FOTOREPORTAZA
KRONIKA
V
Življenje s koronavirusom
str. 12-13
Trenutne razmere ugodne
za goljufe str. 14
TV SPORED
■o
-m
im
■in im Io
-r-Sr-
novi tednik
ШМКП*
■aUSvinSka.
.UHH.J. »upira.' svojaTyrata!
• f*^ Özqe Gürel in Can Yaman
, PONOVNO SKUPAJ	Ш
P-m	"
Tednik za Savinjsko regijo / št. 12/ Leto 75 / 19. marec 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Odločen odziv na lokalni ravni
Novica o prvi okužbi z novim koronavirusom v Šmarju pri Jelšah je povzročila mešanico strahu in negotovosti. Toda župan se je odzval odločno in na prvo mesto postavil ljudi in njihovo zdravje. Vodstvo občine je za svoje ravnanje dobilo veliko pohval. Za razliko od pristojnega ministrstva prejšnje vlade in drugih državnih ustanov, ki so odločne ukrepe napovedali šele s štiridnevnimi zamikom. Medtem pa se virus hitro širi. str. 2-13
Foto: GrupA
Ш«11*ШУ1 [Jt
Več v notranjosti časopisa in na www.novitednik.com
I [iilur^ [TjTfihll fil
IN NAJ MATURANT
str. 36-37
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Ko gre za druženje na prostem, je težava v besedi druženje. Druženja v fazi epidemije ni!«
dr. Tanja Selič Kurinčič, infektologinja v celjski bolnišnici
»Kot družbeno odgovorno podjetje smo pozvali ljudi, naj upoštevajo načelo #ostanidoma.«
Mojca Leskovar, predsednica uprave Thermane Laško
»Les je topel material, ki diši. Veliko raje delam z lesom kot s kakšnim železom.«
Miha Dermol, inženir lesarstva
»Gledališče je čarobno, prevzame jih, ko se tega lotijo. Četudi ne postanejo gledališki ustvarjalci, jih to bogati vse življenje in ostanejo obiskovalci gledališča.«
Klara Pavšer Stropnik, profesorica slovenščine na I. gimnaziji v Celju
»Z drugim mestom v ligi Waba smo lahko zadovoljni. Imeli smo kakovostno ekipo, s katero mi je bilo v veselje delati.«
Damir Grgić, trener ko-šarkaric Cinkarne Celje
ČETRTEK 1	1 PETEK
20	\l/ 21
4	o4
SOBOTA I	I NEDELJA
Jf \ 1 / 16 ^ ^ 5	✓ 4 ^^^ 1
Število okuženih dnevno močno narašča
Covid-19 ni gripa, zato ostanimo doma
Čeprav so nas strokovnjaki še nedolgo tega prepričevali, da je koronavirus, ki se je po svetu razširil s Kitajske, precej podoben gripi, zadnja dognanja epidemiologov in infektologov nakazujejo, da vendarle ni tako. Kljub temu da je Slovenija v zadnjih nekaj dneh sprejela številne ukrepe, s katerimi skuša državno vodstvo zajeziti širjenje virusa, je število okuženih iz dneva v dan večje.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Vse prepovedi, ki smo jim priča v zadnji dneh, niso kar tako. So nujne, če želimo hitrost širjenja virusa vsaj nekoliko zajeziti, povsem ustaviti ga, kot kaže, ne bomo mogli. A če k temu kolektivnemu problemu tokrat ne bomo pristopili prav vsi, vsak sleher-
ni posameznik, bomo težko uspeli.
Dnevna poročila zaposlenih na infekcijski kliniki nam, tistim, ki nismo v prvih bojnih črtah zdravstvenega sistema, lahko vsaj delno orišejo resnost stanja, v katerem smo se znašli.
