu razdelil v dva odcepa. V enem je bil Slonjeglavi Ganeša, v drugem p,a so bili s stiliziranimi spolovili, kot simboli večnega življenja predstavljeni Šiva, Višnu in Brama. Pred jamo je bila v skalo vklesana ogromna glava pošasti. Njeno razprto žrelo je bil v nOtrnljost speljan rov. Iz Ubuda smo nadaljevali pot po zaraščeni soteski navzgor. Prečkali smo rečico, v kateri so čofotala gola telesa OtrOk, nato pa zavili s ceste v strm breg. šli smo v goste k Blancu — filipinskemu stikanju, ki se je za stalno naselil na Otoku. Nismo ga našli doma. Na vzpetini nad sotesko smo v udobnem bungalovu z lepim in širokim razgledom naleteli na njegovo ženo in hčer. Žena je domačinka. Lepa je in nekoč so jo šteli med najboljše balijske plesalke. Norberto se je bil z njo domenil, da bo odplesala nekaj plesov, ki jih je posnel s filmsko kamero. S slikarjem in njo se je bil spoznal že med svojimi prejšnjimi obiski na Baliju. Medtem ko se je žena oblačila, šminkala in lišpala in so se zbirali godbeniki gamelana, sem si na terasi ogledoval slikarjeva dela. Ko sta se pojavili gospa in rtjena petnajstletna učenika, so na ceveh zapela tolkala. Plesalki sta bili oblečeni v rumene životke in temno modre saronge z vtkanimi rumenimi in vijoličastimi cvetovi. Okoli pasu sta bili poviti z dolgima rdečima trakovoma, Okoli vratu in čež gola ramena pa so jima viseli pozlačeni OkraSki. Ti so bili poleg svežih rdečih cvetov zataknjeni tudi v lase. Gospa je imela v laseh masivne, zamaškom podobne uhane iz zlata. Zaplesali sta. Ob mehkobi gibov sem občudoval neverjetno obvladanje teles. Predvsem delovanje prstov: Vsak zase je bil avtonomna enota. V njih gibanju je bila izredna prefinjenost, za vsem pa leta urjenja in marljive prizadevnosti. Ples obeh plesalk je bil sinhroniziran do najmanjše podrobnosti: usklajeni so brli najrablejši trepeti ramen in rok in celo igra zenic v očeh, ki jim balij-Ske plesalke posvečajo prav tolikšno pozornost, kot obvladovanju vseh ostalih plesnih prvin. Na obrazih ni bilo nobenega izraza, ki bi bil lahko razodeval trenutno razpoloženje. Ob najtežjih in najzahtevnejših kretnjah ni bilo na njih sledov kakršnegakoli napora. Vendar ga tudi nista poskušali prikriti z zlaganim nasmehom, kot ga pri nas najdeš pri plesalkah v nočnih zabaviščih ali na revijah. Ples je bil samo ples: vodili so ga rvdki. V popolnosti, s katero sta se mu predali, je bil delec metafizične dovršenosti in dokončnosti. Za njima je zaplesala še osemletna slikarjeva hči: s povsem enako gradilnoštjo in dognanostjo kot mati. Potem ko smo se ji zahvalili za ples in dobro voljo, nas je gospa med drugim vprašala: „Vam je ples ugajal?" „Zelo, gospa." „ Zares?” „Prav zares, gospa.” „Se vam naši plesi ne zdijo nekoliko tuji?" Dejal sem: „Tega nisem občutil. Gotovo pa je, da so med vašimi in našimi plesi razlike." Bi mi lahko povedali, kakšne so te razlike?" „Tega res ne vem. Na ples se nasploh ne spoznam dosti." „Vendar imate rodi ples?” „Da, zelo rad ga gledam." „Vam lahko povem, kaj jaz mislim o razliki med vašimi in našimi plesi?" „Rad bi slišal vaše mnenje, gospa." „Pleisi na zahodu izražajo moč, vtem ko naši izražajo lepoto." ^ Templji so na Baliju najbolj pomembne zgradbe. Povsod jih je dosti: v vaseh in mestih, na poljih in parobkih gozdov, na samotnih vzpetinah, na obali, med spletenimi koreninami svetih „banjon" dreves, v votlinah — Skratka, povsod. Od preprostih oltarčkov v vsaki hiši, v katerih bivajo duhovi zaščitniki, in kapelic, pa do velikih in razkošnih oltarjev, so nepogrešljivi sestavni deli krajine iin hkrati najboljša ilustracija verskega razpoloženja otočanov. V nasprotju z večino sve- Jesenska nadloga Hripavost Komur po prečuti noči v veseli družbi naslednji dan odpoveduje glas, natanko pozna vzroke svoje hripavosti. Preveč vina in še več cigaret vpliva na grlo, s tem pa seveda tudi na glas. Te oblike hripavosti ni treba zdraviti, ker preide, če smo le nekoliko vzdržni. Kakor vemo, pa ima hripavost lahko tudi druge vzroke. Če na primer glas ne uporabljamo prav. To se dogaja po navadi ljudem, ki imajo slabo ali napačno govorno tehniko. Toda tudi najboljša tehnika zmerom ne obvaruje popolnoma pred hripavostjo. Saj celo izšolanim pevcem otečejo glasilke, toda le tedaj, če glas preveč naprezajo. Podobni pojavi, ki prav tako povzročajo hripavost, so tako imenovani polipi na glasilkah, ki prav tako nastanejo tedaj, ko glas preveč napenjamo. To so majhne vzbokline v velikosti riževega zrna, ki jih specialist lahko brez bolečin odstrani. Podobni pojavi so voz-ličaste tvorbe zaradi kričanja, ki nastanejo predvsem pri otrokih med 4. in 6. letom. Otroci dobijo raskav, globok glas in je prav, da jih poljemo k zdravniku, ker bi se sicer lahko razvile kronične motnje. Glas lahko postane hripav tudi zaradi duševnih vplivov, ki povzročajo krč glasilk. Zato postane glas raskav in zamolkel. Če je minil duševni vzrok, bo tudi glas normalen in zdravljenje ni potrebno. Najbolj pogosta pa je hripavost zaradi katarja v grlu, ki ga je povzročil prehlad. Tako hripavost lahko izzove hladen večer ali nenadna sprememba vremena, posebno jeseni. Glasilke se vnamejo in nekoliko otečejo. Glas postane raskav, treba se je paziti in govoriti kolikor mogoče tiho. Toda tudi če ne govorimo, nas v grlu praska in sili \na kašelj. To se nam lahko zgodi tudi, kadar razgreti popijemo premrzlo tekočino. Vendar pa vsi ti spremni pojavi prehlada, nahoda ali katarja izginejo s prehladom samim. Seveda moramo glasu prizanašati, čeprav to ni zmerom lahko. Okoli vratu bomo nosili topel šal, še bolje pa bo, če si ovijemo okoli vratu vlažnotopel obkladek. Če je hripavost zelo huda, lahko inhaliramo snovi, ki vsebujejo mentol. To ublaži in odstrani vnetje in otekline, ker pa nas po navadi draži tudi na kašelj, bomo jemali običajna sredstva proti kašlju. Pri gripi se včasih čez noč pojavi dolgotrajna hripavost, ki je lahko tako huda, da bolnik sploh ne more več govoriti. Tu seveda ne gre brez zdravnika. Bolj težavno je odkriti vzrok katarja v grlu, torej nenehne hripavosti. Če imamo bronhitis in zmerom kašljamo, seveda ni težko odkriti, kje je vzrok za hripavost. Včasih pa so vzroki veliko bolj skriti. Povzroči jo lahko gnil zob, gnojni mandeljni in celo pa-radentoza. Toda potolažimo se s tem, da je hripavost v večini primerov nedolžna in da jo lahko z disciplino in pametnim zdravljenjem hitro ozdravimo. Poleg hranljivih snovi, vode in zraka oziroma kisika, potrebuje vtsako živo bitje še vrsto drugih anorganskih im organskih kemičnih spojin. Sam sodijo na primer nekatere soli, ki vsebujejo železo, baker, mangan, kalcij, kalij, in še vrsto drugih elementov. Te sinovi potrebuje organizem v zelo majhnih množinah, vendar pa so za normalen potek