Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA Letna naročnina, Italija Lir 25.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 Letna inozemstvo Lir 40.000 PODUREDNIŠTVO Letna inozemstvo, USA dol. 30 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev 24/12410 m Leto XXXVI. - Štev. 23 (1805) Gorica - četrtek 7. junija 1984 - Trst Posamezna številka Lir 500 Za Evropo narodov Papež Janez Pavel II. pri Pertiniju V nedeljo 17. junija bomo italijanski volivci poklicani na volitve za evropski parlament. Čemu te volitve in kakšen je njihov pomen? ZEMLJEPISNA EVROPA Evropa je najprej zemljepisni pojem. V šoli smo se učili, da Evropa sega od Uralov na vzhodu in do Portugalske na zahodu. Na severu jo obdaja Severno ledeno morje, na jugu pa Sredozemsko morje. K Evropi spada še angleško otočje, Islandija in Irska. EVROPA S KRŠČANSKIMI KORENINAMI Toda Evropa je tudi nekaj drugega: je kontinent s svojo kulturo, ki jo imenujemo evropska kultura. Njena značilnost je v tem, da je zrastla iz krščanstva. Kajti v prvem tisočletju po Kristusu je zemljepisna Evropa že skoro v celoti sprejela krščanstvo, tj. njeni narodi so se dali krstiti. Krščanstvo je nato s svojimi moralnimi vrednotami soustvarjalo kulturo posameznih evropskih narodov. Vendar se ves čas ni izbrisala posledica odločitve cesarja Teodozija Velikega, ki je staro rismsko cesarstvo razdelil na dve polovici, na vzhodno in zahodno. Kajti zahodno polovico Evrope sta pomagala oblikovati tudi rimska kultura in latinski jezik, vzhodno pa grška kultura in grški jezik. čeprav je torej postala vsa Evropa krščanska, so njeni narodi v drugem tisočletju živeli tudi pod vplivom dveh svetnih kultur, grške in rimske. Vendar vse to ni izbrisalo osnovne enotnosti evropske kulture, ki je in ostane krščanska. To je poudaril sedanji sv. oče, ko je poteg sv. Benedikta razglasil za zavetnika Evrope tudi sveta brata Cirila in Metoda. POLITIČNO RAZBITA EVROPA Kulturno in versko v bistvu enotna Evropa pa ni postala nikoli politična enota. Na njenem ozemlju so se namreč osnovale številne državne oblike s svojimi vladarji. Cesar Karel Veliki je okrog leta »00 znova priklical v življenje sveto rimsko cesarstvo, ki naj bi politično družilo vsaj zahodno Evropo, toda kmalu je to cesarstvo postalo bolj simbolično kot resnično. Tista, ki je v srednjem veku kolikor toliko družila evropske narode v neko enotnost, je bila Cerkev oz. papeštvo. Toda tudi ta simbol je prenehal, ko so se razvile v Evropi narodne države. To se je zgodilo v začetku novega veka. S tem je bila razbila še zadnja sled politične enotnosti v Evropi. Vsaka država je šla svojo pot v želji, da čim bolj razširi svojo oblast in posest. To stanje je privedlo do velikih medsebojnih vojn za nadvlado v Evropi in na svetu. Zadnji v številu teh vojn sta bili obe zadnji svetovni vojni; obe sta izbruhnili, ker sta nemški narod oz. nemška država hotela imeti nadoblast v Evropi. To je bilo posebno vidno v zadnji vojni, ko je Hitlerjeva Nemčija brez posebnih vzrokov šla v totalitarno vojno z namenom, da si osvoji evropske narode in z njimi nadoblast v svetu. V knjigi »Mein Kampf« je Adolf Hitler jasno izpovedal te svoje namene, ki jih je nato začel izvajati z drugo svetovno vojno jeseni 1939. NAČRT ZDRUŽENE EVROPE Ob koncu le vojne maja 1945 je Evropa izšla razbita in ponižana kot še nikoli Poprej. V vzhodnem delu Evrope se je utrdil in razširil sovjetski režim s svojo Policijo in kazenskimi taborišči, v zahodnem delu pa so ostale države gospodarsko uničene in politično oslabljene. Pred sovjetsko invazijo in lagerji jih je rešila Sev. Amerika, ko je skupno z državami svobodne Evrope sklenila Atlantski pakt. Ob pogledu na takšno stanje Evrope po zadnji vojni so nekateri državniki začeli razmišljati, kako nesmiselno je bilo vse Preteklo politično početje v Evropi, zla- sti še prva in druga svetovna vojna. V glavi se jim je porodila misel o Združeni Evropi, v kateri bi živele povezane evropske države, ki bi medsebojne spore reševale na miren način in bi si medsebojno tudi gospodarsko pomagale. Na to idejo so po zadnji vojni prišli trije državniki in sicer Francoz Robert Schuman, Nemec Konrad Adenauer in Italijan Alcide De Gasperi. To je bila trojka demokratičnih kristjanov, ki je začela graditi Združeno Evropo. Začelo se je pri Jeklarsko premogovni skupnosti, se prešlo na Evropsko gospodarsko skupnost, da smo pristali pri evropskem parlamentu pred petimi leti. Prihodnje leto bo 40 let od konca druge svetovne vojne. Zahodna svobodna Evropa je v tem obdobju prehodila neverjetno dolgo pot do združenja in medsebojnega pomirjenja. Saj v vsem tem času niso nastali kaki nepomirljivi spori med državami zahodne Evrope, nasprotno njihova povezanost vedno bolj raste, ker so se za idejo Združene Evrope zavzele vse stranke, celo komunistične partije, ki so prej vedno sanjale o neki svetovni revoluciji pod vodstvom Sovjetske zveze. V bistvu smo v svobodni Evropi vsi za Združeno Evropo. ZA EVROPO NARODOV Vendar je v tej Evropi še vedno velika hiba; gre namreč za Združeno Evropo držav, dočim bi moral biti ideal Združena Evropa narodov od Atlantika do Urala. Evropa, ki bi ne povezovala le držav, ampak predvsem narode v skupni Zvezni Evropi. Vsak narod naj bi v takšni Evropi bil enakopraven in enakovreden, vsak svoboden, da razvija svojo kulturo in svoj jezik brez večinskih in manjšinskih narodov. To je ideal, ki je morda še daleč od uresničitve, ki se pa moramo zanj boriti vsi, ki nam je pri srcu ne samo mir v Evropi, ampak tudi pravičnost do vseh in enakopravnost vseh. Za ta ideal se zavzemajo zlasti narodne manjšine, pa tudi mnogi drugi demokrati. V boju za ta ideal, za Evropo narodov se je tudi Slovenska skupnost povezala z Union Valdotaine, z Akcijsko stranko na Sardiniji ter z Okcitanci za skupen nastop ob prihodnjih volitvah v evropski parlament. Ko bomo torej šli Slovenci v Italiji v nedeljo 17. maja na volitve, bomo glasovali za Evropo narodov. To bo smisel naše izbire, ko bomo prečrtali znak na glasovnici. Papež posvetil 77 novomašnikov Na vnebohod Gospodov 31. maja, ki ga v Vatikanu še vedno praznujejo kot zapovedan praznik, je papež v baziliki sv. Petra posvetil 77 diakonov v duhovnike. Med novomašniki jih je bilo 51 iz Evrope, 13 iz Sev. Amerike, 5 iz Latinske Amerike, 7 iz Azije in eden iz Avstralije. Največ jih je bilo iz Španije in sicer 27. Med novomašniki so močno prevladovali redovniki, ki jih je bilo kar 55, le 22 jih pripada škofijskim duhovnikom. Izmed redovnikov pa jih je bilo spet 30, ki pripadajo ustanovi Opus Dei (Božje delo). Življenjska moč Cerkve na Kubi Predsednik francoske škofovske konference Jean Vilnet je bil na enotedenskem obisku na Kubi. Povabili so ga kubanski škofje. Francoskega škofa je presenetila življenjska sila Cerkve in gorečnost kristjanov. Pred časnikarji v Havani je povedal, da je bil prevzet zaradi množične udeležbe pri bogoslužju, ki ga je obhajal. Cerkev na Kubi nikakor ni zapisana smrti. Kubanski kristjani svojo vero globoko doživljajo. Na Kubi živi približno deset milijonov ljudi, ki so povečini katoličani. 