PoStrfna plačana v sofovtni Posamezna številka 3 Sin. umfh fizkulturna ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjaga tedna: ATLETIKA JUGOSLAVIJA 5 AVSTRIJA Leto V. — Štev. 39. LJUBLJANA, 25. septembra 1949. mm intriga kosnin-foronovesv preti juge-smsansicim Športnikom Te dni so se kominlormovski krogi v Madžarski umazali z novo intrigo, katera je bila naperjena proti našim športnikom. V dneh od 10.—18. t. m. je bilo v Pragi svetovno prvenstvo v odbojki. Ob zaključku prvenstva je Odbojkaška zveza Jugoslavije pozvala v našo državo nizozemsko ekipo, ki je sodelovala v Pragi. Nizozemski športniki so povabilo takoj sprejeli ter so pretekli ponedeljek hoteli odpotovati v Beograd. Z ozirom na pristanek nizozemskih odbojkašev se je jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi obrnilo na madžarsko poslaništvo, da se Nizozemcem izdajo potna dovoljenja za prehod preko madžarskega ozemlja v Jugoslavijo. Tajnik madžarskega poslaništva je telelonično obvestil predstavnika jugoslovanskega veleposlaništva, da bodo nizozemski športniki brez težav dobili potrebna potna dovoljenja. Toda ko so se Nizozemci obrnili na madžarski konzulat v Pragi po potne liste, so jim sporočili, da morajo dobiti za to šele dovoljenje iz Budimpešte, kar pa lahko traja 12 dni. Razumljivo je, da Nizozemci niso mogli toliko čakati na dovoljenja in so se zato vrnili domov. Podla nakana madžarskih oblasti je spet nov doprinos k nizu intrig in obrekovanj nove Titove Jugoslavije, ki pa ne bodo niti najmanj omajale delovnega ljudstva Jugoslavije, ampak ga bodo še bolj utrdile in ojeklenile v njegovi pravični borbi. Državno prvenstvo v strelja n ju unrvavno prvvri&iuu v 'v Prehodni pokal maršala Tita je osvojila slovenska ekipa _ .... ..... ______ n__.... ... srpi- PLASMAN ŽENSKIH EKIP JE TALE: Letošnje državno prvenstvo v streljanju je bilo v znamenju kvantitetne in kvalitetne porasti te športne panoge naših narodov. Ves teden smo imeli priložnost spremljati v našem dnevnem časopisju velike uspehe tega ali onega tekmovalca, ki še nedavno ni mogel ali pa morda sploh še ni uspešno uveljavil svoje strelske sposobnosti. Nista se še polegla hrup in veselje zaradi pravkar postavljenega rekorda, ko je vodstvo organizacije ugotovilo na sosednji tarči spet nov rekord. Prvič v zgodovini slovenskega srel-stva so letos slovenske tekmovalke v ekipnem tekmovanju osvojile prvo mesto. Borbe so bile prav za vsak krog zelo ostre in le izredna vzdržljivost naših tekmovalk jim je omogočila osvojiti prvo mesto. Na prvenstvu so se odlično uveljavili tudi tekmovalci iz Hrvatske, ki so s preciznejšimi streli nadkriljevtli ostale strelce. Tu bi omenili Pravharta, novinca Cuka in tekmovalko Sertičevo, ki je gledalce prijetno presenetila s svojim hladnokrv- Mihorko Milovan, državni prvak v streljanju z malokalibrsko puško, bo zastopal našo državo na sve tovnem strelskem prvenstvu = 4 zmage košarkašev Crvene zvezde v Franciji Znani so uspehi naših športnikov v inozemstvu. Nogometašem, atletom, šahisom itd. so se pridružili tudi košarkaši. Ekipa Crvene zvezde, ki je gostovala v Franciji, je zabeležila štiri zmage z najboljšimi francoskimi moštvi. Reprezentanca Francije je lansko leto na olimpijadi v Londonu zasedla drugo mesto. Turneja Crvene zvezde po Franciji pa je pokazala, da se tudi košarka pri nas hitro razvija ir. da so naši košarkaši sposobni pomeriti se z najboljšimi evropskimi moštvi.- Najmočnejši nasprotnik našega moštva je bila ekipa Asvella iz Lyona, ki je osvojila prvenstvo Francije v letošnjem letu. V tej ekipi igra poleg kapitana francoske reprezentance Bif-fiera tudi eden izmed najboljših francoskih košarkašev Nemeth. Poraz, ki ga je doživelo moštvo Asvella od Crvene zvezde, je edini poraz v tem letu. Premagal je namreč vse nasprotnike na prvenstvu Francije in odlične ekipe iz inozemstva. Dan po porazu po Crveni zvezdi je Asvelle premagal letošnjega prvaka Italije Virtusa iz Bologne z 31:25. Močni nasprotniki Crvene zvezde so bile tudi ostale tri francoske ekipe. Crvena zvezda je na celi enotedenski turneji igrala zelo dobro, posebno pa v zadnjih dveh tekmah. Dobra kondicija je omogočila našim igralcem, da so premagali utrujenost po dolgem potovanju, se borili požrtvovalno, odlično kombinirali, napadali in se bra- nili. Posebno dobro je igrala Crvena zvezda pred koncem tekme z Asvel-lom, ko je kljub temu, da so bili Popovič, Demšar, Gec in Sokolovič izključeni iz igre zaradi »osebnih napak«, obdržala prednost in zmagala. Francoska publika je bila nad igro naših košarkašev navdušena. Tisk, športni strokovnjaki in športniki pa so bili presenečeni nad njihovo odlično igro. Vsi so bili mnenja, da je Crvena zvezda odlična ekipa, ki si je izgradila dober sistem igre in ki ima odlične Igralce. Na koncu turneje je kapitan državne reprezentance in trener Asvela, Biffiere izjavil: »Moči in kvalitete jugoslovanske košarke doslej nisem poznal. Priznati moram, da so me košarkaši Crvene zvezde, ki igrajo najmodernejšo igro, presenetili. Moč vašega moštva je predvsem v brzini in homogenosti ekipe. Mislim, da bo francoska državna reprezentanca imela v jugoslovanski reprezentanci v srečanju 1. 1950 velikega nasprotnika. Štiri zmage CRVENA ZVEZDA : IZBRANO MOŠTVO BURGOIN 43:31 CRVENA ZVEZDA : PLO (yon) 42:32 CRVENA ZVEZDA : ASVELLE (Lyon) 38:36 CRVENA ZVEZDA : CLAIRMANTOI 47:21 Največ kosov za Crveno zvezdo so dosegli: Demšar 49, Roklicer 28, Popovič 28, Kalember 25. n im nastopom. Pravhart se je odlikoval v streljanju z vojaško puško na »Titovi tarči«. Čeprav sta Pravhart in Klancir (UDV) v tekmovanju z vojaško pištolo izboljšala rekord, ki ga je dosegel Deiorenzo, vodstvo ne bo priznalo tega rekorda, ker sta oba tekmovalca dosegla te uspehe v ekipnem tekmovanju, ne pa v tekmovanju posameznikov. V zadnjih dneh prvenstva so bili doseženi naseldnji končni rezultati: ČLANI: Titova tarča z vojaško puško na 300 m z vseh treh položajev: 1. Pravhart (Hr) 977 krogov, 2. M. Markovič (Sr) 957, 3. Skorič (Hr) 949, 4. Tošnič (UDV) 946, 5. Mihorko (Sl) 938, 6. Sertič (Hr) 911, 7. Petrovič (S) 909. 8,—9. Planinc in Cestnik (oba Sl) 906 odnosno 905 krogov. MLADINCI: Malokalibrska puška na 50 m: 1. Cuk (Hr) 522 krogov (izreden uspeh), 2. Sertič (Hr) 513, 3. Bušanovič (Hr) 496, 4. Jere (Sl) 477 krogov itd. ŽENSKE: Malokalibrska puška na 50 m: 1. Ser-tir (H) 494 krogov, 2. Tošič (Sr) 492, 3. Sedej (UDV) 477, 4. Rataj (Sl) 472, 5. Snorel (Sl) 461 krogov. ČLANI: Ljudska tarča z vojaško puško na 300 m: 1. Stanivukovič (JA) 176 krogov, 2. Lalič (JA) 166, 3. CernogazoV (Sr) 163, 4. Vinceljak (Hr) 160 krogov itd. PIONIRJI: Tudi med pionirji je bila izredno ostra borba, saj je bil kar dvakrat izboljšan rekord. 1. Cuk (Hr) 282 krogov, 2. Djakovic (Sr) 276, 3. Tržan (Sl) 266 krogov itd. PLASMAN ŽENSKIH EKIP JE TALE: 1. Slovenija 1161 od 1500 dosegljivih krogov. (Rezultati posameznih tekmovalk so naslednji: 1. Škapin 243, 2. Rataj 238, 3. Zidarič 230, 4. Kastelic 226, 5. Saje 224 krogov; 2. UDV 1150, 3. Hrvatska 1128 krogov. Končni plasman članic posamezno z malokalibrsko puško na 50 m: 1. Sertič (Hrv) 494 krogov, 2. Tošnič (UDV) 492, 3. Gorup (Hrv) 478, 4. Sedej (UDV) 477, 5. Rataj (Sl) 472 krogov. Vojaška puška, ljudska tarča na 300 m, končni plasman: 1. Stanivukovič (JA) 176 (200 dosegljivih) krogov, 2. Lalič (JA) 166, 3. Cernoglazov (Srbija) 163, 4. Vider (Hr) 161 krogov. Pištola 25 m, moški, posamezno: — končni vrstni red: 1. Deiorenzo (Sl) 365 krogo (400 dosegljivih), 2. Keršo-van (JA) 358, 3. Kranjc (UDV) 358, 4. Milovič (JA) 358 krogov. Vojaška pištola, ekipno, končni plasman: 1. JA 1797 krogov (2000 dosegljivih), 2. Hrvatska 1788, 3. UDV-A 1786, 4. Slovenija 1748, 5. UDV-B 1736 krogov. Hitro streljanje na 300 m — posamezno: 1. Stanivukovič (JA) 40 zadetkov 2. Lalič (JA) 36, 3. Bojič (JA) 35, 4. Strlek (Hrv) 35, 5. Planinc (Sl) 34, 6. Remc (Sl) 33 zadetkov. Pionirska tarča na 25 m — posamezno’ 1- Djakovič (Sr) 276 krogov (300 dosegljivih),. 2. Cuk (Hrv) 273, 3. Tržan (Sl) 266, 4. Celar (Sl) 256. ZADNJI DAN TEKMOVANJA Beograd, 25. sept. Slovenska ekipa, ki je priborila f. vojaško puško na 300 metrov eno njavažnejših in najpomembnejših disciplin v letošnjem državnem prvenstvu, je osvojila prehodni pokal maršala Tita. Do tako visoke zmage je pripomogla izenačenost strelcev, tako da je bila razlika med najboljšim in najslabšim članom ekipe samo 17 krogov. Rezultati članov slovenske ekipe so: 1. Cestnik 450 kro-„ov, 2. Planinc 441, 3. Mihorko 439. 4. Mejavšek 435 in Deiorenzo 433 krogov. Vrstni red ekip z vojaSko puško je naslednji: 1. Slovenija 2198 krogov (od možnih 2500), 2. Hrvatska 2179, 3. Srbija 2154,, 4. Jugoslovanska armija 1999, 5. Črna gcra 1816, 6. Makedo- m* Edvard Delorenco je zopet osvojil d ržavno prvenstvo v streljanju s pištolo nija 1716, 7. Bosna in Hercegovina 1669 krogov. Ekipni plasman mladincev na 50 m — malokalibrska puška: 1. Hrvatska 2220 krogov, 2. Srbija 1106, 3. Slovenija 1094, 4. Črna gora 986, 5. Bosna in Hercegovina 981, 6. Makedonija 882 krogov. Plasman pionirskih ekip — malokalibrska puška na 25 m: 1. Hrvatska 1231, 2. Slovenija 1187, 3. Srbija 1040, 4. Bosna in Hercegovina 1007, 5. Makedonija 976. 6. Črna gora 410. Na današnjih zaključnih tekmah je član krbske ekipe Nemanja Markovič izboljšal svoj državni rekord z malokalibrsko precizno puško za 10 krogov — 1115 od 1500 možnih. PO TEM TEKMOVANJU SO POSTALI DRŽAVNI PRVAKI: Pionirska tarča: Djakovič (Srbija) 266 krogov (od 300 možnih); mladinska tarča: Cuk (Hrvatska) 422 krogov (od 600 možnih); ženska tarča: Sertič (Hr) 494 (od 600 možnih); vojaška tarča; Pravhart (Hr) 977 (od 1000 možnih); precizna malokalibrska puška; Nemanje Markovič (Sr.) 1115 krogov (od 1500 možnih), težka ka-librska precizna: Pravhart (Hr.) 520 (od 600 možnih), vojaška pištola: Deiorenzo (Sl) 365 (od 400 možnih), — hitro streljanje s pištolo: Planinc (Sl). 29 zadetkov. NOVI DRŽAVNI REKORDI: Pionirska tarča: Cuk 522 (od 600 možnih), pionirska tarča: Cuk 282 (cd 300 možnih), mladinska tarča: Sertič Tihomir 259 (od 300 možnih), vojaška pištola: Pravhart 370 (od 400 pnožnih), vojaška !