Če smo se še pred tednom dni tolažili, da pri naših zahodnih sosedih zbolevajo pretežno starejši kronični bolniki, nam domača statistika kaže, da je za zdaj obolelo največ ljudi, starih od 30 do 49 let. Že res, da je to skupina prebivalstva, ki bi se lahko z virusom precej dobro spopadla, a številne zgodbe, ki so jih na medmrežju delili mlajši okuženi, razkrivajo, da tudi če človek ne doživi najhujšega - kolapsa pljuč - je lahko prebolevanje novega virusa, za katerega naša telesa ne poznajo nobene obrambe, sila boleča in neprijetna. Dejanskega stanja in števila okuženih zagotovo ne bomo mogli ugotoviti, saj vse
tiste, ki kažejo znake bolezni in ne potrebujejo nujne medicinske pomoči, pri nas sploh ne testirajo več. In to kljub temu da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v začetku tedna pozvala k množičnemu testiranju. »Problem nastane, ker ljudje ne vedo, da imajo bolezen, ker ta ni potrjena. Po nekaj dneh jim postane dolgčas, gredo ven na sprehod, v trgovino in okužijo druge. Če veš, da si okužen, je bolj verjetno, da se boš izoliral,« tezo množičnega testiranja zagovarja namestnik generalnega direktorja WHO Bruce Aylward. Ali povedano drugače, z zavezanimi očmi bomo težko gasili požar.
Prof. dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor
»Vso tragiko posledic vidimo samo zdravstveni delavci«
Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor prof. dr. Vojko Flis je eden tistih, ki je leta 1972 v nekdanji skupni državi doživel tudi epidemijo črnih koz. Ob izbruhu žarišča koronavirusa v Šmarju pri Jelšah se je izpostavil. Ko od pristojnih ustanov in uradov še ni bilo jasnih odgovorov in navodil, je že poudarjal, da lahko le s skrajnimi in zares strogimi ukrepi preprečimo italijanski scenarij.
SAŠKA T. OCVIRK, LEA KOMERIČKI KOTNIK
Severovzhodna Slovenija je že v začetku sprejela strožje ukrepe, kot so bili predlagani. Tudi zato zdaj tam število okuženih narašča sorazmerno počasi. »V Ljubljani so razmere nekoliko drugačne, vsaj kar zadeva infekcijsko kliniko, kjer so bolniki že na respiratorjih,« je dejal dr. Flis. »Ne morem dovolj poudariti, da so razmere resnično izjemno resne, tudi če se komu še vedno ne zdi tako. Ljudje se morajo v skladu s tem tudi obnašati, četudi navzven resnosti razmer še ni mogoče videti. Tragika situacije je, da virusa nihče ne vidi. Uničujočim posledicam smo priča zgolj zdravstveni delavci.«
Kaj lahko storimo posamezniki?
V tem trenutku ni nobenih dodatnih možnih ukrepov, ki jih še ne bi sprejeli. Zdaj je največ odvisno od vsakega posameznika. Če je le mogoče, ostanite doma. Nikar ne silite v nikakršne socialne stike, če niso nujno potrebni. Zadržujte se čim dlje od točk množičnih zbiranj, to je v tem trenutku bistveno in najbolj
pomembno. Bolj pomembno kot karkoli drugega, zato tega ne jemljimo zlahka.
Virus je vzbudil tudi veliko nestrpnosti in iskanje krivcev.
Zdaj ni čas za kazanje s prstom na kogarkoli. Gre za bolezen in za bolezen ni nihče kriv. Stigmatizacija bolnikov je lahko nevarna, saj se bodo ljudje začeli obnašati kontraproduktivno in bodo začeli svoje stanje prikrivati. Zbolimo lahko kadarkoli, ne da bi vedeli, zato ne moremo biti krivci. Če bomo okužene začeli stigmatizirati, bo zadnje upanje za zajezitev in upočasnitev širjenja bolezni padlo v vodo, ker bo ljudi zajela panika.
Še vedno velja, da so najbolj ogroženi starejši in kronični bolniki.
Absolutno bi morali pred virusom zaščititi starejše in bolne, ki so najbolj izpostavljeni. A vprašanje je, ali nam bo to uspelo. Vedeti moramo, da so vsi ukrepi, ki jih zdaj sprejemamo, namenjeni upočasnitvi širjenja virusa, ne več preprečevanju. Gre za
izjemno nevaren virus, ker ga lahko prenašajo tudi ljudje z minimalnimi simptomatski-mi znaki ali ljudje, ki navzven bolezni sploh ne kažejo. To je pri tem virusu največja težava. Sreča pri vsem skupaj je, da otroci pri tem niso pretirano prizadeti. Lahko pa so klicenosci, kar pomeni, da se lahko virus zelo hitro razširi med celotno prebivalstvo. Namen vseh teh pozivov in
ukrepov je, da to na vsak način preprečimo. Verjetno bo 80 odstotkov okuženih virusno okužbo prebolelo brez večjih težav, katastrofa se lahko zgodi pri preostalih 20 odstotkih. Tako daleč na srečo še nismo. Da tudi v prihodnje ne bomo, trenutno noben še tako strog ukrep ni pretiran.