2al pa je za dušnopastirsko oskrbo na voljo le 210 duhovnikov. Škof Vilnet je prvi predsednik kakšne evropske škofovske konference, ki je po revoluciji obiskal otok. Leta 1959 je Fidel Castro prevzel oblast. Uradni obisk, ki ga je 21. maja naredil predsednik Pertini pri sv. očetu v Vatikanu, je papež Janez Pavel II. prav tako uradno vrnil v soboto 2. junija, ko se je podal na Kvirinal, ki je sedež predsednika italijanske republike. 2. junij je za povojno Italijo zelo pomemben, saj je bila pred 38 leti ta dan razglašena nova italijanska republika. Tako Pertini kot sv. oče sta to dejstvo v svojih govorih močno poudarila. Po svojem prihodu na Kvirinal je sv. oče imel najprej zaseben razgovor s predsednikom republike, ki je trajal kar 47 minut. V tem času so se na drugem kraju pogovarjali s strani Apostolskega sedeža sekretar vatikanske države kardinal Casa-roli, njegov namestnik Marttnez Somalo in sekretar sveta za javne cerkvene zadeve msgr. Silvestrini, s strani italijanske vlade pa predsednik Craxi in zunanji minister Andreotti. Po zasebnem pogovoru sta si papež in Pertini izmenjala pozdrave. Prvi je spre- , govoril Pertini. Omenil je nekdanjo napetost med Sv. sedežem in Italijo, sedaj srečno premagano, se ustavil ob zadnjem papeževem potovanju na Daljni vzhod in pohvalil prizadevanje sv. očeta za mir, medsebojno strpnost in razumevanje. Dejal je, da ima papeževa dejavnost velik odmev v srcu italijanskega ljudstva in vladnih predstavnikov, ki nudijo velikodušno in nesebično pomoč vsem, ki jim je življenje težko. Drži, kar je sv. oče ponovno že dejal: sramota za človeštvo je umiranje ljudi zaradi lakote, izkoriščanje človeka po človeiku, teptanje državljanskih in človekovih pravic. Ker imamo vsi isto naravo in isto usodo, ne bi versko izpovedovanje, filozofska opredelitev ali politično prepričanje nikdar smeli biti ovira za medsebojno razumevanje. Pertini je nato omenil svojo vero v -mlade, ki jih tako rad sprejema v svoji rezidenci. Na nas leži moralna in politična odgovornost, da mladi ne bodo postali žrtev jedrskega spopada, da bodo mogli uživati družbo, ki bo bolj svobodna, bratsko povezana in vedra kot današnja. Nazadnje je predsednik republike sv. očetu še želel povedati, da mu prijateljstvo z njim mnogo pomeni, saj ga krepi v neprestanem naporu in skrbi za bodočnost naroda in države, ki ju globoko ljubi in katerima se je že v mladosti popolnoma daroval. V odgovoru je Janez Pavel II. izrazil svoje veselje nad prijateljstvom, ki mu ga je Pertini pravkar izpovedal. Nato se je ustavil ob pomenu, ki ga ima 2. junij 1946 za italijanski narod, omenil težka leta zadnje vojne in številne primere solidarnosti, ki jo je ljudstvo izkazalo tistim, ki so bili v stiski. Ideale miru in solidarnosti, ki so značilni za preteklost italijanskega naroda, je treba posredovati tudi prihodnjim rodovom. Sv. oče je na koncu zaželel, naj bi znala Italija vedno prav reševati svoja in mednarodna vprašanja, s katerimi se mora soočati; naj bi bila njena bodočnost prekinjena z mirom in blagostanjem; naj bi bila vsem zgled v obrambi človekovih pravic, vrednot svobode in pravičnosti na potu svojega evropskega in splošnega poslanstva. Egoizem bogatih in nemoč revnih Narodi, ki žive na severni polobli zemlje, niso lačni, tudi v Sovjetski zvezi ne. Kadar tam nastopi slaba letina, se preskrbi država z žitom na zahodu. In če ji primanjkuje deviz, pa proda zlato. Poleg tega ji ne manjka nafte, saj je trenutno načrpa največ na svetu, zaloge zemeljskega plina pa bodo zadostovale za sto let. Stvarniku se moramo mi na Zahodu zahvaliti, da živimo v blagostanju, uživamo demokracijo in svobodo. Prav zato pa ne bi smeli pozabiti, da živi na zemlji vsaj milijarda ljudi, ki so tudi ustvarjeni po božji podobi, pa vsega tega nimajo. Pesti jih pomanjkanje, dostikrat pa tudi lakota. So mar tega krivi le oni sami? ODVISNOST NERAZVITIH DRŽAV Statistike vedo povedati, da so leta 1982 industrijsko razvite države prodale državam v razvoju blaga v vrednosti 172 milijard dolarjev, prejele pa v zameno iz teh držav za 158 milijard dolarjev blaga. Revne države so imele primanjkljaj 14 milijard dolarjev, vsota, ki bi bila lačnim potrebna za nakup hrane. Denarna -vrednost živil, ki jih prodajajo industrijsko razvite države deželam Tretjega sveta predstavlja komaj 11 % njihovega izvoza, v obratni smeri pa prodajo nerazvite države živila v denarni vrednosti Nova telovadnica v Gorici oosiaia stvarnost Kot je videti iz priložene slike, nova telovadnica ob Katoliškem domu v Gorici poganja iz tal in raste. Pozimi so ja bili položeni temelji in konec februarja blagoslovljen vogelni kamen. Potem se je delo ustavilo zaradi ovir, ki so se pojavile (električni drog visoke napetosti ob bodočem objektu). Ker so te bile odstranjene, so čez noč začele rasti montažne stene nove stavbe. V tem tednu bo telovadnica verjetno že pokrita. »Vestnik«, glasilo slov. dušnopastirskega centra v Gorici, piše: »Ob Katoliškem domu raste nova montažna telovadnica, namenjena ne samo športnikom, temveč vsem našim otrokom, mladini, pa tudi odraslim. Za mladino je gotovo najbolj vzgojno, da se zbira "doma”. Kakor smo zgradili Katoliški dom, tako gradimo tudi telovadnico, opirajoč se predvsem na last- na sredstva, odpoved in udarniško delo. (Gradbeno podjetje Lojzeta Hledeta ve, kaj to pomeni). Kmalu bo stavba pokrita, toda to je šele približno tretjina dela. Če ne bo novih sredstev, se bo pri tem delo ustavilo. Nadaljevati kasneje bo vedno težje in dražje. Zato odbor za gradnjo z velikim zaupanjem v naše ljudi poziva k velikodušnosti v darovih ali posojilu.