življenjskih procesov v organih, tkivih in celicah nujno potrebne. Med organskimi snovmi, ki brez njih organizem ne more shajati, pa omenimo predvsem vitamine. Nepogrešljivi katalizatorji življenjskih procesov Za vitamine je nedvomno slišal že sleherni bralec, saj se je v zadnjih desetletjih razvila o tem cela znanost. Vsakdo menda tu ve, da povzroča pomanjkanje vitaminov nekatere hu- Vitamini snovi za življenje de bolezni, ki pa jih v nemalo primerih lahko brž pozdravimo, ako damo bolniku dovolj ustreznih vitaminov. Toda včasih ni bilo tako. Preden so vitamine odkrili, je minilo dolgo časa, čeprav so že prej znali zdraviti nekatere avitaminoze, kot imenujemo obolenja zaradi pomanjkanja vitaminov. Ko so zdravniki na primer raziskovali bolezen, ki jo na Japonskem imenujejo kakke, pri nas pa jo bolj poznamo pod imenom beri-beri, so ugotovili, da se pojavlja povsod, ^kjer se ljudje hranijo večidel s poliranim rižem. Bolezen je huda, saj povzroča razkroj perifernega živčevja, posledica pa je atrofija mišic in kosti ter oslabelost srca, ki v večini primerov lahko pripelje do smrti. Sprva so menili, da je beriberi nalezljiva bolezen, holandski raziskovalec Eykman pa je razlagal, da vsebuje riž neko strupeno snov, ki enostavno zastrupi organizem. Dejstvo, da povzroča beriberi samo poliran riž, je mož razložil tako, češ da vsebujejo riževe luskine, ki jih s poliranjem odstranimo, določene protistrupe in le-ti preprečijo zastrupitev živčnega sistema, če se hranimo z nepoliranim rižem. Nekateri zdravniki pa se s tem nikakor ne strinjajo. Namesto teorije o strupu in protistrupu so zatrjevali, da je v riževih luskinah — pa tudi v nekaterih drugih hranilih, denimo v mleku, kvasu in grahu — neka posebna snov, ki jo živčevje nujno potrebuje. Če te snovi v hrani primanjkuje, začno živci odmirati in posledica je bolezen beriberi. Mimo Drobni nasveti ■ Mast, ki je ostala od praženja, pečenja ali drugih jedi, bo zopet sveža in čista, če jo prekuhamo v vodi, ki smo ji dodali dva olupljena krompirja. Ko se ohladi, posnamemo mast. ■ Jedilni pribor ali posodo, ki smo jih rabili pri pripravljanju rib, izpiramo s ‘kisom ali kavnim odcedkom. Neprijeten duh bo zginil. ■ Duh po naftalinu najhitreje odstranimo iz oblek, če jih razobesimo v toplo sobo, ker toplota naftalin zmehča. te bolezni pa so spravili v zvezo s pomanjkanjem določenih kemičnih snovi še nekatera druga obolenja, na primer skorbut in pelargo. Kazimir Funk je 1911. leta začel kemično raziskovati snovi, ki jih vsebujejo riževe luskine in ki preprečujejo nastanek bolezni beriberi. Te snovi je imenoval vitamine in res mu je uspelo, da je izoliral aneurin, to je anti-‘beribemo snov, ki jo danes poznamo pod imenom vitamin B. V naslednjih letih so znanstveniki odkrili še vrsto vitaminskih spojin in hkrati ugotovili, da so vse nujno potrebne za normalno delovanje organizma, pa čeprav nastopajo v njem v zelo majhnih količinah in nikakor ne predstavljajo energetskega vira ali gradbenega materiala, iz katerega bi, denimo, celice sintetizirale protoplazmo. Zato jih popolnoma upravičeno lahko imenujemo biološki katalizatorji in so torej snovi, ki odločilno sodelujejo v vseh življenjskih procesih živega organizma. Najprej omenimo, da nastajajo vitamini samo v rastlinah in da jih torej dobimo že pripravljene s hrano, tako kot so ostale organske spojine, ki jih naše telo nujno potrebuje. Ker pa se je kmalu izkazalo, da je vitaminov precej, so jih znanstveniki enostavno imenovali iz nekaterimi črkami abecede. Abeceda, ki si jo velja zapomniti Vitamine skupine A nahajamo predvsem v jetrih, nastanejo pa iz karotina, to je iz rumenega rastlinskega barvila, ki ga je veliko predvisem v korenju. Posledica pomanjkanja vitamina A je nočna slepota in kseroftal-mija, ki lahko pripelje tudi do oslepitve. B vitamine smo že omenili in vemo, da povzroča njihovo pomanjkanje bolezen beriberi. Vendar pa beriberi ni edina posledica B avitaminoze. Sem sodita še polineuritis s paralizo, pa počasnejše bitje srca, nepravilen razkroj ogljikovih hidratov v telesu ter različne kožne bolezni in nastanek očesne mrene. Ako primanjkuje organizmu C vitamina, je posledica skorbut, bolezen, ki so jo poznali mornarji že v davno minulih časih. Ko so tedne in tedne pluli po morju in se pri tem hranili samo s suho hrano, so jim začele krvaveti dlesni in izpadati zobje. Brž ko so spet prišli do tsveže zelenjave in sadja, ki ima veliko C vitamina, pa je bolezen izginila. Četrti je D vitamin, bolezen, ki je posledica pomanjkanja tega vitamina, pa je rahitis. Zanimiv je tudi E vitamin, ki deluje na razvoj nekaterih tkiv, in K vitamin, čigar pomanjkanje povzroča zmanjšanje količine krvnega protombina, posledica pa je lahko izkrvavitev, saj se kri, če v njej ni protombina, ne strdi in ne zapre rane. Krizazižeme So zadnje jesensko cvetje v letu in prinašajo v sobo jesensko razpoloženje. Čeprav so tako hladne in resne, jih lahko z dodatnim listjem in vejicami poživimo. Vse vrste krizantem so zelo trpežne in jih imamo lahko v vazah tudi tri tedne. Vedeti pa moramo, da bodo krizanteme dlje lepe v hladnem prostoru, zato ne bomo vaze postavile v bližino peči. Če imamo vazo s krizantemami v sobi, kjer kurimo, jo bomo čez noč postavili na balkon ali okno, da se bodo krizanteme osvežile. Krizanteme potrebujejo veliko vode, zato jih bomo poševno rezale, da bodo posrkale več vode. Od tistega dela peclja, ki je v vodi, odstranimo liste. Voda se s tem ne bo hitro umazala in cvetovi bodo dlje sveži. Vsake dva do tri dni bomo vodo izmenjale in vsakih osem dni bomo prirezale peclje. Pri izmenjavi vode ne smemo cvetov močiti z vodo, ker lahko dobijo grde rjave madeže in cvet bo videti ovel in grd. Vseh vitaminov seveda nismo omenili, bralcu pa je menda že jasno, da sodijo med vitamine najrazličnejše snovi, ki delujejo dokaj različno in so v vsakem primeru organizmu nujno potrebne. Zakladi, ki jih moramo izkoristiti V primeru avitaminoze vam zdravnik predpiše vitamine v tabletah, saj vsaj glavne vitamine danes že izdelujejo sintetično. Vendar je to skrajna možnost. Glavni vir vitaminov mora biti vsakodnevna hrana, saj bomo le tako zagotovili našemu organizmu vise potrebne sestavine. Oglejmo si zato, kje predvsem nahajamo posamezne vitamine: Bel pšenični kruh ima vitamine A in B. Mleko ima veliko A, pa tudi B, C in D vitamina. Nadalje imajo veliko A vitaminov še jajca, pa maslo paradižnik, korenje, breskve, buče in špinača. Na B vitaminu so bogata jetra, ledvice, možgani, grah, zelje ter zopet špinača. Zelje ima tudi veliko C vitamina, kar velja še za paradižnik, solato, krompir, grah, repo, banane, jabolka in limone. D vitamin pa nahajamo v mleku, jaicih, maslu, grahu, jetrih ledvicah in možganih. Pravilno