|uška: Prhvhart 977 (od 1200 možnih),'precizna malokalibrska puška: Nemanja Markovič 1115 (od 1500 možnih), težka kaiibr-ska: Pravhart 528 (od 600 možnih), malokalibrska za ženske: Tošnič Milica 251 (od 300 možnih). Poleg teh rezultatov so tekmovalci dosegli še druge uspehe, ki uvrščajo našo državo med najboljše v Evropi. Vsekakor je bilo to tekmovanje pczo-rišče ostrega in napetega tekmovanja, istočasno pa sijajna priprava za naše strelske reprezentante, ki so 23. t. m. odšli na svetovno prvenstvo v Argentino. 22. septembra so prispeli v Ljubljano francoski plavalci, ki bodo 15 dni gostovali v naši državi. Med njimi je tudi AIex Jany, svetovn rekorder na 269 n 300 m in njegova sestra Ginette Jany, francoska prvakinja. Ekipo 5 Svetovni rekorder isny gostuje v Jugoslaviji Marjan je odličen plavalec velikega kova. Rezuiate vaših prvakov spremljamo in smo dobro poučeni o vaših uspehih.« Ginette Jany je povedala, da so jim nekateri odsvetovali od poti v n lačno Jugoslavijo«. Za take »nasvete« pa se niso zmenili in so v Jugoslavijo radi odpotovali. Na naše vprašanje o treningu, je A. Jany odgovoril: »Treniram celo leto, pozimi in poleti.« Alexa in njegovo sestro trenira oče. Sedaj se rekorder pripravlja na ponovno osvo-tev svetovnega rekorda na 400 m, ki mu ga je letos vzel Japonec Furuha-shi. Poleg njega, pravi, da mu je največji nasprotnik Amerikanec Billy Smith. Jany drži dva svetovna rekore-da: 200 m prosto — 2:05,4 in 300 m prosto 3:21,0, poleg tega pa evropska rekorda na 100 m prosto — 55,8 in Športna tekmovanja kovinarjev v Ljubljani Zaključnim tekma m je prisostvoval član Politbiroja CK KPJ, minister tov. U eskosek Franc 400 m prosto — 4:35,2. Letos je Jany v zelo dobri formi. Francoski plavalci so tekmovali 25. septembra v Zagrebu, 26. bodo gostovali na Reki, 29. in 30. v Splitu, 2. oktobra pa v Dubrovniku. Po odhodu iz Jugoslavije se bodo napotili na turnejo po Švedski. Na gostovanju v Splitu bodo tekmovali z bratoma Stipetič ki bosta prišla z letalom iz Holandske, kjer gostujeta z ekipo »Mladosti«. Na koncu razgovora so nam plavalci povedali, da jim pri nas zelo ugaja, medtem ko so največje razočaranje na poti v Jugoslavijo doživeli ravno v anglo-amerikanskem Trstu, kjer so jih zadržali brez hrane cel dan pod stražo v vagonu. Spričo takega ponašanja tržaške policije, so bili seveda upravi-čeno ogorčeni. DRŽAVNA ODBOJKAŠKA LIGA Moštvo Enotnosti oremasate Alex Janny pozdravlja čitatelje »Poleta« jlavalcev vodi oče Alexa in Gmette Fany. Poleg obeh Janyev bodo nasto-iili Boiteux, Richard Rene in G£lar°' S francosko ekipo smo se delj časa razgovarjali. Oče, Jules Jany pripnv Po uspehu, ki ga je dosegla ljubljanska Enotnost preteklo nedeljo v Beogradu proti moštvu Crvene zvezde, si je v tem tednu naš ligaš priboril še 4 točke in si je tako utrdil mesto v sredini tabele. Vsekakor moramo poudariti, da so se igralci Enotnost predstavili kot homogeno moštvo, saj so pokazali igro, ki jo redkokdaj vidimo na naših igriščih. Po zmagi Enotnosti nad moštvom Sarajeva (3:1) so danes nastopili igralci Enotnosti pred par sto gledalci proti moštvu Beograda. Pričakovati je bilo, da bo tekma zanimiva in borbena, saj so pred nedavnim Beograi- KTTo“jugoslovanskih plavalcih, po- čani prav tako kot igralci Enotnosti ;hno pa o vvaterpolistih imamo zelo premagali Crveno zvezdo, ki je t e-obro mnenje Vaše vvaterpolo moštvo notno na drugem mestu lise. veno«r fmed najboijšTmf v Evropi. Stipetič ' je bilo že po prvem setu opaziti, da bodo Ljubljančani nedvomno tudi to pot zmagovalci. V današnji igri se je predvsem odlikoval Kosec s svojimi ostrimi in točnimi udarci, dalje Cir man, ki je pokazal, da je naš najp^e vidnejši igralec ter Marijan Garibaldi, ki je večkrat ukanil nasprotne igralce v trenutku, ko so ga skušali blokirati. Tekma, ki jo je vodil Weissbacher, se je končala v pičli uri z rezultatom 3:0 (15:5, 15:12 in 15:3). Po uspehih, ki sta jih dosegla ljubljanska Enotnost in mariborski Polet lahko sklepamo, da se bo razvila med obema slovenskima rivalima ostra borba. Tekma bo naslednjo nedeljo v Mariboru. Mladost (Zpb) s Crvena zvezda 3s2 Fizkulturno življenje je tudi med kovinarji precej razgibano. Na tekmovanjih v raznih športnih panogah dosegajo že pomembne uspehe tako v rezultatih kakor v množičnosti. Po uspešno zaključenih tekmovanjih železničarjev je tudi sindikalno športno društvo »Litostroj« priredilo včeraj in danes prvi turnir kovinarjev, na katerem je sodelovalo poleg prireditelja še 7 kovinarskih društev iz Slovenije in 3 društva iz Hrvatske in sicer: Fužinar iz Guštanja, Kovinar iz Štor, Zelezar iz Javornika, Rade Končar iz Zagreba, Ladjedelnica »3. maj« in Torpedo z Reke, Titan iz Kamnika, in »Franc Leskošek« iz Maribora. Pokrovitelj turnirja je bil minister za težko industrijo pri zvezni vladi tovariš Franc Leskošek. Slovesen začetek turnirja se je ob maloštevilnem odzivu gledalcev začel včeraj popoldne na stadionu v Ljubljani. Po dvigu zastave in državni himni je v imenu uprave in prireditelja SSD Litostroja pozdravil tekmovalce direktor Litostroja tov. Pečar, ki jim je ob zaključku pozdravnega nagovora želel čim boljše uspehe na tekmovanju. V imenu glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije je spregovoril tov. Vlado Žorž, ki je poudaril pomen fizkulture za delavno sposobnost izvrševalcev Titove petletke. S simbolom tovarne torpedov »Aleksander Rankovič« in s sindikalnimi zastavami na čelu se je nato v mimohodu zvrstilo okoli 200 fizkulturnikov in fizkulturnic, ki so oba dneva merili svoje sposobnosti v atletiki, odbojki, namiznem tenisu in nogometu.. Najzanimivejše tekmovanje je bilo v nogometu, ki je bilo po izločilnem sistemu. V finalni tekmi, ki je bila da- nes popoldne na stadionu ob Tyrševi cesti, sta se pomerila zmagovalca moštvi Litostroja in Torpeda. Kljub obojestranski priložnosti za gol, se je tek- ma končala neodločeno 0:0. Po določilih je zmagovalec ono moštvo, ki to od petih kazenskih strelov doseglo največ golov. Moštvo Litostroja je imelo boljše strelce in doseglo 4 gole, s čimer je postalo končni zmagovalec v nogometu, in prejelo prehodni pokal. Tudi v atletiki, namiznem tenisu in odbojki so bile zanimive borbe. Predvsem je treba omeniti, aa imajo kovinarska društva nekaj prav dobrih atletov, ki bodo z nadaljnjim sistematičnim urjenjem nedvomno dosegli še boljše rezultate. Rzultati v posameznih športnih panogah so naslednji: ODBOJKA Litostroj : Rade Končar 2:1, Fužinar : Zelezar 2:0, Fužinar : Litostroj 2:1, Fužinar : Rade Končar 2:0, Franc Leskošek : Torpedo, 2:0, Litostroj : Torpedo 2:0, Rade Končar : Fr Leskošek 2:1, Litostroj ; Leskošek 2:0, Leskošek : Zelezar 2:0, Torpedo : Zelezar 2:0. (Nadaljevanje na 4. strani.) Ženska vrsta Enotnosti osvojila prvenstvo FLRJ v edboilti Končano je žensko državno prvenstvo v pdbojki Danes zadnjega dne so doseženi sledeči rezultati: Spartak : Polet 2:0, Beograd : Mladost 2:0, Naprijed : Sarajevo 2:1, Enot- nost : Bokel 2:0. Končni plasman: 1. Enotnost 12 točk, 2. Spartak 10 točk, 3. Beograd 8 točk, 4. Polet 6 točk, 5. Mladost 4 točke, 6. Naprijed 2 točki, 7. Sarajevo 0 točk, 8. Bokel 0. KOŠARKA ŽENSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Končane so kvalifikacijske tekme v odbojki za vstopn v I. zvezno ligo Plasman je sledeči: 1. Proleter (Zre-njanm) 8 točk, 2, železničar (L)) 6 točk, 3, Telcsiilac (Osijek) 4 točke, 4. Vardar (Skoplje) 0 točk. Ljubljana, 24. sept. - Na igrišču Železničarja se je odigralo v soboto m nedeljo II. -žensko republiško prvenstvo Slovenije. Sodelovali so: lanski prvak Enotnost, Železničar iz Postojne, Polet (Maribor) in Železničar (Ljubljana). Prvenstvo samo je bilo ponoven pregled ženskih vrst. pri katerih pa je bilo sicer opaziti razliko. Najdalj igrajo to vrsto športa vrsti iz Ljubljane, Enotnost 1 železničar, katerima pridno pomagajo z nasveti stari in preizkušeni igralci ll-uinili moštev. Zato govorimo pri slednjih dveh vrstah o enakovrednosti m izenačenih močeh. Polet iz Maribora je ze boli« zaigral. Vrsta je pokazala samo povprečno igro. Še mlajša ekipa kot Polet pa je Železničar iz Postojne. Igralke so izredno požrtvovalne, borbene m navdušene košarkarice. Poraz, ki sp ga do-živele na prvenstvu, jih nikakor ne. sme motiti pri nadaljnjem razvoju. Iz izku-šeni se učimo! Vrsta je videla pri drugih Lako se. lahko igra. Tehnično izpopolniti moštvo, vzbuditi smisel za osnovne kombinacije in več preciznosti in vrsta iz Postojno bo solidna ekipa. DOSEŽENI REZULTATI: sobota: Žclrzničra (Lj) : Železničar (Postojna) 20:0 (p. f.): Enotnost : Pole* 23:10 (17:4)-, Železničar (Lj) : Polet 43.12 (19:4); Enotnost : Železničar (Postojna) 82:1 (52:0); — nedelja: Polet : Železničar (Pl 13:0. Finalna tekma med Enotnostjo in železničarjem je odločevala vepubli5kega prvaka. Igralke Železničarja, ki so bile pretežni del tekme v premoči, so izgubile naslov prav zadnjo minuto. Enotnost je na koncu taktično zaigrala in po točnih metih Menart Bože ponovno osvojila naslov republiškega prvaka. Tekma se je končala s tesnim rezultatom 30:28 (8:12). Vrsti sta nastopili v naslednjih po. stavah: _ , , Enotnost: Škrjanc 5. Keržan 1, Orehe* G, Dolničar 2. Arko 2, Menart 14. Miler, Mrak, Steiner. Finžgar. Železničar: Vidmar 3, Butinar. Ran, », Berčič 17. Jndnič 4, Butinar. Janežič, Prešeren. Sodnika sodila z napakami. Slovenska košarkaška liga Tekmovanja v slovenski ligi postajajo od kola do kola zanimivejša. Sedem vrst se z borbenim razpoloženjem zagrizeno bo-ri za svoja mesta. Eno izmed presenečenj drugega kola je poraz Enotnosti v Mariboru proti Poletu. Drugače pa trenutno vodita oba štajerska predstavnika. ki sta v poslednjih tekmah pokazala dobro formo. LESTVICA PO DRUGEM KOLU IZGLEDA TAKOLE: 4 2 1 0 M. S. Polet (Rb) 2 0 57:33 Železničar (Mrh) 1 0 67: 6 Železničar (Mrh) 0 60:42 Enotnost (Li) 1 1 59:59 Železničar (Post.) 1 1 44:CO Železničar (G) 0 1 22:30 Nafta (Lendava) 0 2 6:87 HZ TELOVADNE ZVEZE Ali bomo dobro pripravljeni za mednarodne tekme v vaial» na orodiu 1.1950 v Baslu! Odbor za vaje na orodju pri Telovadni zvezi Slovenije je lahko a svojini delom v preteklem letu zadovoljen. Naj večja skrb je bila posvečena mladini in pravilni, sistematični in sodobni metodi vzgoje. Mesečni sestanki in skupne vadbe najboljših mladincev in mladink skozi vso leto eo prinesli lepe rezultate. Naši uspehi na republiškem in držav, nem prvenstvu, na turnirju mest v Sarajevu, na dveh medrepubliških