« Darove lahko izročite kateremu izmed odbornikov, na uredništvu Katol. glasa, v Katoliški knjigarni, pri slov. duhovnikih ali pa naravnost na tekoči račun Kmečke banke v Gorici št. 23097 ali pri Cassa di Risparmio (Mont) št. 00/6183/20. Glede posojil se je pa treba obrniti na katerega odbornikov v Gorici. Ti so: Andrej Košič, Marjan Visintin, Ivan Terpin, Jože Vrtovec, Kazimir Humar, Karlo Brešan, Martin Kranner. m 20 % njihovega izvoza. To je razumljivo, ker se nerazvite države v glavnem pečajo s poljedelstvom. Glavna postavka v proračunih najbolj, revnih držav so poleg živil rude in surovine, ki pa imajo v mednarodnem gospodarstvu najnižjo ceno. Od živil prodajo nerazvite države predvsem sladkor, katerega ceno pa držijo mednarodne družbe na najnižji možni ravni. Isto se dogaja z manijoko, sojo, ameriškimi lešniki (arašidi), ki jih kupujejo živinorejci Zahoda za krmljenje živine, ker so cenejši od domače koruze. Tako se dogaja, da so revni narodi primorani prodajati bogatim okrog 50 % svojega izvoza po nizkih cenah, za ta denar pa uvažati stroje in vozila (izdelani iz njihove rude) ter opremo po najvišijh cenah. NI VOLJE POMAGATI NERAZVITIM Tako se jarek, ki loči bogate narode od revnih vedno bolj poglablja, število lačnih pa narašča. Pri tem je obsodbe vredno, da prenekatere bogate države (prednjačijo ZDA) omejujejo posejano površino, ker ji ta zadostuje za lastno prehrano in še daje možnost izvoza. Je nekaj, kar zbuja ogorčenje in nemočno jezo pri lačnih: pod puščavsko zemljo so bogate zaloge rud, fosfatov, nafte, toda nihče od bogatih ni pripravljen pomagati jim, da bi te zaklade ovrednotili. Vrstijo se mednarodne konference, kjer se gospodarstveniki dogovarjajo o potrebi mednarodnih organizmov, ki bi imeli dovolj politične in gospodarske moči, da bi določali najnižjo zaščitno ceno surovin, kadar je ponudba prevelika. Od teh organizmov bi imele enake koristi tudi industrijsko razvite države. Toda niso samo nizke cene surovin vzrok tolike revščine po svetu, temveč v še večji meri tudi nihanje cen. Kadar je dobra letina in na trgu preveč surovin, cene padajo. Tedaj morajo revne države takoj prodati svoje pridelke, zraven pa si z medsebojno korikurenco cene še zbijajo. Bogatejše države, ki razpolagajo z zadostnim kapitalom, pa počakajo, da pride do slabih letin, ko lahko prodajo svoje zaloge po bajnih cenah. OPOZORILO SV. OČETA Sv. oče zato porabi vsako priložnost, da opozarja bogate, naj ne bodo brezbrižni do lačnih po svetu. V prvi vrsti je potrebno revnim ljudstvom nuditi sredstva za razvoj kmetijstva, jim omogočiti dostop do vode, zgraditi jezove za zbiranje vode in namakanje zemlje, jih oskrbeti z zdravili in okrepiti zdravstveno službo. Potem bodo ta ljudstva sama zmogla pridelati več hrane. Toda ali bo egoizem bogatih na to pristal? Ali se ne bo še naprej okoriščal z njih revščino, da bo sam preko mere bogatil? Tudi to je eden vnebovpijočih grehov, ki lahko nekega dne prikliče kazon od zgoraj. V. Š. ■ Italijanski redovnik Giuseppe Manara, ki kot redovnik deluje v Sudanu je bil na podlagi islamskega prava, ki so ga lani v novembru uvedli v tej državi, obsojen na 25 udarcev z bičem, en mesec zapora in globo 300 dolarjev, ker so našli pri njem steklenico viskija, 16 steklenic vina in zaboj piva. Ogenj, ki je prišel z neba BINKOŠTNA MISEL Stoletja so pretekla od tistega dne, ko jih je dokončno zdramil in zavezal ogenj, ki je prišel z neba. Z ognjenimi jeziki je Sveti Duh kot odrešujoče spoznanje o moči božje besede in sreči Jezusove večne ljubezni šinil v notranjost Jezusovih osamljenih in preplašenih spremljevalcev. Tavanja in negotovosti je bilo konec, ogenj z neba jih je vodil v novo življenje in vstajenje. SKRIVNOSTNA MOČ OGNJA Predstava o ognju je vedno povezana z nečim, kar bi mogli imenovati trenje. Ogenj je treba zanetiti. Netenje ognja je povezano z drgnjenjem kamna ob kamen, lesa ob les. Snov udarja ob snov, iskre se krešejo, tisto, kar je bilo pred trenutkom hladno, postane toplo in vroče in zagori v kres. Binkoštni ogenj je kres duha, ki negibljivo in hladno prebudi v toplo in zavzeto življenje. Mlačnega in omahujočega popelje skozi pretrese duhovnega življenja na pota, kjer se začne človeka vredno bivanje. Topoumne in neosveščene vodi v bistrovidno jasnost spoznanja in razumevanja. Neumnim podari pogum, ta pa jih popelje v razum. Moderni človek je pozabil na gobo in kresilo pradavnine. Pozabil je na osnovni obrednik gibanja, ki je bil davnim rodovom postava in pojava. Bili so možje ognja, mojstri bliska in groma. Vse živali in vsa narava so jim postali pokorni. Ob rodovnem ognju so se zbirali. Ta je bil toplo ognjišče in simbol večnega mojstrstva človeka, ki ga je Stvarnik nagradil bolj kot vsa druga bitja na tem planetu. Ogenj kmalu ni bil le ogenj, temveč prispodoba človekovega dejanja in nehanja. Obseg ognja je bil v njegovem nastanku vedno majhen. Vendar je človek preveč pozabljal na osnovno lastnost snovnega in duhovnega ognja. Ogenj skriva v svoji usodni globini namreč brezmejno moč. Njegova moč te lahko ob pravilni uporabi vodi do najmogočnejših rezultatov. Iz ognjene iskre pa lahko nastane tudi najhujši in najpogubnejši vihar. Lastnost ognja je namreč le ena: kot kvantiteta stoji na zadnji lestvici bivanja, kot kvaliteta preseže vse, kar ga obdaja. Ogenj je treba duhovno in snovno čuvati in negovati. Ta misel zveni morda smešno, a je popolnoma utemeljena. Ogenj je treba netiti zmerno, toda skorajda obredno. Razumeti ga je treba kot duhovni ogenj, duhovno svetlobo in duhovno toploto. Če človek pozabi na to postavo, ki zavezuje v zmernost in službo duhovnemu ognju, ogenj nevarno zagori. Najprej je tu kot žveplenka, čez trenutek pa je smodnik in dinamit. Kot groza iz saj, sovraštva, jedrskega žarčenja in strupa zagori kot atomski ogenj v obliki razodetij sv. Janeza o koncu sveta. SV. DUH V PODOBI OGNJA Apostolom je gorel drugačen ogenj, tisti ogenj, ki je prišel z neba in ki ga moramo bolj skrbno kot vse ostale zemeljske ognje čuvati v naših srcih in dušah. Ta ogenj je namreč kot večno življenje, kot svetloba vstajenja In kot topla čistost Jezusovega učenja. Ta ogenj je še vedno mlad in boder. Ni mrtvo oglje, ki že desetletja plesni v ugaslem srcu. Binkošti so namreč praznik predrami-tve, praznik oživljanja src. To je praznik, ki bi nas moral voditi predvsem k tistim, ki so prezgodaj duhovno ugasnili in življenjsko usahnili. Na mrtvo oglje ugaslih src bi morala padati vroča in optimistična žerjavica binkoštnega sporočila. Sveti Duh, o katerem pravi stara častitljiva pesem, da je večni ustvarjalec, je kresilo in goba obenem. NI ŽIVLJENJA BREZ OGNJA Veliki poganski pesnik Vergil, katerega 2000-letnice smo se nedavno spominjali, je že v preprostih ognjenih pojavih znal odkriti njihovo duhovno vrednost. V svojih znamenitih kmečkih pesmih Georgica je spregovoril o očiščevalnem delu ognja jeseni na poljih. Ogenj se v teh pesmih pojavlja kot skrivnostna bivanjska sila, ki očisti polje nepotrebne navlake in odvečnega