STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRV l E T O 1979 • l E T N 1 K XXXVII • š T E V 1 l KA 4 p. 145-192 ljubljana, april 1979 VSEBINA - IN HAL T CONTENTS dr. Dušan Mlinšek 145 O škodljivih vplivih gozdnega go- spodarstva na okolje Evaluating and analysing environ- mental impact of forestry Zdravko Cerovečki 155 O posebnostih flore Irkutske oblasti Particularities from the flora of pro- vince Irkutsk dr. Janez Božič 162 Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj v letih od 1976 do 1980 Stanko Brodnjak 169 175 dr. Rihard Erker 175 dr. Tone Wraber 177 179 Marko Kmecl 182 Marko Kmecl 185 Marko Kmecl 187 Marko Kmecl 188 190 191 Ovitek: foto Matjaž Kmecl Tisk: čGP DELO The situation in forest seed and nursery service in Slovenia-develop- ment guidelines for 1976 to 1980 Skupni prihodek v gozdarstvu O smrekah posebne vrste Brezvejnata smreka Kačja smreka pri Godoviču Nova organiziranost gozdarstva na ravni republike Kres ob jubileju Izobraževalna skupnost za gozdar- stvo Slovenije Poslovanje v letu 1978 (finančni del) Tujki v gozdu (Gozdarski študijski dnevi 1979) Gozdarski vestnik 1978 Književnost Zapis na bukvi Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Branko Breznik Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 501 01-678-48-428 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetja 500 din za študente 100 din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.907.3 O šKODLJIVIH VPLIVIH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NA OKOLJE* Dr. Dušan M 1 i n še k (Ljubljana)•· M 1 inš ek, 0.: O škodljivih vplivih gozdnega gospodarstva na okolje. Gozdarski vestnik 37, i979 4, str. 145-154. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Moderno kmetijstvo spremljajo škodljivi vplivi okolja, ki jih težje od- slranjujemo kot škodljive vplive industrije. Gozdarstvo ne sme posnemati agrikulturnih tehnologij. Razvijati mo1a za okolje neškodljive tehnologije in s tem skrbeti za ekološko protiutež v svetovnem prostoru. M 1 inš ek, D.: Evaluating and analysing environmental impact ot forestry. Gozdarski vestnik, 37, 1979. 4, pag. 145-154. ln Slovene with summary in English. The impacts of 1he modern agricullure are more dificult to eliminate then 1he industrial ones. Therefore forestry should not copy the agricullural technologies, but develop its own impaclless treatment of forests in order to esthablish an ecological counterbalance in the world. Uvodno razmišljanje Razvoj svetovnega gospodarstva je zaradi svoje naglice in svojih razsežnosti segel do slehernega dela našega planeta. Klasična zamisel industrializacije in njena skokovita razvojna naglica prinašata s sabo razen pri redkih izjemah škodljive stranske produkte: odpadno materijo, stranske procese fizikalne, lnagobčnik« in z novimi tehnologijami, vsaj ponekod, zmanjšati najrazličnejša polucijo. Industriji se pridružuje industrijska proizvodnja hrane v kmetijstvu z >>odpadkom«, ki ima podobno, ali pa še večjo težo kot odpadek v industriji. Glede >>odpadka« se moderno kmetijstvo ne razlikuje od industrije. Vendar pa je potrebno, da kmetijstvo uvrstimo v predal s posebno problematiko. Industrijski proizvodnji hrane v kmetijstvu namreč nismo v stanju natakniti nagobčnika, da bi delež škodljivih vplivov bistveno zmanjšali. človeštvo stoji pred problemom, kako pridelati hrano. Pri pridelavi hrane ob sedanji sve- tovni rasti človeštva zaenkrat ne gre brez posebej vzpodbujene proizvodnje, brez uporabe visokih doz kemije, brez homogenizirane proizvodnje na prostran- stvih, brez odtujevanja človeka od narave, brez eksploatacijskega načina ob- delave tal in podobno. Povečana proizvodnja hrane je obvezno povezana z rastjo težko odpravljivih ali v določenih primerih celo neodpravljivih odpadkov. Bojim se, da sta proizvodnja hrane in teža škodljivih vplivov v tesni proporcionalni odvisnosti eksponencialnega značaja. Gozdarstvo gre v svetovnih razmerjih po stopinjah kmetijske industrijske proizvodnje. Kmetijstvu kot onesnaževalcu se pridružuje gozdarstvo z gozd- nim prostorom in s tem usodno povečuje težo škodljivih vplivov v svetovnem merilu. S tem se spremenijo vsi relativno zaprti ekosistemi, ki so primerni za proizvodnjo hrane in lesa v odprte ekosisteme z osnovno značilnostjo, ki je enaka škodljivim vplivom v industriji. Nastaja stanje, ko se na svetovni tehtnici gozdarstvo pojavlja na strani onesnaževalcev, ker nesorazmerje onesnaževalci :ne- osnnževalci močno poveča. ln vendar moramo uvrstiti gozdarstvo v drugačen predal kot kmetijstvo in industrijo. Gozdarstvo v bistvu ne proizvaja hrane. Zato ima vse možnosti in celo obvezo, da proizvaja les na način, ki ga narava gozda ponuja. Medtem ko druge gospodarske veje še zdaleč nimajo solidnih rešitev za proizvodnjo brez odpadkov, kjer recimo na področju kmetijstva niti ni večjih objektivnih pogojev za razvijanje gospodarstva brez odpadkov, se v gozdarstvu nakazujejo rešitve povsem drugačne vrste. Gozdarstvo je sposobno ne le da razvije gospodarjenje brez škodljivih vplivov, temveč obratno, ob proizvodnji lesa ustvarja dobrine socialne in varovalne narave gozda. Ali bolje, kot to danes v Evropi razumemo: gozdarstvo načrtno razvija, >>proizvaja« za človeštvo in za našo oblo varovalne in socialne dobrine, tako da ob tem proizvaja tudi les. Gozdarstvo se s tem pojavlja poleg industrije in kmetijstva s specifičnimi last- nostmi, obveznostmi in možnostmi gospodarjenja, katerega osnovna značilnost je relativno čista proizvodnja. Prikazana orientacija v gozdarstvu ne pomeni idealiziranja, temveč realnost, ker sloni teorija na preverjeni praksi v naravi. Zato pri dani svetovni situaciji gozdarstvo nima pravice pridruževati se modernim tokovom kmetijske proizvodnje. Ubirati mora svojo lastno pot, ki jo nudi narava gozda in ki jo diktira svetovna kriza okolja. Ta zahteva velja v principu za vse dežele neglede na družbeno usmeritev in razvojno stopnjo. Zakaj? 1. Svet je. 148 l .;~ danes dosegel tisto stopnjo ekološko neusklajenega industrijskega razvoja, ko odpadek oz. škodljivi vplivi začenjajo človeštvu ukazovati. 2. Ker ni družbe, ki bi zmogla s svojimi sredstvi odpraviti odpadke in njegov diktat s posebnimi sredstvi in s posebnimi tehnologijami, ki niso organski sestavni del proizvodnje. 3. Odstranjevanje odpadka je možno, je materialno in je družbeno izvedljivo fe pod pogojem, če so odstranjevalni procesi sestavni del sleherne proizvodnje in ekonomije nasploh, kar je v gozdarstvu relativno lahko dosegljivo. V gozdarstvu je za vse to potrebno dvoje: l. korekture v temeljni usmeritvi pri resnični vlogi gozda in gozdarstva na svetu in 2. razvijanje lastnih metod v delu z gozdom in s sorodnimi ekosistemi. Ni moja naloga na tem mestu poučevati. želim pa opozoriti, da moramo, če hočemo uspešno preusmeritev, nazaj k temeljni resnici, na katero smo v produkcijski vnemi pozabili: Primarna vloga gozda v naravi je varovalna v najširšem pomenu besede. Zanemarjenje in slabitev te funkcije zmanjšuje proizvodnjo lesa in v principu pomeni slabitev drugih funkcij gozda. Iz zanemarjene pravarovalne funkcije gozda izvirajo vse dolgoročne posledice s svojim skupnim imenovalcem nškod- ljivi vplivi«. Zato je potrebno, kot povsod v naravi, postavljati v ospredje učin­ lčisto« gozdarstvo daje družbi dobrine namesto povzročanja škodljivih vplivov. Diametralno nasprotne so razmere v tistem gozdarstvu, ki je podobno kmetijstvu. Med njima ni bistvene razlike. Njuni škodljivi vplivi imajo podoben negativni učinek in ju ne kaže ločeno obravnavati. O škodljivih vplivih, ki so posledica nepravilnega gospodarjenja z gozdom, je napisanega mnogo po učbenikih. Dokler smo študentje, temu verjamemo, v praksi pa počasi na to pozabimo, ali pa zaradi ozke pridobitniške usmerjenosti celo moramo pozabiti. Zato odpadkov ne bi ponovno našteval. Opozoril bi le na njihov značaj in genezo in opozoril, da gozdarstvo nima niti moralnega niti materialnega opravičila, da bi pred tem problemom še naprej hote mižalo. Dejstvo je, da agrikulturno usmerjeno gozdarstvo s spreminjanjem gozdnih ekosistemov iz relativno zaprtih v relativno ali v povsem odprte ekosisteme podre vse varovalne mehanizme v ekosistemu. Ti imajo na eni strani značaj avtomehanizmov in na drugi varovalni značaj gozda v krajini. Varovalni značaj gozda v krajini začenjamo spoznavati postopoma šele z razvojem znanosti, ki ji pravimo krajinska ekologija; ta gleda na gozd kot na organski sestavni del krajine. To do pred kratkim ni bila praksa. Na gozd smo gledali kot na tvorbo lesa. šele danes postopoma dojemamo, da je krajina z gozdom sistemsko visoko razvita celota in hkrati komplicirana živa tvorba z dolgim življenjepisom, v kateri se človek vede v zadnjem času kot paglavec. S hromenjem razvoja naravnosti gozda se začenja rojstvo škodljivih vplivov, odpadkov itd. gozda in gozdarstva. Stopnjevanje teže in resnosti škodljivih vplivov je možno prikazati v poenostav- ljeni obliki z dvema grafičnima ponazoritvama. 149 o) težo vplivov A količino INPUT-av ki so za naravo tuji b) težo vplivov stopnjo nagnjenosti in razgibanosti reliefa V bistvu se teža škodljivih vplivov povecuJe z nagibom zemeljske površine. S tem pa ni rečeno, da škodljivih vplivov ni na horizontalnih tleh. Neglede na reHefne karakteristike deluje namreč zakon verižne reakcije povsod, kjer vna- šamo v ekosistem tujke, in to v obliki, ki je naravi tuja, prav tako je pri vnašanju tuje materije in energije, če le-te zmotijo funkcioniranje ekosistema. Eksponen- cialno rast škodljivih vplivov ponazarja razvoj v kmetijstvu, ki je začelo nekoč z majhnimi dozami poživil. Danes pa je v stanju, ko mora za svoj obstoj dozo poživil npr. s pomočjo kemije vse bolj povečevati. Pri tem tla vse bolj hitro hirajo; hrana postaja zdravstveno vse bolj oporečna in vez narava-človek je vse bolj šibka. S tem sem orisal tudi podobo bodočega gozdarstva, če bo šlo isto pot, kot jo mora zaradi proizvodnje hrane iti kmetijstvo. ln vendar je takšna more- bitna pot gozdarstva za človeštvo lahko še posebej usodna. Z usmeritvijo gozdar- stva po stopinjah kmetijske industrijske proizvodnje bo postopoma izginil ves ostanek suhozemskh naravnih ekosistemov, ki tvorijo v naravi naše oble veliko protiutež sicer nenaravnemu ravnanju z naravo v industriji in v kmetijstvu. Odločilna bremenilna teža škodljivih vplivov, sproženih v agrikulturiziranem go- zdarstvu na svetu, se manifestira v naslednjih dejstvih (kjer pa ne bi vztrajal pri zapi sanem vrstnem redu): osiromašenje biosubstance po količini, kakovosti in funkciji na kontinentih, uničenje