Zdravstveni delavci so bili že prej marsikje na robu
Prof. dr. Vojko Flis
AKTUALNO
3
Prihodnost je na spletu, medtem ko je varnost v medčloveških vezeh
Simon Šketa o digitalni razsežnosti pandemije covid-19
Da je prihodnost sveta digitalna, vemo ze dolgo. Pri tem nekatere države, službe, podjetja prednjačijo, drugi vztrajajo pri klasičnem poslovanju. Ne moremo spregledati, da se tudi povprečnemu posamezniku velik del družabnega ter informativnega obzorja seli na splet. O tem, kaj svetovna pandemija pomeni za našo prihodnost na tem področju, je spregovoril Simon Šketa, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju odnosov z javnostmi in predavatelj digitalnega marketinga, nekdanji novinar in podjetnik.
SAŠKA T. OCVIRK
Simon Šketa, strokovnjak za digitalni marketing
zmogljivosti. Kako bo naprej?
Težko je reči, kaj se bo dogajalo, ko bodo zdravstveni delavci začeli pregorevati. Za lastno ustanovo lahko povem, da smo prekinili vse načrtovane posege in prerazporedili delavce, nekatere smo poslali domov, da bodo spočiti in bodo lahko zamenjali kolege. Tudi tisti, ki bodo bolezen preboleli, bodo odpornejši oziroma imuni in bodo lahko kasneje zamenjali tiste v prvi bojni liniji, če se tako izrazim. V nobenem primeru pa ne bo preprosto, še posebej ker se je ta virus pojavil v obdobju, ko imamo še vedno dejaven tudi virus gripe.
Kako je s kužnostjo in kakšne so lahko posledice?
Pri najtežje bolnih, ki prebolijo zelo hudo pljučnico, lahko bolezen pusti posledice tako na pljučih kot na drugih organih. Kdaj oboleli postane kužen, žal ni zanesljivih podatkov ali so nasprotujoči. Zanesljivo vemo, da so pre-našalci lahko ljudje, ki ne kažejo resnih znakov bolezni, po zadnjih člankih tudi ljudje z znaki blagega nahoda. To samo potrjuje, da je virus zelo nevaren, ker omogoča hitro širjenje v populaciji. V tej luči nam tudi merjenje temperature ne pove veliko. Zato še enkrat poudarjam, da je zdaj najpomembneje, da upočasnimo širjenje virusa. V
tem primeru bodo zdravstvene zmogljivosti namreč zadostovale, da ne bomo utrpeli katastrofe. Če nam širjenja ne bo uspelo upočasniti, se nam obeta italijanski scenarij.
Kako kaže s cepivom?
Cepivo mrzlično testirajo, vprašanje je, kako bo uspešno. V času te epidemije ga zagotovo še ne bomo imeli. Za najbolj bolne obstajajo nekatera zdravila, ki po mnenju kitajskih in italijanskih kolegov pomagajo ublažiti potek bolezni, in seveda bomo ta zdravila uporabili.
Gre za sezonski virus?
Tega ne upa napovedati nihče. Nihče si ne upa reči, da gre za sezonski pojav, saj razsaja tudi v predelih, kjer je trenutno toplo. Vsi si želimo in upamo, da bo s poletjem izginil, ampak tega nikakor ni mogoče trditi.
Pod črto je torej čas za človečnost in zdravo pamet.
Sem eden tistih, ki je leta 1972 v nekdanji skupni državi doživel epidemijo črnih koz. Tisti virus je bil še bolj nevaren od tega, vsaj kar se trenutno kaže. In resnica je, da se v krizi pokaže človečnost ljudi. Vsaj tistih, ki jo imajo. Naj končam s pozivom, čeprav se zdi, da se ponavljamo: držimo se ukrepov, zmanjšajmo število socialnih stikov in vzemimo zadevo skrajno resno. In za konec nov pozdrav - ostanite zdravi!