izbrana hrana torej ni samo tista, ki ustreza po kalorični vrednosti. Pri tem moramo upoštevati tudi vitamine in šele tako bomo res dobili s hrano prav vse tiste snovi, ki jih potrebujemo za življenje. POSKUS ITE! Gotovo je že vsaki gospodinji jasno, da je zelje zelo kalorična hrana »n da vsebuje dosti žvepla in kalcija ter da ga je mogoče pripraviti na več načinov, če se bojite, da je zelje težko prebavljivo, med kuhanjem dvakrat zamenjajte vodo (kot če kuhate fižol). Grško zelje OčiSčene drobne glavice zelja poparimo z vročo vodo. V vroči slani vodi naj ostanejo 15 minut. Ko se zelje ohladi, ga previdno izdolbimo. Izdolbeno sredino sesekljamo, pomeSamo z rižem in na olju zarumenelo sesekljano čebulo ter dodamo nekaj peteršilja. Temu dodamo Se žlico sira, paradižnik (lahko je mezga), eno jajce, sesekljano zeleno, rdečo papriko in malce kumine. Izdolbene glavice napolnimo z gornjim nadevom, pokrijemo z nekaj listi lelja, popečemo od vseh strani na olju, zalijemo nato z vodo in počasi kuhamo. Preden serviramo, vmeSamo v jed Se nekaj žlic kislega mleka. Zeljev zavitek Oprane litle manjSih glavic zelja sesekljamo in pre-pralimo na maslu z dodatkom smetane, soli in dveh do treh zrn popra. Zmes ohladimo in namažemo z njo tanko razvaljano testo za zavitek, posujemo z drobno seseklja* no Šunko in rumeno zapečemo v pečici. Ukrajinski p ir o š k i OčiSčcno glavico zelja poparimo v slani vodi, odcedimo in drobno sesekljamo. Zelje prepražimo potem na masti, na kateri smo predtem nekoliko zarumeneli gla* vico čebule. Po okusu solimo in popopramo. S to meSanico (lahko ji dodamo Se nekaj sesekljane Sunke) napolnimo palačinke in jih zavijemo kot blazinice (da se ne odpro, jih spnemo z zobotrebcem). Blazinice pomočimo nato v raztepeno jajce, povaljamo v drobtinice in ocvremo na masti. 000<>0<>0000000000000000<>000000<>00<>0000<>^><>000<><><>00<>00<>0<><><><><>000000<>00000<><><><><>0<>0<><>00<>00<>0000<>0<>0<>^0 tišč, cerkva in pagod v svetu, ki vzbujajo Vtis teže, monumentalnosti in mrakalnosti, so balijski templji veseli in lahkotni. Na njihov stil so neprimerno močneje vplivali g rodbinski elementi predindijske dobe, kot pa v javanskem primeru. Seveda je v ba*! i j siki h templjih precej in-dijsko-javanske dediščine, vendar se ta ni mogla povsem podrediti samorevstnih prvin otoške arhitekture. Tempelj je grajen na terasah, ki zaobjemajo posamezna tempeljska dvorišča. Veliki templji imajo po tri dvorišča. Kot svetišče, talko so tudi dvorišča obzidana in ločena med sabo. Za povezavo med njima služijo lepo obdelani, zidani portali. Na dvoriščih so razporejene posamezne lope in kapelice. Njih strehe so razčlenjene v istem smislu kot so razčlenjeni bale — stolpi, na katerih prenašajo ostanke mrtvih pred upepelitvijo. Nekatere imajo samo eno streho, nekatere več. Tudi tu se v skrajnem primeru vzpnejo v strmem, pojemajočem ritmu do endjstih. Kapelice so prazne: templji na Baliju ne poznajo idolov. Kolikor se kje kakšen najde, gre za preostanek iz predindijslke dobe. Bogovi domujejo na gorah ali podobnih odmaknjenih mestih ter pridejo v templje le v času obredov. Vendar tudi tedaj Ostajajo nevidni in neotipljivi. Razporeditev lop in kapelic na dvorišču priča, da templji kat celota niso prav nič navezani na kakršenkoli stil ali sistem, bodisi v oblikovnem smislu ali pa v rabi materialov. Vsaka kapelica služi določenemu namenu. Njena idejna namembnost je točno odrejena in nespremenljiva. Ista funkcionalnost odreja tudi posamezne tipe templjev. Najbolj pogosto so .pura desa", ki služijo slavnostim in festivalom vaških Skupnosti. Ob teh so še templji mrtvih, templji riževih polj, gora, rek, morja itd. Zanimivo je, da v velikih templjih s tremi dvorišči prvo pogosto služi kot arena za petelinje boje. V drugem je nadkrito zbirališče za starejše člane vaške Skupnosti. V njem so tudi .kolku!" — cilindrično oblikovan in iz enega kosa lesa izdolben boben, ki ga po sredini razdvaja razpoka — in razne lope za ubijanje žrtvenih živali. Tretje dvorišče je najsvetejše in predstavlja tempeljsko jedro. Tu naletimo najprej na kapelico v kateri je skupni sedež bogov. Njej ob strani je kapelica, posvečena lokalnemu božanstvu in prednikom — ustanoviteljem vaške skupnosti. Manjše lope okoli teh služijo pomočnikom bogov, ki Skrbijo za darove In za to, da so ti pripravljeni v skladu z ritualom. Vzporedno s hrbtno stranjo obzidja se dvigajo najvišje kapelice z mnogimi strehami, ki so posvečene najmogočnejšim božanstvom. Od vseh stavbnih členov so arhitektonsko najbolj zanimivi portali, ki povezujejo dvorišča. Krasijo jih bogato obdelani reliefi in plastike posameznih bogov in demonov. Vmes se spletajo girlande bohotnega rastlinja. Ornamentika, ki je bila v začetku prav gotovo podrejena grad-brniskemu členu, se je čez čas bujno razrasla po vsej njegovi površini. Tako pogosto povsem zaduši monumentalno zasnovano risbo svetiščnega vhoda. Ko sem v vrvežu obstal pred kamnitimi viticami in plastikami tempeljskega portala, me je znova prevzela čarobnost silhuet, s katerimi se je svetišče ob palmah zarisalo na podlogo zvezdnega neba. Gologlava in ahlačena, kakršna sva bila, nisva smela v svetišče. Čeprav sva bila brez tolmača Norberta, sva se nekako le znašla. Ljudje so nama dopovedovali, da lahko greva v svetišče samo v sorongu In z ruto na glavi. Obleči sva se torej morala tako, kot so bili oblečeni domačini. Hitro sva odkrila stojnico, kjer so Imeli vse, kar sva potrebovala. Tokrat sva si posmeh prihranila. Brž ko sva se prelevila v Balijca, sva se zdrenjala v tempelj. V templju je bilo še več ljudi kot pred njim. Bilo je kot v termitnjaku: vsakega posameznika je v vrvežu vodila določena misel ali namen. Noč je spremenila ljudi v sence. Besede so se zlile z zvoki garnelama. V ozračju je ležala napetost obrednih skrivnosti, ki je povezovala ljudi z bogovi v praznih kapelicah. Svečeniki so opravljali svoje mistične obrede in dajali takt celotnemu gibanju. Oči so dojele dosti morij kot Instinkti. Igra premikajočih se temin ni razodela nič otipljivega. Neenakomerno razporejeni otočki svetlobe v temačnem morju sajaste noči so romali za sencami. Lučke, ki so valovale okoli mene, so mi s temo izmikale verske tajnosti. Znova, čeprav v novi inačici, sem občutil Azijo, ki mi ostaja daljna. Nihče se ni zmenil za Ivana rn zame, čeprav sva bila edina belca v svetišču. Iz enega dvorišča sva šla v drugo. Med kapelicami in lopami so plesale ženske. Bile so plesalke preteklosti, zakaj njihova slava je že zdavnaj zbledela. Odkar so dobile prvo menstruacijo in tako postale nečiste, ne plešejo več pred ljudmi. In od takrat je minilo mnogo let. Morda jih niso niti štele. Čemu neki, ko pa je človeku dano toliko življenj! In kdo