suhozemskega naravnega vodnega režima tako v količinskem kot v kakovostnem pogledu, pospešeni erozijski procesi, osiromašenje naravnosti tal, - vse večja ogroženost oceanskih ekosistemov zaradi povečane trajne one- snažitve morske vode in prevelikih sedimentacij, homogenizacija živalskega in rastlinskega sveta zaradi uničenja naravnih regeneratorjev živega sveta in osiromašitev genskega fonda, prisotnost >>Cidov« na vsej obli v škodljivih količinah, za živalski, človeški in rastlinski organizem, 150 dokončna odtujitev človeka od narave zaradi izgube človekovega naravnega bi otipa. Razlaganje vzročne odvisnosti naštetih škodljivih vplivov ni namen tega pre- davanja. Ugotovil bi le, da je medsebojna povezanost skiciranih pojavov do- datno oteževalno zlo, ki ga moramo dodati, in sicer ne na koncu, temveč na začetku naštevanja. Na začetku zato, ker vzročna povezanost ne deluje sumarno, temveč integralno. V bistvu sprožamo v gozdovih, ki jih spreminjamo v odprte ekosisteme, ustvarjanje nodpadkOV«. Prav tako kot v industriji jim tudi tu nismo kos. Nismo sposobni zavreti njihovega negativnega učinka v okolju. Tako je v bistvu količina nepravilno odtekle vode z gozda odpadek. Prevelika poraba vode v lesnih plan- tažah je tisti škodljivi vpliv, ki sproža vrsto odpadkov. Degradirana tla so odpadek. Odpadek so biocidi, dušične spojine, tla odnesena iz gozda. Odpa- del\ so na koncu koncev sprožene razdiralne naravne sile oziroma njihova ne- hotena preusmeritev po zakonu entropije, vse pač ob dejstvu da pojmujemo odpadek kot materijo na nepravem mestu. Nekaj predlogov za preprečevanje negativnih vplivov gozdarstva na okolje 'Raziskovalno delo Človekova aktivnost na današnji razvojni stopnji sproža mnoge negativne posledice v okolju. S tem pa ni rečeno, da organiziranih naporov proti tem škod- ljivim procesom ni treba. Vse dosedanje izkušnje so pokazale, da je preventiva tudi na tem področju učinkovitejša kot kurativa. Preprečevanje je učinkovitejše od odstranjevanja. Preprečevanje škodljivih vplivov mora biti vgrajeno v proiz- vodnjo, kot rečeno, v sleherno človekovo aktivnost. To velja v enaki meri tudi za gozdarstvo. Temu primerno se mora gozdarstvo lokalno in v svetovnih razmerjih tudi organizirati. Naravi gozdarske stroke je ta značilnost vg,rajena. Je uspešna kombinacija naravnih zakonitosti z gospodarskimi hotenji. Lahko bi jo imenovali ekološko-ekonomsko gospodarjenje z naravnimi viri. Vendar ni znakov, da bi v zadnjih desetletjih to idejo posebej negovali in jo razvijali. T'rdim, da so pre- dispozicije za ekološko-ekonomsko gospcdarsko delovanje gozdarstva ugodne in zahteva najširših družbenih interesov hkrati dovolj očitna, da razvijemo opti- malno gozdarstvo brez škodljivih vplivov. Kljub klasični ekološki naravnanosti je potrebno v gozdarstvu pospešeno osvajati in vgrajevati spoznanja novejših raz- iskav v biologiji in še posebej v ekologiji. Posegati je treba po informacijah na področju temeljnih znanosti in jih vgrajevati v prakso. Gozdarstvo ima kot uporabna znanost na področju biologije in ekologije pred- nost, ki izvira iz preteklosti in iz njegove osnovne naravnanosti, da zna povezovati oziroma usklajevati ekološko komponento narave gozdnega ekosistema z eko- nomsko komponento gospodarstva. Ta lastnost dobiva z ozirom na svetovno eko- loško krizo vse večji pomen. Naša dolžnost je, da jo v polni meri izkoristimo. Res pa je, da se tega premalo zavedamo, in res je, da je ta naloga z ozirom na prekomerne apetite človeške družbe vse težavnejša. Gozdnogojitveni cilji, to je nedeljiva razvijanje varovalnih, socialnih in lesnih funkcij gozda v optimalni možni meri, mora postati osrednji cilj gozdnega gospo- darstva. Poudarek je na nedeljivosti, na hkratnosti, na usklajenosti in na optimalni rezultanti vseh treh komponent - varovalne, socialne in lesne. V gozdu je ta naloga lažja in predvsem z dobro voljo gozdarja izvedljiva, v enonamenski plan- tažni proizvodnji lesa pa je mnogo težja in pri sedanji tehnologiji neizvedljiva. V svetovnih razmerjih bo potrebno v bodočem razvoju gozdnega nasada menjati 151 gozdnogojitvene cilje v številnih geografskih regijah in družbeno-ekonomskih sre- dinah. To postaja vse očitneje ob dejstvu, da se npr. savana spreminja v puščavo ali v civilizacijsko stepo, da se tropski gozd spreminja v ekološko in ekonomsko kategorijo tretjega reda. Varstvena funkcija, socialna funkcija in lesnoproizvodna funkcija bodo morale biti tu enakovredno zastopane. Zagotovo se z ugotovitvijo, da »to ne gre«, družba in gozdarstvo ne moreta zadovoljiti. Res pa je, da nas na področju ,,man made forest« in pri približevanju teh gozdov naravnejšim eko- sistemom z manjšimi umetnimi inputi in uspešnimi varovalnimi-socialnimi-lesnimi. outputi čakajo velike naloge. Prvi znaki tovrstnih rešitev se že nakazujejo v aridnih geografskih področjih, kjer nudi lesna njiva hkrati varstvo in socialno dobrino. V humidnih področjih zori spoznanje, da pomeni golosek ,,katastrofalno gospodarstvo((. Posledica tega spoznanja so prvi odmiki od velikih golosekov k malim. Ker nimam popolne po- dobe o tovrstnih dogajanjih širom po svetu, ne želim naštevati primerov, da ne bi bil enostranski. Vse naloge so neizvedljive, če bomo slepo posnemali koncepte agrikulturnih ekosistemov. Rešitev je v iskanju lastnih poti v praksi in v raziskovalnem delu. Pri tem nam lahko nudijo veliko oporo temeljne raziskave kot so: - ekosistemske raziskave ohranjenih ekosistemov pri razmerju tropski gozd - semiaridni prostor na ·robu puščave, - ekosistemske raziskave v borealnem prostoru in v zmernem pasu; oboje v ohranjenih naravnih gozdnih ekosistemih, - primerjalne raziskave med posameznimi kategorijami. Ker je potreba po tovrstnih raziskavah v tropskem in subtropskem pasu iz·redno velika in obetavna, je nujno, da stroka aktivira svoje in druge raziskovalne sile prav v tej smeri. Res je, da je razvoj tehnologije dela s strojem v gozdu neizbežna in obetavno področje dela, vendar je večji del teh raziskav usmerjen na storilnost posameznih faz dela. Stroka pa mora ob tem motivirati takšno tehnologijo dela v gozdu (eko- loško in ekonomsko optimalne kombinacije strojnega, animalnega in ročnega dela), ki bo omogočila doseganje ekonomsko in ekološko usklajenost gozdno- gospodarskih ciljev. Tega nam ne bo nihče dal. Vse si moramo izdelati sami, čeprav za to sedaj ni preveč razveseljivih znakov. V raziskovalnem delu gozdarstva bo v bodoče potrebno več interdisciplinarnega dela gozdarjev, biologov, gospodarstvenikov, sociologov in medicine. Dosedanji projekti nimajo zadosti izrazitega interdisciplinarnega značaja. Le z njihovim izbolj- šanjem v tej smeri, bomo lahko uresničili uskladitev ekoloških temeljev z zahte- vami in mate'rialnimi možnostmi človeške družbe ter zgradili ekonomsko zanimivo gozdarstvo brez škodljivih vplivov, kar je pravzaprav naš skupni cilj. Pri sestavi takšnih raziskovalnih projektov bi se marsikaj koristnega naučili pri izkušnjah na IBP in pri njegovem nasledniku MAB. Ta predlog se mi zdi pomemben še iz drugega razloga. V gozdarstvu moramo razlikovati dve skupini raziskovalnih institucij: velike raziskovalne ustanove, ki jih je bolj malo in ogromno število majhnih inštitutov. Prve so bogato opremljene in materialno dobro oskrbljene. Drugi so revni in skromni, tesno pa so povezani z lokalno prakso, tako da je praktični razvoj stroke v marsičem odvisen od njihovega načina dela. Ker vemo, da se v prihodnje takšno stanje bistveno ne bo spremenilo, je treba upoštevati metode, ki povezujejo dobre lastnosti velikih in malih razisko- valnih institucij. V zvezi z raziskovalnim delom in pri iskanju boljših metod dela z gozdom ne bi bilo narobe, če bi šli ponovno nazaj k raziskavam starejših načinov ravnanja ·z na·ravo, obdelave zemlje, dela z gozdom; torej če bi raziskali dobo, 152 ko je človek izkoriščal naravne dobrine in pri tem ohranjal relativno zaprtost ekosistemov. Ne gre pri tem pozabiti na razveseljivo dejstvo, da ima gozdarstvo v sedanji praksi pa tudi v svojem arzenalu metode dela z gozdom, ki so zgrajene na intuiciji, ki jih rezultati sedanjega ekzaktnejšega raziskovalnega dela le dopol- njujejo. Praksa mora torej od raziskovalnega dela v bodoče zahtevati močnejšo orien- tacijo h kompleksnim raziskavam v prostoru. Hočem reči, da je potrebno, več pozornosti pri načrtovanju celote in zato tudi več »raziskav celote«, s tem bi delo gozdarske stroke na področju gospodarjenja s krajino neurbanih in delno urbanih prostranstev zaživelo in bilo hkrati ovrednoteno s povsem novimi kvalitetami. Spet h gozdarstvu brez škodljivih vplivov na okolje Za gotovo bodo ostale praktične izkušnje in znanstveni izsledki raziskovalnega dela v predalu, če ne bomo znali predala odpreti na primeren način, prilagojen naravi gozda. Na žalost tudi tukaj preveč posnemamo. Pri tem se soočamo z nekaterimi problemi, ki jih druge stroke ne poznajo, in sicer: Gozdno delo je postalo neprivlačno iz več razlogov: zato, ker je težavno in ne dovolj plačano, predvsem pa zato, ker smo ga v mnogočem sami napravili neprivlačnega. Od privlačnosti g'ozdnega dela je odvisen uspeh »gozdarstva brez škodljivih vplivov«. Bojim se, da so izhodišča za gozdno delo danes vse preozka in ustrojena na industrijsko kopito. Gozdni delavec se na ta način prezgodaj izrabi, postane manj zmožen za delo; podjetja pa ne morejo zaposliti novih delavcev, kljub temu, da je številčno delovne sile dovolj. Gozdar razvitega sveta noče več v gozd, ker je defektne šolan. Gozdar sveta v razvoju pa noče v gozd, ker je najprej uradnik in manj gospodar in pridelovalec; v mnogih deželah mu to otežujejo socialne razmere. Pot h ))gozdarstvu brez škodljivih vplivov« pa gre le prek terenskih ško,rnjev, prek .dela v gozdu, opazovanja razvoja in prek načrtovanja ob lastnih izkušnjah. Načela takšnega gozdarstva bodo dobila svojo polno veljavo, če so lokalno pra- vilno uporabljena. Pravilna uporaba je odvisna predvsem od odličnega poznavanja nekega gozda, od katerega gozdar beži, ali pa se ga celo boji in prepušča delo manj veščemu. Mnoge naše šole dajejo populacije gozdarjev z veliko količino ))odpadka(< prav zato, ker niso prilagojene naravi gozda. Pri takšni situaciji je prenos raziskovalnih izsledkov in izkušenj v prakso težko izvedljiv. Osnovno šolanje gozdarja in dodatna pošolska izobrazba, s skupnim nazivom permanentno izobraževanje, mora biti na objektu, v gozdu in v tesni povezavi s prakso. V tem vidim veliko prednost malih raziskovalnih in pedagoških institucij, ker imajo le-te več pogojev za stvaren in