Foto: osebni arhiv
Če smo na mnogih področjih v digitalizacijo vstopali nezaupljivo in počasi, so trenutne zdravstvene razmere vse skupaj postavile v novo luč. Kot pravi Simon Šketa, bomo v mesecu po končani pandemiji postali digitalno polnoletni. Delež spletnega nakupovanja se bo bistveno povečal, delo od doma bo postalo splošno razumljeno in sprejeto, za delodajalce pa cenejše. Izobraževalne ustanove se bodo končno usposobile za e-učenje, nov zalet bodo dobili e-uprava, e-zdravstvo, e-oskrba in še veliko drugega.
Kako ocenjujete dogajanje na spletu in na družbenih omrežjih v luči dogajanja v zvezi s covidom-19? Kako naj med paniko in brezbrižnostjo krmarijo spletni uporabniki, od posameznikov do podjetij?
Deležni smo razmer, ki jih večina prebivalstva še ni doživela. Na družbenih omrežjih smo skoraj vsi, zato ti novodobni mediji hitro okrepijo čustveni naboj prebivalstva. Spomnimo se zasmehovanj previdnih pred tedni in panike, ki je sledila teden kasneje. Priporočal bi, da se informiramo iz več virov, ne zgolj slovenskih. Da pri trditvah na spletu preverimo reference, na podlagi kakšnega vira nekdo nekaj trdi. Sami preverite to informacijo pri viru in si ustvarite lastno mnenje. V kriznih razmerah ne manjka dezinformacij, ljudi, ki iščejo pozornost in zavajajo. Skratka,
uporabimo lastne možgane in ne ravnaj mo panično. Podjetja bodo v tem času tako obremenjena s krizo, da jim družbena omrežja ne bodo prednostna naloga. Trenutno je za vse najpomembneje, da preživimo, zasebno in poslovno, s čim manj poškodbami. Za finese, tudi na družbenih omrežjih, bo čas kasneje.
Vse skupaj bo resno vplivalo na način življenja kar nekaj časa. Kje bomo to najbolj občutili?
Slovenija je dežela, ki je sicer preživela vojno za samostojnost, a smo na krizne razmere vseeno slabo pripravljeni. To opažam v javnem sektorju, politiki in podjetjih. Tudi zdravstvo je podhranjeno. Verjamem, da bo v prihodnje drugače. Zavedati se bomo začeli, da je lahko dobro leto toliko, kolikor vanj vložimo. Sam sem pred dnevi v zdravstvenem domu v Žalcu svoji osebni zdravnici doniral nekaj sto evrov vredne respiratorje, ki sem jih po spletu okoliščin imel doma. Upam, da jim bodo prišli prav, da bodo zavarovali sebe in pomagali drugim. Veste, ta virusna pandemija ni ne prva ne zadnja in tudi ne najhujša v zgodovini. So bile in bodo. A po zaslugi te krize bomo lahko bolje pripravljeni na naslednjo. Bolj bomo trdoživi, manj bomo zamahovali z roko in izjavljali »stari, saj je samo še ena gripa, ne pa-ničari«. Je pa še druga plat zgodbe. Ko smo ljudje izpostavljeni tveganju, strahu in paniki, postanemo ranljivi. Hrepenimo po občutku varnosti. Tudi če se s tem odrečemo nekaterim svoboščinam, ki so del sodobne družbe. Vedeti moramo, da ima varnost svojo ceno. In da lahko krizne razmere tudi politika uporabi v svoj prid. Dokler je to tudi v prid
ljudi, s tem ni nič narobe. Upam, da nas čaka takšen »win-win«, obojestransko zmagovalni, scenarij.
Kakšne spremembe bo koronavirus prinesel v gospodarstvo in korporativno kulturo nasploh?
Odgovornost. Odgovornost do zaposlenih, brez katerih podjetij ni. Več vlaganja v varnost, trdnost in odpornost poslovanja ne glede na razmere. Podjetja bo ta kriza stala milijarde evrov. Vsa ne bodo preživela. Vidimo, da so se na krizo očitno med prvimi odzvala podjetja s kitajskimi lastniki. Me ne čudi. Upam, da bomo naslednjo krizo vsi pričakali bolj pripravljeni.