ve, koliko so že preplesale v prejšnjih življenjih in koliko še bodo v naslednjih? Nekoč so plesale pred ljudmi, zdaj pa plešejo samo še za bogove. Vsaka med njimi je plesala svoj ples. V rokah so zibale skodele s prižganim kadilom ali pa pladnje z darovi. Od drugih ljudi jih je ločila poglobljenost verske zanesenosti. Ples jih je dvignil nad prostor in čas. Med plesom je vsdka zase prepevala komaj slišno pesem ali molitev. Tihi brezstrastni glasovi so se izgubljali v nostalgični pesmi tolkal in 'nočnih šumih pomešanih z melodičnim žužljarijem tisočerih insektov. (Nadaljevanje sledi) Bilo Je lepo praznovanje in bilo je mnogo lepih žena. Antonio pa je gledal le eno in bolj je bila podobna škratu kot škratovki. Njena ljubkost je bila deška. Družica, si je mislil, kakšna ljubka družica — le kako hi te ujel? V tem pa ga je pogledala, 'kot da bi uganila njegove mislli. In lovec je bil ujet. Pri mizi se je Antonio zapletel v pogovor s sosedom. In kot je to običajno, se nista zgrešila .niti potem, ko so stali že vsepovsod in pili kavo, čeprav sta se rada pomešala med druge. Mož je nemirno mešal kavo. Biil je boječ, vendar vljuden. Imel je črno, kratko pristriženo brado. Antonio se je že bal, da bo pogovor popolnoma zamrl, ko ga je bradač vprašal: »Naj vas predstavim? Gospo poznam.« »Katero gospo?« je zajecljal Antonio. Že 6pet je nekdo uganil njegove misli! Bradač se je zasmejal: »Gospo, za katero se venomer ozirate — čisto na skrivaj — tistega škrata. Drži? Že v redu. Pojdite!« Odvlekel je Antonia in preden se je ta zavedel, mu je ljubka dama že prožila roko. Kako je oni izginil, tega Antonio kasneje ni znal povedati, zakaj videl in slišal ni nikogar razen nje. Ves srečen je čutil, da je natanko takšna, kot si jo je želel: škrat, nenavadna iLn malo zbegana, ko je čutila, da je sredi toliko ljudi vendar ravno prava, da nekomu otroško zaupa. Oh, ljubka dama in An- K U RT KUSENBERG tonio sta se čudovito zabavala. Obletavala sta se kot dva metulje. Drug drugemu sta brala v očeh, kar je ostalo neizrečeno. Popolnoma sta pozabila, da sta sredi tolike družbe. Ko je proti enajsti pogledala ina kazalce, je zvonko kliknila, da mora nemudoma domov. Antonio se je ponudil, da jo pospremi, toda ona je odklonila: »Ne, pridite k meni jutri ob petih. No, da boste vedeli, zakaj tako kmalu odhajam: moji otroci.« Dolg stisk rok, nežem nasmešek in že je ni bilo. Otroke ima! je Antonio mislil. Bil je prizadet. Ta deklica da ima otroke?! Gotovo je ovdovela ali je ločena in sedaj tiho živi s svojimi otroki, ki bi jih človek lahko imel za njene 'brate in sestre. Sploh bi ne mogel bolje naleteti! Kako dolg je bil za našega prijatelja naslednji idan, vedno le zaljubljeni. Čas se je ■vlekel, on pa je bil nepotrpežljiv. Z velikim šopkom v roki je prišel do ulice, kjer je stanovala, mnogo prekmalu. Moral je še nekajkrat okrog hiše, preden je v cerkvenem stolpu odbilo pet. Vstopil je. Njeno tablico je našel kar v pritličju. Pozvonil je. Notni se je nekaj zganilo, cepetajoči koraki so prihajali bliže. Nato je vse utihnilo. Šepet. Antonio je čutil, da ga nekdo skozi kukalo opazuje, in si prizadevali, da bi bil videti eleganten In bister. Že ije dvignil roko, da bi drugič pozvonil, ko so se vrata odprla. Znašel se je pred tremi ljubkimi otročički: dečkoma in deklico. Motrili so ga z resnimi obrazi. Antonio se je v zadregi odkašljal: »Ali je mamica doma?« Starejši — bilo bi mu lahko kakih dvanajst — ga je žalostno pogledal in dejal: »Mamica je danes zjutraj umrla.« »Umrlaa,« je zahlipala mala in zakopala obraz v dlani. »Sirote smo.« Mlajši ji je sledil. Jokal je, da bi se ga kamen usmilil. »Padla je z okna,« je nadaljeval starejši. »In glava iji ije kar odletela,« je zatulil naj-rnlaiši. Spet je poskušal jokati, pa se mu je zaletelo. »Glava je proč,« je zapel in poskakoval po predsobi. »Glava je proč.« »Glava je proč,« je pričela sedaj tudi mala, pograbila najmlajšega za roke in zaplesala z njim. »Glava je proč!« sta pela v dvoje. »Mir!« je ukazal najstarejši. Zaničljivo je pogledal Antonia. »Kako ti je ime? Koliko si star?« »Ime mi je Antonio, star sem osemindvajset let.« Mali se je skremžil »Antonio! kako neumno ime. Ime za takega, ki krpa lonce. Si kotli-čar?« »Ne,« je odvrnil Antonijo. »To pa nisem.« Sedaj se je vmešala deklica. »Si bogat?« »Še kar.« »Si pameten?« »Še kar.« »Lažeš!« je zavpila mala. »Neumen, to se tl že od daleč vidi.« »Neumen je!« je zavriskal mali. »Neumen, neumen, neumen, neumen!« Starejši je frcnil v šopek, iki ga je Antonio držal. »Je to darilo za našo mamico?« »Da.« »Potem ga pa kar sem daj.« Vzel mu ije šopek, ga odvil in ga vrgel onima. Nato je šopek letel iz roke v roke. Bolj je frčal kot letel. Vsa predsoba je bila postlana s cvetjem. In ko je šopek končno pristal na veliki omari, so ga bila le še stebelca. Vendar so ga otroci hoteli spet nazaj. Fantka sta naglo splezala gor in ise spopadla za snopič. Omara se je pričela nagibati. Antonio je skočil in jo potisnil k zidu. »Kako ljubko se igrate z otroki!« To je bila ona, zaželena. Škrat, ljubka in nežna. Ne bi mogel verjeti da je >res mati. »In vi, ste se že naveselili?« »Ne!« je zavpil mali in skočil z omare. »Neumen je. Ne maramo ga!« »Samo pomisli,« je vpil starejši z omare. »Ime mu je Antonio in lonce krpa!« »No, no,« jih je pohlevno mirila mati. »Tako se z gostom vendar ne dela!« »Domov naj gre!« je godrnjal najstarejši. »In tudi rož ti ni prinesel!« Ona ga je nemočno pogledala. »Otroci so tolikokrat tako nemogoči a prav zato so otroci. Vstopite, Antonio! Odslej me kličite kar po imenu — Libussa.« Soiba je bila velika. Bila je udobno in mično opremljena. Prisedla sta k čajni mizici. Očaran je Antonio opazoval, kako Libussa polni njegovo skodelico in mu polaga slaščice na krožnik. »Predraga!