strupa. Medtem ko zemljo ožge in opari, odpre skrivnostne kanale, vdolbine in rove, tako da lahko zemlja na novo zadiha. Ožge rastline in trave, a vendar jih ne požge, temveč samo spodbudi k novim, močnejšim In bujnejšim sokovom in h krepkejši rasti. Vsa svetovna poezija je ena sama zakladnica metafor o ognju in ognjenih pojavih. Od skrivnostnih Hefajstovih kovačnic in topilnic z izrazitimi pečmi do bliska in groma v oblakih in ognja vojn in nesreč na zemlji do ognjenega utripa v dušah ljudi prešinja svetovno poezijo eno samo valovanje in plamenenje večno prisotnega ognja. In kot Vergilov ogenj tu spodaj na robu zemlje oplazi trave in rastline v novo življenje, tako mora binkoštni ogenj z neba vžgati znamenja v naše duše in naša srca. Zaradi tega božjega ognja naše življenje močneje gori. Zaradi tega božjega spoznavnega ognja življenje ne pozna meja. Je kot večna bakla, ki jo duhovni popotniki ne smejo nikoli ugasniti. LEV DETELA Škofov pastirski obisk na Katinari ■ Predstavniki Vatikana so v Ženevi podpisali sporazum, s katerim se Vatikan obvezuje, da bo likvidatorjem propadle Ambrozijansike banke v Milanu izplačal v treh obrokih 250 milijonov dolarjev. Večino te vsote bo dobilo več kot sto tujih bank, ki so utrpele izgube ob stečaju milanske banke. Pri tem se je vatikanska banka IOR (Istituto opere religiose) ogradila z izjavo, da ni odgovorna za propad milanske banke, v katero je bila vpletena proti svoji volji in da gre za prostovoljni prispevek in izraz dobre volje. Dr. Anton Kacin in njegova žena pokopana v Spodnji Idriji V sredo 30. maja so v Spodnji Idriji položili k zadnjemu počitku dr. Antona Kacina in njegovo ženo Angelo Tušar. Dr. Kacin je umrl letos 27. januarja, njegova žena pa že pred več leti. Na željo obeh so ju njuni otroci prepeljali na pokopališče v Spodnji Idriji, kjer se je dr. Kacin rodil. Sveto daritev je opravil bivši idrijski dekan Janez Filipič ob somaševanju 19 duhovnikov, povečini učencev pokojnika, ko je učil slovenščino na škofijski gimnaziji v Gorici. Med mašo je spregovoril v slovo zaslužnemu šolniku in njegovi ženi dekan iz Komna Franc Krapež, na pokopališče pa ju je spremljal domači župnik Kavčič. V imenu primorskih kulturnikov se je ob grobu poslovil od dr. Kacina prof. Tomaž Pavšič. Ker je bil dr. Anton Kacin zelo zaslužen kulturni delavec zlasti za goriške Slovence in krščanski mož, se bomo njega in tudi drugih naših prosvetnih delavcev spomnili pri sv. maši v cerkvi sv. Ivana v torek 12. junija ob 20. uri. OKNO V DANAŠNJI SVET ■ Severnoameriški predsednik Reagan je na začetku svoje poti, ki vključuje Irsko, Vel. Britanijo in Francijo, obiskal tudi rojstni kraj svojega pradeda Michaela, -ki se je rodil leta 1829 v kraju Bally-poreen, pa je kasneje zaradi silne lakote, ki je zadela Irsko ob slabi letini krompirja tako kot mnogi drugi rojaki odšel v Sev. Ameriko. Ni pa 'kot večina ohranil katoliške vere, ampak postal metodist. Reagan je ostal v Ballyporeenu več ur in si dal pokazati krstno knjigo, v kateri je tudi ime njegovega pradeda. Na univerzi v Galwayu pa so Reaganu podelili častni doktorat iz prava. Zaradi tega je skupina bivših študentov sežgaila svoja univerzitetna spričevala pred tamkajšnjo stolnico, trije častni doktorji iste univerze pa so iz protesta vrnili svoja priznanja. Reagan je ta protest uporabil kot dokaz, da je na Zahodu svoboda, kajti na Vzhodu bi se kaj takega končalo pred sodiščem. Obisk Irske pa je bil načrtovan v tem času predvsem iz volilnih razlogov. V novembru letos bodo v ZDA predsedniške volitve. Ker živi v Sev. Ameriki kakih 44 milijonov državljanov irskega pokolenja, bi lahko s svojim glasom zelo pripomogli k ponovni Reaganovi izvolitvi. ■ Precej hrupa, protestov in pisanja vzbuja v Zahodni Evropi potovanje južnoafriškega ministrskega predsednika Pie-tra Botha, ki bo obiskal šest držav, med njimi tudi Italijo (če ne pride do kakih nepričakovanih zapletov). Če je res, da je Botha kot predstavnik države, ki izvaja rasno zapostavljanje do črnske večine, neprijeten gost, je pa tudi res, da je Južna Afrika dejstvo, katero stvarna politika ne more molče preiti. Gospodarski in strateški interesi imajo svojo logiko in jih je treba upoštevati, pri čemer pa je treba vselej vztrajati na zahtevi po spoštovanju človekovih pravic. Morda je vso zadevo z Bothovim obiskom najbolje osvetlila britanska predsednica Thatcherjeva, ko je dejala: »S tem, ko sprejemamo sovjetske predstavnike, še ne sprejemamo njihovega komunizma. In če sprejemamo sedaj predstavnika južne Afrike, s tem še ne soglašamo s politiko rasnega razlikovanja, ki se tam izvaja.« ■ V Egiptu so imeli po Naserjevem udaru leta 1952 prve parlamentarne volitve, ki se jih je udeležilo pet političnih strank. Posebnost volilnega zakona ije bila v tem, da je morala stranka prejeti vsaj 8 % glasov, da je lahko dobila poslance, ostali glasovi pa so se prišteli najmočnejši stranki. Zaradi takega zakona bosta imeli v parlamentu zastopnike le dve stranki: režimska narodnojdemokratska stranka sedanjega predsednika Mubaraka in opozicijska stranka Novi Vafd, ki je bila v času monarhije vodilna in ima še vedno istega voditelja, Fuada Saragedina. Mubarakova stranka je od 448 sedežev prejela 391, Novi Vafd pa 57. Ostale opozicijske stranke: delavska, naserjevska (marksistična) in liberalna so tako ostale praznih rok. Volilna udeležba pa je bila zelo nizka, saj je od 13 milijonov volilcev glasovalo le 43 %, v največjih mestih celo 30%. Vsekakor so pa te številke v korist demokracije, če pomislimo, da je Sadat prejel kar 99 % glasov, Mubarak pa »komaj« 72,9 %. ■ V trenutku, ko je voditelj ene skupine protisandinističnih gverilcev 47-letni Eden Pastora (leta 1979 je sodeloval pri zrušitvi nikaragovskega diktatorja Somo- ze) imel tiskovno konferenco v nekem kraju na jugu Nikaragve tik ob meji s Kostariko, je eksplodiral podtaknjen peklenski stroj, ki je ubil šest Pastorovih spremljevalcev in dva časnikarja. Sam Pastora je bil ranjen na peti in nato prek Kostarike prepeljan na zdravljenje v Venezuelo. Atentat naj bi bil delo levičarskih sandinistov, ki jim je Pastora v veliko oviro za izvedbo njihovih ciljev. ■ V Washingtonu se je zaključil sestanek sveta Severnoatlantskega pakta, ki se ga je udeležil tudi italijanski zunanji minister Andreotti. Medtem ko sta severnoameriški podpredsednik Bush in francoski zunanji minister Cheysson zavzela do Sovjetske zveze zelo ostra stališča, je pa Andreotti nastopil v spravljivem tonu. Zaradi notranjih težav (nasprotovanja namestitvi jedrskih izstrelkov) je bila sprejeta nizozemska zahteva, da se v tej državi izstrelke namesti šele v letu 1988, kar dokazuje neenotnost Zahoda, to pa je seveda v -korist SZ. Kamenčki »Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in...