materialno nezahteven prenos izsledkov v prakso. V danem primeru tudi lažje uresničimo praktično načelo: prenašanje izsledkov v prakso ima prednost pred raziskovalnim delom, in to danes, ko je razkorak med raziskovalnim delom in prakso dosegel nevarno široko vrzel. Zato je potrebno napore usmeriti k cilju, kako vrniti gozdarja k delu v gozdu. Ker je to težavna naloga z dvomljivim uspehom je vzporedno treba posvečati vso pozornost in izobraževanje tistemu gozdarskemu kadru, ki je v neposrednem kontaktu z gozdom. K temu delu spada posebna metodologija spopolnjevanja v gozdu in tudi posebna kategorija ekspertov; za to delo ni pogoj akademska diploma, temveč delovne izkušnje (npr. gozdni praktik iz razvitega gozdnega ob- močja v gozdno območje v razvoju). Smatram, da priznavamo vsi, da je izobraže- 153 vanje kadrov ključ slehernega napredka. Industrija je to storila ob upoštevanju svojih posebnosti. Gozdarstvo to poskuša, toda ne ob upoštevanju svojih poseb- nosti, temveč s posnemanjem drugih. )>Gozdarstvo brez škodljivih vplivov" mora svoje ključne pozicije za svoj razvoj, med njimi izobraževanje, izoblikovati svojim lastnim posebnostim in ne drugim posebnostim primerno. Literatura Amery, C.: Biologie als Politik, Rohwolt 1976 EVALUATING AND ANALYSING ENVIRONMENTAL IMPACT OF FORESTRY Summary There is no difference in impacts of agriculturally oriented forestry and agriculture itself. Agricultural impacts are more fatal than the industrial on es. 1 ndustrial impacts can be limited, the agricultural one s however can not be avo id ed, due to the ever growing ne ed s for increased food production. The impacts of the agriculturally oriented forestry are among the most dangerous ones, as such forestry changes the last remnants of natural ecosystems into artificial ones. Thus the global balance (industry, agriculture versus natural eco- systems - forests and alike) is being completely upset. Therefore the forestry will have to treat the forested parts of continents in a more pronatural way. ln addition to the classical forestry concepts the protective mechanisms of the nature will have to be incorporated into plantation forestry as well. 154 UDK 634.0.187(572) O POSEBNOSTIH FLORE IRKUTSKE OBLASTI Zdravko C er ove č k i {Celje)* Ce ro več ki , Z.: O posebnostih flore irkutske oblasti. Gozdarski vestnik, 37, '1979, 4, str. 155-161. V slovenščini. Avtor je na svojem kratkem obisku v Sovjetski zvezi napravil pregledni zapis flore na irkutskem področju. Opis bo koristil posameznikom. ki jih bo pot zanesla v to deželo, porabili pa jo bodo lahko tudi tisti, ki bodo delali makroflorne analize. Cer ove č ki , Z.: Particularities from lhe flora ol province Irkutsk. Gozdarski vestnik, 37, '1979 4, pag. 155-161. ln Slovene. On the occasion of this short visit to the Soviet Union, the author composed a survey of the flora growing in the area of Irkutsk. The survey will be uselul to ruture visitors to this d!stant terrilory, but also to those making anafyses of the macroflora. Uvod Poleti 1978. leta, ko je DlT gozdarjev in lesarjev iz Celja organiziral strokovno ekskurzijo v Sovjetsko zvezo, smo med drugim obiskali tudi Irkutsko oblast, ki je na njenem jugovzhodnem delu, v Burjatski republiki. Videli smo glavno mesto Irkutsk, bližnjo tajgo in kot krono celotnega potovanja jezero Bajkal. Poleg kulturnozgodovinskih spomenikov, ki jih ni malo, smo spoznali še rast- linski svet skrivnostne tajge, ki me je še posebej pritegnil. Osnovna značilnost flore tega področja je enoličnost njene zgradbe in relativno majhno število vrst. V fitogeografskem pogledu gradijo floro pretežno vrste borealnega rastlinskega elementa in sicer z manjšo prisotnostjo drugih elementov, npr. arktično-alpskih, borealno-subarktičnih itd. Kadar govorimo o borealnih rastlinskih elementih, tedaj mislimo na vrste, katerih področje se razširja v coni zimzelenih gozdov iglavcev severne hemisfere. Ta ima rastline, ki prihajajo v dveh pasovih npr. v borealnem in arktičnem (razširja se severno od borealnega). Te rastline označujemo kot borealno-arktične rastlinske elemente. Pogosto srečamo rastline, ki so razširjene samo v enem delu drugega področja, kot npr. borealno·subarktični rastlinski ele- menti. Na področju Irkutske oblasti najdemo tudi arktično-alpske rastlinske ele- mente; to so tiste rastline katerih area! je danes v arktičnih predelih in v visoko- planinskem pasu zahodnoevropskih, srednjeevropskih in južnoevropskih planin. Osnovne fitogeografske in geološke značilnosti V fitogeografskem pogledu spada Irkutska oblast v eurosibirsko-severnoame- riško regijo holarktičnega rastlinskega cesarstva. Eurosibirsko gozdno področje zahodne in srednje Evrope pokrivajo gozdovi listavcev, medtem ko so na delu severne in vzhodne Evrope zimzeleni gozdovi iglavcev; če gremo naprej proti vzhodu se ta pas vse bolj širi proti jugu. Severno od tega pasu iglavcev v horizon- talnem smislu prihaja pas tipične tundre, na katero se navezuje pas arktične tundre in arktične puščave. Južno od tega pasu iglavcev je v evropskem delu Sovjetske zveze in zahodni Sibiriji pas gozdov listavcev, v smeri proti vzhodu pa pas stepe. " Z. C. dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Celje, 63000 CELJE, YU, 155 Ena izmed najstarejših kontinentalnih gmot severne hemisfere, ki je bila for- mirana v prekambriju, je Angara (imenovana po istoimenski reki), ki se je razprostirala v osrednjem delu Sibirije. Na področju Angare ali »sibirske ploščecc, kot še imenujejo to področje, leži tudi Irkutska oblast. Angara je skozi geološke dobe doživela niz sprememb. V kambriju je bila v celoti poplavljena. V devonu prihaja postopno do dviganja, da bi se v kredi njena podoba dokončno oblikovala. Jedro je sestavljeno iz različnih geosinklinalnih elementov, ki so metamorfozirani v gnajs in druge kristalaste škriljavce. Vrhnje plasti tega področja sestavljajo morski sedimenti starejšega paleozoika in kontinentalne tvorbe mlajšega paleo- zoika ter mezozoika. Sistematski pregled popisanih rastlinskih vrst L YCOPODIACEAE Lycopodium annotinum L.: cirkumborealni florni element, razširjen v pasu borealnih gozdov. Na področju Irkutske oblasti v pasu brezovo-jelovo-macesnovih gozdov. POL YPODIACEAE Woodsia i/vensis (L.) R. Br.: razširjena po skalah znotraj gozdnega pasu, cir- kumpolarni arktično-alpski florni element. Woodsia alpina (Bolt.) S. F. Gray.: cirkumpolarni arktično-alpski rastlinski ele- ment, prihaja hkrati s predhodno vrsto. Gymnocarpium dryopteris (L.) Newm.: raste na mezofilnih skalovitih supstratih, razširjen je v cirkumborealni zoni. PINACEAE Abies sibirica Ledeb.: evrosibirski borealni element prihaja v brezovo-jelovo- macesnovih gozdovih. Picea obovata Ledeb.: borealno evroazijski element, razširjen skupaj s pred- hodno vrsto. Larix sibirica Ledeb.: vzhodnoevropsko-sibirski borealni element, prihaja v brezovo-jelovo-macesnovih gozdovih na bolj sušnih ·rastiščih. Pinus sylvestris L.: evroazijski borealni florni element, zelo razširjen. Pinus sibirica Du Tour (P. cembra ssp. sibirica Krylov): vrsta, ki je bila zaradi kvalitetnega lesa v preteklosti najbolj eksploatirana. Zaradi tega je danes v pre- težnem delu odrinjena s svojega naravnega rastišča, spada med evrosibirski florni element. RANUNCULACEAE Aquilegia vuJgaris L.: razširjena po svetlih gozdovih in čistinah, pripada evro- azijskem flornem elementu. Caltha palustris L.: razširjena po močvirnih rastiščih, borealno-subarktični florni element cirkumpolarne zone. Tro!lius aziaticus L.: borealno sibirski florni element, razširjen po svetlih gozdo- vih in gozdnih jasah. Aconitum exce/sum Reichb.: po travnikih in brezovih gozdovih, pripada evro- sibirskemu flornemu elementu. Thalictrum minus L.: na kamnitem substratu, predvsem med grmovjem, evro- azijski florni element. Anemone sp.: po čistinah in brezovih gozdovih. 156 Najpogostejši drevesni predstavniki tajge (breza, macesen, trepetljika in bor). Foto P. Kumer Ranuncu/us gme/inii D. G.: subarktično-sibirslredstva sorazmeren del ugotovljenega skupnega prihodka. Pri določanju deležev v skupnem prihodku za vsakega udeleženca v proizvod- nem procesu skupnega proizvoda, upoštevamo dogovorjene standardne potroške materiala, delovnih sredstev, storitev in dela, ovrednotenih z njihovimi standard- nimi cenami. 4. Osnove in merila za ugotavljanje deležev v skupnem prihodku so: a. Planski variabilni stroški, ugotovljeni za vsak učinek (polproizvod, proizvod in storitev), ki ga proizvaja posamezna temeljna organizacija združenega dela. Plansko variabilne stroške izračunamo na osnovi dogovorjenih standardnih potroškov prvin poslovnega procesa, ki jih ovrednotimo po dogovorjenih standard- nih cenah iz kataloga cen, določenih z letnim planom. b. Fiksni stroški v predračunski vrednosti za letno predračunsko razdobje izra- čunani na osnovi standardnih potroškov prvin poslovnega procesa in njihovih standardnih cen, določenih z letnim planom. Med fiksne stroške v gozdarstvu uvrščamo še: prispevek za biološka vlaganja, prispevek iz neenakih pogojev gospodarjenja. 5. Vsaki temeljni organizaciji pripada iz skupnega prihodka delež, ki je izra- čunan na osnovi: a. Njenih planskih variabilnih stroškov za ustvarjeni obseg proizvodnje ozi- roma prodaje skupnega proizvoda, b. Njenih fiksnih stroškov v predračunski vrednosti, ki odpadejo na skupni proizvod, - prispevka za biološka vlaganja in prispevka iz neenakih pogojev gospodarjenja. c. Vrednosti, s katero popravimo osnovo samo tistim temeljnim organizacijam združenega dela, katerih razvoj je temeljnega pomena za razvoj ostalih temeljnih organizacij. Določimo jo za vsak primer posebej v letnem planu. Vsi trije v tem členu omenjeni elementi, predstavljajo osnovo za izračun deleža iz skupnega prihodka, za posamezne udeležence. 6. Tako izračunani deleži nam služijo tudi kot ključ za tekoče praznjenje žiro računa skupnega prihodka med udeleženke. Takšno delitev skupnega prihodka, ki bazira na načrtovani dinamiki proizvodnje, korigiramo z dejansko doseženim obsegom proizvodnje ob periodičnih obračunih, dokončno pa z zaključnim ra- čunom. · '172 Skupni prihodek moramo razporediti v celoti med temeljne organizacije, ki so ga soustvarjale. 7. Temeljne organizacije združenega dela, ki so povezane pri proizvodnji skupnega proizvoda tvegajo skupaj pri prodaji skupnega proizvoda. (Kadar so dosežene prodajne cene nižje od dogovorjenih standardnih cen. Vendar samo takrat, kadar so nižje dosežene prodajne cene posledica neugodnih prodajnih razmer na trgu.) Nižji prihodek, ki nastaja zaradi: - neizpolnjevanja planiranega obsega proizvodnje in - slabega izkoriščanja razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti nosi vsaka temeljna organizacija združenega dela sama in se s tem neposredno zmanjšuje njen delež pri razporejanju skupnega prihodka. 