« je zašepetal in jo hotel objeti. Škotov rojstni dan peter w™ Komaj je Škot McCiure iposadil svojega približal mizi, je na široko razprl oči in za-najimlajšega sinka ma stol, je že prihitel na- rdel. Z odprtimi usti je buljil v kup kruha takar. „S čim smem postreči?" je vprašal in pometel s prtičkom imaginarni prašek s snež-nobelega prta. »Trenutek," je dejal McCiure. Počasi je sedel in z ljubeznijo opazoval svojo družino. Natakar se Ije lahko priklonil in čakal. »Kaj bi iti želela, ljuba žena?" se je obrnil McCIure k svoji soprogi. Gospa McCIure se je Skromno nasmehnila in odgovorila: »izbiro prepuščam tebi, Mac." »Eh, kdj sem že hotel povedati,” je dejal nato McCIure natakarju »prinesite nam limonado." »Prav rad. Samo eno?” se je zanimal natakar. »Seveda!" se Ije na kratko odrezal McCIure. Nato pa je pristavil: »To se pravi: ne. Prinesite tudi pet kozarcev in pet krožnikov! Samo urno se zasučite, prosim!" Natakar se Ije dbrnil na peti in izginil. »Toko," je dejal McCIure svoji ženi in se udobno iztegnil na svojem stolu. »Zidaj pa na dan z dobrotami, dragica!” Gospa McCIure je vnelo prikimala in privlekla iz svoje torbe velik paket s kruhom in sirom. »Kar postrezite si, fantjeI" se je obrnil McCiure k svojim trem dečkom. Danes je očetov rojstni dan!" Medtem je prišel tudi natakar. Ko se je in sira na imizi. »No, Ikalj je?" je vzkliknil McCiure nepotrpežljivo. »Kako dolgo bomo še čakali na limonado?" Natakar se je sklonil k McCIureju in mu šepnil na uha: »Ampak gospod, oprostite, naš lokal je najboljši v mestu!" »Zato smo pa prišli sem!" se je odrezal McCiure. Natakar je okamenel. Odložil je podstavek z limonado, kozarci in krožniki in oddirjal. Čez nekaj časa je pristopil k mizi resen možak s plešo in okroglim trebuščkom. Diskretno se je sklonil k McCIurovemu Ušesu. »Oprostile, gospod, da vas motim." McCiure je dvignil obrvi. »Kdj je?" je vprašal glasno s polnimi us+i. »Zelo mi je žal," je pričel možak, »ampak dovolite mi, da vas opozorim na dejstvo, da je naš lokal najboljša restavracija v mestu.” »Dobivam vtis, da to ne bo držalo," se ;je odrezal McCiure in zaničljivo pogledal možaka. »Kdo pa iste vi?" »Poslovodja.* »Tako, tako," ije zagodrnjal McCiure. »Imenitno 1 Pravkar sem vas kotel poklicati. Ali bi imi morda lahko pojasnili, zakdj orkester še ne igra? Danes Ije moj rojstni dan!" »Predraga!« je ponovilo za njim. Prihajalo je izpod zofe, na kateri sta sedela. Libussa je planila kvišku. »Moj najmlajši!« se je zasmejala. »Talko rad se splazi kam pod pohištvo.« »Predraga!« se je oglasil mali iz zasede. »Pridi ven,« ga je prosila Libussa, »in se pojdi igrat z ostalimi.« Kot bi ibido to znamenje, so se vrata odprla in vkorakali so ostali trije, nezaupljivi in sovražno razpoloženi. Kotličar naj se pobere domov,« je spregovorila deklica. »Ne maramo ga.« »Predraga!« je kričal mali pod zofo. Libussa je zavzdihnila. »Pustite naju vendar malo saima. Vzemite si košček torte in pojdite v svojo sobo.« »Vsak po en košček torte in marko!« je zahteval majstarejši. »Velja!« >je rekel Antonio. Izvlekel je denarnico, vzel iz nje štiri marke in jih položil na mizo. Vsi hkrati so navalili, tudi tisti izpod zofe, spopadli so se za denar in sestradano planili po torti. Vsak je pograbil, kolikor je mogel. Ostale so le drobtinice, razlito mleko in razbit krožnik. Nato so s pomazanimi obrazi odšli, vrata pa pustili na stežaj odprta, čeprav jih je Libussa venomer prosila, maj jih zapro. Ko so prišli v svojo sobo, so se obrnili in tako stali med vrati, žvečili torto in se režali. Čedna, zlobna čredica hudičkov. Šale ko je Antonio planil pokonou, so se umaknili za en korak, napol kljubovalno, napol pripravljeni na beg. Antonio je zaprl vrata in obrnil ključ. To ni bilo prav, kajti sedaj so pričeli razbijati po vratih in tuliti kot obsedeni. Libussa je nemočno pogledala Antonia. »Ah,« je rekla. »Mali so danes tako razposajeni. Ne bova jim kos. Poslušajte, Antonio: mislim, da je najbolje, da sedajle greste in pridete jutri zvečer ob osmih na večerjo. Takrat so otroci že v postelji in bova sama.« S tem je bil Antonio zelo zadovoljen. Medtem ko je peklenski trušč še vedno trajal, se je poslovil od Libusse in odšel. V predsobi je moral dolgo iskati svoj klobuk. Slednjič ga je našel v stojalu za dežnike — skrbno preluknjanega. Na cesti ga je pozdravil neki moški. Antonio je nejevoljno odzdravil. Ni vedel, koga je srečal. Za seboj je slišal le nagle korake. Ko se je ozrl, je videl bradača. Dala sta si roko. »Kakšen slučaj!« je dejal bradač. »Včeraj sem vas komaj predstavil,^ danes pa vas že srečam pred Libussino hišo. Mična ženska, kajne?« »Da,« je odvrnil Antonio. »Prav gotovo. Vendar —« »Vendar pa so otroci zelo nedostojni!« je vzkliknil mož. »Vem, vem! Tu pomaga le eno: strogost. Ne dajte, da vas podjarmijo. Imejte trdo roko. Če bo predrzna zalega začutila proti sebi močno roko, se bo uklonila in postala pohlevnejša. Le strogi bodite! S tem pomagate Libussi in tudi otrokom.« »Poskušal bom,« je dejal Antonio. »Pametno,« je dajal bradač in ga udaril po ramenu. »Vi ste cel mož! Vse dobro! Zmago! In na svidenje!« Ko je Antonio zvečer premišljeval doma o bradačevem nasvetu, se mu je zdel dober. Če noče izgubiti Libusse, mora ukrotiti otroke. »Preveč neznosni so. Še enkrat bom zlepa poskusil. Popustil pa ne bom. Naj vedo, koga imajo pred seboj.« Zgodilo pa se je čisto drugače. Ob njegovem prihodu so otroci sicer res ležali, a ko jim je prijateljsko zaželel lahko noč in vsakega pogladil po laseh, ga je najmlaiši močno ugriznil v roko. To je bil vse prej kot srečen začetek. Tudi zaušnica, s katero je malega kaznoval, ni povzročila strahu, ampak maščevalni krik iz štirih mladih grl. Brž ko sta Antonio in Libussa sedla za mizo, je ugasnila luč. Ko sta ito »sabotažo« popravila, nista mogla otrok nikjer najti. Kje so, sta ugotovila v trenutku, ko sta se usedla, da bi nadaljevala večerjo. Antonijo je čutil boleč vbod v nogo. Odskočil je, pri tem pa bi skoraj izgubil čevlje, ker so mu medtem skrivaj razvezali tudi vezalke. Otroci so čepeli pod mizo in se tresli od smeha. Antonio je potegnil najstarojšega za nogo ven, da bi ga spravil v posteljo. Tedaj pa mu je ob lice tilesnilo kokošje bedrce in .maslen krompir mu je letel nasproti. Otroci so stali za mizo kot v strelski črti in ga obmetavali z dobrimi jedmi; kasneje, ko je teh .zmanjkalo, pa s krožniki, kozarci, vilicami in noži. Libussa je jokala. Ni si znala pomagati. Ko se je Antonio poslavljal, je spet manjkal njegov klobuk. Opustil je iskanje in planil v plašč, pri čemer je ugotovil, da so rokavi sešiti. Žepi so bili nenavadno natlačeni. Bill so polni smeti in listkov popisanih s sramotilnimi besedami. Pustil je tudi plašč. Bežal je, za njim pa se je razlegalo zmagoslavno vriskanje. Zapustil je hišo. Počasi ije stopal, potrt, ker ni mogel verjeti tega, kar se mu je pripetilo. Nekdo mu je čez cesto pritekel nasproti. »Dober večer. Je šlo v redu? Se je strogost obnesla?« Bil je bradač. Antonio je obstal. »Ne,« je odvrnil. »Ni se obnesla.« P E R C Y T O W E L L Jimmy je ljubil Junnifer. »Če me ljubiš in me hočeš za ženo,« je rekla Junnifer, »govori z očetom.« »Dobro. Odvedi me k njemu!« Junnifer je odvedla Jimmyja k očetu. »Ste vi Jimmy Nolens?« je vprašal 0‘Dris-coll. »Sem.« »Radi bi se poročili z Junnifer?« »Točno.« »0‘Driscoll je premeril ]immyja: »Za zakon je potrebna hrabrost.« »Imam jo.« »O. k.,« je rekel 0‘Driscoll, pojdiva.« »Kam?« »Ven iz mesta.« »Kaj bova tam?« »0‘Driscoll se je nasmejal: »Dokazali boste svojo hrabrost. Kdor se hoče oženiti z Junnifer, mora držati z menoj •korak.« »Do predmestja?« 0‘Driscoll se je nasmejal: »Boksala se bova. Jaz sem bil koskarski šampion v Arkansas Cityju.