Prva naloga je, da vsi skupaj preprečimo zdravstveni kolaps. Kaj lahko naredimo za preprečitev gospodarskega v nadaljevanju?
Kupujmo slovensko. Slovensko gospodarstvo napaja naš proračun. Zaradi njega imamo službe, šole, vrtce, zdravstvo, policijo, gasilce in državo. Brez njega nismo
nič. Gospodarstvo bo v tej krizi najbolj prizadeto in to ne samo za nekaj tednov. Pomagamo mu lahko tako, da čim več denarja pustimo v Sloveniji. Sam kupujem slovenske izdelke, kjer je le možno in so cenovno sprejemljivi. Že prej sem bil na to pozoren, zdaj sem še bolj.
Lahko izpostavite kakšno pozitivno plat te pandemske lekcije, ki nam očitno ne bo ušla v vsej razsežnosti?
Povezali se bomo kot ljudje. Še včeraj smo bili povezani na Facebooku. Starši smo otroke videli kratek čas v dnevu. Živeli smo drug z drugim, a gledali v zaslone pametnih telefonov. V krizi se vezi ponovno vzpostavijo. Premalo cenimo varnost, ki jo nudijo družina, sosedje, skupnost. Mnogi narodi na tej podlagi gradijo imperije, mi pa kvečjemu selfije za rojstnodnevne zabave. Mimogrede, ima vaš stari oče poln hladilnik? Ste poskrbeli za najbližje? Dajte. Ne samo tokrat.
Foto: Andraž Purg - GrupA
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da do nadaljnjega MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik SPREJEMAMO PO ELEKTRONSKI POŠTI
na marketing@radiocelje.com ali agendja@nt-rc.si
ali po TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
novi tednik
Obvestilo
Zaradi računovodske sledljivosti prodaje in enakopravne obravnave bralcev Novega tednika vas obveščamo, da se bo mesečna naročnina časopisa Novi tednik od 1. 3. 2020 obračunavala po ŠTEVILU IZDANIH IZVODOV ČASOPISA V TEKOČEM MESECU in ne pavšalno, kot je bilo doslej.
Hvala za razumevanje.
Medijska hiša NT & RC
4
GOSPODARSTVO
Za zdaj vrata zaprta v BSH, steklarni in Vitlih-Krpan
Tovarne še vedno polne
V večini velikih industrijskih podjetjih na širšem celjskem območju, vsaj v tistih, v katerih nam je uspelo navezati stike z odgovornimi, v ponedeljek niso ustavili proizvodnje. Izjeme so za zdaj le šmarsko podjetje Vitli-Krpan, kjer so zaradi velikega števila okuženih prebivalcev v občini prenehali delati že v soboto, tovarna malih gospodinjskih aparatov BSH iz Nazarij, kjer so vrata zaprli v nedeljo pozno zvečer, in Steklarna Rogaška, ki je delavce poslala domov v torek, prižgane so ostale le peči za taljenje stekla. V vseh podjetjih zagotavljajo, da izvajajo stroge ukrepe za zaščito zaposlenih. Koliko časa bodo podjetja delala, odgovorni ne vedo. Vse bo odvisno, pravijo, od tega, koliko časa bodo lahko zagotavljali nemoteno proizvodnjo, kar v prevodu najbrž pomeni, da bo odločitev, ali tovarno zapreti ali ne, odvisna od zdravja delavcev.
Nazarski BSH je za zdaj edino veliko industrijsko podjetje na širšem celjskem območju, ki je ustavilo proizvodnjo.
JANJA INTIHAR
Medtem ko je v preteklih dneh ustavilo ali napovedalo ustavitev proizvodnje več evropskih multinacionalk, je v Sloveniji vlada za zdaj sprejela le finančne ukrepe za blažitev posledic, ki jih bo zaradi koronavirusa utrpelo gospodarstvo, ukrepov ali navodil o omejitvi dela v podjetjih ni. Ta so zato prepuščena lastni presoji o tem, ali delo nadaljevati. V marsikaterem podjetju pravijo, da proizvodnje ne morejo zaustaviti, ker morajo izpolniti naročila.