« Nekoč smo govorili o Združeni Sloveniji, danes smo izraze spremenili in govorimo o »enotnem slovenskem kulturnem prostoru«. Tej misli je Slovenska matica v Ljubljani 30. maja posvetila posebno okroglo mizo. K razpravi je povabila iz domovine prof. dr. Boga Grafenauerja, iz zamejstva pa Marka Kravosa, predsednika Zveze slov. kult. društev v Trstu ter Janka Malleta, tajnika Slov. prosvetne zveze v Celovcu. Povabljeni so bili tudi drugi. Z Goriškega je bila povabljena Marija Fer-letič, predsednica Sveta slov. organizacij, ki se je okrogle mize tudi udeležila. Vsi trije govorniki so vsak s svoje strani osvetlili vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu, nakar se je razvila bogata, a tudi ostra debata, številni so posegli vanjo. Nekateri zamejci so izrekli obžalovanje, da določen tisk iz zamejstva ne sme v Slovenijo. Dočim sme tisk nekaterih založniških podjetij brez vseh ovir v Slovenijo, so drugetnu vrata na meji zaprta, kot da bi šlo za mamila ali orožje. To se dogaja celo izrazito znanstvenim stvaritvam kot je npr. Slovenski primorski biografski leksikon, ki ga izdaja Goriška Mohorjeva družba. Celo ta pobuda, ki nam jo zavidajo naši sosedje Italijani, nima prostega vstopa v Jugoslavijo. Podobno tudi zbirka pesmi za otroke Veseli ringaraja Ljubke šorlijeve. Minister za kulturo pri slovenski vladi v Ljubljani prof. Kmecl se je izgovarjal, da je slično postopanje posledica negativnega zadržanja določenih organizacij in društev do sedanje Jugoslavije. To je zelo jalov izgovor, ki potrjuje, da si oblast v Ljubljani želi smrti tistih slovenskih kulturnih ustanov v zamejstvu, ki niso uglašene na linijo njene politike. To smo sicer že davno vedeli, sedaj so to samo potrdili. S tem so pa tudi potrdili, da tako imenovano zanimanje matice za zamejske Slovence ni pristno, ampak usmerjeno v utrjevanje pozicij le določenega dela slovenske zamejske narodne skupnosti. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in... (r+r) Od 16. do 23. junija bo tržaški g. nadškof Bellomi opravil pastirski obisk v župniji presv. Trojice na Katinari. V soboto 16. junija bo ob 9.30 maševal ob zaključku šolskega leta za slovenske otroke, ki obiskujejo na Katinari osnovno in srednjo šolo; isti dan ob 11. uri pa bo daroval sv. mašo za italijanske otroke, ki na Katinari hodijo v italijansko osnovno šolo. V nedeljo 17. junija, na praznik presv. Trojice bo g. škof maševal ob 9.30 za slovenske vernike, ob 11. uri pa za italijanske. Ves teden bo g. škof na voljo za razna srečanja s farani obeh narodnosti. V soboto 23. junija bo daroval sv. mašo za vse pokojne farane in tako zaključil svoj pastirski obisk. POGLED V PRETEKLOST Ob tej priložnosti naj navedem bežen pregled o preteklosti katinarske župnije. Že pred letom 1673 je stala na Katinari cerkev oz. kapela s pokopališčem, kar potrjujejo nagrobni spomeniki okoli cerkve in kropilnik, ki je vzidan ob vhodu na desni strani in nosi letnico 1673. Današnjo cerkev so sezidali okoli leta 1785, posvetil pa jo je 25. maja 1800 škof Ignazij Cajetan de Buzet v čast presv. Trojici. Do leta 1837 je bilo pokopališče okrog cerkve, 24. sept. 1837 pa so blagoslovili novo pokopališče. Zvonik so prizidali cerkvi leta 1835. Župnijo presv. Trojice so na Katinari ustanovili 3. febr. 1892. Prvi župnik je postal msgr. Franc Kosec, zelo zaslužen duhovnik, ki je bil tudi kanonik pri Sv. Ju-stu. Do zdaj je službovalo na Katinari 12 duhovnikov, nekaj drugih pa še začasno. Katinarska župnija je bila nekoč zelo obširna, saj je segala od Podlonjerja prek Rocola, Katinare in Sv. Marije Magdalene Spodnje do škedenjske župnije. V zadnjih 15 letih so na tem območju ustanovili 8 novih župnij. Z deli katinarskega območja so bile ustanovljene sledeče župnije: sv. Avguština v Podlonjerju, sv. Pija X. v Roeolu, sv. Marka pri Magdaleni, sv. Marije Magdalene na Kolonkovcu, sv. Sergija proti Domju; na samem območju katinarske župnije so pa lansko leto ustanovili dve novi župniji: sv. Luka na Melari in Lur-ške Matere božje na področju Sv. Marije Magdalene Spodnje. Katinarska župnija je štela svoj čas okrog 2.5000 ljudi, zadnja leta pa je dosegla skoro 10.000 prebivalcev. Trenutno šteje okoli 4.000 duš. Koliko je prebivalcev slovenske oz. italijanske narodnosti je za zdaj težko ugotoviti zavoljo številnih novih priseljencev. Zato se na Katinari vrši vse pastoralno delo in božja služba v slovenskem in italijanskem jeziku brez kakih posebnih težav. Ljudje se v glavnem razumejo in zlasti kar se tiče verskega življenja ni še nikdar prišlo do kakih nesporazumov. DANAŠNJE STANJE V ŽUPNIJI Na Katinari sta dve osnovni šoli, slovenska, ki šteje 50 učencev in italijanska s 30 učenci; je pa tu tudi slovenska srednja šola kot dodeljeni oddelek slovenske srednje šole pri Sv. Ivanu v Trstu in šteje 30 dijakov. Zavoljo pomanjkanja učnih prostorov v obeh šolah prihaja do težav, ki marsikdaj povzročajo vročo kri. Zadnje čase nam je bilo marsikaj obljubljeno; morda bo tudi izpolnjeno. Prav sredi katinarske župnije je v zadnjih letih zrastlo mogočno poslopje nove tržaške bolnišnice, ki je popolnoma spremenila nekdanje kmečko lice katinarskega območja. Prejšnji mir je uničil mrzlični promet, z eno besedo, na Katinari se je vse spremenilo in to v vseh ozirih. V teh novih razmerah v naši župniji se moramo spremeniti tudi mi, če hočemo še obstati: postati moramo narodno in versko bolj zavedni, brez kompromisov, brez hlapčevstva, biti moramo pristni, kristjani in Slovenci, odprti za sodelovanje za vse, kar je dobro in polni spoštovanja do vseh, ki so dobri in pošteni. Zaradi velikega prometa so danes onemogočene tudi vse zunanje verske dejavnosti, mislim tu zlasti na procesije, ki so bile do pred kratkim na Katinari zelo slovesne, številno obiskane in so razodevale Tržačanom versko in narodno zavest naših ljudi. Najti bo treba nove načine za razna slavja. Cerkev nam mora postati skupna hiša, zlasti ob nedeljah, kjer bomo dobivali moč in pogum za svoje versko in narodno življenje na tem tako ogroženem področju. V časih, ko so katinarski verniki več časa premolili v svoji cerkvi, jih je Bog uslišal in vzbudil precej duhovniških poklicev: izmed rojenih in krščenih v katinarski župniji jih je pet, ki so postali duhovniki in se posvetili Bogu in svojemu ljudstvu. Morda, če bomo več molili, se bo to še zgodilo. Pastirski obisk g. škofa nam bo pomagal najti nove poti in nove prijeme za versko življenje v spremenjenih razmerah, v katerih smo se kar čez noč znašli. Zato z velikim upanjem pričakujemo g. škofa, ker vemo, da nas ima rad in je pripravljen na marsikatero žrtev, da bi nam pomagal. Tudi mi vsi moramo biti pripravljeni pomagati g. škofu, tudi za ceno majhnih odpovedi, da bo mogel svoje vzvišeno poslanstvo pastirja med nami uspešno opravljati. Albert Miklavec FEDERALISMO ? 