« ]immy je šele tedaj opazil, kako velik, širok in močan je oče 0‘Driscoll. »Sprejmi, dragi,« ga je nagovarjala Junnifer. »Da,« je vzdihnil ]immy. Spotoma je 0‘Driscoll pripovedoval o svojih uspehih. Kako je tolkel Beryyja Jacka k. o., pripovedoval je o svoji bliskoviti zmagi nad Mariusom. Po dveh sekundah je Dreiveller videl vse zvezde. Jimmy se je ves tresel, ko sta prišla na travnik. 0‘Driscoll je to z zadovoljstvom opazil. Stisnil je roko v pest. »Poslušaj, Jimmy,« je rekel 0‘Driscoll in se postavil v pozo boksarskega šampiona, »ni dvoma, da te bom zdrobil v kašo, toda dajem ti izredno priliko. Daj mi sto dolarjev. Za sto dolarjev boš dobil Junnifer, jaz pa ti bom prizanesel.« Tedaj se je ]immy odločil. Zadel je brado 0‘Driscolla. Ta je padel kot vreča. Ko se je 0‘Driscoll zavedel od strahu in udarca, ki ni bil ravno nežen, je ponudil Jim-myju roko: »Ti si prvi, ki mi ni hotel dati sto dolarjev. Ti si hraber. Dobil boš Junnifer.« »Ali res nisi vedel,« ga je vprašala Junnifer, ko so zvečer sedeli na terasi, »da ni bil oče nikoli boksarski šampion? O boksu sploh nima pojma.« »Kako naj bi to vedel?« Junniferine oči so se razširile od začudenja: »Kaj se nisi bal, da te bo potolkel?« »Bal sem se, toda nisem imel sto dolarjev.« ■H ■ ■ Domislice Kjer ni upanja, tudi ne more biti hotenja. (Johnson) o Kdor zna čakati, se mu vse izpolni. (Longfellow) O Neznanje je zmeraj pripravljeno občudovati. (Baileau) o Deset učenjakov laže skrije svoje znanje kot en nevednež svoje neznanje. (Fliegende Blafler) O Neznanje je mati zlobe, zavisti, gneva In vseh drugih slabosti in napak, podlih in grdih. (Caiiiei) »Kakšna škoda!« je vzkliknil oni. »Bal sem se že, ko sem vas videl tako zgodaj odhajati.« »Torej ste čakali name?« je vprašal Antonio. Bradač je prikimal. »Da, sedel sem gori v kavarni pri oknu.« »Zakaj? Kdo pa sploh ste?« »Ali se vam nič ne zdi?« Sedaj 'je Antonio vedel vse: »Vi ste Li-bussin mož,« je rekel. »Da,« je zakričal bradač. »Jaz sem oče tistih strašnih otrok! Pred njimi sem se zatekal v hotel in ostaja mi le še upanje, da bo nekomu drugemu uspelo, ukrotiti jih. Na vas, dragi gospod, sam mnogo stavil!« »Žal mi je,« je odvrnil Antonio in se obrnil, da bi šel. »Morda se posreči komu drugemu!« Jutri začetek olimpijskih iger V japonski prestolnici Tokio se bodo jutri začele XVIII. letne olimpijske igre, ki bodo za deset dni privlačevale zanimanje najširše mednarodne javnosti. Na tej doslej največji športni prireditvi vseh časov se bo rekordno število športnikov iz 94 držav potegovalo za olimpijske lovorike. Starim »športnim velesilam" se je tokrat pridružila cela vrsta držav, ki so si šele pred nedavnim priborile neodvisnost in se hočejo tokrat prvič predstaviti javnosti tudi na področju športa. Športniki iz vsega sveta bodo tekmovali v dvajsetih različnih športnih panogah, vendar bo udeležba posameznih držav zelo različna: nekatere bodo zastopane v več panogah, druge pa le v nekaterih izmed njih, medtem ko se je za vseh dvajset panog prijavila le Japonska kot prirediteljica olimpijskih iger. Kako veliko je zanimanje, ki vlada za olimpijske igre širom po svetu, kaže tudi dejstvo, da je v Tokiu akreditiranih skupno 1400 novinarjev iz 81 držav, ki bodo redno poročali o dogajanju na posameznih športnih prizoriščih. V Ameriki pa je bil v ta namen izstreljen v vesolje poseben umetni satelit, preko katerega bodo olimpijske igre prenašali tudi v Evropo. Redne oddaje o olimpijskem dogajanju bosta dnevno imela tudi avstrijski radio in televizija ter opozarjamo ljubitelje športa na tozadevne objave v radijskem programu. Razumljivo pa bomo o poteku olimpijskih iger poročali tudi v našem listu. nogomet Avstrija _ Sovjetska zveza v nedeljo v dunajskem stadionu V ^dunajskem Pratru bo avstrijska nogometna reprezentanca v nedeljo odigrala svojo drugo jesensko mednarodno tekmo, v kateri bo imela za nasprotnika ustrezno moštvo Sovjetske zveze. Pričakovati je, da se bodo gostje skušali oddolžiti za zadnja dva poraza (v Moskvi so zgubili 0:1, na Dunaju pa 1:3) in bodo zato tudi nastopili s svojo najmočnejšo ekipo, v kateri predstavlja posebno atrakcijo vratar Lev Jašin, ki velja za najboljšega branilca vseh časov. Po nedavni zmagi Avstrije nad Jugoslavijo prevladuje v avstrijskih vrstah precejšen optimizem, vendar pa se bo moralo avstrijsko moštvo tudi na domačih tleh resno potruditi; igra, kot so jo pokazali proti Jugoslaviji, bi v tem primeru verjetno ne zadostovala, kajti Sovjetska zveza nedvomno velja za nogometno velesilo, s katero mora resno računati vsak nasprotnik. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na KoroSkem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiskat Založniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se poSiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124. Med Avstrijo in Sovjetsko zvezo bo ob tej priložnosti odigrana tudi tekma B-moštev, in sicer v Moskvi. Dober naraščaj Prejšnjo nedeljo ije nogometna ekipa Dijaškega idoma Slovenskega šolskega društva v Celovcu odigrala prijateljsko tekmo z moštvom celovškega Jugendsportkluba ter slavila lepo zmago 5:2. Naši srednješolci so pokazali zelo lepo igro in so bili v vseh pogledih boljši od nasprotnika. Gole za slovensko ekipo so dosegli Dimšek (3) ter Zwitter in Travnik. Thun poškodovan Avstrijsko olimpijso ekipo je že pred pričetkom olimpijskih iger v Tokiu zadel bridek udarec: metalec kladiva Thun, ki se je v zadnjih letih povzpel v vrh atletov sveta, se je pri treningu tako močno poškodoval, da po mnenju športnega zdravnika ne bo mogel sodelovati pri tekmah. S tem bi Avstrija zgubila svojega najboljšega predstavnika, ki edini bi bil sposoben, da odločilno poseže v boj za olimpijske kolajne. Ij250.000 avtomobilov voz! po londonskih cestah London, ki šteje (kolkih 9 milijonov prebivalcev, ima več ko 1,250.000 zasebnih avtomobilov. Lastniki avtomobilov is e vozijo dvakrat več kot tisti brez svojih vozil, vendar pa tudi lastniki zasebnih avtomobilov napravijo skoraj tretino svojih vožertj z vozili mestnega iprometa. Večina ljudi uporablja svoje avtomobile za vožnjo na delo. Znotraj londonskega področja napravijo vsak dan povprečno več kot 8,800.000 motoriziranih transportnih voženj, ki skoraj v enakem razmerju odpadejo na potniške avtomobile in tovornjake. Ceste uporabljajo pogosteje za potovanja izven londonskega središča, medtem ko je za isredišče mesta najbolj primeren železniški promet, posebno v urah, ko je na cestah največji promet. Očitno je, da bodo Londončani tudi v naslednjih letih uporabljali obe vrsti prometnih sredstev, kar pomeni, da bodo morali — če hočejo ohraniti bistveno funkcijo hitrega množičnega prevoza — hkrati z izpopolnjevanjem glavnih prometnih