V podjetju Štore Steel
več naročil kot običajno
Glavni direktor štorske jeklarne Jani Jurkošek je povedal, da imajo v zadnjem času še več naročil kot običajno. »Kupci naših izdelkov se očitno bojijo, da se bo kje ustavila proizvodnja, in si delajo zalogo,« meni Jurkošek. Težav z nabavo surovin nimajo, v prihodnjih dneh pričakujejo celo tiste, ki so jih naročili na Kitajskem. Tudi svoje izdelke pošiljajo kupcem nemoteno in v preteklih dneh so brez težav dostavili
večjo pošiljko tudi svojemu kupcu v Italijo.
Delo v tovarni poteka nemoteno, zagotavlja Jurkošek. Takšnih zaposlenih, ki so zaradi varstva otrok ostali doma, je zelo malo, tudi s prevozi na delo ni težav. »Zaradi slabših avtobusnih povezav s kraji, od koder prihajajo, naši zaposleni že do zdaj niso bili odvisni od javnega prometa.« Sicer tudi v podjetju Štore Steel izvajajo stroge ukrepe za zaščito delavcev. Vstop v tovarno so omejili na samo en vhod, kjer preverjajo, ali imajo zaposleni primerno zaščitno opremo, nenehno skrbijo za razkuževanje delovnih prostorov, odpovedali so vsa izobraževanja in sestanke, obiski znotraj podjetja so prepovedani. Na drugačen način so organizirali tudi prehrano.
KLS: »Proizvodnje ne
smemo ustaviti«
»KLS mora izpolniti naročila svojih kupcev po vsem svetu, ki so trenutno na 90-odstotni ravni normalnih naročil. Zato delamo. Proizvodnje ne sme-
mo in tudi ne moremo ustaviti, saj smo dolžni zagotavljati dobavo,« pravijo v enem največjih svetovnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilske motorje. Zaradi spreminjanja razmer
na tujih trgih na Ljubnem pričakujejo zniževanje naročil, čemur bodo prilagodili tempo proizvodnje. KLS kupuje surovine in orodja pri različnih dobaviteljih v Evropi. Dobave iz Italije so se
že zelo skrčile, pravijo, vendar imajo za naslednje tri tedne surovin dovolj.
Tudi v ljubenskem podjetju veljajo zelo strogi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa. Zaposleni imajo osebno zaščitno opremo, poostrili so obveznost umivanja in razkuževanja rok ter čiščenja opreme, ki jo uporabljajo pri delu, vsem pred vstopom v podjetje merijo telesno temperaturo, prepovedali so vse prihode drugih oseb ter odpovedali vsa službena potovanja. Del zaposlenih, katerih fizična prisotnost v tovarni ni nujna, so razporedili na delo od doma, sicer pa delajo le tisto, kar je nujno, za kar imajo naročila, še pravijo v KLS, zato nadurnega dela ali dela ob sobotah ni.
V Cetisu drugače
razporedili delovni čas
Podobno kot v ostalih večjih podjetjih tudi v celjskem Cetisu za zdaj ne razmišljajo, da bi ustavili proizvodnjo. »Trudimo se izpolniti vsa sprejeta naročila, kar nam zaenkrat uspeva,« pravijo v podjetju. Da bi zmanjšali število oseb, ki so hkrati na istem mestu, so sprejeli sklep o prerazporeditvi oziroma neenakomerni razporeditvi delovnega časa. Spremenili so tudi urnike izmen, časa prihajanja na delo in malic. Vse nenujne sestanke, srečanja in obiske v podjetju so odpovedali, prav tako so odpovedali vse službene poti v tujino, ki niso nujne. Namesto osebnih srečanj priporočajo dogovore po telefonu ali s pomočjo različnih oblik elektronskega komuniciranja. Z ukrepi so seznanili poslovne partnerje in jih hkrati pozvali, naj jih tudi oni seznanijo svojimi.
Tudi v Cetisu vsem zaposlenim in obiskovalcem pred vstopom v podjetje izmerijo temperaturo in jih prosijo, naj si razkužijo roke. Zaposlene opozar-
V Termah Olimia največji padec obiska pri italijanskih gostih
Zdravilišča zaprla bazene, lokale in druge prostore
Širjenje koronavirusa je prisililo v zaprtje bazenov in drugih prostorov za sprostitev tudi zdravilišča in termalne centre. Med prvima so obvestilo o zaprtju svojih zmogljivosti objavile Thermana Laško in Terme Olimia. Zaradi stopnjevanja preventivnih ukrepov so z uredbo vlade s ponedeljkom morala svoja vrata zapreti vsa zdravilišča.