9 9 9 m V nedeljo 3. junija se je deželni tajnik ter kandidat SSk tudi za srednjo Italijo A. Bratuž srečal v Rimu s tamkajšnjimi Slovenci, ki so dobro organizirani ter jih seznanil s problematiko in nastopom na evropskih volitvah. V soboto 2. junija pa je bila v Vidmu tiskovna konferenca, prav tako za skupno manjšinsko listo, ki nosi geslo »Federalizem - Za Evropo narodov«. Poleg furlanskih predstavnikov oz. kandidatov je na njej sodeloval tudi kandidat SSk Bratuž. Volilni znak manjšinske liste, na kateri nastopa tudi SSk in ki naj ga zavedni slovenski volivci prečrtajo ter tako svoj glas koristno uporabijo V teku so živahne priprave na bližnje volitve za evropski parlament. Tudi Slovenska skupnost, ki z valdostansko in sardinsko stranko nastopa na manjšinski listi, je na delu. Tako je nedavno bila na 3. omrežju TV evropska volilna tribuna, na kateri je za SSk sodeloval kandidat in deželni tajnik dr. Andrej Bratuž. Na sporedu so še druge radijske in televizijske oddaje. Prav tako naj beležimo tukajšnje delovanje stranke. V sredo 6. junija je bila na strankinem sedežu v Trstu uradna predstavitev liste in programa manjšinskih strank. Prisotni so bili vsi vodilni predstavniki SSk, seveda tudi kandidatje Andrej Bratuž, Stanislav Škrinjar ter Jurij Slokar. Govor je tekel o sedanjem položaju, o političnem trenutku ter o pomenu evropskih volitev za manjšinske stranke. Srečanje so spremljali predstavniki javnih občil, tiska, TV in radia. Vpišite otroke v naše počitniške kolonije! Te imajo za seboj že skoraj 40 let delovanja. Otrokom nudijo, zdrave slovenske počitnice in obenem jim zagotavljajo krščansko vzgojo. S tem namenom je bilo ustanovljeno v letu 1947 slovensko karitativno društvo SLOKAD in priredilo prvo slovensko kolonijo v Žabnicah. Tega važnega namena se društvo še vedno drži. Po dolgem romanju iz kraja v kraj, po izgonu iz Kanalske doline in iz Rigolata je društvo le doseglo v domačem kraju prostor v Dragi pri Bazovici. Po šolah na Krasu in v mestu — tako so nam poročali nekateri starši in učitelji — ni bilo dovolj usmerjanja v to kolonijo. Po šolah se je poudarjala neka druga usmeritev. Društvo SLOKAD priredi dve izmeni: prva prične 2. julija in druga 27. julija. Vsaka izmena sprejme 50 otrok. V kolonijo se lahko javi še 15 otrok. Starši pa morajo otroka vpisati v šoli, dokler traja pouk, čeprav je že potekel rok vpisovanja. Zato naj pohitijo. Tudi otroci z Goriškega lahko pridejo v kolonijo v Drago, če uredijo vse v svoji šoli. Pojasnila lahko dobite po telefonu: 040/226117. Pevma se je dostojno oddolžila župniku J. Abramu Štandrež Praznik špargljev. Po deževni zadnji soboti in nedelji v mesecu maju je prvo soboto in nedeljo v juniju zasijalo toplo sonce in privabilo v Štandrež, na Praznik špargljev, veliko ljudi. V nedeljo 3. junija se je proti večeru izvajal kulturni program, na katerem so nastopili člani dramske skupine PD »Štandrež« in za to priložnost prikazali Marin-čevo veseloigro »Oče na polikliniki«. Delo je režirala Mira Štrukelj, nastopili pa so Božidar Tabaj, Majda Paulin, Silvana Žnidarčič, Joana Marušič ter Anita Ker-Pan. Nerodnost očeta, ki hoče uveljaviti svojo avtoriteto, a se mu to ne posreči, predvsem ko ga na polikliniki sprašujejo Po sinu, je hitro spravilo gledalce v dobro voljo. Nastopil je tudi goriški skavtski ansambel, ki je izvajal nekaj originalnih in za mlade primernih melodij. Nagrade so prejeli prvouvrščeni na slikarskem ex tempore, ki je bil prejšnjo nedeljo in katerega se je udeležilo lepo število mladincv, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in nižjo srednjo. Udeleženci ex tempore so bili razdeljeni v štiri skupine in sicer: vrtec, prvi in drugi razred osnovne šole, tretji, četrti in peti razred ter nižja srednja. V prvi skupini se je na prvo mesto uvrstila Sara Budal, druga je bila Helena Brajnik, tretji pa David Mučič. V skupini prvih in drugih razredov je bil prvi Federico Capuccio. drugi Manuel Frandoli, tretja Verena Brajnik. V tretji skupini je lestvica naslednja: Peter Paulin, Pavel Šuligoj in Mitja Bi-zaj. Za srednjo šolo je najlepše risal Pavel Zavadlav, nato Federica Moretti ter Ingrid Nanut. Prva dva uvrščena iz vsake skupine sta prejela pokale, ki 90 jih darovale razne uprave in tvrdke. Drugi razred štan-dreške osnovne šole je prejel tudi posebno plaketo goriške občine, ker je sodeloval s sorazmerno največjim številom učencev. Kljub slabemu vremenu je na Prazniku špargljev zadnjo nedeljo v maju nastopila godba na pihala iz Anhovega in navdušila Poslušalce. Praznik se bo nadaljeval v soboto 9. in nedeljo 10. junija. Doberdob Sv. birma. Po nekaj letih je spet prišla na vrsto naša fara, da njeni doraščajoči člani prejmejo potrjenje v veri. Bilo jih je 38, ki so na praznik Gospodovega vnebohoda 3. junija v popoldanskih urah Prejeli Svetega Duha. Po daljši in skrbni Pripravi so mogli stopiti v spremstvu svojih botrov in botric pred nadškofa p. Bommarca, da postanejo kristjani v polnem pomenu besede. Dan je bil sončen in prijetno topel. Tudi notranjost cerkve je bila za to priložnost okrašena z venci. Na koru se je cerkveni zbor zelo potrudil in vso slovesnost z ubranim petjem močno popestril. Ob koncu se jim je g. nadškof za to še posebej zahvalil. Obred sam je potekel po ustaljenem redu. Sv. maša in podelitev zakramenta sta bili v slovenščini, pridiga v italijanščini ker zaenkrat drugače ne gre. Berila in prošnje so brali oz. izrekli birmanci in birmanke. Dvojezičnost je bila dosledno spoštovana, saj so bili mladi iz obeh narodnostnih skupnosti. Seveda so Slovenci bili v ogromni večini. Želeli bi, da bi sv. birma v udeležencih res pustila neizbrisno znamenje zavzetega kristjana in obrodila trajne sadove. Subida Praznik sv. Križa in prvo sv. obhajilo. Tudi tokrat je bila cerkev pri Subidi premajhna, da bi sprejela vse vernike, ki so se udeležili svetih obredov ob prazniku Gospodovega vnebohoda, ki po stari subid.ski navadi sovpada s praznovanjem sv. Križa. To pot smo imeli med seboj poleg domačega duhovnika g. Rijavca in šolskega kateheta p. Bruna tudi zlato-mašnika msgr. Fr. Močnika. Zadovoljni smo, da smo