tekmovanjih z Vojvodino in drugih manjših tekmah so prinesli naši mladinski moški in ženski reprezentanci odlične rezultate in prva mesta. Toda skrb ni bila posvečena samo najboljšim, ob njih se stalno množe vrste novih telovadcev in telovadk, ki so se navdušili za to lepo, a tudi naporno športno panogo. Uspeli smo, da ponesemo zanimanje za vaje na orodju tudi v naše podeželje, kjer iz telovadcev in telovadkinj, ki goje splošno telesno vzgojo, raste nov mlad kader. V juliju in avgustu sta se v cilju poglobitve dela in načrtnega dela v tej panogi po najsodobnejši metodi izvedla v Kranjski gori dva tečaja za mladino in članstvo v organizaciji odbora za vaje na orodju pri Telovadni zvezi Slovenije. Oba tečaja sta odlično uspela. Mnogi od tečajnikov so se izpopolnjevali še v me. seču avgustu na Bledu, kjer je organiziral odbor za vaje na orodju pri gimnastičnem Savezu Jugoslavije tečaj pod vodstvom švicarskega trenerja Hansa He-digerja in holandske strokovnjakinje za ritmiko V. der Mostove. Še eno leto nas loči od bodoče preizkušnje na mednarodni tekmi v vajah na orodju, ki bo v mesecu juliju 1950 v Bazlu. Krog članic Mednarodne telovadne organizacije (FIG-e) se stalno veča, saj sta bili letos na novo sprejeti Telovadni zvezi SSSB in Bolgarije in številčna udeležba narodov na mednarodnih tekmah je vedno večja. Vzporedno se pa dviga tudi kvaliteta tekmovalcev in tek- movalk, kar smo imeli priliko ugotoviti že na zadnji olimpadi, pa tudi nastopih nekaterih držav na lingijadi Stockholmu. Odbor za vaje na orodju pri Gimnastičnem savezu Jugoslavije je ob priložnosti tečaja na Bledu izdelal podroben program priprav tekmovalcev in tekmovalk za tekme v Bazlu. Tudi odbor za vaje na orodju pri Telovadni zvezi Slovenije je že izdelal svoj podroben program in navodila za priprave. V nedeljo 25. septembra je bila v Ce. lju prva pregledna tekma vseh članov in Članic ter mladincev in mladink, ki se čutijo sposobne, da se resno posvetijo načrtni vadbi. Tekma je obsegala panoge atletike in nekatere prvine iz obveznih vaj za Bazel. Zadnjo nedeljo v oktobru bo druga pregledna tekma iz določenih Švicar Stalder je eden najboljših orodnih telovadcev na svetu prvin in vaj za Bazel in v decembru letos tretja pregledna tekma iz ostalih prvin. Ali nam je sama izpolnitev tega programa že garancija za uspeh t Prav gotovo ne! Uspeh je odvisen predvsem od resnega dela in vloženega np nora n tlovadcev in telovadkinj samih, od pravilnega vzgojnega in metodičnega dela naših vodnikov -in od razumevanja in V Črnučah so izvedli telovadno akademijo Dčtoro leto že obstoja naše društvo in ravno toliko časa je bila želja nas vseh članov društva, ne samo, da potom telovadbe krepimo svoje telo in zdravje, temveč, da z telovadbo in športom pokažemo ostalim, ki se ne zanimajo za flzkulturo, kakšna zdrava In koristna panoga je to. — To bi lahko pokazali v lepo organiziranem fizkultur-nem dnevu ali telovadni akademiji. Končno smo se odločili: 11. septembra t. 1. priredimo fizkulturni nastop v domači vasi — Črnuče, to je vas, ki se v gradnji socializma v naši dr. žavi naglo razvija. Naše članstvo Je v pretežni večini delavska mladina, že večkrat smo na nastopih pokazali, da nismo med zadnjim,! in, da bi z boljšo disciplino In strokovnem vodstvu dosegli kar zavidljive uspehe. Tako so naše mladinke presenetile na okrajnem nastopu letos avgusta v Litiji, ko so dosegle v troboju prvo mesto Naš nastop je dosegel svoj namen, dosegel je to kar smo hoteli, namreč vzbudili smo zanimanje med ljudstvom do našega dela v telovadnici. Potek akademije, je bil sledeč: Predsednik telovadnega društva je v pozdravnem govoru orisal naše življenje In delo ter poudaril pomen fizkulture v socialistični državi. Nato so nastopili člani m članice v raznolikih prostih vajah, pri katerih so zlasti člani želi uspeh. V preskokih čez kozo Pa so poleg članov tudi pionirji pokazali nekaj znanja in izvežbanosti Mladinke so nastopile na gredi ter so vajo zaključile s skupno sliko. Točka je bila zelo dinamična. Za zaključek so nastopili člani na bradlji. M. I. Novosti iz tekmovanja za Mastmi znak V OKRAJU KAMNIK JE PRIJAVLJENIH ZA PIONIRSKI ZNAK 2859 PIONIRJEV IN PIONIRK Tekmovanje za fizkulturni znak v kamniškem okraju je precej dobro organizirano. Pri okrajnem telovadnem odboru je formirana komisija, katero vodi namestnik načelnika OTO Kam-pomoči, ki jih bodo naša telovadna društ- nik tov. ing. Kumer Karl. va dala tistim, ki kažejo za to panogo ® . . .. .. 0Qe;q športa sposobnosti in moralne vrline. ' Doslej je v okraju prijavljenih ^odJ Obiskali smo SŠD Razlag v Brežicah Prišla je okupacija, skoraj vse brežičane so izselili v razne la-gerje na Poljskem, Sleziji, v Nemčijo, a v Brežice so prišli Nemci in nemčurji iz različnih krajev Slovenije. Slovenska beseda v slovenskem kraju je izumrla... Leto 1945. Osvoboditev. V paničnem begu so Nemci zapustili Brežice in naropano imovino. Bežali so na Koroško, v Avstrijo in 'Nemčijo a Brežičani so se začeli vračati na svoje domove. Brežice so oživele. Kulturno življenje je vzelo velik razmah. Slišali so se prvi glasovi o novi lizkulturni organizaciji. Pionirji fizkulturnega gibanja v Brežicah, kot Kerin Božo, Boli Jože, Korent zo zbirali mladince in mladinke, člane in članice, prve fizkulturnike v fizkulturno društvo Razlag. Delo ni bilo lahko. Primanjkovalo — Imamo nekaj odličnih nogometašev.« Brežiško športno društvo SSD Razlag bo dobilo svoj znak. S tem znakom na prsih bodo brežiški športniki za- športnem polju zasedli prvo mesto med 48 brigadami na IV. sekciji. Med mladinci fizkulturniki na nvto-tputu so se posebno odlikovali Lebar Mišo, Krofi Ivan, Čurin Vlado, Galič Franc Graul Ivo, Filipčič Franc, Janežič Mitja, Kristan Ivan, Kugovnič Oto in Kene Blaženka. »Pri nas posebno fantje najraje igrajo hockey«, pravi tovariš Korent. »V tej športni disciplini so že kar dobri. Včasih se jim pridružijo celo dekleta. Starejši imajo najraje šahov- je rekvizitov, igrišče ni bilo primer- NOV STADION ske table, vendar pa so tudi naši piano, boriti so se morali z mnogimi Ce prideš v Brežice, vidiš takoj na valci odlični. Treba bi bilo sicer izgra- težavami. Leta 1948. je iz Fizkulturne- levi strani nogometno igrišče, obdano diti bazen, vendar nam odlično služi ga društva »Razlag« postalo Telovadno s kupi zemlje in opeko. Staro igrišče tudi mirni tok Krke, ki je skozi celo društvo, nekaj kasneje pa so ustano- ne odgovarja' več novemu športnemu Poletje zelo topla. Po okoliških gričih vili še športno društvo. Pred kratkim razmahu, zato so brežiški športniki se člani našega društva uče smučanja, so se preimenovali v Sindikalno šport- sklenili, da bodo zgradili svoj stadion Pred vojno se skoro nihče ni smučal no društvo. Danes ima SSD Razlag predvsem s prostovoljnim delom. Dela tod okoli. Nogometna sekcija se je ne-9 .sekcij; goji nogomet, atletiko, na- na stadionu napredujejo, čeprav imajo koliko poslabšala, vendar pa smo na mizni tenis, plavanje, smučanje, težave z materialom in strokovnimi najboljši poti, da jo zopet utrdimo. hocKey, tenis, odbojko, košarko, kegla- močmi. nje in suh. BREŽIŠKI FIZKULTURNIKI NA ZACELI SO Z DELOM AVTOPUTU Tovariš Korent: »Delo ni bilo lah- .... ....... . ...... ko vendar smo ovire premagovali Brežiška brigada je bila na Avto- stopali svoje društvo na vseh športnih vzgajali članstvo in tekmovalce. Danes Putu ,nad vse aktivna tudi v ,fizkul' Poliih sloVenije. Ker hočejo do- imamo v Snortnem društvu 217 čla- turL Svoto izkušnje, so prenašali mla- seči uspehe, Jih bodo tudi dosegli, nov Od tega je 70 aktivnih tekmoval- dinci in mladinke iz Brežic na člane Prepričani smo, da bodo igrali kmalu cev ' V naTem društvu je vKena d™S* brigad a v tekmovanju so na važno vlogo v slovenskem športu, pretežna večina delavske mladine in sindikalistov. Trudimo se, da na vsako večje tekmovanje pošljemo tudi člane našega Športnega društva. Imeli smo tudi že uspehe. Tako je na primer na Sindikalnem plavalnem prvens/žu v Ljubljani nastopilo 39 naših tekmovalcev. Udeležili smo se Športnega dneva v Krškem in zmagali v košarki odbojki in atletiki. V nogometu smo dosegli drugo mesto. Dejal sem že, da je med nami pretežna večina sindikalistov. Zato smo preimenovali naše Športno društvo v Sindikalno športno društvo in od takrat zavzema fizkultura in šport v Brežicah vse večji razmah. Sindikati teKinujejo med sabo kdo bo pridobil več aktivnih članov, kdo se bo polnoštevilno udeleževal raznih tekmovanj, tekmujejo pa tudi v šahu. nogometu, odbojki, atletiki itd....« mmv. /Z LJUBlJm V STOCKHOLM ## pionirjev in pionirk za tekmovanje za pionirski znak. Za mladinski znak tekmuje 326 mladincev ter 263 mladink, ki so že opravili 3190 norm. Za bronasti znak tekmuje 129, za srebrni 211, za zlati znak pa 45 fizkulturnikov in fiz-kulturnic. Delo komisije za fizkulturni znak je dobro. Statistična poročila in administrativno poslovanje je urejeno. Uspehi pa bi bili še znatno večji, če bi krajevne oblasti in množične organizacije posvečale fizkuituri na splošno več pažnje in ji nudile izdatnejšo vsestransko pomoč. Tudi finančna pomoč se dostikrat ni pravilno podeljevala in so je bila deležna taka društva, ki po svoji delavnosti zaostajajo za drugimi. Kljub tem nedostakom pa je delo Okrajnega telovadnega odbora v pogledu tekmovanja za fizkulturni znak razmeroma prav uspešno. V LENDAVI SLONI VSE DELO NA ENEM ČLOVEKU V okraju Dolnja Lendava je stanje neprimerno slabše kakor v Kamniku. Vse delo za fizkulturni znak vodi osebno sekretar OTO — Dolnja Lendava, ker odbora za fizkulturni znak sploh ni. Prav tako ne obstoja komisija, ki bi izVajala kontrolo. Za pionirski znak je prijavljenih samo 54 pionirjev, vendar se bo v kratkem priglasilo še 25/ novih tekmovalcev. V splošnem je vse fizkulturno življenje v omenjenem okraju zelo šibko, kar se jasno odraža tudi na tekmovanju za fizkulturni znak. Vse delo je koncentrirano v 2 športnih društvih, telovadnih društev in vodov ter aktivov sploh in Krajevne množične organizacije polagajo vse premalo pažnje na masovni razvoj fizkulture na naši severni meji. ATLETI SD »ENOTNOST« KOLEKTIVNO POLAGAJO NORME ZA FIZKLTUHNI ZNAK Te dni taborijo v Kranjski gori atleti in atletinje SD »Enotnost«, ki se pripravljajo na zimsko delo. Vsi tekmovalci od prvega do zadnjega so se prijavili za fizkulturni znak ter dnevno polagajo norme v raznih panogah. Vsekakor je to prvi primer uspelega poživljenega dela v fizkulturni organizaciji v pogledu tekmovanja za fizkulturni znak ter je samo želeti, da bi si tudi ostale športne organizacije in društva vzela atlete Enotnosti v tem oziru za zgled. Z nestrpnostjo sem pričakovala dan, ko se je naša jugoslovanska delegacija 13 članov fizkulturne zveze Jugoslavije odpravila na pot v daljno švedsko, kjer je bila Lingijada v čast osnovatelja švedskega telovadnega sistema — Pehra Herrlka Linga Dobro sem pogledala vse knjige in zapiske, ki pišejo o švedskem telovadnem sistemu, pa tudi ostale podatke o kulturnem, gospodarskem in političnem položaju švedske, da bi mogla od tega potovanja odnesti kar največje koristi. Mnogi se še spominjajo, da so bile pred 10 leti (1. 