2.3. Prehodne in končne določbe 1. Ta samoupravni sporazum sprejmejo delavci temeljnih organizacij z referen- dumom, po predhodni razp·ravi na zborih. Podpiše ga pooblaščeni predstavnik temeljne organizacije. Spore iz medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega pri- hodka rešuje notranja arbitraža po postopku, ki je določen v samoupravnem spo- razumu o združitvi temeljnih organizacij v DO. 3. Ugotovitve in sklepi V delovni organizaCIJI Gozdno gospodarstvo Maribor, v katero je združenih osem temeljnih organizacij združenega dela, pet temeljnih organizacij kooperacije in delovna skupnost skupnih služb smo uspeli dohodkovno povezati preko skup- nega prihodka: pet temeljnih organizacij združenega dela, štiri temeljne organizacije kooperacije. Po enoletnem poslovanju prek skupnega prihodka, imamo naslednje izkušnje: 1. Za tekoče poslovno leto načrtujemo, da bo prek skupnega prihodka ustvar- jeni celotni prihodek predstavljal približno 25 °/o celotnega prihodka delovne organizacije. 2. Dohodkovno povezovanje prek skupnega prihodka bomo še razširili, vendar šele takrat, ko bodo podane ustrezne tehnološke in organizacijske rešitve. 3. Za gozdarstvo kot specifično panogo je sedanja organizacija, ki je zasno- vana po teritorialnem načelu, za dohodkovno povezovanje neracionalna. Mnogo bolj bi ustrezala organizacija zasnovana po dejavnostih. 4. Dohodkovno povezovanje zahteva spremembo miselnosti. Zeljo po zviševanju cen moramo podrediti zahtevam po znižanju proizvodnih stroškov. 5. Z uvajanjem dohodkovnih odnosov ukinjamo inte·rno fakturiranje, njen smi- sel pa prenašamo v plansko-analitsko in finančno funkcijo poslovanja. 6. Blagovni tokovi ne povzročajo denarnih, kar se odraža v likvidnosti posamez- nih udeleženk v skupnem prihodku. 7. S prodajo skupnega proizvoda se doseženi prihodki pojavijo kot sinergijski učinek celote in vplivajo na višje dosežene poprečne prodajne cene. V nadaljevanju prikazujemo primer konkretne planske rešitve pri dohodkovnem povezovanju, prek skupnega prihodka. Prikazan je tudi plansko izračunan delež, kot ključ za delitev denarnih sredstev med posamezne udeleženke, iz žiro računa skupnega prihodka (glej priloženo tabelo). 173 Skupni prihodek in njegova delitev V 000 DIN Prihodki od skupnih proizvodov Stroški Skupni prihodek Organizacijska nad stroški enota oblovina tesan les delež prevozov belenje tesanje skup. din vOJo mJ 1 din mJ 1 din mJ 1 din TOZD: RU~E 14.520 16.201 3.730 5.222 11.534 440 1.191 1.436 2.627 19.237 15,99 LOVRENC 14.170 15.778 4.200 5.880 11.212 650 1.162 1.617 2.779 19.529 16,23 PODVELKA 14.100 15.705 4.120 5.768 11.174 865 1.156 1.586 2.742 19.595 16,29 OPLOTNICA 3.300 4.620 1.271 1.271 3.350 2,78 SKUPAJ 42.790 47.684 15.350 21.490 33.920 1.955 3.509 5.910 9.419 61.711 51,29 TOK: MARIBOR 10.120 11.098 4.240 5.936 8.211 376 830 1.632 2.462 14.948 12.43 LOVRENC 3.890 4.196 2.210 3.094 3.154 241 319 851 1.170 6.361 5,29 OŽBALT 11.430 12.479 4.720 6.608 9.275 816 937 1.817 2.754 17.149 1"~.26 BISTRICA 3.090 4.326 1.190 1.190 3.136 2,60 SKUPAJ 25.440 27.773 14.260 19.964 20.640 1.433 2.086 5.490 7.576 41.594 34,58 VSEGA SKUPAJ 68.230 75.457 29.610 41.454 54.560 3.388 5.595 11.400 16.995 1 03.305 85,87 TOZD CMS LIMBU$ 5.595 11.400 16.995 16.995 14,13 75.457 41.454 3.388 120.299 1 00,00 Literatura 1. Me/ave, D.: Upravljalna ekonomika, Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, 1977. 2. Me/ave, D.: Samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka in združevanje sredstev, 1978. 3. Muhič, 1.: Povezovanje proizvodnje in trgovine. Samoupravno sporazumevanje v združenem delu, zbornik referatov: Društvo ekonomistov Maribor, Maribor 1978. 4. Namensko združevanje sredstev. Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, Maribor 1978. 5. Zbornik X. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah, Zveza finančnih in računovodskih delavcev Slovenije, ljubljana 1978. 6. Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. 7. Zakon o združenem delu. 8. Zakon o gozdovih. 9. Zapiski predavanj na podiplomskem študiju na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru. Stanko Brodnjak, dipl. ing. gozd. 174 O SMREKAH POSEBNE VRSTE V št. 5/79 je revija Proteus natisnila prispevek dr. Toneta Wrabra o kačji smreki pri Godoviču. Avtor kar temeljito in sistematsko poroča o bibliografiji te posebnosti (mogoče že kar preveč truda) in o genetskih osnovah takšnega pojava. V sestavku je omenil tudi brezvejnato (golo) smreko, ki ima podobne značilnosti: redka je, starejših primerkov ni, gre za gensko »potegav- ščino«, zato je tudi nekaj posebnega. Wraberjev prispevek nas je vzpod- budil, da smo zaprosili dr. R. Erkerja, da bi raziskal še pojav te gole (brezvejnate) smreke in seveda njeno bibliografijo. Tako sta pred nami opisa dveh posebnosti naših gozdov, ki bosta za vsakogar zanimiva. Avtorja in uredništvo pa bodo hvaležni vsakomur, ki bi o podobnih pojavih in nahajališčih še kaj sporočil. BREZVEJNATA SMREKA V vzorni gozdni drevesnici v Makovniku pri Kočevju (sl. 1) so leta 1975 med normalno razvitimi smrekovimi semenicami opazili tudi brezvejnato smreko (Picea al;>ies monstrosa (Loud) Rehd. var.; Picea excelsa var. monstrosa Loud.) {Sl. 2.) Wraber (10) jo imenuje pošastno smreko. Ta oblika smreke ima popolnoma brez- vejnata deblo, ki je pokrito okoli in okoli z iglicami. lglice so toge, debele, bolj ali manj priostrene, do 35 mm dolge. Imenovana rastlina je danes visoka 70 cm. Letni višinski prirastki se na sadiki razločno vidijo ter so znašali prvo leto 8 cm, drugo 22 cm, tretje 25 cm in četrto 15 cm. Sl. 1. Gozdna drevesnica v Makovniku pri Kočevju. Foto R. Erker 175 Sl. 2. Brezvejnata smreka v gozdni drevesnici v Ma·· kovniku pri Kočevju Foto R. Erker Po Beissner-Fitschenu {2) je ta oblika zelo redka. Eno drevo so našli v vrtu v Mariabrunnu v Westfaliji. Vrtnar Salvi je odkril štiri rastline v severnih Apeninih v skupini Monte-Cimone, najjužnejšem rastišču smreke v Italiji (Pavari 8). Od teh so dva primerka posadili na otoku Bella na jezeru Laga maggiore. Dalje so našli osebke brezvejnatih smrek na Bavarskem in Moravskem. Carriere (2) je uporabljal ime monstrosa za oblike, ki tvorijo prehod od brez- vejnate smreke h kačasti smreki {Picea abies var. virgata Casp.). Pri slednji ima deblo v spodnjem delu maloštevilne dolge in nekoliko razvejane veje; v zgornjem delu pa je popolnoma ali skoraj popolnoma brez vej. Take rastline so našli v revirju Ober-Moravka (Šiezija) in v Turingiji. O zanimivem primeru brezvejne smreke poroča Kamecke (5). V revirju Strec- kenthin (Pomorjansko) je rasla smreka 8 let normalno vejnata. Nato se je razvilo deblo popolnoma brez vej. toda na gosto pokrito z iglicami. Letni višinski pri- rastki znašajo 50 do 80 cm (sl. 3). Dr. Rihard Erker 176 Brezvejnata smreka v drevesnici Makovnik pri Kočevju. Foto R. Erker Kačja smreka pri Godoviču. Primerjaj njen vi- dez z videzom »normalne« smreke. Foto T. Wraber Stranska veja kačje smreke pri Godoviču . Značilna je njena zavite. kačasta rast, navpično viseče manjše veje in značilna lega iglic (le na koncih poganjkov). Foto T. Wraber Sl. 3. Brezvejnata smreka v revirju Streckenthinu po Kameckeju (5). Rastlina je stara 13 let, 8 let je rasla normalno vejnata, nato se je razvil srednji poganjek brez vej. toda na gosto pokrit z iglicami Literatura 1. Anic, A.: Dendrologija, Sumarski priručnik l, Zagreb, 1946. 2. Beissner-Fitschen: Nadelholzkunde, Berlin. 1930. 3. Brinar, M.: Gozdarski slovar, Ljubljana, 1970. 4. Hempel, G., K. Wilhem: Die Baume und Straucher des Waldes, Wien 1889-1000. 5. Kamecke,: Picea excelsa monstrosa Loud., D. D. G., 1929. 6. l(riissmann, G.: Die Nadelgehi:ilze, Berlin, 1960. 7. Morgenthal, J.: Die Nadelgeholze, Stuttgart, 1964. 8. Pavari. A.: Die natilrlichan Waldzonen des Apennins, Forsi-WissenschaHiiches Centralblet. 11. 12. 1960. 9. Rehder, A.: Manual of cultivated Trees and Shrubs, New York, 1962. 10. Wraber, M.: Gojenje gozdov v luči genetike, Ljubljana, 1950. KAČJA SMREKA PRI GODOVIčU Moj idrijski znanec Marijan Felc, ki se mu za spodbudno sporočilo tudi na tem mestu najlepše zahvaljujem, me je 19. avgusta 1978 popeljal v okolico Godoviča, kjer je vedel za smreko s povsem nenavadno rastjo in ustrezno tujim videzom. Raste na senožeti, ki jo prekinjajo smreke, pa tudi nekaj rdečih borov in bukev. 177 Nahajališče v zračni črti od Godoviča oddaljeno pičel kilometer proti zahodu, leži 600 m visoko, obrnjena pa je na sever. Višina smreke sem ocenil na 9 m, premer v prsni višini pa na 20 cm. Deblo, ki ga na gosto obrašča leščevje, je en meter nad tlemi rahlo upognjena, nato pa bolj ali manj ravno in se razmeroma hitro oži. Do višine 3m nima vej, potem pa se veji do vrha. Najnižje veje so močno povešene, deloma že suhe, nadaljnje veje po deblu navzgor pa ali vodoravne ali pa štrlijo tudi navzgor. Nekatere višje in mlajše so daljše in debelejše od nižjih starejših. Najdaljše veje so skoraj 4 m dolge. Tako je nastala krašnja nepravilne oblike, h kateri prispeva še dejstvo, da so veje bolj razvite proti jugu in vzhodu, zakrnele pa na severno in zahodno stran. Od vej prvega reda mnogokrat skoraj navpično vise veje drugega reda. lglice so dolge, za tretjino daljše od iglic pri navadni smreki, srpasto ukrivljene in spominjajo na iglice pri omoriki. Enakomerno in na gosto štrlijo na vse strani poganjkov, medtem ko so pri navadni smreki na spodnji strani vendarle manj razvite. K nenavadni podobi te smreke nedvomno prispeva njena golost, saj so veje porasle z iglicami le v svojih ovršnih delih, kakšen meter na dolgo. Samo mlajše veje, ki navpično vise z ovršnih predelov vej prvega reda, imajo iglice po vsej dolžini. Sicer pa so veje povsem gole, kar poleg rasti daje tej smreki od navadne tako različen videz. Storžev smreka ni imela, morda je še premlada. že ob pripovedovanju najditelja godoviške smreke sem pomislil na smrekin različek, ki je znan kot »kačja smreka«. Ime je pač dobil po vejah, ki niso ravne, temveč se bolj ali manj nepravilno vijejo na levo in desno pa navzgor in navzdol in so torej ))kačastePicea excelsa mut. viminalis<(, toda objavljena slika prav dobro ustreza kačji smreki. Vredno bi bilo priti do izvirnika te stike in ga natisniti v Proteusu, saj kaže zaradi za fotografa ugodnega stojišča