arterij modernizirati in širiti tudi železniško omrežje. Ob navedenem številu zasebnih avtomobilov pa vsekakor preseneča, da se Skoraj polovica zaposlenih ljudi, ki živijo na londonskem področju, vozi na delo z mestnimi prometnimi sredstvi; še bolj pa dejstvo, da 35 odstotkov Londončanov hodi na delo — peš. V zadnjih desetih letih se je cestni promet povečal za skoraj 50 %, hkrati pa se je število avtobusnih potnikov zmanjšalo za eno tretjino. Vendar pa avtobusi, podzemna in površinske železnice prevozijo v tako imenovanih ikanicab do centra Londona še vedno 90 odstotkov vseh potnikov. Ta teden vam priporočamo: Lepo branje za malo denarja I Ivan Albreht: ZAREČANI, povest iz podeželskega življenja, 120 str., br. 4 šil. Honare de Balzac: NEZNANA MOJSTROVINA, povesti, 144 str., br. 10 šil. | Maurice Bering: NEUTEŠEN SPOMIN, roman znanega angleškega pisatelja, 200 sir., br. 10 šil. H France Bevk: MRAK ZA REŠETKAMI, spomini priljubljenega slovenskega pisatelja, 124 str., br. 15 šil. ■ Pearl S. Buck: ZAKON IZ LJUBEZNI, roman, 176 str., br. 13 šil. 1 Miguel Cervantes de Saavedra: TRI NOVELE, 96 str., pl. 7 šil. | Avgust Cesarec: NOVELE, zbirka krajših povesti, 242 str., ppl. 9 šil. Ante Cuculič: SREBRNI VŽIGALNIK, roman iz zadnje vojne, 188 str., br. 16 šil. | Ivo Čipiko: PAJKI, zgodba dalmatinske vasi, 128 str., ppl. 7 šil. | Fjodar Gladkov: CEMENT, roman iz življenja industrijskih delavcev, 296 str., br. 11 šil. B Pierre Gascar: KITAJSKA BREZ ZIDU, zapiski s potovanja, 198 str., br. 15 šil. | Robert Heinlein: DVOJNA ZVEZDA, utopičen roman iz vesolja, 140 str., br. 12 šil. B HRVATSKI POVOJNI NOVELISTI, zbirka novel sodobnih hrvatških pisateljev, 256 str., ppl. 12 šil. H M. Iljin: PRIRODA IN LJUDJE, povest o borbi človeka s prirodnimi silami, 168 str., ppl. 7 šil. B Anton Ingolič: TVEGANA POT, mladinska povest, 88 str., br. 8 šil. H Josip Jurčič-Janko Kersnik: ROKOVNJAČI, zgodovinski roman, 204 str., ilustr., br. 18 šil. B Erich Kastner: UKRADENA MINIATURA, pustolovščine mesarskega mojstra 162 str., br. 10 šil. B Mimica Konič: SINOVI PREDMESTJA, socialna povest, 100 str., br. 5 šil. B Vladimir Deduš: ROJSTVO IN SMRT ČAROVNICE, dokumenti iz temne dobe srednjega veka, 112 str., ilustr., br. 9 šil. »Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.45 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro me* Sano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.00 Odmev časa. Sobota, 10. 10.: 8.15 Dela koroških komponistov — 11.00 Ljudstvo in domovina — 14.15 Pozdrav nate — 5.30 Križana dekla — (16.00 Slovensko-nemska mešana oddaja — 17.00 Ljudska glasba in ljudske pesmi — 18.25 Kjer pojejo, tam ostanemo — 19.10 Odmev časa — 20.15 Orkestralni koncert — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 11. 10.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.40 Chopinova glasba — 11.00 Koncert v zelenem — 13.45 Poletne Sobota, 10. 10.: 8.05 Instrumentalne in vokalne pesmi Marijana Lipovška — 9.25 Igrajo mladi harmonikarji — 10.35 Slovenske narodne — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje učiteljski zbor Emil Adamič — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Lepe melodije — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 11. 10.: 8.00 Čudežna srajca, mladinska radijska igra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 15.05 Danes popoldne — 18.30 Spored solistične glasbe — 20.00 V nedeljo zvečer — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe. Ponedeljek, 12. 10.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz narodne zakladnice — 10.35 Naš podlistek: Ma-mon -— 14.05 S poti po Madžarskem — 14.35 Naši po- RADIO PROGRAM i olimpijske igre 1964 v Tokiu — 14.30 Pozdrav nate — 15.15 Nogometna tekma Avstrija : Sovjetska zveza — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Štirideset let avstrijskega radia. Ponedeljek, 12. 10.: 8.00 Domača književnost — 11.00 Ljudska glasba — 15.15 Komorna glasba — 5.45 Koroški knjižni kotiček — 7.00 Ob sedemdesetletnici Roberta Alfa — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 In kaj mislite vi? — 20.30 Koroška lovska ura. Torek, 13. 10.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 10.54 Mala kuharska posvetovalnica — 11.00 Ljudska glasba — 15.30 Megle se vlečejo skozi dolino — 17.00 V koncertni kavarni — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Kulturni problemi nekdaj in danes — 19.00 XY ve vse — 20.15 Večerna ura v pozni jeseni — 21.30 Zabavna glasba. Sreda, 14. 10.: 8.15 Mali koncert — 11.00 V planinski koči — 15.45 Mladi talenti igrajo — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Wozzeck, opera. Četrtek, 15. 10.: 8.15 Orkestralni koncert — 11.00 Ljudske viže — i15j15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji: Oto Bunker — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.05 In ljudje so tako prijazni — 18.20 Oddaja za delavce — 19.00 XY ve vse — 20.15 Štirideset let avstrijskega radia — 2M5 Zveneča alpska dežela. Petek, 16. 10.: 8.15 Jutranji koncert — 10.54 Mala kuharska posvetovalnica — 15-15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 17.00 V koncertni kavarni —■ 18.00 Koroški visokošolski tedni — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 1914 — Konec in začetek: Čemu so se takrat smejali — 21.00 Pesmi Franza Schuberta. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet. Sobota, 10. 10.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 11.45 Za avtomobiliste — 14.40 Tehnični razgled — 15.00 Fotografiraj bolje — 16.00 Gimnastika za delovno ženo — 17.25 Avstrijska hit-parada — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Velika šan-sa — 20.15 Kriminalna uganka: Kdo je storilec? — 21.15 Reportaža o otvoritvi Mestnega gledališča v Celovcu in Podjunske železnice. Nedelja, 11. 10.: 8.15 Heinz Conrads: Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Hrast in lipa — 17.05 Inozemski tisk ob koncu tedna — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.45 Melodije za nedeljski večer — 20.15 Dunajska opereta, njeni mojstri, glasba in dramatika. Ponedeljek, 12. 10.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Veseli ob enajstih — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17,15 Mi smo brali za vas — 17.40 Oddaja za žene: žena ob bolniški postelji — 19.30 40 let avstrijskega radia: Češkoslovaška, Madžarska in Jugoslavija čestitajo — 21.55 Tedenski športni komentar. Torek, 13. 10.: 8.20 Glasba na tekočem fraku — 10.15 Mladina igra za mladino — 14.35 Neprostovoljni hu- mor — 16.00 Esej v našem času — 16.30 2ivljenje se prične pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Operetni koncert — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 14. 