ROBERT GORJANC
Iz družbe Thermana so v nedeljo sporočili, da začasno zapirajo vse svoje nenujne dejavnosti, da spoštujejo priporočila NIJZ in ministrstva za zdravje, kar so pokazali s svojimi preventivnimi ukrepi. »Tako smo do umiritve situacije prekinili kopališke dejavnosti na obeh kopališčih, v wellness centrih, odpovedali smo tudi samoplačniške zdravstvene storitve. Hotel Thermana Park smo v celoti začasno zaprli. Od danes ohranjamo le nujne dejavnosti zdraviliškega zdravljenja in oskrbo stanovalcev v Domu starejših
Laško,« je sporočila Mojca Leskovar, predsednica uprave Thermane. Med drugim so zaprli tudi igrala v Zdraviliškem parku, in sicer z namenom, da družine do njih ne morejo dostopati.
»Kot družbeno odgovorno podjetje smo pozvali ljudi, naj upoštevajo načelo #ostanido-ma, kot ga tudi sami. Družba Thermana ima skoraj 500 zaposlenih. V največji meri se bomo potrudili, da doma ostane čim več zaposlenih in da tako prispevamo k upočasnitvi širitve koronavirusa. Zaposleni, ki bodo zaradi izvajanja
Thermana Laško je bila med prvimi zdravilišči, ki so objavila obvestilo o zaprtju svojih zmogljivosti. (Foto: SHERPA)
GOSPODARSTVO
5
jajo, naj v primeru slabega počutja ne hodijo v službo. Opozarjajo jih tudi na higieno kašlja, umivanje rok in na ustrezno razdaljo pri delu. Vsem so na voljo razkužila za roke, na najbolj izpostavljenih mestih tudi maske.
V Celjskih mesninah
scenariji za vse razmere
Medtem ko se v regiji še najde kakšno podjetje, kjer so ukrepe za varovanje zdravja svojih zaposlenih in proti širitvi koronavirusa uvedli šele v začetku tega tedna, v Celjskih mesninah strožji režim pri delu v proizvodnji in pisarnah velja že en mesec. Direktor Izidor Krivec pravi, da so v zadnjem času ukrepe, ki jih morajo v živilskopredelovalni dejavnosti izvajati že ob normalnih razmerah, še poostrili. Med drugim so omejili gibanje po tovarni, nekaj režijskih delavcev dela od doma. »Kako bo v prihodnjih dneh in tednih, ne vem, vse bo odvisno od števila delavcev oziroma
od tega, koliko jih bo imelo kakšne zdravstvene težave. Upam, da bodo ukrepi, ki jih sprejema vlada, imeli pozitivne učinke. Sicer pa imamo v našem podjetju pripravljene tudi scenarije za primere, če bi se zdravstveno stanje zaposlenih poslabšalo. Trenutno so zdravi vsi,« pravi Krivec.
Direktor Celj skih mesnin zagotavlja, da potrošnikov ni treba skrbeti zaradi morebitnega pomanjkanja mesa. »Zalog sicer ne kopičimo, takšne so kot vedno, vendar je vsaka bojazen, da mesa ne bi bilo dovolj, odveč. Domači stalež goveje živine je zadovoljiv, svinjsko meso brez težav uvažamo iz Avstrije.« Podjetje ima v teh dneh nekaj težav le z izvozom mesa na Hrvaško. Krivec zato upa, da bo zmeda, ki je zdaj na hrvaški meji, kmalu odpravljena.