bolj nazorno kot moji posnetki videz kačje smreke, daje pa tudi primerjavo z »nor- malno« sosedo. Iz arhiva Zavoda za spomeniško varstvo SRS v Ljubljani sem razbral, qa je prišlo do predloga za varovanje teh smrek, ki je bil podprt še z dejstvom, da je že zavarovana kačja smreka na Koševniku nad Idrijo tedaj že propadla. Varovalna prizadevanja pa očitno niso uspela. Ne vem, kakšna je bila nadaljnja usoda kačjih smrek v Loškem potoku, kot tudi nisem mogel dognati kaj več o kočevski smreki, ki je, po zemljevidu sodeč, rasla le kakšne 3 km daleč od godoviške. Genetiko kačje smreke je proučeval dunajski gozdarski genetik K. Holzer (1968). Ugotovil je, da sta kačja in brezvejna smreka (o tej v naslednjem) različni obliki križanja istega znaka, to je znaka kačja rast. Po večletnih opazovanjih mladih smrekic, ki jih je vzgojil iz semen kačje smreke (njene ženske cvetove je oprašil pelod križanca med kačjo in navadno smreko, pa tudi pelod navadne smreke), je predpostavil, da kačjo obliko rasti povzročata dva med seboj neod- visna recesivna gena a in b, pri čemer naj bi gen a močneje vplival na kačje obliko kot· gen b. Navadna smreka naj bi ta gena imela v kombinaciji AABB, 178 kačja smreka pa v povezavi aaBb. Kaj pa čista homozigotna recesivna kombi- nacija aabb? Holzer jo je (v skladu s pričakovanji) našel v enem primerku med svojimi varovankami. Gre za res nenavadno obliko, ki se oblikuje po tem, da sploh nima vej. V literaturi je bila ta brezvejna smreka opisana že leta 1838 in je danes znana kot Picea abies f. monstrosa. Kačja smreka ima poleg znanstvenega tudi hortikulturni pomen. Rad napišem, da me je srečanje z njo razveselilo in obogatilo. Spoznal sem novi izdelek iz neizčrpne delavnice narave. Po nenavadnih botaničnih izdelkih pa rad posega hortikulturnik in resnično sem kačjo smreko že v septembru 1978 videl kot sestavino vrtnarskega okrasja v gosposkem letoviščarskem naselju pri bavarskem mestu Murnau. Ponatis iz Proteusa št. 5/79 Dr. Tone Wraber Literatura i. Holzer, K.: Vererbungsverhallnisse in einer Halbgeschwisterfamilie von Picea abies (L.) Karst. F. virgata (Jacques} Rehd. Silvae Genetica 17, 1968. 2. Schmidt-Vogt, H.: Die Fichte. Bd. 1. Taxanomie, Verbreitung, Morphologie, Okologie, Waldgesell- schaften, 1977. 3. Simi6, M.: Redka kačasta smreka v Loškem potoku. Delo, 1. 3. št. 203, str. 6, 27. VIl. 1961. NOVA ORGANIZIRANOST GOZDARSTVA NA RAVNI REPUBLIKE Program dela in financiranje Splošnega združenja gozdarstva Slovenije I. Programska usmeritev Splošnega združenja gozdarstva Slovenije izhaja iz ciljev in nalog začrtanih v statutu združenja, skladno z delovnim področjem in vlogo, ki jo splošnim združenjem namenja zakon o združevanju OZD v splošna združenja in gospodarske zbornice. Pomembnost te nove oblike obveznega združevanja in usklajevanja interesov posameznih gospodarskih dejavnosti na republiški ravni je v gozdarstvu še posebej poudarjena, ker je za to svojevrstno družbenogospo- darsko področje zlasti značilna velika teritorialna razsežnost in neenaki naravni pogoji produkcijskih tvorcev, kar vse zahteva gospodarjenje z gozdovi na velikih površinah ter medsebojno sodelovanje in povezavo vseh subjektov gospodarjenja. Zato so gozdnogospodarske organizacije ves čas po opustitvi administrativnega sistema gospodarjenja že imele ustrezne oblike republiške organiziranosti od 1965. leta naprej znotraj Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij. Ker so v tem združenju bile včlanjene vse gozdnogospodarske organizacije v Sloveniji in ker se je njegova aktivnost v veliki meri prekrivala z organizacijo gozdarstva znotraj gospodarske zbornice, je po sklepu zbora delegatov s področja gozdarstva Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij od 1975.1eta na- prej hkrati opravljalo tudi naloge in funkcijo Združenja TOZD gozdarstva GZ Slovenije. Z ustanovitvijo Splošnega združenja gozdarstva Slovenije bo Poslovno zdru- ženje gozdnogospodarskih organizacij prenehalo obstajati, ker sedanji organiza- cijski status poslovnih združenj ni več skladen z zakonom o združenem delu. Kakršnokoli preoblikovanje sedanjega gozdarskega poslovanja združenja v eno od možnih oblik po določilih omenjenega zakona pa bi povzročilo prekrivanje in 179 paralelizem z novoustanovljenim splošnim združenjem za to področje. Zato takšna rešitev zaenkrat ne prihaja v poštev. Slednje seveda pod predpostavka in v priča­ kovanju~ da bo novoustanovljeno splošno združenje po vsebini prevzelo in nada- ljevalo z vsemi aktivnostmi dosedanjega Poslovnega združenja in da bodo OZD gozdarstva v novi organiziranosti na ravni republike imele enake in še večje mož- nosti za uveljavljanje vseh svojih posebnih, skupnih in splošnih družbenih intere- sov. Takšna vloga in uveljavitev splošnega združenja bo z ene strani odvisna od njegove programske usmeritve in vsestranske aktivnosti, z druge strani pa od učinkovitega in samostojnega samoupravljanja odločanja pri uveljavljanju vseh posameznih in skupnih interesov znotraj pristojnosti združenja ter usklajevanja splošnih družbenogospodarskih interesov znotraj celotnega sistema zbornične organiziranosti. Pristojnosti odločanja z vidika panožne in skupne zbornične orga- niziranosti morajo biti jasno razmejene in se ne smejo prekrivati, ker bi to hromilo zainteresiranost in učinkovitost pri izvajanju nalog. Na osnovi omenjenih predpostavk OZD s področja gozdarstva pričakujejo~ da bodo v novi skupni organizi·ranosti imele vse možnosti za uveljavljanje svojih interesov in so zato poleg zakonske obveznosti za ustanovitev in financiranje svojega splošnega združenja brez pridržka pripravljene na novo združenje prenesti svoje deleže združenih sredstev in vi-re sredstev pri dosedanjem poslovnem zdru- ženju ter mu dati v uporabo poslovne prostore na Miklošičevi cesti 38/111 v Ljub- ljani, ki so njihova last. Za opredelitev bodoče vloge in aktivnosti novoustanovljenega združenja so zlasti pomembne naslednje osrednje naloge, ki jih bo združeno delo v gozdarstvu razvijalo in usklajevala znotraj celotne aktivnosti zbornice: 1. Vzpodbujanje in sodelovanje pri vseh oblikah aktivnosti za oblikovanje raz- vojnih smernic pri pripravi in sestavi programa razvoja gozdarstva za obdobje 1981-1985 ter usklajevanje in vključevanje tega programa v družbeni plan SR Slovenije za isto obdobje. Izvršilni odbor združenja bo po potrebi v ta namen imenoval posebno delovno komisijo ali pa določil svoje predstavnike za sodelo- vanje v ustreznih skupnih organih in telesih. O stališčih in izhodiščih za obliko- vanje razvojnih ciljev bo izvršilni odbor sproti razpravljal, osnutka planskih doku- mentov pa predložil v širšo presojo skupščine združenja. Pri vseh aktivnostih v zvezi s pripravo srednjeročnega plana gozdarstva za naslednje plansko obdobje bo združenje sodelovalo s Samoupravno interesno skupnostjo za gozdarstvo Slo- venije in Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje. 2. V sodelovanju s Samoupravno interesno skupnostjo gozdarstva Slovenije bo združenje še nadalje sproti spremljalo izvajanje sedanjega srednjeročnega pro- grama razvoja gozdarstva za obdobje od 1976 do 1980 ter sprejemalo ukrepe za odpravo nastalih neskladnosti in učinkovito izvajanje začrtanih planskih usmeritev. V tej zvezi bo združenje zlasti spremljalo in analiziralo izvajanje Samoupravnega sporazuma o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in osnovah za usklajevanje gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju od 1976 do 1980, sklenjenega 1976. leta znotraj Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije. 3. Združenje se bo zavzemalo še za nadaljnjo utrditev samoupravne organizi- ranosti združenega dela v gozdarstvu~ v skladu z določili ustave in zakona o združenem delu. Na tem področju so sicer že doseženi dokaj vzpodbudni rezultati~ vendar obstajajo še nekatere neskladnosti, zlasti glede organiziranosti zasebnega sektorja v gozdarstvu. Nove okoliščine so nastale namreč s sprejetjem zakona o združevanju kmetov, ki opušča dosedanjo obvezno in uvaja prostovoljno združe- vanje kmetov-lastnikov gozdov v temeljne obrate za kooperacija znotraj območ­ nih gozdnogospodarskih organizacij. Združenje bo v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije či"mpreje pristopilo k oblikovanju skupnih osnov in smernic za uskladitev 180 sedanje organiziranosti temeljnih obratov za kooperacija z omenjenim spremenje- nim zakonskim določilom, ki bo upoštevano tudi pri skorajšnjih spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih. 4. Pri pripravi zakonskih in drugih predpisov, ki se posredno in neposredno nanašajo na gospodarjenje z gozdovi, bo združenje sodelovalo z obravnavo osnutkov in predlogov novih predpisov ter oblikovanjem ustreznih stališč in mnenj, ki jih bo posredovalo pristojnim republiškim organom. Zlasti pa bo združenje spremljalo in sodelovalo pri spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, ki ga je potrebno uskladiti z zakonom o združenem delu ter drugimi zakoni. 5. Skladno z že uvedeno in preizkušeno prakso bo združenje še nadalje sproti spremljalo in analiziralo gibanje ekonomskega položaja gozdnogospodarskih orga- nizacij in ~ozdarstva v celoti v primerjavi s predelavo lesa in celotnim gospodar- stvom. S tem se ustvarja zanesljiva osnova za usmerjanje gospodarskih gibanj ter sprejemanje ukrepov za odpravo nastalih neskladnosti. 6. Združenje bo nadaljevalo tudi z dosedanjo prakso spremljanja in preuče­ vanja razmer na domačem in tujih lesnih tržiščih ter na tej osnovi oblikovalo stališča in predloge za spreminjanje cen po veljavnem postopku. V tej zvezi se bo združenje skladno z enakim stališčem lesne industrije ter industrije celuloze in papirja v naši in vseh drugih republikah zlasti zavzemalo za odpravo sedanje, povsem nesmotrne dvojne pristojnosti za sp·reminjanje cen (za predelavo lesa na zvezni in za gozdarstvo na republiški ravni). 7. Hkrati s prizadevanjem za odpravo sedanjih pomanjkljivosti in nevzdržnih razmer na lesnem tržišču bo združenje nadaljevalo z že začetimi pripravami za čimprejšen prehod od sedanjih censkih odnosov na trajnejše sodelovanje z lesno- predelovalno industrijo na osnovah skupnega prihodka. Po že sklenjenem tovrst- nem samoupravnem sporazumu s celulozno industrijo, se bo združenje na osnovi že oblikovanih izhodišč zavzemalo za sklenitev takšnega sporazuma tudi z lesno industrijo. 