10.: 8,10 Prosimo, prav prijazno — 10.40 Friedrich Wilhelm Raiffeisen — 14J5 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Nežne gosli — 16.30 Koncertna ura —* 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerjil — 21J5 Vseh deveti Četrtek, 15. 10.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.30 Predarlski glasbeni portret — 14.35 Ob 120-letnici roj- stva Nitscheja — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Zveneči filmski magazin — 21.00 Pariz kot se joče in smeji — 22.15 Danes plešemo doma. Petek, 16. 10.: Popevke — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Prvo leto slušnih iger — 21.00 Nabiralnik za pritožbe — 22.15 Srečanje ob lahki glasbi. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 10. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 16.00 Roko v roki po Koroški, nemško-slovenska skupna oddaja. Nedelja, 11. 10.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 12. 10.: 14J5 Poročila, objave — Igra ansambel Andryja Blumaverja — 10 minut za športnike — 18.00 Za našo vas. Torek, 13. 10.: 14.15 Poročila, objave — Poje mešani zbor .Gorjanci" — Koroški kulturni pregled. Sreda, 14. 10.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. četrtek, 15. 10.: 14.15 Poročila, objave — športni obzornik. Petek, 16. 10.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krojih in pri naših ljudeh — Prof. Janko Messner: Misli o sodobni slovenski literaturi na Ko- roškem. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike In potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. slušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.05 Iz opernega sveta — 18.45 Družba in čas — 20.00 Pojo vam slovenski pevci zabavne glasbe. Torek, 13. 10.: 8.05 Kvintet Avsenik — 10.;15 Glasbeni sejem — 14.35 Vodič v orkester za mlade ljudi — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Potnica iz kabine 45, radijska igra — 21.20 Serenadni večer. Sreda, 14. 10.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic Ln zgodb — 10.45 Človek in zdravje — 14.05 Zgodba o pravem športniku — 15.30 Slovenska narodna pesem v zborovski izvedbi — 17.05 Shakespeare in glasba — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Koncert zbora RTV Beograd — 20.40 Francesca da Rimini, radijska priredba opere. Četrtek, 15. 10.: 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 9.45 Nekaj domačih — 14.05 Naši solisti v popularnih operah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 16. 10.: 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 14.35 Klavirske skladbe štiriročno in za dva klavirja — 15.45 Novo iz znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza. RADIO TRST Sobota, 10. 10.: 12.15 Zgodovinske zanimivosti — 15.00 Oddaja za avtomobiliste — 15.30 Lov na divje gosi — 17.00 Bodoči solisti — 19.15 Počitniška srečanja — 20.30 Teden v Italiji. Nedelja, 11. 10.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 14.30 Sedem dni v svetu — 15.45 Pevski zbori Furlanije-Ju-lijske Benečije — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 12. 10.: 11.45 Ameriški odmevi — 18.30 Naši mladi solisti — 19.15 Plošče za vas. Torek, 13. 10.: 12ji5 Pomenek s poslušalkami — 19.15 Radijski tednik za najmlajše — 21.30 Slovenske novele 19. stoletja — 21.55 Koncertisti naše dežele. Sreda, 14. 10.: 12.15 Podobe iz narave — 19-15 Slovensko gledališče na Tržaškem — 20.30 Simfonični koncert Italijanske radiotelevizije iz Rima. Četrtek, 15. 10.: 12.15 V Trstu pred 100 leti — 18.30 Kantate in oratoriji — 19.15 Gradovi na Goriškem? Štanjelski grad — 20.30 Uradnikova smrt, novela. ^re Le vizi j a AVSTRIJA Sobota, 10. 10.: 17.00 Klokočki iz Zahodne Afrike — 17 j1 6 Pustolovski film — 18.33 Heinz Conrads: Kaj vidimo novega? — 19.30 čas v sliki — 20.10 Ljubček, jaz postajam mlajši — 21.50 Konji, jezdeci in gradovi — 22.30 Otvoritev olimpijskih iger v Tokiu. Nedelja, 11. 10.: 17.00 Za otroke: Pavlihove poustolov-ščine — 17.45 Svet mladine — 18.15 Otvoritev olimpijskih iger v Tokiu — 19.30 Oddaja direktorja televizije —-20.05 Povesti iz švabske — 21.00 Rita, komična opera. Ponedeljek, 12. 10.: 17.30 Olimpijske igre v Tokiu — 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Aktualni šport — 19.30 čas v sliki — 20.10 Božanske sanje — 21.20 V križnem ognju tiska. Torek, 13. 10.: 17.30 Olimpijske igre v Tokiu — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20u10 Enaindvajset — 21.00 Horiconti. Sreda, 14. 10.: 11.00 Črni kralj, lutkovni film — 11.20 Neoni — 11.30 HoriconJi — 17.00 Za otroke: Zgodovina konja — 17.30 Olimpijske igre v Tokiu — 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Velika ptica Mesec — 19.30 čas v sliki — 20.10 Kraljič in plesalka. Četrtek, 15. 10.: 11.00 Eelektrični tok — 12.00 Ferdinand Holder — 17.30 Olimpijske igre v Tokiu — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.30 čas v sliki. Petek, 16. 10.: 11.00 Kraljič in plesalka — 17.30 Olimpijske igre v Tokiu — 18.33 Kmetijska oddaja — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.10 Pozna sezona, komedija — 21.40 Piloti v šolski klopi. Vsak dan ob kancu oddaje !e poročila o olimpijskih igrah v Tokiu. JUGOSLAVIJA Sobota, 10. 10.: 17.40 Film za otroke — 18.05 Zvoki v gibanju — 18.25 Obzornik — 18.45 Propadli dvorci — 20.00 Dnevnik — 20.30 Opatija 64. Nedelja, 11. 10.: 9.30 Deček iz cirkusa — 10.00 Kmetijska oddaja — 14.50 Nogomet Madžarska : češkoslo- vaška — 16.30 Posnetek otvoritve olimpiade v Tokiu — 19.00 Rečna ladja — 20.00 Dnevnik — 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — 21.45 Da ali ne. Ponedeljek, 12. 10.: 11.40 Televizija v šoli — 16.40 Ruščina — 17.10 Angleščina — 17.40 Francozi pri vas doma — 18.25 Obzornik — 18.45 Posnetek olimpiade v Tokiu — 20.00 Dnevnik — 20.40 Avtobiografija — 21.45 Tedenski športni pregled — 22.00 Posnetek olimpiade v Tokiu — 23.00 Naš teleobjektiv. Torek, 13. 10.: 20.00 Poročila — 20.15 Posnetek v Tokiu. Sreda, 14. 10.: 16.00 Posnetek olimpiade v Tokiu — 17.10 Učimo se angleščino — 17.40 Tik-tak, pravljica za najmlajše — 18.00 Slike sveta — 18.25 Obzornik — 18.45 Posnetek olimpiade v Tokiu — 20.00 Dnevnik — 20.30 Lirika — 20.40 Deset zadetkov — 21.45 Kulturna tribuna. Četrtek, 15. 10.: 10.00 TV v šoli — 11.00 Francozi pri nos doma — 15.30 Posnetek olimpiade v Tokiu — 16.40 Ruščina — 17j10 Angleščina — 18.25 Obzornik — 18.45 Posnetek olimpiode v Tokiu — 20.00 Dnevnik — 20.30 Narodna glasba — 20.40 Ekran na ekranu — 21.35 Satira. Petek, 16. 10.: 16.10 Posnetek olimpiade v Tokiu — 17.10 Učimo se angleščino — 17.40 TV v šoli — 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje — 18.25 Obzornik — 18.45 Rdeči signal — 19.15 Narodna glasba — 20.00 Dnevnik — 20.35 Posnetek olimpiade v Tokiu — 20.20 Obzornik.