1939) v Stockholmu velike svečanosti ob priliki 100 letnice smrti P H Linga. katerega telovadni sistem ni uveden samo na švedskem, temveč skoro v vseh severnih državah Evrope in tudi v nekaterih drugih državah sveta. Ker Ling ni sprejel v svoj način dela tudi druge panoge fizkulture in osnove športa, kot je to primer v naši splošni telesni vzgoji, je njegova vadbena ura dosti enolična in za naše pojme dolgočasna. Z zanimanjem smo pričakovali, kaj bomo videli na Lingijadi in v koliko se je sedanja šveusKa telovadba oprostila svoje togosti in krenila na so-dobnejša pota V kratko lahko rečemo, da smo videli eno in drugo, to je, skupine telovadcev (dk), ki so krenile le malo naprej od prvotnega načina dela, pa tudi mnoge druge skupine, ki so zahvaljujoč svojim naprednejšim in iniciativnejšim vodnikom pokazale že mnogo naprednejšo in sodobnejšo metodo dela, čeprav Jlnt je osnovna črta Lingovega sistema ostala ista. Program letošnje Lingijade. ki je bila v Stockholmu. Je obsegal razne telovadne nastope v zaprtem prostoru ln masovne nastope rta stadionu, kjer kjer so sodelovale s svojimi skupinami skoro vse države, ki imajo uveden švedski telovadni sistem. Po uradnih podatkih je nastopilo na telovadnih nastopih skupno 15.000 telovadcev in telovadk Po številu nastopov ln telovadcev je bila seveda najbolj zastopana švedska. Zanimivo je, da je bila najmasovnejša točka nastop švedskih žen mater, 5000 po številu, pod vodstvom madarn Elly Lofstrand. V večjem številu so na masovnih nastopili sodelovčtli še člani telovadnih zvez iz Norveške, Danske, Finske. Belgije, Velike Britanije ln Švice Poleg že naštetih držav so na nastopili v zaprtih prostorih sodelovali še Francija, Holandska, Avstrija, Portugalska, Irska, Indija, otoki Feroč. Island, ICo-lumbia, Brazilija. Skupno torej 17 držav. Dne 2/. julija zvečer je bila otvoritev Lingijade z mimohodom vseh sodelujočih držav na stadionu, nakar so od 28. do 31. julija sledile razne prireditve. Zaradi velikega števila prijavljenih skupin so se dvakrat dnevno vršile na šestih mestih Istočasno v zaprtih prostrih prireditve na odru, vsak večer, včasih tudi popoldne pa masovne prireditve na Stadionu. S 1. avgustom se Je pričel Kongres Lingijade v palači koncert lcuset, in se je zaključil 6. avgusta Na kongresu so različni strokovnjaki iz evropskih in iz vene v ropa ki h držav podajali referate o raznih telesnovzgojnih problemih tako iz področja švedskega sistema metode vadbe, vzgoje, zdravstva in raznih oblik telesnovzgojnega udej-stovanja. Po nekaterih referatih je predavatelj svoj način dela demonstri-ral tudi z lastnimi skupinami telovadcev in telovadk. Po referatih so bili razgovori in izmenjave misli po raznih diskutantih Gradivo kongresa je zbrano v dveh obsežnih knjigah, kjer so vsi referati tiskani v 4 jezikih (švedsko, angleško, francosko In nemško), kar je omogočilo delegatom, da so uspešnejše zasledovali predavanja oziroma je to gradivo ostalo vsakemu posamezniku kot dragoceni material za kasnejši študij. Od 8. do 18. avgusta sta se vršila dva tečaja za švedsko telovadbo, namenjeno inozemcem, da se tako spoznajo s sistemom metodo in gradivom Lingovega sistema V času Lingijade .ie bil od 1. do 3. avgusta tudi kongres Mednarodne telovadne organizacije (FIG-e), Program kongresa je obsegal plenarne seje generalne skupšične, kateri so prisostvoval! delegati držav članic FIG e in zasedanje moške in ženske tehnične komisije Kot nova člana organizacije sta bila sprejeta Telovadna zveza držav SSSR in Bolgarija, prer diskutiran in odobren je bil pa tudi novi statut FIG-e. Na moškem in ženskem tehničnem odboru se je razpravljalo predvsem o tehničnem pravilniku poslovanja obeh odborov in program mednarodnih tekem, ki jih organizira FIG-a, konkretno pa predvsem o med. narodni tekmi 1. 1950. v Bazlu ter so bile dokončno pregledane In odobrene vaje oziroma program teh tekem že na samih prireditvah ob času Lingijade smo lahko ugotovili, da je kvaliteta orodne telovadbe (kot športa) v raznih državah zelo porasla in so telovadci in telovadke iz držav švedske, Finske, Norveške. Avstrije in Švice (ki je prikazala tudi masovni nastop na stadionu) dokazali, da sl ta panoga fizkulture po najsodobnejši metodi in tehniki pridobiva vedno več vnetih privržencev. Celokupna organizacija. Lingijade in vseh prireditev je bila zelo dobra. Vse je teklo po vnaprej natančno določe, nem m dobro pripravljenem programu. Iv sodelovanju je bilo potegnjenih veliko število Izkušenih ljudi, ki so bili vsi ln vsak vedno na svojem mestu. Lingijada je bila velik dogodek tud; za samo švedsko. Nešteto udeležencev iz vseh delo-v sveta je tudi prestolici Švedske Stockholmu — dalo posebno lice. že nekaj desetletij se je razvoj telovadbe tako na šolah kot tudi v telovadnih in športnih org-anizacijah odvijal svojim rednim in normalnim tokom. Problem fizkulturnih naprav in gradenj, problem strokovnega, kadra, pogoij dela In še mnogokaj, kar moramo mi reševati vzporedno z našo ostalo dejavnostjo, ne predstavlja v švedskih nekih izrednih naporov, saj dežela ni bila posebno prizadeta po nobeni vojni. (Se nadaljuje) KAJ JE Z NAŠO TEŽKO ATLETIKO? Vzporedno z omasovljenjem vseh panog fizkulture po osvoboditvi, ima tudi težka atletika dokaj širši krog ljubiteljev, posebno med nago mladino. Vendar smo mnenja, da bi bilo treba težko atletiko še bolj popularizirati ter tako tudi s te plati pripravljati kader naši z vsakim dnem večji industriji. Ali ni značilno, da so v nekaterih inozemskih državah, posebno v SZ, ZDA ter Egiptu posamezne panoge težke atletike tako razvite, da govorimo o njih kot o narodnem športu? Kje naj iščemo vzroke, da se težka atletika na splošno, posebej pa še boks in rokoborba, ne razširja še bolj med naša športna društva? Glavna krivda je prav gotovo pri raznih društvenih odborih, ki večjega zanimanja za težko atletiko ne znajo s pridom izkoristiti za omasovljenje te športne panoge niti ne razvijajo propagande, ki bi jo težka atletika zaslužila. Seveda nogometne tekme sa pokal maršala Tita moštvi. V to tekmovanje so bila vključen še moštva, ki preizkušajo svoje moč! v kvalifikacijskih tekmah za vstop v slovensko ligo, društva iz bivše prve in druge slovenske lige in garnizijska moštva. Za medskupinsko tekmovanje so se plasirali Odred II., Litostroj, Slov. Javornik, Železničar II. (Gorica), Ljubno, Kovinar, Store, Fužinar, Guštanj, Nafta II. ter moštva iz kvalifikacijske ga tekmovanja Ločan, Drava, Miličnik, Volga, Bratstvo, F. Prešeren, Železničar (Postojna), Gregorčič, Tekstilec in Proletarec. V medskupinsktm tekmovanju so bila doslej odigrana tri kola, zaključne tekme pa bodo šele v začetku prihodnjega meseca, ker je bilo več tekem zaradi proslave 100-letnice železnic preloženih. O nogometnem tekmovanju za pokal maršala Tita doslej še nismo mnogo poročali. Način tega tradicionalnega tekmovanja, ki se je začelo 31. julija, je z ozirom na novo upravno razdelitev LR Slovenije letos nekoliko spremenjen. Vsa slovenska društva tekmujejo po poverjeništvih in sicer v Ljubljanskem, Gorenjskem, Primorskem, Celjskem, Mariborskem in Prekmurskem poverjeništvu. Zaključne tekme so bile 21. t. m. V nadaljno medskupinsko tekmovanje so se plasirali zmagovalci poverjeništev razen iz ljubljanskega in celjskega, kjer sta se kvalificirala po dve prvoplasirani Stran 2 t FIZRCLTUR.NI-TEDNlk Tabor tržiških alpinistov v Martuljkovi skupini V dneh 27. In 28. avgusta je alpinistični odsek Tržiča priredil taborenje v gorskem svetu Martuljka. Tabore-nja se je udeležilo dvaindvajset članov in pripravnikov odseka. 28. avgusta so izvedli plezalne ture v različnih smereh. Mladi alpinisti so preizkušali svoje znanje v severni steni Ferdamanih Polic, v Dibonovi in Debelakovi smeri Špika. Slabši pa so izvedli vzpon na Martuljske Ponče. S pravilnim vodstvom in organizacijo se bodo mladi alpinisti temeljito pripravili na osemdnevno taborenje, so tudi nektere objektivne okolnosti, ki onemogočajo večji in hitrejši razmah težke atletike. To je predvsem pomanjkanje potrebnih rekvizitov in pa pomanjkanje dobrih trenerjev, ki bi vodili pri posameznih društvih tež-koatletske sekcije. Vendar imamo primere, da se posamezna društva, ki jim je pri srcu resno in uspešno delo, premagala tudi te, na videz nepremostljive težave. Tako je FD Krim iz Ljubljane poslal na enomesečni tečaj v Subotico enega svojih najbolj talentiranih težkoatletov Jenka, ki bo sedaj v kratkem pričel voditi v tem društvu sekcijo za rokoborbo Po končanih republiških prvenstvih v dviganju uteži, se bo v decembru vršilo državno prvenstvo v Beogradu. Kakšne izglede ima na tem prvenstvu naša reprezentanca? Oglejmo si re. zultate, ki so ,1ih dosegli naši težko-atleti v tej disciplini lansko leto in na letošnjem republiškem prvenstvu. Bantam kategorija 1. 1948. 175 kg, I 1949 175 kg; perolahka 1 1948. 212.5 kg ,1. 1949 212.5 kg; t lahka 1 1948 217 kg, 1. 1949. 220 kg; srednja 1948 220 kg. 1. 1949 237 kg; pol težka 1949. 230 kg, 1949 235 kg; težka 1948 242.5 kg, l. 1949. 