8. Trajnejše oblike sporazumevanja in medsebojnega povezovanja pa bo treba razvijati tudi na drugih področjih, bodisi če gre za prioritetno preskrbo z lesno surovino, ali za skladnejši razvoj in ureditev notranjih odnosov v gozdarstvu. Zlasti se kaže potreba po uskladitvi drevesniča·rskih kapacitet z dejanskimi dolgo- ročnimi potrebami po saditvenem materialu v Sloveniji, kar je možno zagotoviti z ustrezno obliko dolgoročnega dogovora o skupnih vlaganjih OZD gozdarstva in Semenarne Mengeš, z obojestranskimi obvezami na osnovi dohodkovnih povezav. 9. Združenje bo na osnovi že preizkušenih oblik sodelovanja s člani in s stro- kovno pomočjo znanstvenoraziskovalnih inštitucij s področja gozdarstva še nadalje razvijalo vse aktivnosti za večjo produktivnost dela in razvoj tehnologije v vseh dejavnostih gozdarstva. V ta namen bo združenje v sodelovanju z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije organiziralo strokovne posvete in seminarje, namenjene konkretnim rešitvam pri uvajanju sodobne tehnologije. 1 O. Pri vseh aktivnostih s področja kadrovske politike in strokovnega izobra- ževanja bo združenje sodelovalo s posebno izobraževalno skupnostjo za goz- darstvo. 11. Glede na to, da po ustanovitvi Splošnega združenja gozdarstva Slovenije pre- neha obstajati dosedanje Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij in da je članstvo v obeh združenjih v celoti istovetno, več ali manj pa ostane nespre- menjena tudi programska usmeritev in delovno področje novoustanovljenega zdru- ženja, bodo OZD s področja gozdarstva enako zainteresirane za sodelovanje in Hnenciranje svoje nove republiške organiziranosti kot doslej. Sorazmerno nespre- 181 menjena bo ostala tudi finančna obremenitev članic, upoštevajoč seveda pri tem vsakoletni porast stroškov poslovanja. Na tej osnovi je pripravljen tudi predlog finančnega načrta Splošnega zdru- ženja gozdarstva Slovenije za "1979. leto, ki vsebuje obremenitev članic s stopnjo i ,45 %o, kar je skoraj v celoti istovetno z lanskoletno obremenitvijo, ki je bila i ,44 %o. (Osnova obremenitve je dohodek od izkoriščanja in go jenja gozdov.) Predlog finančnega načrta Splošnega združenja gozdarstva za leto 1979 Celotni prihodek - prispevek članov PZGO, vključno s prispevkom zbornice - prispevek SlS - drugo 4.019.497 3,714.288 75.209 230.000 Po gradivu iniciativnega odbora za ustanovitev SZG KRES OB JUBILEJU Pred časom je vzdignila veliko prahu in povzročila val ogorčenja novica, da so naši prodajalci avtomobilov in avtomobilskih delov uničevali na kupe •rezervnih delov. Policija, SDK in občani so sodelovali pri raziskovanju primera. Kako tudi ne, saj vsi vemo, kako je za takšno blago težko, kako so dragi rezervni deli. Ko gori kres v drevesnici v Mengšu, se nihče ne razburja. ln vendar zgori na "100.000 sadik, ker jih Semesadike ne morejo prodati. Zadeva malce diši po klasič­ nih kapitalističnih štorijah, zlasti v proizvodnji kave, ko so, da bi obdržali, ali celo zvišali cene, ogromne količine kave stresli v morje. Toda nič takega ni posredi. Kot rečeno, nihče se ne razburja, ko na njivah v Mengšu, Radvanju in v Tišini gorijo kupi sadik. Storže je treba obrati, jih posušiti, izluščiti seme, ga negovati in posejati - nič manj dela ni s sadikami - ogromno dela torej, ki gre v dim. Takšen dramatični začetek smo izbrali zato, da bi opozorili na največji problem jubilanta Semesadike Mengeš, ki so praznovala lani 30 let dela. Prepričani smo, da marsikakšen mlajši gozdar niti ne ve, da imamo gozdarji v Mengšu svojo naj- večjo in najbolje opremljeno semenarna in drevesnico, čeprav gre za področje, ki je sestavni del slovenskega gozdarstva. Drevesnica je 1948. leta nadaljevala delo, ki ga je začel njen predvojni lastnik Saša Stare že leta 1927. Leta "1948 je obsegala 30 ha površin na nekaj desetih lokacijah. Trd boj za cenejše sadike je v tridesetih letih dela temeljito pregnetel njeno organizacijsko kakor tudi tehnološko strukturo. Tehnologija drevesnic je v nekem smislu bolj podobna tehnologijam v kmetijstvu kot našim v gozdarstvu. Zato ni čudno, če se danes Semesadike upravičeno postavlja s proizvodnjo, v kateri večina dela opravijo stroji in v kateri tudi naravno dejstvo, da imajo opraviti pravzaprav z zelo pokvarljivim blagom, nima več takšnega vpliva kot ga je imelo nekdaj. V tej tehnološki revoluciji se je število ljudi, zaposlenih pri podjetju, zelo zmanjšalo. 1958-1959 1970-1977 $tevilo zaposlenih na 1 ha/drevesnic 4,2 delavca 1,3 delavca Podatki, ki presenečajo Sušilnica je od leta 1974 do danes posušila 1240 ton storžev, letno torej 330 ton. Iz njih se je letno izluščilo 12 ton semena, ki zadošča za potrebe vse Jugoslavij~ Za 1 kg semena iglavcev je treba 5000 do 50.000 semen. Za 1 kg 182 semena listavcev pa od 100 zrn do 5 mio zrn (breza). Za 1 kg semena je treba izluščiti od 30 do 300 kg storžev. če s storži previdno ravnajo jih lahko, ko so oluščeni, prodajo v inozemstvo kot okrasne blago. V zadnjih letih je bilo teh storžev kar 315 ton letno. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da so te storže v glavnem nabrali poklicni obiralci storžev na stoječem drevju. (Zanimiv poklic!) Kapacitete njihove sušilnice pa so še dosti večje. Kje nabirajo seme Seme nabirajo po vsej Jugoslaviji, tako da lahko vsemu jugoslovanskemu pro- storu postrežejo s saditvenim blagom (sadikami) ustrezne provenience. Kajpak so nabiralni objekti s stališča genetskih lastnosti skrbno izbrani. Seme oziroma potomstvo mora imeti same dobre lastnosti. Površina vseh objektov je okoli 9000 ha, ki so raztreseni po vsej Jugoslaviji. Sodobna oprema zagotavlja enakomerno založenost s semenom Narava je zelo muhasta pa tudi v normalnih vremenskih razmerah različne drevesne vrste zelo različno obrodijo. Nekatere vsako leto, pri nekaterih pa je ponovni obred šele po več letih. Sodobne hladilnice in druge naprave, s katerimi so opremljene Semesadike in ki obsegajo prek 1000 m3, skoraj v celoti odpravljajo te nevšečnosti. Ob obredu je treba nabrati toliko storžev, da je semena dovolj do naslednjega obroda. Seme med tem spravijo v hermetične posode in jih shranijo pri temperaturi od 0° do 3° C. Tako uskladiščeno seme ostane prek 10 let, ne da bi se kaljivost bistveno zmanj- šala. Brez te opreme bi seme postalo gluho že po dveh treh letih. Tudi izkopane sadike podvržejo posebnemu klimatskemu režimu, tako da naročniki dobijo vedno ,>sveže izkopane(( sadike. Brez te možnosti bi bilo spomladi, ko je treba v zelo kratkem času posadili ogromno število sadik, veliko zadrege, nervoze pa tudi jeze. Drevesničarji so tudi na raziskovalnem področju, in sicer v evropskih razmerah, veliko pomagali. S posluhom pa tudi z lastnim sodelovanjem so podpirali ta razvoj. Tudi sami so bili prireditelji velikega delovnega zbora evropskih drevesničarjev in genetikov. Velike investicije Prek dve stari milijardi so Semesadike Mengeš vložile v svojo tehnologijo. Pri tem so izdatno pomagala nekatera gozdna gospodarstva kot Kočevje, Postojna, Tolmin, Bled, Kranj in Novo mesto. Nekatera gozdna gospodarstva imajo svoje drevesnice, nekatera od njih delajo tudi za trg, P'rav tako kot Semesadike Mengeš. Tu pa je jedro njihovih problemov pa tudi dokaj čuden položaj slovenskega drevesni čarstva. Semesadike so se v preteklih letih komercialno naslanjale na južne republike. Le-te so se postavile na lastne noge in Mengšu je zmanjkalo odjemalcev. Tudi čas, ko je moral Mengeš iskati kupce izven slovenskih meja, njihovemu razvoju ni bil naklonjen. Gozdna gospodarstva so imela v glavnem svoje drevesnice. Ustavili smo se pri problemu (in Semesadike Mengeš tudi!), da je 7-8 mio sadik, kolikor jih bodo letno lahko prodali, premalo za njihov normalni poslovni razvoj. Poleg tega pa tudi ta prodaja ni čvrsta. Pri sadikah pa je tako (to ve vsak gozdni dela- 183 Drevesnica Semesadike v Mengšu. Foto M. Lipovšek vec): pet let vnaprej moramo vedeti, koliko sadik bomo potrebovali, če hočemo setev prav zastaviti. Kaj je torej rešitev in perspektiva? V strateškem oziru se bodo proizvajalci sadik morali na osnovi temeljev plana za področje gozdarstva, kakor tudi na osnovi samoupravnih sporazumov, ki te plane dopolnjujejo in v neki meri razširjajo, dogovoriti kdo, kdaj in koliko gozdnih sadik in se dogovora tudi držati. Za operativno rešitev tega problema pa bo nujno, na osnovi določil zakona o združenem delu, kakot tudi drugih samoupravnih in poslovnih načel, iskati poti k združevanju dela in sredstev. Na tehnološkem in organizacijskem področju pa tudi k ustrezni delitvi dela vseh tistih, ki imajo interes pa tudi dolžnost skrbeti za razširjeno reprodukcijo slovenskega gozdarstva kot jo predvidevajo planski do- kumenti. Marko Kmecl Te dni so podelili JESEN K O VA PR 1 ZNANJA 1979 O dobitnikih bomo poročali pozneje, ker nismo imeli sreče, da bi bili povabljeni. Uredništvo Gozdarskega vestnika 184 IZOBRAžEVALNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENJE Poslovanje v letu 1978 (finančni del) Zaključni račun Zap. št. Sredstva po namenu t. OBLIKOVANJE SREDSTEV 1. Del prispevka za usmerjeno izobraževanje iz dohodka TOZD in OK 2. Sredstva iz samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo šolskega prostora v gozdarskem usmerjenem izobraževanju 3. Ostanek dohodka- prenešena sredstva iz leta 1977 11. RAZPOREDITEV SREDSTEV A. OSNOVNA DEJAVNOST 1. Redna dejavnost Biotehniške fakultete - VTZOD gozdarstvo 2. Redna dejavnost šol gozdarskega šolskega centra Postojna 3. Dislocirani oddelki šole za gozdarje za praktični pouk 4. Vzgojna dejavnost doma za učence gozdarskega šolskega centra SKUPAJ OSNOVNA DEJAVNOST B. SREDSTVA ZA POSEBNE NAMENE 1. Izdelava in inovire:nje učnih načrtov za izobraževanje ob delu ter dopolnilno permanentno izobraževanje, proučevanje kadrovsko izobraževalne problematike, usmerjanje kadrov 2. Strokovna literatura, skripta 3. Seminarske in druge strokovno izobraževalne prireditve SKUPAJ SREDSTVA ZA POSEBNE NAMENE C. INVESTICIJE Gozdarski šolski center strojna postaja D. Sredstva za delovno skupnost Sredstva za samoupravne organe izobraževalne skupnosti za gozdar. Sredstva za plačilo bančnih stor. E. OSTANEK DOHODKA PRENOS V 1979. LETO SKUPAJ D SKUPAJ RAZPOREJENA SREDSTVA 185 Predračun 13,309.000,00 3,000.000,00 2,256.083,00 18,565.083.00 9,166.000,00 3,810.000,00 700.000,00 1,070.000,00 14,7 46.000,00 50.000,00 189.083,00 50.000,00 289.083,00 3,000.000,00 460.000,00 40.000,00 30.000,00 530.000,00 18,565.083,00 Doseženo i 6,223.969, 70 2,837.538,00 2,256.083,35 21,317.591,05 9,160.883,30 3,795.083,45 630.255,00 1,033.663,1 o 14,619.884,85 80.000,00 175.000,00 35.000,00 290.000,00 3,000.000,00 460.000,00 17.161,80 34.350,80 511.512,60 2,896.193,60 21,317.591,05 1 ! l -####~-~------J Obrazložitev zaključnega