ga lahko pozdravili med nami, ko praznuje 50-letnico svojega maš-ništva. _ Imeli smo tudi prvo sv. obhajilo. Kar devet otrok ga je prejelo. Lepo jih je bilo videti, kako so, kot nekdaj apostoli, sedeli okoli mize pred oltarjem. Sami so zapeli nekaj pesmi in vsak izmed njih je med mašo izrekel posebno prošnjo. Molili so za svojce, za mir, za lačne otroke, za misijonarje, za duhovniške poklice. Naj gre zahvala vsem tistim, ki so pripomogli, da je praznik tako dobro uspel. Še posebej našemu 80-letnemu pevovodji Nandotu Simčiču za ubrano petje in gdč. Nataši Polenčičevi, ki je prevzela skrb za pripravo prvoobhajancev in jih je med obredom tudi vodila. Bralci Kako je z novimi predpisi pologa na meji? Pred dnevi so na veliko razglašali po radiu Trst A in po časopisih o novi določbi glede pologa za prehod jugoslovanskih državljanov, ki ne živijo v obmejnem desetkilometrskem pasu. Poročali so, da bodo ti lahko prišli v tujino brez pologa ali depozita dvanajstkrat na leto in ne le enkrat kot do zdaj. Mnogi, ki so slišali ali brali o tej odločbi se pritožujejo, da miličniki na meji o tem nič ne vedo. Eni pravijo, da niso dobili nobenega uradnega obvestila, drugi, da to velja le za prehode na avstrijski, bolgarski in madžarski meji itd. Kako je torej s to zadevo? Ali so bila poročila resnična ali pa so le potegavščina in obljube, ki take ostanejo in nič drugega? Mnogi iz Slovenije imajo tu sorodnike, ki bi jih radi večkrat obiskali, zlasti če so bolni. Lepo bi prosili radio Trst A, da bi to zadevo pojasnil. c. k. )) Banca Agricola Gorizia ) Kmečka banka Gorica—i c.r.og.l. skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorci|a ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN • Knjige • Šolske potrebščine • Nabožni predmeti GORICA Travnik, 25 Tel. 84407 Med slovenske šole na Goriškem, ki že skoraj vse nosijo ime po naših velikih možeh, se je uvrstila tudi osnovna šola v Pevmi. Slovesno poimenovanje je bilo v nedeljo 3. junija ob izredno sončnem vremenu, ki je nemalo pripomoglo k veliki udeležbi in uspehu proslave, ki se je vršila na prostem v lepem naravnem okviru šolskega dvorišča. Šola v Pevmi je dobila ime po nekdanjem tamkajšnjem zaslužnem župniku Josipu Abramu, kulturniku in vnetem ljubitelju naših gora. Izbira imena je bila spontana in soglasna, saj imajo prebivalci tega kraja župnika Abrama v hvaležnem spominu, kar se je izkazalo tudi na slovesnosti poimenovanja. Zamisli tega slavja ni bilo mogoče prej izvesti zaradi prenove šolskega poslopja. Za obnovitvena dela je poskrbela goriška občina, za kar so ji vaščani hvaležni. Pripravljalni odbor učiteljev, staršev in vaščanov -je vse zahtevno delo za poimenovanje hvalevredno izpeljal. Posrečena je bila tudi izbira, da je relief Josipa Abrama izdelal akademski kipar France Gorše. Škoda, da ob odkritju in blagoslovitvi šole iz zdravstvenih razlogov ni mogel biti navzoč. Relief, ki je na steni šolskega hodnika in je bogata pridobitev šole, sta odkrila učenec šole dn starejši vaščan kot simbol povezave med preteklostjo in bodočnostjo, blagoslov pa je izvršil škofov vikar dr. Oskar Simčič. Šolski otroci so sodelovali s petjem. Pripravil in vodil jih je učitelj Ivo Bolčina. Pogumno so odpeli precej bogat program pesmi. Šola je sodelovala še z recitalom iz del Josipa Abrama; izbor je pripravila Ljubka Šorli, otroci so ga pa doživeto podali. V šolskih prostorih so otroci pripravili še razstavo risb, kar so naredili na pobudo učiteljev, zlasti Silvana Bevčarja. Nekdanje šolarke, sedaj že dekleta z Oslavja in Pevme, so prispevale svoj delež s petjem pod vodstvom domačinke El-de Gravner Nanut. Odrasli iz Štmavra so pa nastopili z moškim zborom, ki je dobro poznan. V imenu pripravljalnega odbora učiteljev in staršev je Ljuba Bednarik Čuk pozdravila navzoče dn zastopnike oblasti. Lik župnika Abrama je z živahno besedo osvetlil Jožko Kragelj, sedaj župnik v Podkraju, in morda najboljši poznavalec Josipa Abrama in njegovega dela, saj Nižja srednja šola »Fran Erjavec« priredi v nedeljo 10. junija ob 19,30 v Marijinem domu v ROJANU ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV Na sporedu je nastop šolskega pevskega zbora in igre »Pika Nogavička«. Zaključna prireditev na bazoviški šoli Besedo žlahtno si prinesel že pred stoletji ti med nas. Učil si narod naš slovenski veliki Trubar, učitelj naš je izzvenelo iz grl učencev osnovne šole »P. Trubar« v soboto 2. junija na šolskem dvorišču. Skupaj z zaključno prireditvijo so namreč proslavljali tudi deseto obletnico poimenovanja šole po tem za slovensko književno besedo zaslužnem možu. Najprej je nastopil šolski zborček ob spremljavi dveh harmonik; zapel je pesem »Primožu Trubarju«, ki jo je pred desetimi leti prav za poimenovanje napisal domači učitelj Miro Prešel, uglasbil pa Ubald Vrabec. Učenke 5. razreda so nato podale Trubarjev življenjepis in poudarile pomen, ki ga ima za nas Slovence. Prof. Janko Moder iz Ljubljane, ki je mnogo pripomogel za poimenovanje šole z raznim gradivom in je bil tudi letos prisoten na proslavi, je v svojem posegu podčrtal med drugim, da moramo Slovenci, zlasti tu, čeprav obkroženi od italijanskega življa, ostati to, kar smo; za zgled naj imamo drevesa, ki ostanejo vedno ista, tudi če so v bližini različnih dreves. Nastopili so še učenci s prekmurskim in belokranjskim plesom ter s spletom drugih slovenskih plesov, harmonikarski ansambel Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Loredane Kočevar, nazadnje pa so petošolci predali ključ četrtošolcem in sebi zaželeli mnogo sreče. Čeprav navdušeni nad proslavo, posebno starši, nismo mogli mimo žalostnega dejstva, da naša šola ni napisana kot taka ne v telefonskem Imeniku ne na volilnih potrdilih, ki smo jih dobili pred nekaj dnevi; povsod je govora le o italijanski šoli, ki ima tudi sedež v tej stavbi. Ali bo potrebnih še deset let, da se bo pisalo ime tudi naše šole? - S. je o njem že napisal knjigo »Moja Trenta«, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba. Rekli smo, da je bilo občinstva zelo veliko. Tudi oblasti so bile dobro zastopane, tako šolske kot druge. V imenu šolskih oblasti je spregovoril in pozdravil didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan, do- mačin iz Pevme. Goriški župan dr. A. Scarano je upravičeno pozval starše, naj poskrbijo, da šola ne bo prazna, če ne bo otrok.. Sedaj namreč iz treh vasi (Pevme, Oslavja in Štmavra) komaj spravijo skupaj otrok za petrazrednico. V imenu SKGZ je spregovoril dr. Mirko Primožič, ki je pa bil nekoliko oster in kritičen do upravnih oblasti. Pri tem bi moral pomisliti, da morajo onkraj državne meje ljudje s samoprispevki graditi slične kulturne objekte. Dr. Damjan Paulin je prinesel pozdrave SSO ter ZSKP, Aleksandra Devetak pa v imenu ZSKD. Prisoten je bil tudi komunistični senator Batello, ki je prav tako povedal svoje. Pozdrave sta zaključila dr. Drago Štoka, deželni svetovalec SSk, in predsednik rajonskega sveta Aleš Figelj. Svečanost se je zavlekla tja do ene ure. Zato so vsem še bolj tefknile dobrote, ki so jih pripravile skrbne mamice in vaščani ter kozarec vina iz oslavskih in štma-verskih vinogradov. O brošuri bomo pa več poročali drugič. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje SOŽITJE V LUCI II. VATIKANSKEGA KONCILA ki bo v ponedeljek 11. junija ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu, ul. Petronio 4. Govoril bo tržaški škof Lorenzo Bellomi. tržaške novice - v "S 1 • l 1 • 1 j - jffjj it. v , ; ■ • \\... • »• - +ysd - " ' . [j I Ut?-', v. -\.v .štm' Rojan V sredo 30. maja je umrla družbenka Marija Marušič. Dopolnila je 73 let. Doma je bila v Hraščah pri Postojni. Nad 40 let je preživela v Trstu kot gospodinjska pomočnica. Ljubila je slovensko besedo. Naročena je bila stalno na Katoliški glas, Družino, Ognjišče, Duhovno življenje, Katoliške misijone. Zelo si ji bili pri srcu misijoni. V stiku je bila z misijonskim zdravnikom dr. Janežem na Formozi in tudi z drugimi. Pred dobrim letom se je pojavila neozdravljiva bolezen, ki ji je ob koncu povzročala veliko trpljenja. Življenje je zaključila v domačem kraju med svojimi ljudmi, ki so ji tudi pripravili lep pogreb. Počiva na pokopališču v Hrenovi-cah. Z domačim župnikom g. Gregoričem sta somaševala tudi misijonar Andrej Majcen in Stanko Zorko, kaplan iz Rojana. V rojanski župnijski cerkvi pa bo spet ostalo prazno mesto pri sv. maši, ki se je je pok. Marija udeleževala vsako jutro. Naj ji bo Gospod bogat plačnik. - SZ Opčine Koncert Marijinih pesmi. V openski župnijski cerkvi je bil v četrtek 31. maja koncert Marijinih pesmi ob sklepu letošnjih šmarnic. Pri njem so sodelovali otroški in mladinski zbor »Vesela pomlad«, ki sta ju vodila Lucija čač iin Franc Po-hajač, dekliški zbor »Devin« pod vodstvom Hermana Antoniča ter domači cerkveni zbor »Sv. Jernej« pod vodstvom Franca Pohajača. Koncert, ki je postal že tradicionalen tako kot vsakoletni pevski nastop v Finž-garjevem domu ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja, je privabil v opensko cerkev zares lepo število ljubiteljev Marijinih pesmi, na katerih smo Slovenci bogati. Priložnostno duhovno misel je med koncertom podal pesnik Vinko Beličič. Večer je povezovala Marta Radetič-Hro-vatin. Bazovica Župnijsko romanje. Zadnji dan maja smo poromali k Materi božji v Motta di Livenza, kjer je božja pot že iz leta 1510. Pred kosilom, ki smo ga imeli v Campo-formido, smo še poromali v San Vito al Tagliamento k Madonna di Rosa. V Vidmu smo si ogledali grad in božjo pot Madonna delle Grazie. Kar nas je najbolj pretreslo, je bil obisk vasi Cargnacco, ki jo Slovenci malo poznamo. V tej vasi stoji ogromen spomenik vsem vojakom, ki so zmrznili v Rusiji v letih 1942-44. Sorodniki in prijatelji teh žrtev so zgradili veličastno cerkev s pretresljivimi slikami trpljenja in smrti toliko vojakov. V kripti so številne knjige (kakih 20) s seznami 98.500 žrtev vojne in mraza v Rusiji. Ko smo si ogledovali te sezname, smo našli tudi imena fantov z našega Krasa, iz Vipavske doline, iz Čepovana in Grgarja. Nismo imeli veliko časa, da bi dolgo iskali v teh knjigah smrti, vseeno pa smo iztaknili v bežni uri imena Grgič-Gregori, Hlača, Hrib, Hrobat, Humar, Živec. V teh knjigah so točni podatki rojstva, službe in smrti. To pišemo, da bi morda kdo, ki še išče podatke o smrti svojcev, lahko te našel v Cargnaccu (pri Vidmu). Romanje smo zaključili v Jazbinah s šmarnicami v cerkvi Marije Pomočnice in potem z dobro večerjo v bližnji gostilni. Do 12. junija je čas za vpis za romanje v Oropo in Colle don Bosco v Turinu, ki ga prirejajo župnije Bazovica, Katinara in Sv. Ivan v Trstu. Vpisovanje je tudi pri Fortunatu v Trstu, tel. 226117. Devin Prerana smrt dr. Andreja Tavčarja. V četrtek 31. maja smo v zares velikem številu pospremili na zadnji poti mladega gospodarstvenika dr. Andreja Tavčarja, ki je umrl v soboto 26. maja v hudi prometni nesreči pri Šibeniku v Dalmaciji. Usojena mu je bila kratka življenjska pot. Rodil se je pred 32 leti v Devinu, po maturi na klasičnem liceju »Fr. Prešeren« v Trstu pa je odšel v Benetke, kjer je diplomiral na univerzi Ca’ Foscari iz podjetniške ekonomije. Tu je tudi spoznal svojo bodočo ženo Jole. Prvo zaposlitev je našal v Milanu, nato pa je službovat v San Dona di Piave in Padovi, dokler ni lanskega aprila prevzel službo komercialnega direktorja pri slovenskem podjetju Veplas v Špetru Slo-venov. Smrt ga je doletela, ko je za podjetje potoval s poslovnim kolegom na Kosovo. Prerana izguba mladega gospodarstvenika je globoko odjeknila v njegovi rojstni vasi kakor tudi med številnimi prijatelji in znanci iz šolskih let, z delovnega mesta in od drugod. Pogreb z mašo, ki jo je darovalo kar sedom duhovnikov, je vodil , dekan msgr. Ivan Kretič, v poslednje slovo pa mu je zapel zbor »Fantje izpod Grmade«. Naj mu bo lahka domača zemlja! JAVNI NASTOP GOJENCEV glasbene šole SKPD Mirko Filej v sodelovanju glasbenih šol ŽSKP iz Doberdoba, Štandreža, Jamelj in Števerjana bo v Katoliškem domu v Gorici v sredo 13. junija ob 20,30. Vabljeni! Z GORIŠKEGA Volilni shodi SSk za evropske volitve na Goriškem Sreda 6. junija ob 21. uri: v ŠTANDREŽU na glavnem trgu. Četrtek 7. junija ob 21. uri: v GORICI v Katoliškem domu. Petek 8. junija: ob 20.30 v PODGORI pred osnovno šolo, ob 21. uri v PEVMI pred spomenikom. Ponedeljek 11. junija: ob 20. uri v RUPI pri vodnjaku, ob 20.30 na PEČI pred spomenikom, ob 21. uri na VRHU pred gostilno Devetak. Torek 12. junija: ob 20.30 v SOVOD-NJAH pri spomeniku, ob 21. uri v GABR-JAH pri vodnjaku. Sreda 1.5. junija: ob 20.30 v JAMLJAH pri spomeniku, ob 21. uri v DOLU. V ŠTANDREŽU se nadaljuje PRAZNIK ŠPARGLJEV Sobota 9. junija: plesna zabava. Nedelja 10. junija: ob 19. uri nastop štan-dreškega mladinskega zbora, ritmična telovadba in zbor Rupa-Peč. - Sledi ples. gore ipd. Slike so spremljali slovenska narodna glasba in klasični odlomki. Tudi posnetki glasov v naravi, od ptičjega petja do žuborenja potoka, so pripomogli, da so diapozitivi kar zaživeli pred občinstvom. Marsikdo se je prvič zavedel, da skriva narava svojo lepoto tudi v majhnih bitjih, v žuželkah, v skromnem ovetu poljske rastline,