245 kg. Iz teh primerjalnih rezultatov je razvidno, da so v posameznih katego-rijah naši dvigalci lepo napredovali. V zveznem merilu pa so dosegli, če upoštevamo dosežene rezultate letošnjih republiških prvenstev, v vseh kategorijah, razen v srednji, najboljše rezultate Zato upravičeno pričakujemo, da bodo naši težkoatleti. ki jih dobro poznamo iz vseh dosedanjih prireditev Jenko. Markovič .Jaševec, Kolar, Strnad in drugi napeli vse sile, da odnesejo z državnega prvenstva v Beogradu čim več zmag. Mi jim z nase strani želimo čim več kvalitetnih zmag! © slovenddli kolesarjih na etapni vožnji „Fo Hrvatski in Sloveniji44 Kar se tiče slovenskih udeležencev etapne dirke »Po Hrvatski in Sloveniji« je treba, poleg GrajzCrja, v prvi vrsti pohvalno omeniti vztrajno zadržanje najmlajšega slovenskega dirkača Vinka Perneta, ki je iznenadil vse udeleženec, Pernetovo ime najdemo zabeleženo tako v domačih kakor tudi inozemskih časopisih, ki se prav laskavo izražajo o njegovih podvigih, posebno v zadnji etapi Maribor—Zagreb. Mladi Ljubljančan, se je že v tem svojem prvem večjem na-nastopu prav uspešno boril ramo ob rami s priznanimi domačini in nizozemskimi dirkači. Odnesel je s tega nastopa marsikatero dobro izkušnjo, ki mu bo prišla prav v njegovem nadaljnjem udejstvovanju. Bolj redkobeseden, miren in nerazburljiv — zato pa zvest reku: manj besed, več dela! Pomoči od Strani spremljajočih mehanikov v primeru raznih okvar na kolesu za časa vse etapne vožnje Vinko skoraj ni iskal; vse je sam opravljal, v čemer je tudi njegova lepa lastnost, želimo mlademu, mnogo obetajočemu slovenskemu kolesarju polno uspehov na njegovi nadaljnji športni poti! IVAN VALANT Skoraj ne mine večje kolesarske pri. reditve, da ne bi bilo na njej videti našega najstarejšega, še vedno agilnega dirkača, Gorenjca Ivana Valanta. Vsi njegovi sovrstniki so že zdavnaj odložili dirkalnega jeklenega konja, )e on se ne more ločiti od njega, kakor Kozak ne od svojega konja! Valant je vzor pravega kolesarskega športnika, tako v discipliniranosti, požrtvovalnosti, obnašanju, tovarištvu in je lahko vsem športnikom z« zgled. Ivann Valantu želimo v bodoče Sličnih uspehov pri njegovem nadaljnem udejstvovanju in da hi nam s svojimi bogatimi izkušnjami še dolgo stal ob strani! Tudi vsem ostalim sCovcuskim kolesarjem, ki so na tej veliki mednarodni vožnji po Hrvatski in Sloveniji dali vse svoje moči na razpolago in se žrtvovali za čim večji uspeh slovenskega kolesarstva, bodi izrečeno navečje priznanje! M—r. P ved ieSeres© Francija: Jugoslavija za svetovno prvenstvo v nogometu Velike priprave francoskih športnih strokovnjakov in nogometašev Športnemu občinstvu je znano, da loten potek igre. »Parisien Libere« katero bo v novoosvobojenih krajih Trente. Alpinistični odsek ni v Tržiču samo najmočnejša delovna grupa mladine, temveč je ena najboljših organizacij, ki redno vrši svoje tedenske sestanke, na katerih se predava strokovna kakor tudi politična snov. Nadalje se redno menja edinstveni Sten čas, ki je od leta 1946 zgled vsem ostalim organizacijam. Vsi člani in pripravniki vztrajno pomagajo pri gradnji nove koče Pod Storžičem. Alpinistični odsek Tržiča šteje okoli štirideset članov in pripravnikov, ki po svojem delu in alpinističnem udejstvovanju častno zastopajo mlado generacijo v Tržiču. Na svojih sestankih so si člani in pripravniki zadali nalogo, da čim bolj utrdijo organizacijo in usposobijo čim več članov, ki bodo vsak čas pripravljeni in sposobni braniti domovino na sleherni točki meja. Cim močnejši bodo naši alpinistični odseki, tem bolj močna bo naša domovina. Poraz namiznotečiašBiIh igralcev »Crv. zvezde« v Kranju V sredo zvečer je bilo v Kranju medrepubliško tekmovanje v namiznem tenisu med domačim Udarnikom in Crveno Zvez do iz Beograda. V dvorani se je zbralo lepo število gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali potek dvoboja. — Pred začetkom dvoboja je goste v imenu SD Udarnika pozdravil načelnik namizno teniške sekcije tov. Rebolj. Nato se je po pozdravu obeh moštev začel dvoboj. V moštvu Crvene Zvezde je igral večkratni prvak Srbije in Beograda ter eden najboljših igralcev v državi Vojin Djordjevi?. Razen tega sta igrala v moštvu Cr-vrne Zvezde še Krstič in mladinec Ditni-trijevič. Domače «o zastopali mladinci Petrovič, Ahačič in Gramatčikov. Mlada ekipa domačinov je dosegla enega svoji; n»jvečjih uspehov in premagala goste, iti spadajo med najmočnejše ekipe v državi z rezultatom 5:3. Rezultati posameznih iger so naslednji: Gramatčibov t Krstič 2:1). Pexrovič Dimitrijcvič 2:9, Ahačič : Djordjevi« 1:2, ePtrovič ; Krstič 2:0, Gramatčikov ; IMordjevič 1:2, Ahačič : Dimitrijcvič 2:0. Petrovič : Djordjevi? 1:2, Ahačič : Krstič 2:0. Najzanimivejše in najlepše so bile igre med domačimi in Djordjevičcm. Vsi trije so mu nudili močan odpor. Tako je na nrinier Gramatčikov dobil prvi set in v drugem vodil ?M!I, vendar je rutinirani nasprotnik dobili set in pozneje tudi igro. Med gosti st« Krstič in predvsem Dimitrijcvič precej zaostajala za Djoruje-vičein. Organizacija dvoboja je bila zelo dobra. Je Jugoslovanska nogometna reprezentanca v izločilni tekmi za svetovno prvenstvo v nogometu v prvem kolu premagala reprezentanco Izrea-la, prvič v Beogradu z rezultatom 6:0 in prejšnjo nedeljo v Tell Avivu v povratni tekmi z rezultatom 5:3. Dvojna zmaga nad Izraelom je Jugoslaviji omogočila vstop v drugo kolo, kjer Ji Je žreb določil močnejšega nasprotnika — Francijo, s katero se bodo Jugoslovanski nogometaši v prvi tekmi pomerili 9. oktobra v Beogradu. Sodobna in tehnično dovršena igra naših nogometašev, s katero žanjejo Jugoslovani velike uspehe z raznimi renomiramimi evropskimi klubi, je malone znana po vsem svetu. Zavedajoč se tega dejstva in pomena tekme z Jugoslavijo, se vsi francoski športni strokovnjaki, kakor tudi dnevno in športno časopisje, že delj časa resno bavi z vprašanjem, kako sestaviti izbrano eriajstorico. Dnevni tisk prinaša prognoze svojih sodelavcev o izidu te tekme ter predloge za sestavo francoske državne reprezentance. Tisk meni, da ima Jugoslavija v Beogradu več izgledov na zmago, vendar pa so mnenja, da bo povratna tekma v Parizu, ki bo 30. oktobra odločilnega pomena. Mnogi francoski časopisi pošiljajo posebne poročevalce za tekmo v Beogradu. Pariški radio bo prinašal ce- bo poslal s posebnim letalom dva sodelavca v Beograd, ki se bosta vrnila še isti večer po končani tekmi z letalom v Pariz s poročili in fotografijami s tekme. Postava francoske državne reprezentance še ni določena. Qd 35 nogometašev, ki pridejo v poštev za sestavo moštva, jih je samo četvorica igrala na zadnji mednarodni tekmi in sicer Gueren in Grimelom (levo krilo) iz Rennesa, Bayau iz Metza (desno krilo) ter Barat iz Lillea (srednji napadalec). Te dni bodo imeli francoski nogometaši več medsebojnih tekem, ki jim občinstvo ne bo smelo prisostvovati. Za trening tekmo so povabili dvd najboljši moštvi iz Avstrije in Italije. Dnevni tisk prav tako komentira sestavo naše reprezentance ter prinaša imena igralcev, ki so nastopili v Izraelu in ocenjuje vrednost vsakega posameznika. Športni strokovnjaki se najbolj laskavo izražajo o Bobeicu, Mitiču, Caj-kovskem m Simonovskem. Tudi jugoslovanski nogometaši se za to pomembno srečanje skrbno pripravljajo. Z ozirom na dejstvo, da je to srečanje odločilnega pomena, je pričakovati, da bo na tej tekmi rekorden obisk gledalcev. Mednarodna nogometna zveza je določila za to tekmo nizozemskega sodnika Van den Mihra. lobek in Mitič sta po mnenju franco si in strokovnjakov poleg Čajkovskega, -&ša najboljša igralca PJLDOMOVINI SARAJEVO: Na prvem republiškem prvenstvu Bosne in Hercegovine v dviganju uteži so bili doseženi zelo dobri rezultati, med njimi tudi republiški n državni rekordi. Na tekmovanju je kot gost sodeloval Jenko Gabrijel, član Krima lz Ljubljane in državni prvak v bantam-kategoriji. Najboljši rezultat je dosegel Andrije Maleč, član železničarja Iz Sarajeva, ki je v bantam-kategoriji, v olimpijskem trijatlonn/i imel rezultat 209.200 kg, kar je za 34.200 kg boljše od prejšnjega rekorda Jenka. Ta rezultat je za več kot 3 kg boljši od najboljšega rezultata držav ljudskih demokracij in je med najboljšimi v Evropi. V peresno lahki kategoriji je Gabrijel Jenko v olimpijskem trijatlomu dosegel rezultat 224.200 kg, kar je za 12,200 kg boljše od prejšnjega rekorda državnega prvaka Markoviča. Tekmovanju je prisostvovalo več kot 500 gledalcev. BEOGRAD: V Beogradu so se pričela velika tekmovanja v odbojki, ki bodo zaključena 25. septembra. Ženske ekipe bodo tekmovale za prvenstvo FLRJ, a moške — prvaki ljudskih republik — za vstop v zvezno ligo. V tekmovanju fenskih ekip sodelujejo: Spartak (Subotica) Beograd (Beo- grad), Mladost (Zagreb), Polet (Maribor), Enotnost (Ljubljana), Sarajevo (Sarajevo) ter predstavnice Makedonije in Črne gore. V tekmovanju moških ekip za vstop v zvezno ligo se borijo Proleter (Zrenjanin), Tekstilac (Osijek), Železničar (Ljubljana), Hemičar (Lukavac) ter predstavniki Makedonije in Črne gore. NOVI SAD: Največje presenečenje tretjega kola zvezne lige v rokoborbi je bil dvoboj med Pobedo iz Sente in Prol^terom iz Zrenjanina .Prvak Srbiie Proleter je doživel hud poraz od Pobecfe — 4:12. Tekmo- valci Proleter ja niso prišli na ring dovolj pripravljeni. Ker zvezna sodnika nista prišla na tekmovanje, sta tekmo sodila dva tekmovalca. ZAGREB: Prvo kolo Hrvatske rokometne lige je dalo naslednje rezultate: Zagreb : Dinamo (Čakovac) 20:2; Varaždin : Lokomotiva (Zagreb) : Sloboda 9:2; Petrinje: Mili-cionar (Zagreb) : ledinstvo 16:1; Split: Split : Mladost (Virovitica) 5:4, Osijek: Tekstilac : Lokomotiva (Reka) 13:2. REKA: Ermijo Jurečič, naš rekorder v hoji na vseh progah, je te dni dosegel v Trstu nov rekord na IH km v va* *u 7.0. To je novi jugoslovanski rekord, obenem tudi najboljši rezultat v Evropi ▼ tem letu. SARAJEVO: Končano je prvenstvo telovadnih društev Sarajeva v odbojki za moške in ženske ekipe. Telovadno društvo Sarajevo 2 je zmagovalec v obeh kategorijah. BEOGRAD: > prijateljskih nogometnih tekmah sta bili te dni dve veliki presenečenji. Beograjski Metalac je premagal Crveno zvezdo z 2:1, a Sloga iz Novega sada člana prve zvezne lige Budučnost iz Titograda z 9:0. SARAJEVO: V finalnih tekmah za nogometni pokal FLRJ, ki se bodo pričele 16. oktobra, bo sodelovalo iz Ljudske republike Bosne in Hercegovine 5 moštev. Tekom tekmovanja je bilo nekaj presenečeij, rned njimi velik uspeh Slobode iz Bosnnskega Novega, ki &e nahaja v skupini petih naj-boljšiu republiških moštev. V Bosni m Hercegovini je v tekmovanju za cup sodelovalo 114 nogometinh moštev, ki so dose-daj odigrali 111 tekem ZAGREB: 138. vukovarska