računa Sredstva, s katerimi smo v letu 1978 lahko pokrivali stroške izvajanja delovnih programov vseh izobraževalnih zavodov, ki so vključeni v izobraževalno skupnost za gozdarstvo in njihovih dislociranih oddelkov, smo dobili iz enotne prispevne stopnje za usmerjeno izobraževanje v letu 1978, iz samoupravnega sporazuma o zbiranju sredstev za izgradnjo šolskega prostora v gozdarstvu ter iz finančnih sredstev, prenešenih iz leta 1977. Za leto 1978 je bila dogovorjena prispevna stopnja za usmerjeno izobraževanje 9,47 °/o m se je plačevala iz ustvarjenega dohodka temeljnih organizacij združenega dela in obratov za kooperacija na podlagi določil samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980. Prispevna stopnja 9,47 °/o se je na podlagi sklenjenega spo- razuma o bilanci sredstev (Zakon o izobraževalnih skupnostih) delila med izobra- ževalno skupnostjo za gozdarstvo in izobraževalno skupnostjo Slovenije v raz- merju 55,94 °/o: 44,06 °/o v korist izobraževalne skupnosti za gozdarstvo. To po- meni, da se je od okoli 29,000.000,00 zbranih dinarjev vplačalo za izobraževalno skupnost za gozdarstvo 16,223.969,70 dinarjev. Finančni načrt izobraževalne skup- nosti za gozdarstvo za leto 1978 je iz tega vira predvideval potrošnjo v višini 13,309.000,00 dinarjev, zato je nastal nominalni presežek v višini 2,914.969,70 di- narjev. V letu 1978 je bil predviden za izplačilo prvi obrok iz samoupravnega sporazume o zbiranju finančnih sredstev za izgradnjo šolskega prostora v goz- darstvu v višini 3,000.000,00 dinarjev. Temeljne organizacije združenega dela so vplačale 2,837.538,00 dinarjev, zato smo razliko do 3,000.000,00 din pokrili iz rednega prispevka za usmerjeno izobra- ževanje na račun nepotrošenih sredstev pri ostalih postavkah finančnega načrta. Iz leta 1977 je bil prenešen znesek 2,256.083,35 dinarjev, ki smo ga vgradili v finančni načrt za leto 1978 kot finančno nadgradnjo. Prispevek za usmerjeno izobraževanje po stopnji 9,47 °/o je združeno delo v letu 1978 vplačevalo 10 mesecev (za meseca september in oktober 1978 je bil sprejet poseben sklep o moratoriju, kjer se je višina vplačanega prispevka v avgustu že p·ribližala letnemu znesku). Ker so vplačana sredstva presegla, ne glede na uvedeni moratorij, dogovorjeni znesek, je bil v skupščini izobraževalne skupnosti Slovenije sprejet sklep, da se za leto 1978 določi nova prispevna stopnja za usmerjeno izobraževanje za leto 1978 v višini 7 °/o. To pomeni, da bodo v letu 1978 preveč vplačani zneski morali biti vrnjeni v letu 1979, za kar bomo uporabili iz leta 1978 prenešena finančna sredstva. S finančnim načrtom izobraževalne skupnosti za gozdarstvo ter na podlagi meril, standardov in no·rmativov, sprejetih v skupščini izobraževalne skupnosti za gozdarstvo, so gozdarske vzgojnoizobraževalne organizacije dobile sredstva za svoje izobraževalne programe. Gozdarskemu šolskemu centru oziroma za obe njegovi šoli je bilo v okvi·ru sklenjene pogodbe nakazanih 3,795.083.45 dinarjev. Temu znesku je potrebno dodati še znssek 198.000,00 dinarjev, ki je bil dodeljen gospodarskemu šolskemu centru za izdelavo profilov in učnih načrtov, za soudeležbo pri natečaju za prido- bitev sredstev za opremo kabinetov v prvih dveh letih usmerjenega izobraževanja (80.000,00 din) ter za strokovno ekskurzijo maturantov (3.000,00 din). Poleg tega je gozdarski šolski center prejel še 1,033.663,10 dinarjev za dom za učence. Manjša razlika med zneskom, predvidenim s finančnim načrtom in stvarno izplačanim zneskom je nastala pri vrednotenju vzgojnega programa po sprejetih merilih. 186 Skupaj je torej gozdarski šolski center prejel v letu 1978 5,032.746,55 dinarjev. Gozdarskemu oddelku Biotehniške fakultete je bilo v letu 1978 izplačanih 9,160.883,30 dinarjev. Temu znesku, ki je bil namenjen redni vzgojno izobraževalni dejavnosti, je bilo s posebnim sklepom izvršnega odbo,ra in skupščine izobraže- valne skupnosti za gozdarstvo dodeljenih še 87.000,00 dinarjev za izdelavo skript, organizacijo šumariade in strokovno ekskurzijo absolventov. Skupaj je torej VTOZD gozdarstvo BF prejel v letu 1978 9,247.88,30 din. Na podlagi sprejetih meril in normativov je bilo dislociranim oddelkom izpla- čanih 630.255,00 dinarjev. Znesek v višini 5.000,00 din je bil izplačan za organizacijo propagandne gozdar- ske razstave v okviru kranjskega sejma. Skupaj je bilo v okviru drugih dejavnosti porabljenih 290.000,00 dinarjev. Stroški poslovanja delovne skupnosti, samoupravnih organov izobraževalne skupnosti za gozdarstvo in sredstva za plačilo bančnih storitev so znašali 51 i .512,60 dinarjev. Ob ugotovitvi, da je bil celotni dohodek finančnih sredstev izobraževalne skup- nosti za gozdarstvo v letu 1978 21,317.591,05 dinarjev (vključno s prenešenimi sredstvi iz leta 1977 v višini 2,256.083,35 dinarjev in 2,837.538,00 dinarjev iz vira samoup,ravnega sporazuma o zbiranju finančnih sredstev za izgradnjo šolskega prostora v gozdarstvu) in da je od tega bilo porabljenih v letu 1978 18,421.397,45 dinarjev, bo razlika v višini 2,896.193,60 dinarjev prenešena v leto 1979. S pomočjo tega zneska bomo v letu 1979 poračunavali razliko v letu 1978 preveč vplačanih zneskov, ki so nastali zaradi znižanja prispevne stopnje od 9,47 °/o na 7 °/o. Po gradivu za skupščino Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo priredil M. K. TUJKI V GOZDU Gozdarski študijski dnevi 1979 Pojasnilo: Poljudna opredelitev teme študijskih dni, bi bila lahko naslednja: Kako lahko vsi nenaravni pojavi v gozdu (neprimerno grajene ceste, energetski objekti, hidroobjekti, neprimerna tehnologija itd.) zmanjšujejo ekološke vrednote gozdov, če so nestrokovno načrtovani in grajeni. Program letošnjih gozdarskih študijskih dni bi lahko označili kot lahkoten, če se vanj ne bi dovolj resno poglobili. (K takšnemu razpoloženju, ki pa je trajalo le nekaj časa, je prispevalo dobro- namerno poetično oblikovano vabilo, ki je dobilo učinkovito posledico - razprav- ljalci so neobremenjeni in neutesnjeni svobodno, včasih tudi emocialno živahno razpravljali o sicer zelo žgočih problemih. Ne bo odveč, če takšne osvežitve, s katerimi dezodoriramo simpozijski miselni zadah, uporabimo tudi pri drugih se- stankih in srečanjih.) Lahkoten predvsem zategadelj, ker probleme, ki so bili ob tej priliki razgrnjeni, nihče doslej še ni poglobljeno obravnaval. Zato je bil koncept študijskih dni dražljiv, za konvencionalnega gozdarja pa kar napadalen. Prevladovalo je strokovno prepričanje, da je gozdarjevo delo vse- skozi posvečeno, samo po sebi koristno in pravo. Gozdne ceste vendar ne morejo biti tujki, brez vlak ne more biti sodobne proizvodnje, tudi tehnologija s sodobnimi strojnimi kolesi za pridobivanje gozdnih sortimentov, ne more mimo visoko •razvitega slovenskega gozdarstva. Slovenski gozdni prostor je razcefran s 187 1 ----------- ---- --- ----- ____ . __j cestnimi, plinovodnimi, elektrovodnimi, železniškimi in drugimi koridorji. Vikendi in drugi objekti kot črvi rinejo v gozdni prostor in že temeljito majejo naravno uravnoteženost tega prostora, ka·r že čutijo urbanisti, vodarji, kmetijci in drugi. Medtem, ko so gozdarji samokritično opozarjali, da ni vsaka gozdna cesta grajena po načelih, ki zagotavljajo ekološko čvrstost gozda, da tudi vsak stroj, čeprav lahko zelo učinkovit, ni za naše razmere, da moramo biti kritični tudi do tehnologij, ki jih pobiramo po svetu in da moramo paziti predvsem sami sebe, kadre in svoje strokovne ambicije pa so arhitekti, vojaki, urbanisti, komunalci, vodarji in drugi priznali visoko raven gozdarskega strokovnega dela, da pa kot branitelji tega naravnega prostora, ki imamo v rokah veliko pravnega in samo- upravnega orožja, tega ne znamo uporabiti. Povedali so, da postaja ta naloga v gozdarstvu primarna in da so zategadelj ti študijski dnevi še kako dobrodošli.. Družba sicer potrebuje les, toda še bolj potrebuje gozd. Interdisciplinarni pristop pa tudi udeležba, je dal srečanju zares odmevni pomen. Dvodnevni program (18. in 19. januar 1979) je o·rganiziral VTOZD za gozdarstvo pri BF v Ljubljani, poslušalo pa ga je 426 strokovnjakov iz vse Slovenije. Referenti so sistematično analizirali vpliv človeka, gozdne ceste, vlake, hudournika, turizma, rekreacije, obrambe, korido·rjev na ekološke razmere v gozdu. Prof. dr. A. Krivec: človek in gozd, Mag. A. Dobre: Cesta v gozdu kot gospodarski objekt in kot tujek, Dr. E. Rebula: Vlake v gozdu, F. Robič: Hudourništva in gozdna krajina, D. Dretnik: Gozd, turizem in rekreacija, Polk. G. Pangrc: Gozd in obramba dežele, l. 2onta: Koridorji skozi gozd. Referente so dopolnili koreferenti in številni ·razpravljalci. Sklepi, ki jih je verificiral strokovni avditorij, že v tem kratkem času prinasaJO blagodejne spremembe na mnogih področjih odnosa do gozdnega prostora. To pa je največja vrednota takšnih znanstveno-operativnih posvetovanj. Marko Kmecl GOZDARSKI VESTNIK 1978 Revija Gozdarski vestnik se je v zadnjih dveh letih dokončno materialno konsolidirala to je najpomembnejša ugotovitev uredniškega sveta revije, ki je 19. 2. 