srednješolska brigada je te dni zapustila gradbišče avto-puid Bratstva i jedinstva. Brigada je proglašena za dvakrat udarno, a večkrt je bila pohvaljena. Nnjveč.ii uspeh je brigada dosegla v fizkulturi in je dosegla rekord, ki gu uvsiej m imela uiii ena uiigatia. v času bivanja brigade na avtocesti so vsi brigadirji tekmovali za fizkulturni znak, položili so vse norme ter vsi pridobili značke pred odhodon, v Vukovar. Ta uspeh je bil dosežen, ker so brigadirji imeli stalne in sistematične treninge in pravilno organizacijo polaganja norm. Večje število brigadirjev se prej sploh ni bavilo s fizkulturo. BEOGRAD: Tekmovanje NM v raznih športnih panogah s© je te dni končalo. Zajelo je vse enote NM. Največ uspehov so imeli člani N. milice iz LR Srbije, ki s-o zasedli prva mesta v petih športnih panogah Posamezni tekmovalci so imeli izredne uspehe. T&ko je Janez Pavšič — NM Slovenija — zasedel prvo mesto v orossu na 8 km ter tekel na 5.000 in 1.500 m v odličnem času. Boksarji Milivoje Bul-.it iu Lj-ubivoje Mičovič so v svojih panogah osvojili _ prvenstvo dr-znve. a druga dva člana milice Kožuh in Krstič p<« prvenstvo države v rokoborbi. ZAGREB: V Zagrebu je bilo finalno tekmovanje za ekipno teniško prvenstvo LR Ilrvatske. V finalni tekmi je Naprijed pre-ir gnl Jedinstvo z 9:0. V tekmah posameznikov jo Petrovič premagal Sedoka. Šarič Čerina. Briksi Valušnika, Strok Horvata. V parih sta Briksi in Petrovič premagala Va-lusnika in Čerina. Zn finalno tekmovanje ženskih ekip so se plasirali Jedinstvo (Zagreb) in Proleter (Osijek). BEOGRAD. Na progi Beograd—Ralja in nazaj je bila kolesarska dirka za prvenstvo N M FLRJ V ekipnem plasmanu je zmagala Srbija, kjer so nastopili znani kolesarji brat-e lešič. Bosek in Todorovič. Druga je o V i n a Slovenije, tretja Makedoije. četrta Bosne in Hercegovine. Vtisi z atletskega dvoboja 3 __________________Jugoslavija s Švica Deset novih rekordov Moški 1. 800 M — CERAJ: 1:53,9, 2. 5000 M — SEGEDIN: 14:42,0, 3. 10.000 M — Mihalič: 31:17,4, 4. 4X100 M — (BRNAD, JOVANCIC, SABOLOVIC, PECELJ) 41,7, 5. MET KLADIVA — GUBIAN 56,83. Ženske 1. 100 M — BUTJA: 12,5, 2. 4X100 M (KOLEDIN, ŠUMAK, BOGIC, BUTIA) 49,7, 3. SKOK V DALJINO — KOLEDIN: 5,57, 4. MET KROGLE — RADOSAVLJEVIČ: 13,27, 5. MET KOPJA — RADOSAVLJEVIČ 38,57. ŠVICARJI SO PRESENEČENI »Vedeli smo, da je vaša dežela gostoljubna. Vendar, razumeli boste, o vas se po svetu mnogo govori. Mi sicer ne verjamemo ne tej ne oni, to se pravi niti zapadni niti informbirojski propagandi, vendar smo potovali v Jugoslavijo z mešanimi občutki. Tu pa smo presenečeni. Ljudje, gostoljubnost, stadion, organizacija tekmovanja, sodniki — boljše si ne moremo želeti.« Tako so govorili švicarski funkcionarji in atleti. * Tekmovanje se je zače o točno po programu. Borbe prvega dne niso bile posebno zanimive. Švicarji sef igrali skoraj povsod podrejeno vlogo. Pri njih nismo opazili tistega borbenega duha, ki je svojski našim atletom. Prvo mesto so si priborili samo v treh disciplinah (110 m zapreke, troskok in skok v višino), medtem ko so naši zmagali v enajstih. Drugi dan je bilo tekmovanje bolj živahno in borbeno. Vendar so Švicarji dosegli tudi ta dan samo tri prva mesta (400 m zapreke, skok v višino - ženske - in skok s pa lico), Jugoslovani pa zmago v 12 disciplinah. Dvojne zmage Švicarji niso dosegli niti enkrat, medtem ko so jo Jugoslovani slavili v obeh dneh sedemnajstkrat. To se pravi, da so se v sedemnajstih disciplinah za prvo In drugo mesto borili samo naši atleti. Iz tega lahko vidimo, da imamo pri nas, kot smo že večkrat poudarjali, mnogo atletov, ki postavljajo odlične rezultate in ki so favoriti za prva mesta. Tega ne opazimo pri atletih dru- Naši atleti so z zmago nad Švicarji izvojevali pomemben uspeh. Izid tekmovanja nas je nekoliko presenetil, ker nismo pričakovali tako visoke zmage. Ta uspeh nas je dokončno prepričal, da je naša atletika v rapidnem napredovanju in da bomo v kratkem igrali pomembno vlogo ne samo na evropskih, temveč celo na svetovnih atletskih stezah. t Inozemski listi, ki doslej niso priobčevali daljših poročil o naših uspehih, so morali hočeš nočeš preiti s kratkih notic na obširnejša poročila. Poraz avstrijskih, belgijskih, luksemburških atletov, nadalje zmage našega prvaka »Partizana« nad »Ratingom« in »Saint Giolliseom«, atletskima wrvakoma Francije in Belgije, in sedaj zmaga nad renomiranimi švicarskimi atleti, sili športne kroge v svetu da se malo bolje pozanimajo za našo novo atletiko. Rezultati Gubijana, Segedina, Mihaliča, Žerjala, Saboloviča, Brnada, Sarčevi-ča, Butje, Knezove in drugih so preveč pomembni, da bi se zamolčali. Šim Švicarjem Burgesserjem obdržal, medtem ko ga je Pecelj kot zadnji tekač prav tako povečal in prispel na cilj prvi s prednostjo 10 m. Nov rekord 41,7 sek. je rezultat odličnih tekov posameznikov in preciznih predaj. * Dva naša atleta sta sunila kroglo preko 15 m, Sarčevič se je z metom 15.25 zelo približal svojemu nedavno postavljenemu rekordu, medtem ko je Krupalija prvič prekoračil 15 m. Dva metalca nad 15 m je vsekakor velik uspeh. Ime Gubijana, našega rekorderja v metu kladiva, je znano po vsem svetu. Lani si je v Londonu priboril srebrno medaljo, a njegovi rezultati ga uvrščajo med najboljše metalce kladiva na svetu. Na tekmovanju s Švicarji je postavil nov državni rekord 56,83 m. Ta rezultat je po finskih tablicah vreden 1077 točk. Atlet, ki bi hotel doseči 1077 točk, bi moral preteči 100 m v 10,3 sek., 200 m v 20,73, 400 m — 46,91, 800 m — 1:49,4 itd. V višino bi moral skočiti 2,02,5-m, v daljino 7,95 m. Te številke pokažejo, koliko je Gubija-nov rezultat vreden. Gubijana odlikuje velika brzina in prožnost poleg moči. * Mihalič je že sedmič izboljšal svoj rekord v teku na 10.000 m. Njegov tek se ne odlikuje z lepim stilom, vendar pa je »Miha« izredno vzdržljiv in teče taktično. V tekmovanju s Švicarji je vodil borbo s samim seboj. Vse ostale je prehitel za eno rundo in več. Borbo z njimi je vodil le, ko jih je prehiteval že z enim krogom pred- nosti. Ce bi imel močnejše tekmece, bi svoj rekord še veliko izboljšal. # Hanc predstavlja našemu rekorderju Ceraju vedno trši oreh. V teku na 800 metrov je Ceraj zmagal, šele v ostrem finišu, ki ga Hanc ni izdržal. Segedin je v teku na 5000 m tekel prav tako kot Mihalič z veliko prednostjo, ki jo je obdržal vse do zadnjega kroga. Tu se je pa Djuraškovič »odlepil« od obeh Švicarjev in dohitel Segedina. Vendar je ta v neverjetnem finišu, skorajda sprintu, zmagal z nekaj metri prednosti pred Djuraškovičem in postavil nov državni rekord. Mladi Segedin ima veliko bodočnost, prav tako pa tudi Djuraškovič, o katerem doslej nismo dosti slišali. Brnad je izpolnil vrzel, ki smo jo občutili pri naših sprinterjih. Kljub slabemu startu je tekel 10.8 sek. On do morda še v tej sezoni zrušil enega izmed maloštevilnih rekordov — 10,7 na 100 m. Brnad je izrazit sprinterski talent, ki teče lahkotno in prožno v lepem stilu. Švicarski trener Leuthardt je med drugim dejal: »Vi imate odlične atlete, ki postavljajo dobre rezultate, a kar je najvažnejše — vsi so še mladi in v vzponu. Pred seboj imajo še velike možnosti. Mila-kov n. pr. je velik talent.« IN ATLETINJE? Švicarske atletinje so zmagale samo v eni disciplini — skoku v višino. V vseh ostalih disciplinah so zmagale naše atletinje in postavile pet rekordov. Rezultat Koledinove v skoku v da- Hanc Matija (Hladivar) je najnevarnejši nasprotnik Cerarja ljino 5.67 m — novi rekord je 9. najboljši rezultat na svetu v letošnjem letu. Radosavljevičeva pa se je z rekordnim metom krogle — 13.27 m — uvrstila v tablici najboljših letošnjih svetovnih rezultatov na šesto mesto. Skoraj vse naše atletinje so šele v razvoju in bodo dosegle kmalu še boljše rezultate. SE NEKAJ O GOSTIH V švicarski ekipi se je najbolj odlikoval desetobojec Scheurer, ki je zasedel prvo mesto v skoku s palico in troskoku. S skokom 4.23 je 'postavil nov švicarski rekord. V splošnem so Švicarji postavili štiri nove državne rekorde. Razen Scheurerja je zmagal tudi Švicar Bernard dvakrat — 110 in 400 m z zaprekami. Cas 54.8 na 400 m z zaprekami ga uvršča med najboljše evropske tekače. Atletinje so slabše od moških in so — razen v skoku v višino — precej zaostajale za našimi tekmovalkami. * Obisk dvoboja je bil rekorden. 7000 gledalcev v soboto in nad 11.000 v nedeljo je gledalo zanimive borbe. Publika je bila zelo objektivna in je z gromkim aplavzom pozdravljala uspehe naših kot švicarskih atletov. Posebnega odobravanja je bil deležen atlet Scheurer pri svojem rekordnem skoku s palico. gih držav, ki imajo odlične, a osamljene posameznike. (Belgijci — Reiff, Švicarji — Scheurer itd.) To je izredno važno za nadaljnji razvoj atletike pri nas. Za Gubijanom je Galin, za Cerajem Hanc, za Segedinom Djura-skovič itd. itd. »Vaša moč je v izenačenosti in sijajnem povprečku ekipe,« je rekel trener švicarskea moštva. NEKAJ O ATLETIH »Vaši atleti dajejo vtis sproščenosti in lahkotnosti tudi pri največjih naporih. Dobil sem isti vtis, kot sem ga imel, ko sem gledal Američane pri tekmah. Pri naših tega ne vidite. Vsi so zakrčeni in nesproščeni, razen nekaj izjem. Tehniko obvladajo Jugoslovani odlično.« (Predsednik švicarske amaterske atletske zveze Baudet.) Kaj lahko povzamemo iz besed švicarskega strokovnjaka? V povojnih letih nam je uspelo našo atletiko obnoviti in daleč preseči predvojno raven. Ljudska oblast je dala možnost za širok razvoj fizkulture. Športni tekmovalci imajo vse pogoje za trening, pridobivanje kondicije in tehnike. Športna društva vzgajajo s sistematičnimi vajami, ki se jim atleti podrejajo, ljudi, ki razpolagajo z visokimi fizičnimi in tehničnimi sposobnostmi — osnovnimi predpogoji za dosego uspehov v vsaki športni panogi. Prav zato imamo mi toliko atletov, katerih zmogljivost je nadpovprečna, a najboljši se bore v državni reprezentanci. Zato morajo imeti ti res vse lastnosti, ki odlikujejo atleta visoke kvalifikacije. * Naša štafeta 4 x 100 m je postavila nov državni rekord. Prvi je tekel Brnad, ki je pridobil velik daskok pred prvim Švicarjem Gutom. Jovančič je po odlični predaji ta naskok še povečal. Sabolovič ga je v teku z najbolj- Naši bodoči teniški reprezentati Uspešno delo teniške šole v Ljubljani mm Poleg Beograda in Zagreba tudi Ljubljana dobila tenisko šolo. Kader mladih teniserjev se pripravlja za bodoče naloge. 40 mladincev in mladink, prvi učenci teniške šole, so pokazali dobre uspehe v prvih dveh mesecih dela. Med njimi je nekaj izrazitih talentov, ki bodo v kratkem sposobni igrati turnirske partije. :nn ter iv pouiraicev jih je vpisalo v novi docim 20. se ZveneCi skoraj enakomerni udarci žog na teniških igriščih pod Cekino. vim gradom se slišijo skoraj ves dan.. Od časa do časa se igra ustavi m glas trenerja odjekne: »Pazi na levo nogo. Kje imaš desno? Ramo nazaj! Voley !« Učenci se vadijo tudi ob visokem lesenem zidu. Po desetkrat, strokrat se žoga odbije od stene, a mladi učenci in učenke nadzorujejo svoje pokrete vorehande, backhande in voleye Mladinci in mladinke so stari med 13 m 15 let, večina od njih je v šoli vzela raket prvič v roko. Naši bodoči reprezentanti Fantje in dekleta so se zbrali na osmem igrišču in z velikim zanimanjem spremljali »tekmo« med .15 letnim Aleksandrom Skuboin in vodjem in trenerjem šole tov. Bankom. Nasprotnika sta igrala na videz resno, toda tov Banko je v celi igri popravljal udarce mladega Aleksandra, mu svetoval to ali ono in dajal navodila o drži telesa ln pokretih nog. Slculj je vse vrste udarcev obvladal odlično, boril se je z velikim uspehom. Pred dvemi meseci ni znal v roki držati raketa. Osnovne stvari se je naučil v enem mesecu, v drugem pa je že igral proti najboljšim mladincem, ki že leta igrajo tenis Danes je skoraj boljši od mladinskega prvaka žerovca. »Škulj je izrazit talent. Ce se bo pravilno razvijal, z istim tempom napredka. bo kmalu postal naš reprezen-tativec. Ima vse pogoje za razvoj, zre-le poteze čisto držo telesa in naravne, pravilne gibe«, pravi tov Banko i“ nadaljuje: »V našem teniškem športu so žene največji problem. Dobrih igralk je malo v naši državi, zato smo poklonih atletika — jim še manjka. Vodja naše teniške šole tov. Banko je v program teniških šol prvi uvedel kratke teke, skoke v daljino in višino ter mete. Kako so začeli in kakšni so bili prvi uspehi, je povedal tov Banko: Množična vadba v teniški šoli vso pozornost razvoju mladink. Med našimi najmlajšimi je najboljša nadarjena Breda Dular, ki se bo razvila v nekaj letih v odlično igralko.« 15 letni Metod Klemenc ima danes najboljši stil med mladimi teniserji, pred kratkim pa je še pobiral žoge. Odlično se razvijajo tudi drugi učenci šole, kot n. pr. Dvoržak, Staša Jeran-če, Marija Bartenjev. Helena Hudobivnik in drugi. Kako so začeli Naše teniške šole še nimajo enotne, ga programa To kar je za kondicijo potrebno — telovadne vaje in zelo »S 13 dekleti in 27 fanti smo začeli 5. julija. Vsak dan smo vadili gibe z loparji in brez njih. Začetne ure so bile posvečene teoretičnemu delu. v prvi vrsti raznim držam Vadili smo z louarji brez mrež. Ce je udarec pravilen, gre žoga skozi lopar. Postopoma smo šli preko oddajanja žoge pred sabo na tla, na leseno steno, kjer smo se zadržali ves mesec. Učenci so se sami nadzorovali: kakšna je drža nog, refleks, kaki so pravilni udarci m drugo Sele po mesecu igranja ob steni, so smeli mladi igralci na igrišče. Talenti so se hitro pokazali. Z njimi sem začel igrati partije, drugi Pa so Lestvici najboljših atle• tov na svetu v metu krogle (ženske) in metu kladiva MET KROGLE Andrejeva (SSSR) Sevrjukova (SSSR) Točanova (SSSR) Komarkova (CSR) "*■ Piccinini (Italija) Radosavljevič () Tenis V Bukarešti je na mednarodnem prvenstvu Romunije Madžar Asboth v finalu posameznikov premagal Romuna Vizir„ z 8:6, 6:2, 6:2. Mešani par Hida-si-Felier (M) je v finalu premagal Mi-škovo in Javorškega (CSR) 4:6, 6:4, 6:1. V Lyonu je po zmagi moške italijanske reprezentance nad Francijo z 9:4 zmagala tudi italijanska ženska reprezentanca s 4:1. Boks Organizacija Lew Burston je objavila, da je povratno srečanje za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije med Američanom La Mottg in Franco-zem Marcelom Cerdanom, ki je bilo predvideno za danes, odgodeno do na-daljnega zaradi poškodbe La Motte na treningu. _ Košarka V Sofiji je moška reprezentanca Bolgarije premagala CSR. s 53 :35 košev. Nato je reprezentanca CSR kot reprezntanca Prage Premagala Sofijo s 66:49 košev Hokej V londonskem »Emnire Poolu« je »Wembley Lionsu v prvi tekmi sezone premagal reprezentanco Londona s 5:3. Rokomet V Budimpešti se je začelo danes svetovno prvenstvo v rokometu za ženske. CSR je premagala Francijo s 4 :2. Madžarska pa Avstrijo s 7 :2. Pred začetkom prvenstva je moška reprezentanca Madžarske premagala Avstrijo1 s 11:8 (5 :1). Plavanje V Gdansku je Cichonski postavil nov poljski rekord na 100 m prsno z 1:15.4. Na prvenstvu ZSRR v Bakuju so bili bili doseženi naslednji rezultati: moški — 100 m prosto: Ušakov 59.5, Dra-pij 59 S, Libej 1:00.4, 200 m prosto: Drapij 2:16.4, 400 m prosto: Uš 1.2. 4:53.: 400 m prosto: Ušakov T 1500 m prosto: Ušakov 20 :11.1, 100 m hrbtno: Krjukov 1:12.5, Gladilin 1:12 8, 200 m hrbtno: Krjulcov 2:35.8, Gladilin 2:38.9, 100 m metuljček: Mje-škov 1:09.7, Skripčenkov 1:10.8, Korup 1 :11.8, 209 m metuljček: Skripčenkov in Korup 2:44 5, 100 m prsno: M ježkov 1 :16.1, Zabelin. 1:18.1, 200 m prsno: Mješkov 2:50.0, Zabelin 2:50.5, 400 m prsno: Edasi 5:57.5; ženske — 100 m prosto: šticko 1:11.8, Kočetkova 1:12.0, 200 ,v, prosto: Guseva 2:43.2, 4C0 m prosto: Guseva 5:52.0, 1000 m prosto: Vasiijeva 15 :52 5, 100 m hrbtno: Ma-ljigina 1:20.1, Kočetkova 1:23.0, 200 m hrbtno: Maljiglna 2 :54.2, 400 m hrbtno: Maljigina 0:08.6, 100 m metuljček: Po-■ ligalova 1 :28.9, 100 m prsno: Boboleva 1:29.7, 200 m Drsno: Gavrič 3:07-4, 400 m prsno: Peterson 6:38.7, 4*100 m prosto: Dinamo (M) 4:57-2 V Budimpešti so bili' na državnem prvenstvu doseženi naslednji rezultati: moški — 100 m prosto: Szillard 59.2, Nveki 59.2, 200 m prosto: Nyeki 2:13.2, Csordas 2:14.0, 100 m prsno: Nemeth 1:13.0, ženske — 100 m prosto: Temes 1:07.2, 180 m hrbtno: Temes 1:18.2, No-v„k I. 1:19.0, 100 m prsno: E. Novak 1:22.8, 200 m prsno: E. Novak 3:91.0, 200 m hrbtno: Temes 2:52.2 (nov madžarski rekord). V Trstu so bili pri poskusih zrušeni stari in postavljeni naslednji novi ita. ljanski rekordi: ženske — 500 m prosto: Calligaris 7:16.0 (preje Kratohvil 7:37.0), 3*200 m prosto: Grilc, Miani, Bevtetti, Prekop 8:53.S. 4X200 m prosto: iste 12 :04.2, 3X100 m prsno: Do-ratti, Mayer, Andreani 4:52.9, 3X200 m prsno: iste 10:27.0, moški — 500 m prsno: Grilo 7:47.3 (prejo Bertetti 8:02.4) istočasno je tudi popravil rekord na 409 m prsno v času 6:11.2 (preje Grilc 6:15.0). Atletika V Vitkovicah so bili na mednarodnem prvenstvu ČSR v posameznih disciplinah doseženi tile uspehi: moški, 100 m: Stavw-zoyk (Poljska) 10,6, 20» m: St«vwzcyk 224, 490 m: Podjebraci 49.6, 800 m: Vinter (oba CSR) 1:55.9. 15000 m: Holmberg 3:54.8, Karlsson (oba Švedska), Ce-vona 3:55.2. 5000 m: Švajgr 15:05.4, 10.083: Za-topek29:38.8 (Zatopek jo poskusil zrušiti nndavno postavljeni svetovni rekord Vilja Heina 29:27.2, vendar v tem ni uspel, ker so ie med tekom vlil dež, ki je razmočil stezo), 110 m ovire: Tošnar 14.9, daljina: Fikejz (vsi CRS)7.14 m, troskok: Moberg (Š) 14.86 m, palica: Saksa Nogometna prvenstva evropska držav Francija. — 7. kolo: Reims—Toulouse 1:0,, Lille—Strasbourg 7:1, Marseille—Lens 1:4, Sochaux—Roulaix 1:1, Nica—Metz 0:2, Staden Francais—Sate 4:1, Montpellier—Racing 3:1, Nancy— Rennes 3:1, Bordeaux—St. Etiene 5:2. Na tabeli prvenstva vodi še nadalje zelo sigurno Lille z 14, Bordeaux, So chaux 10 itd. Italija. — 3. kolo: Bologna—Pro Pa-tria 3:1, Come—Lazio 1:0, Inter—Ata-lanta 3:1, Juventus—Bari 4:0, Novara —Lucchese 5:0, Palermo—Genova 3:2, Roma—Padova 0:1, Sampdoria—Torino 4:0, Triestina—Fiorentina 1:1, Venezia —Milan 1:4. Lestvica: Juventus 6, Inter, Como, Milan, Padova 5 itd. Švedska. — 9. kolo: AIK—Goteborg 2:1, Degerfors—Djurgardeu 2:1, Elsf- borg—Kalmar 1:1, Gais—Jonkopmg 2:2, Heimia—Helsingborg 2:1, Nor-koping—Malmo FF 0:2. — Lestvica: Malmb FF z 18, Jonkoping 14 itd. ZSSR. — Zadnje tekme: Dinamo (M) —Lokomotiva (M) 1:1, CDKA—Torpedo (M) 2:2, Dinamo (E)—Sahtjor 1:0, Lokomotiv (H)—Daugava 0:0, Dinamo (K)—Neftjanik 1:0, Krilja Sovjetov— VVS 2:2, Spartak—Dinamo (L) 2:1, Dinamo (Mi)—Zenit 2:0, — Lestvica: Dinamo (M) 47, CDKA, Spartaka 44 itd. Švica. — 4. kolo: Biel—Ziirich 3:3, Basel—Chaux de Fonds 2:0, Chiasso— Lausanne 0:0, Locarno—Lugano 1:0, Servete—Bern 5:3, Belincona—St. Gallen 6:2, Grenchen—Young Fellows 2:1. — Lestvica: Lausanene, Basel, Chiosso, Locarno 7, Lugano 5 itd. Nastop plavaeev Mladosti v Amsterdam!* Amsterdam, 25. sept. V Amsterdamu se je začelo tekmovanje med zagrebško Mladostjo in Dmawenom iz Amsterdama v plavanju in vvaterpo-lu. Tekmovanje se vrši v pokritem bazenu. V prvem delu tekmovanja so jugoslovanski plavalci in igralci xva-terpola dosegli pomembne uspehe: 100 m prosto moški: 1. ,Stipetič Marijan 1:004, 2. Boksem (Nizozemska) 1:03.0; IGO m prsno moški: 1. Kelder (Niz) 1:16.0, 2. Laszlo (Ml) 1:16.1. Štafeta 3X50 m mešano: 1. Mladost v postavi (Stipetič, Laszlo, Vidovič) 1:38.5, 2. Dmawen 1:38.8. Po plavanju je bila waterpolo tekma, ki je končala z rezultatom 5:5. Vendar pa je žirija proglasila za zmagovalca zagrebško Mladost, ker je nizozemski sodnik z nepravilnim soje- njem oškodoval moštvo Mladosti. Prisodil je namreč štiri proste strele v korist Nizozemcev, ki pa nikakor niso bili utemeljeni. V prvem polčasu je Mladost vodila z rezultatom 2:0, a v drugem polčasu z rezultatom 4:1. Tedaj so domačini rezultat izenačili, ker je sodnik prisodil proste strele. Na svojo roko je podaljšal igro kar za dve minuti. Rezultat v waterpolu je ogromen uspeh Mladosti, ker je Nizozemska v tem mesecu osvojila prvo mesto v Genovi in Milanu, kjer se je vršil turnir šestih prvoplasiranih držav v waterpolu z olimpiade v Londonu. Na tem turnirju si je Nizozemska priborila brez poraza prvo mesto. Moštvo Dmawena je lanskoletni prvak Nizozemske. Odbojka ŠB Polet II i US Ptiči |$8 Pionirsko prvenstvo mariborskega okrožja DRAVA : PESNICA (MAR). 