1979 ocenjeval delo revije v lanskem letu. Revija je vrsto let, kar se denarja tiče, životarila. Omejena, nezadostna finančna sredstva so reviji onemogočila izpopolnitev in razširitev njenega vsebinskega in oblikovnega programa. Daljša prizade·vanja vseh, ki so imeli interes, da se 36-letna tradicija revije ne prekine, nasprotno, da revija postane še aktualnejša in zanimivejša, so pripeljala do rešitve, ki je usklajena s temi interesi. Gozdarji smo s tem ponovno potrdili visoko strokovno osveščenost pa tudi visoko stopnjo svoje samoupravne organiziranosti. Da, zapi- sati je treba: Gozdarski vestnik je ena redkih slovenskih strokovnih in znanstvenih revij s tolikoletno tradicijo, s takšno kontinuiteto in rednostjo. Izhaja brez prekinitev in redno. To dejstvo je za naloge, ki jih neka revija na svojem strokovnem področju, kot izobraževalka in informatorka ima, zelo pomembno. Brez sistematskega in rednega spremljanja napredka stroke in strokovnih dogodkov, revija ne more tvorno izpolnjevati svoje osnovne naloge. Pred dvema letoma sta ZIT GL Slovenije in SlS za gozdarstvo Slovenije sprejeli dogovor o soustanoviteljstvu revije Gozdarski vestnik. V tem novem ustanovitvenem aktu so zapisani cilji, naloge in organiziranost revije. Zapisane so v skladu s potrebami sodobnega sloven- skega gozdarstva in družbenokoristno usmerjenostjo, ki je zapisana že v drugih temeljnih političnih, samoupravnih in strokovnih dokumentih, ki dolgoročno usmerjajo gospodarjenje 188 z gozdovi na Slovenskem. V dogovoru sta zapisali tudi, da bosta zagotovili materialno osnovo za izpolnitev teh obvez iz dogovora. Gozdarski vestnik ima strokovni uredniški organ (uredniški odbor) in odgovornega urednika ter delegatski organ, ki združuje interese »porabnikov(( (združenega dela v gozdar- stvu} in delavcev pri reviji, ki so v tem slučaju dopisniki, saj revija redno zaposlenih nima. Dela le računovodkinja in administratorka v eni osebi, ki pa hkrati »Služi« trem gospodar- jem: ZIT GL Slovenije, naši reviji ter reviji Les. Ta ugotovitev postane zelo zanimiva, če pokukamo k sosedom. Podobna revija - Strojniški vestnik - ima 2 in pol osebi, ki so redno zaposlene. Konec koncev pa tudi pregled stroškov lanskega leta zelo ilustrativno pripoveduje o popolnem volonterstvu naše revije. To poudarjam zategadelj, ker v nekaterih znanstvenih krogih pa tudi v delu Raziskovalne skupnosti Slovenije prevladuje mnenje, da prispevki v takšnih revijah kot je naša, ne bi smeli biti honorirani. Odnos stroškov je tak, da zares ne moremo govoriti o honorarjih, imamo le delo z razpošiljanjem minimalnih odškodnin. Nominalni avtorski honorarji so namreč za 20 °/o nižji to je namreč delež prispevkov. Prihodki SlS za gozdarstvo Slovenije Republ. razisk. skupnost Naročnina Nashua Ostalo Skupaj 450.000,00 200.000,00 235.765,00 19.433,60 3.540,25 908.738,85 Odhodki Tisk Osebni dohodki administracija avtorski in uredniški honorarji Materialni stroški pisar. material Nashua prometne storitve ostali mater. izdatki 562.649,90 40.675,80 140.993,10 6.386,75 24.882,15 33.812,55 42.041,80 Skupaj 851.442,05 Vsebinska zasnova je bila realizirana po programu. Pri statistični obdelavi vsebine (seveda, če je to tehtna metoda) ugotavljamo, da je letnik 1978 v primerjavi z letnikom 1977, nekoliko bolj poljuden. Fond čistih znanstvenih prispevkov se je zmanjšal, povečan pa je bil zlasti delež tekoče gozdnogospodarske, gozdnoorganizacijske in samoupravne problematike. Uredniški svet je ta premik ocenil kot približevanje začrtani programski politiki. Uredniški svet je na seji tudi zelo pozitivno ocenil sklep ZIT GL Slovenije, po katerem bodo odslej vsi člani DIT skupaj s članarino plačevali tudi naročnino za revijo. Ta sklep bo imel dva pomembna učinka: vsi strokovni delavci v gozdarstvu bodo prejemali naš strokovni list, hkrati pa bo zelo olajšal naše administrativno-naročniško poslovanje, ki ga je kar precej, kljub računalniški obdelavi. Precej področnih DIT gozdarstva je naročnino že pobralo in nakazala. Pri tem se je pojavilo precej novih naročnikov - to je tretja dobrodošla posledica tega sklepa. Nekateri so se bali, da se bo sklepu zataknilo. Toda že prvi rezultati kažejo, da je delo v gozdarskih DIT, zlasti v zadnjih letih, mobilizator- sko in učinkovito. Takšna ugotovitev je v bistvu še dragocenejša kot nekaj deset izvodov višja naklada. Programerji dela v društvih in na zvezi je bodo gotovo veseli in lahko se bodo nanjo tudi naslonili. ~e vedno pa ne moremo hladno mimo ugotovitve, da mladine na naših dveh strokovnih izobraževalnih ustanovah (VTOZD za gozdarstvo BF v Ljubljani in G~C v Postojni} v tem pogledu nihče ne usmerja. Pri tem se spominjamo 10 ali 20 let nazaj, ko so imeli študentje zelo aktivno študentsko gozdarsko društvo, kjer so imeli podobne programe kot DIT. Prirejali so predavanja, ekskurzije, brucovanja, pogovore. Ta aktivnost jih je že v študijskih letih zbliževala s prakso in s kolegi v operativi. Vsi ti so bili naročeni tudi na Gozdarski vestnik. Trenutno pa naroča revijo le nekaj študentov, med dijaki v Postojni pa nihče. Pred dvema letoma (1977) je revija slavila svoj 35-letnik. Jubilej je šel mimo nas brez hrupa - morda ni prav tako?! Toda uredniški svet je za to priložnost pripravil »proslavo .. , ki bo najbolje ovrednotila celotna gozdarska strokovna prizadevanja vseh 35 let, pa še leta in leta nazaj. Lahko rečemo, da se je vsakodnevni trud slovenskih gozdarjev-delavcev, 189 logarjev, tehnikov, inženirjev in doktorjev, kmetov in drugih zlival in prelival skozi Gozdarski vestnik. Zalo je v njem zbrana elementarna zagnanost teh ljudi. Iz slehernega letnika dihajo Novaki, Soteški, Sivici, Sušteršiči in drugi, ki poosebljajo utrip slovenskega gozda in gozdarstva svojega časa. Zato bo bibliografsko kazalo vseh 35 letnikov (od 1938 do 1977) najlepša oddolžitev vsem, ki so delali v naših gozdovih, o njih razmišljali in pisali, hkrati pa bo nam, ki svoj dolg šele izpolnjujemo, lep in sistematični vodnik pri delu. Bibliografija bo živahno opremljena, s številnimi izvlečki iz starejših letnikov pa onih iz povojnih planskih let dodan bo temeljit pregled njenega izhajanja. Kazalo bo imelo tri vhode in bo sestavljeno po načelih mednarodno veljavne klasifikacije. Obseg bo skoraj takšen, kot 10 številk sedanjega GV - torej obseg celega letnika. Pošiljali jo bomo po posebni želji, vendar bo zastonj ali skoraj zastonj. Tiskanje bo stalo približno 400.000 din. Denar bomo zbrali z varčevanjem v zadnjih letih ter z dodatno založniško dejavnostjo. Zato z izdajo tudi zamujamo. Obsežno delo je opravil knjižničar Preželj, uslužbenec gozdarske knjižnice na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF v Ljubljani. Marko Kmecl KNJižEVNOST BIOLOŠKO ZATIRANJE šKODLJIVIH žUžELK (H. G. Coppei-J. W. Mertins: Biologica/ ln- sect Pest Suppression, Springer Verlag, Ber- lin, Heidelberg, New York 1977, 46 s/., 1 tb., 314 str. - Advanced Series in Agricultural Sciences Vol. 4.) S knjigo Biološko zatiranje škodljivih žu- želk sta avtorja objavila razpravo o različnih biološko osnovanih metodah za zmanjševa- nje populacij škodljivih žuželk in to na eni strani s pomočjo živih organizmov in njiho- vimi proizvodi, na drugi strani pa podajata ideje in primere človeške aktivnosti oz. nje- govega poseganja v okolje. Lahko bi rekli, da je glavna značilnost knjige, da povezuje razne metode, ki so številnejše kot so običajno v knjigah, ki ob- ravnavajo biološko zatiranje. Vsebina knjige je zelo raznovrstna, čeprav je glavni po- udarek na biološkem zatiranju oz. omejeva- nju škodljivih populacij. Razdeljena je na sledeča poglavja: Zgodovinske, teoretične in filozofske osnove biološkega zatiranja insek- tov. Organizmi, ki so znani v klasičnih me- ,todah, biološkega zatiranja (paraziti, nema- todi, predatorji, mikroorganizmi) ter njihovo harmonično, usklajeno in naključno biološko delovanje, Uvajanje odpornih gostiteljev, Spreminjanje okolja in saditvenih postopkov, Samouničevanje kot posledica genetskih sprememb, Naravni regulatorji rasti, preob- razbe in obnašanja insektov (hormone, phe- romone in druge odbijajoče snovi anti- feedante) in Integralna biološka zaščita. V prvem poglavju so še obrazloženi po- samezni osnovni in najnovejši pojmi. V uvo- du knjige pa je med drugimi opredeljen in razložen sam naslov knjige oz. izraz ••bio- logical suppression•c in primerjan z drugimi podobnimi izrazi. Marjana Pavle 190 ZAIP11S NA lB tU 11( Vl! Foto: prof. Franjo Rainer Zopet omejen vpis? Izobraževalna skupnost za gozdarstvo je tudi letos pripravila temeljit pregled potreb po strokovnih kadrih na gozdarskem pod- ročju za prihodnje leto. Tako je predvideno v letu 1979/80 novačenje mladih ljudi za gozdarske šole po načelu regionalnih po- treb, kar pa spet pomeni omejen vpis. Tako naj bi srednja tehniška gozdarska šola v Postojni sprejela 60 novincev, na VTOZD za gozdarstvo pri BF v Ljubljani pa bo prostora za 30 brucov. Seveda so to le predvidevanja, ki bodo dobila popolnoma drugo dimenzijo, če se bo naš izobraževalni sistem spremenil. Gre namreč za zožitev usmerjenega izobraževanja, ki bo izgleda močno spremenilo izgled našega Gozdar- skega šolskega centra v Postojni. Nekaj na- migov zasledimo v poročilu PROBLEMATIKA DOMA ZA UčENCE PRI G$C POSTOJNA, ki so ga pripravili za skupščino izobraže- valne skupnosti za gozdarstvo, ki je bila 20. 12. 1978. Recimo: Dosedanja gimnazija v Postojni je v preobrazbi. Program regijskega usmer- janja izobraževanja se prilagaja gozdarstvu. Kadrovska analiza Kraško-notranjske re- gije kaže deficit kadrov na področju kovin- ske predelave - tu je največji deficit. Ob novogradnji doma za učence G$C se upo- števajo te dodatne zahteve tako, da se ka- paciteta novega doma poveča za 60 ležišč. Tako se perspektivno nakazuje rešitev kad- rovske problematike na najobčutljivjšem pod- ročju v regiji - na kovinarskem. Prave in neprave žage Nič posebnega ni, če imajo motorno žago ljudje, ki niso v gozdu zaposleni. Nekateri si jo kupijo iz tehniške strasti, čeprav jo uporabljajo morda dvakrat ali trikrat letno in še to za dela, ki ki bi jih lahko brez več­ jih naporov opravili tudi z ročnimi žagami. To so izkoristili proizvajalci motornih žag, ki so tržišče zasuli z množico raznih tipov. Zanimivo, da so proizvajalci žag razglasili za hobby žage največkrat kar tiste, ki so jih strogi gozdarski strokovnjaki razglasili za neuporabne kot profesionalne žage. Znano je, da mora motorna žaga v goz- darstvu izpolnjevati vrsto tehničnih pogojev pa tudi pogojev iz varnosti pri delu; če teh ne izpolnjuje, seveda nima nobenih šans. da bi med gozdarji uspela. Takšne so tudi nekatere žage TOMOS-HU3QUARNA, ki se progtašajo za profesionalne, vendar niso do- volj opremljene. Profesionalna žaga mora biti predvsem varna in močna. Najpomembnejši kazalec za moč je hitrost žagine verige, ki doseže pri najbolj izpopolnjenih žagah že 12.000 ob- ratov na minuto, kar je približno 60 m/se!<. Znano je, da je ropot tisti, ki je zdravju gozdnega delavca ze,lo škodljiv. Okoli 100 decibelov (enota za ropot, valovanje zraka) 191 je tista meja, ki je iz zdravstvenih razlogov še dopustna. Pojavlja se torej nevarnost, da bi nepo- učeni gozdni delavci in kmetje kupovali ne- ustrezne žage. Zato je prizadevanje posa- meznih gozdnih gospodarstev, da bi kmete zares usposobile za rabo sodobne opreme pri pridobivanju gozdnih sortimentov, hvale- vredno. Se v Novem mestu: nova mehanična Po vzoru nekaterih drugih slovenskih gozd- nih gospodarstev je tudi novomeško skle- nila postaviti novo mehanično delavnico. Vendar pa se ta projekt razlikuje od dose- danjih in sicer v tem smislu, da gre pri njih za skupna vlaganja s partnerjem, ki ima po- doben interes. Račun je zelo preprost: Goz- darji bodo plačali 1/3, lesarji pa preostali 2/3 investicijskega zneska, kar pomeni, da bodo Novomeščani rešili problem mehanične delavnice trikrat ceneje kot ostala gozdna gospodarstva. Ortodoksni poslovnež bi ugovarjal: Kaj pa dobiček, tudi tistega bo le 1/Jl Toda, po iz- kušnjah ostalih mehaničnih delavnic, je tak- šno naključje izključeno. 192