1:0 (0:8) Pionirji Drave so bili tekom vse igra boljši nasprotnik ter zasluženo zmagali. Edini gol je dal Šereek. V četrtek dne 22. t. m. je bila v Ptuju na igrišču U. D. V.odigrana prijateljska tekma v odbojki med S. D. Poletom in T. D. Ptujem. Zmagal je po težki borbi zasluženo S. D. Polet iz Maribora. Moštvi sta se približno 100 gledalcem predstavili v sledeči postavi: S. D. Polet: Sedivi, Merčnik, Hacin, (Moran), Mihec, Pipon in Horvtt. T. D. Ptuj: Bezjak, Klinger, Hočevar, Kosi, Jošt in Senčar A. Kratek potek igre: V prvem setu so prevladovali na terenu igrači T. D. Ptuja, ki so ta set odločili s premišljeno igro v svojo korist z rezultatom 15:5.' Tudi v drugem seu so pokazali domačini lepo igro. Borba je bila še ostrejša kot v prvem setu. T. D. Ptuj si je z rezultatom 15:8 ta set tudi osvojil. Zanimiv je bil tretji set. Moštvo T. D. Ptuja si je z ostrimi streli osvajalo točko za točko. Vodilo je že 9:0. Tedaj se je Polet popravil in prevzel iniciativo nad igro v svoje roke. Se enkrat so vodili Ptujčani in sicer z rezultatom 13:8. Toda nato se razigranemu nasprotniku niso mogli več upirati in so tretji set izgubili z rezultatom 13:15. V naslednjih dveh setih je na igrišču prevladovalo moštvo Poleta. Do- mačini so razočarali gledalce s svojo nervozno igro. Izgubili so oba seta (9:15, 4:15). Pri gostih se je najbolj odlikoval Sedivi, pri domačinih pa Jošt in Bezjak. Sicer pa je tudi ta poraz za Ptujčane relativen uspeh, kajti Polet spada med najboljša moštva v Sloveniji. Košir Ervin. POLET (MLADINA . MAR.) : PTUJ 3:2 Mladinci Poleta so dobro zaigrali in odločil zmago šele v zadnjem nizu. i 1» kolo mladinskega prvenstva Jugoslavije v atletiki Zagreb, 25. sept. Drugo kolo mladinskega prvenstva Jugoslavije v atletiki je prineslo sledeče rezultate: Moški: 1. Zagreb 10.627 točk, 2. Mladost (Zagreb) 10.070, 3. Požega 9736 točk, 4. Spartak (Subotica) 9432 točk. Zenske: 1. Dinamo (Zagreb) 5947 točk. 2. Železničar (Karlovac) 5049 točk. KOLESARSTVO Zagreb, 25. septembra. Danes je bilo na 10 km dolgi progi na Sljemenu gorsko kolesarsko pn^enstvo Hrvatske. Zmagal je Sirom iz Pulja s časom 28:28, 2. Ročič (Lok) 29.11, 3. Zrinjski (Zagreb) 29.20. Lanskoletni prvak Strain je dosegel šele 11. mesto. (CSR) 4.05 m; disk: Korlssbhn (Finska) 47.89 m. kopje: R. Eriksson (Š) 70.52 m; ženske — 80 m ovire: Šicnerjeva 11,9, daljina: Tajblova 5.12 m, krogla: Komar-kova: 13,53 (nov rekord), kopje: Zatop-kova (vse ČSR) 42.84 m. V A boju na Finskem je Vijo Heino postavil nov svetovni rekord na 20.000 m z 1:02:40,0. Dosedanji rekord je imel od Reprezentanca Francije je po zmagi prejšnjo nedeljo nad reprezentanco Finsko v Helsinkih z 110:104 točke premagala med tednom tudi reprezentanco Norveške v Oslu s 123:90 točk. V okviru lega 'tekmovanja je Francoz Mirnemu zmagal na 10.000 m v času novega francoskega rekorda z 29:53.0 (preje Lasanne 30:22.8 — 1942. L), kar je obeneni četrti najboljši čns na svetu. Drugi je bil Norvežan Stokken, ki je z rezulfttom 29:59.0 tudi izboljšal svoj norveški rekord za 1.6 s ek. V Bologni je Taddia vrgel kladivo 56.76 m, kar je boljše od starega italijanskega rekorda za 1.29 m, vendar ta rekord ne bo priznan zaradi nepravilnega kroga. Na istem tekmovanju je Comsolini vrgel disk 53.35 m. Avstrijska atletska zveza je priznala naslednje nove avstrijske rekorde, ki so Mili doseženi letos: 400 m ovire: Fritz 54.7, 1 X 400 m: reprezentanca Avstrije 3:22.8,, disk. ženske: Haidigger 42.97 m, 20(1 m, mladinci: .Tenny 26.0. V Stockholmu je Šved Per Arne Berg-lund predvčeraj vrgel kopje 73.93 m, ’ jo najboljši letošnji rezultat na svetu. Drugi je bil Šved Eriksson z 71.35 m. Na italijanskem moškem državnega pr. venstvu v Bariju so bili v prvih dveh dneh doseženi naslednji rezultati: kladivo: Taddia 53.12 m. troskok: Toši 13.96 m. krogla: Profeti 14.66 m, 800 m: Lunghi 1:57.8. 19.000 m hoja: Dordoni 46:07.6. 109 m: Penna 10.7. daljina: Ar-dizzone 6.78 m, kopje: Hatteacci 61.18 m, 10.000 m: Balist reri 33:17.4, 1500 m: Ta. gliapietra 4:02.8, višina: Bernes 1.85 m. Nogomet V Mežico Cityju, kjer poteka kvalifikacijski turnir za svetovno prvenstvo med reprezentancami Meksikc,. Kube in ZDA, se je tekma med Kubo in ZDA končala neodločeno 1:1. Po prvem delu turnirja vodi Meksiko s 4 točkami pred Kubo in ZDA, ki imata po eno točko. Na stadionu Goodison Park v Liverpoolu j© reprezentanca Svobodne Irske nepričakovano, toda zasjuženo premagala Anglijo z 2:9 (1:0). Gole sta dala v 42. min. prvega in drugega polčasa srednji krilec Martin in desna zveza Farrel. — Tekmo je gledalo 65.009 gledalcev. Avstrija : Č8H 3:f Dunaj, 25. sept. Na stadionu v Fra-terju je danes reprezentanca Avstrije pred 60.000 gledalcev premagala CSR s 3:1 (1:0). Tekmo je sodil Itajijan Carpani. V Bratislavi pa je B-reprezentanca Avstrije premagala B-reprezentanco CSR z 2:1 (2:0). Prvi nastop lanva v Zagrebu Zagreb, 25. septembra. Na bazenu Naprijeda na Salati je danes okoli 4000 gledalcev prisostvovalo zanimivemu plavalnemu dvoboju med našimi in francoskimi plavači. Veliko je bilo zanimanje za francoskega svetovnega rekorderja AIexa Janyja, ki je prvič nastopil v naši državi. Tehnični rezultati plavalnih tekem so naslednji: 200 m prosto moški: 1. Jany AIex 2:17.0, 2. Ilič 2:17.0; 100 m hrbtno ženske: 1. Jany Ginette 1:23.0, 2. PelanE) 1:26.5; 400 m prosto moški: 1. Boiteau 5:19,6, 2 Stevanovič (Beograd) 5:21.3; 100 m prsno moški: 1. Cerer (E) 1:13.5, 2. Korpes (Ml) 1:15.4, 3. Kučar (Hajduk) 1:17.5, 4. Ciperman (Ml) 1:23.4; 109 m prosto mladinci: 1. Mišič (Napri-jed) 1:07.8, 2. Silovič (Pr) 1:07.9, 3. Milinov (Mi) 1:08, 4. Jezic (Ml) 1:08.4, 5. Rene Richard 1:09; 100 m prosto moški: 1. Jany Alex 59.2, 2. Skanata (Mornar) 1:00.4, 100 m prosto ženske: 1. Ja-ny Ginette 1:14.3, 2. Grkinič (Pr) 1:15.8, 3. Loparič (Pr) 1:18.8, 4. Draganja (Hajduk) 1:20.2: štafeta 3 X 50 m mešano meški: Skanata, Cerer, Stakula Lovro (1:34.5), Boiteau, Gillard, Jany 1:40.9. Po tekmovanju je Alex Jany gledalcem pokazal v bazenu način svojega treninga. Z ozirom na to, da je bila voda izredno hladna in da je bazen razmeroma težak, so doseženi rezultati zelo dobri. Rezultat Cererja na 100 m prsno je najboljši rezultat’ dosežen v tem bazenu, prav tako pa tudi rezultat Janyja na 100 m prosto in njegove sestre na 100 m hrbtno. Po tekmovanju v Zagrebu odidejo francoski plavalci na Reko. kjer bo ponovno srečanje naših in franco skih plavalcev Francoska plavalna ekipa je navdušena nad prijaznim sprejemom v naši socialistični Jugoslaviji, zgražali pa so se nad postopanjem v Trstu, kjer jih je anglo-ameriška vojaška uprava zastražila ter nato odvedla v vagon, kjer so morali brez hrane ostati do odhoda vlaka. Atletski troboj Železničar (PUrb) Železničar (Lj) : Miličnik Ljubljana, 25. septembra. Danes je bil na letnem telovadišču v Tivoliju troboj atletskih ekip SD Železničarja iz Maribora in Ljubljane ter Miličnika. V končnem plasmaju je uspelo osvojili prvo mesto moštvu Miličnika (11.160 točk), komaj 100 točk pred ekipo SD Železničarja iz Maribora (11.060 točk). Tretje mesto je zavzel ljubljanski Železničar z 10.080 točkami. 100 m: 1 Hrovatin (ž. Mrb) 11.9, 2. " lija (Miličnik) 12.0, 3. Mušič (Miličnik) 12 0; Met krogle: 1. Lešnik (ž. Mrb) 11 07, 2. Dr. Hlade (ž Lj.) 10-75, 3. Meršol (ž. Lj.) 10.10 ; 400 m: 1. Viihelm (ž Lj.) 52.8. 2. Alič (Miličnik) 53.0, 3. Hrovatin (ž Mrb) 54.0; 1500 m: 1. Pavčič (Miličnik) 4:12.0, 2 Male (ž. Mrb) 4:16.0. 3. Grošelj (ž. Lj.) 4:22.0; Skok v višino: 1. II i a (Miličnik) 160. 2 Horvat (Ž. Mrb) 155, 3'. Baloh (Miličnik) 150; Met kopja: 1. Lešnik (ž. Mrb) 41.35. 2 Stanejčič (Miličnik) 36.45, 3. Mužič (Miličnik) 35.60 ; 5000 m: 1. Pernat (ž. Mrb) 16:34, 2 Opaškar (Miličnik) 16:39. 3'. Kovač (Ž Mrb) 16.40; Skok v daljino: 1 Horvat (ž Mrb) 5.81, 2. Mužič (Miličnik) 5.80, 3. lija (Miličnik) 5.68; Balkanska štafeta: 1. Miličnik (Pavčič, Alič, lija, Mužič) 3:34. 2. železničar Mrb (Korber, Pelicon, Hro\-atin, Horvat) 3:41. 3. železničar Lj (Viihelm. Polc, Rajko, Kopše) 3 :43. Končno stanje točk: 1. Miličnik 11.160, 2. železničar Mrb 11.060, 3. Železničar Lj. 10.083. Mednarodni atletski miting Jugoslaviia:Avstriia Celje, 25. sept. Fjizkultuma zveza Jugoslavije je v okviru priprav za zadnjo letošnjo mednarodno tekmovanje med Italijo in Jugoslavijo, ki bo začetek oktobra v Bologni ali Rimu, Tekmovanje bo imelo olimpijski program. Postave avstrijske in naše reprezentance so naslednje: 80 m zapreke: — Avstrija — Zuber (najboljši čas 12,5), Gjelanski (12,7); — Jugoslavija; Postinek (12,6), Seb (12,9); disk: — Avstrija — Schleger (41,21), Druck (36,28); — Jugoslavija: Matej (41,89), Borovec (36,48), Medveš (34,98); 100 m — Avstrija — Kumer (12,5), Lindtner (12,9;) — Jugoslavija: But ja (12,5), Šumak (12,7); — skok v višino: — Avstrija — Zuber (150), Bjelanski (135); — Jugoslavija: Knez (155), Dujmušič (150), Posinek (146, Gradišar 140)); krogla — Avstrija: Druck (12,21). Schleger (12,61), Zolta (10,20) — Jugoslavija: — Rado-svaljevič (13.27), Kotlušek (11,65), Matej (11,48); 290 m: — Awstrija — Kumer (27,2), Lindtner (28); — Jugoslavija — Butja (26,3), Cerer (27,2); skok v daljino — Avstrija: — Lindtner (551), Stock (541), Zoita (512); — Jugoslavija: Koledin (67), Majcen (535), Knez (34); 800 m — Avstrija: KVadenski (2:26), Kircshner (2:28); Jugoslavija: Tuce (2:20,6), Beber (2:25,2), Zadravec (2:26,2), Grabar (2:27,2); kopje: — Avstrija: Druck, Schleger; — Jugoslavija: — Radosavljevič (28,83), Vildnič (26,20), Sekulič (34,26); 4 X loo m: Avstrija I in Avstrija II., Jugoslavija I. (Koledin, Cumak, Cerer, Butja), Kladivar (Knez, Majcen, Posinek, Petauer). Pregled p restih vaj za 111» republiška fazkulturni zlet Pregled prostih vaj za III. republiški fizkulturni zlet V soboto popoldne je bil v telovadnici na Taboru pregled posameznih prostih vaj, katere so avtorji sestavili za III. republiški fizkulturni zlet leta 1950. Vsega skupaj je sodelovalo 9 avtorjev z 12 različnimi sestavami in sicer za članske, mladinske ter pionirske oddelke. Z ozirom na dejstvo, da precej av- torjev še ni moglo demonstrirati svojih vaj iz teh ali onih razlogov, bo Telovadna zveza Slovenije v par dneh izvedla ponoven pregled vaj, na katerem bodo sodelovali vsi avtorji, ki se niso mogli udeležiti sobotnega pregleda, nakar bo posebna komisija dokončno ocenila in predpisala vaje za vse oddelke za III. republiški fizkulturni zlet v Ljubljani. Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren 3 Uredništvo in uprava: Ljubljana Tabor Telefon 33-85; Ob nedeljah popoldne 55-22 do 26. Čekovni račun uprave št, 6-90603-6