V Steklarni Rogaška
gorijo samo peči
Težave zaradi spreminjajo ukrepov na hrvaški meji so imeli tudi
v Steklarni Rogaška, kjer 168 ljudi ali več kot petina vseh zaposlenih prihaja na delo iz sosednje države. Zaradi tega, pa tudi zaradi drugih razlogov, se je vodstvo družbe odločilo, da bo tovarno zaprlo. Prižgane so ostale le peči za taljenje stekla, saj bi v primeru, če bi jih ugasnili, nastala velika škoda. V steklarni tako z vzdrževanjem peči ohranjajo le 7 odstotkov svojega proizvodnega dela. Kjer je mogoče, zaposleni že nekaj dni delajo od doma, vsi ostali oddelki so zaprti. V steklarni ne bodo delali do 31. marca, ali bodo takrat znova zagnali proizvodnjo, bo odvisno od razmer, so povedali v podjetju.
Strogi ukrepi tudi v Uniorju, cinkarni, mlekarni
Da bi ustavili proizvodnjo, za zdaj ne razmišljajo v zreškem Uniorju, kjer sicer pravijo, da imajo pripravlje-
^'dežele
nih več ukrepov, vendar trenutno večjih težav pri poslovanju nimajo. Za zaposlene, obiskovalce in še zlasti za voznike tovornjakov so uvedli zelo stroge ukrepe za varovanje zdravja. Od ponedeljka vsem, ki prihajajo v podjetje, merijo telesno temperaturo, začasno so prepovedali zbore delavcev, gibanje znotraj podjetja je omejeno, strogo so prepovedana vsa službena potovanja na območja žarišč okužbe, obiskovalci morajo vnaprej izpolniti posebne vprašalnike, na varovano območje tovarne pa lahko vstopijo šele potem, ko pri njih ne ugotovijo nobenega suma okužbe s koronavirusom ...
Podobni ukrepi veljajo tudi v Cinkarni Celje, kjer se, kot pravijo, sproti prilagajajo razmeram in o tem redno obveščajo zaposlene. Prepovedali so poslovne obiske, zunanji izvajalci lahko opravljajo samo nujna dela, ki so potrebna za preprečitev morebitne škode, del zaposlenih
V Celjskih mesninah, kjer so ukrepe za varovanje zdravja svojih zaposlenih in proti širitvi koronavirusa uvedli že pred mesecem, zagotavljajo, da mesa ne bo zmanjkalo.
so poslali na dopust, med menjavo izmen pa skrbijo, da je med zaposlenimi čim manj stikov.
Razmeram primerno so se organizirali tudi v Mlekarni Celeia. »V največji možni meri na delovnih mestih ščitimo zaposlene in zagotavljamo nemoteno proizvodnjo izdelkov, ki jih trg nujno potrebuje. Prizadevali si bomo, da tako tudi ostane. V tem trenutku je naša glavna skrb, da čim več slovenskega mleka predelamo v produkte, ki bodo na voljo slovenskim potrošnikom,« so sporočili iz podjetja.
BSH doma, Gorenje dela
Edino veliko proizvodno podjetje v regiji, kjer trenutno ne delajo, je BSH Hišni aparati iz Nazarij. Proizvodnjo so začasno ustavili v nedeljo ob 22. uri, kot poglavitni razlog za takšno odločitev navajajo skrb za zdravje in varnost zaposlenih. Poleg tega je na odločitev vplivala tudi prepoved javnega prometa, saj v BSH več kot polovica delavcev pride v službo z avtobusom. V podjetju pravijo, da v tem času kljub kolektivnemu dopustu odgovorni z delom od doma opravljajo najbolj nujne naloge. Koliko časa bo tovarna zaprta, bo odvisno od razmer, ki se jim bodo ustrezno prilagajali, še pravijo v BSH. Po neuradnih informacijah naj bi proizvodnja v BSH stala kar tri tedne. Ta teden je za delavce odrejen kolektivni dopust, nato naj bi koristili proste dneve ter primanjkljaj ur nadomestili najkasneje v enem letu.
Brez večjih težav zaenkrat poteka delo v Gorenju. V začetku tedna je, večinoma zaradi varstva otrok, doma ostalo približno 200 ljudi, kar je pet odstotkov vseh zaposlenih. V podjetju še naprej veljajo vsi poostreni varnostni ukrepi, v ponedeljek so uvedli še nadzor s termovizijskimi kamerami, redno izvajajo tudi dezinfekcijo površin znotraj varovanega območja tovarne. Kako bo delo potekalo v prihodnjih dneh, se bodo odločali sproti, so še povedali v Gorenju.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA, SHERPA)
V Termah Olimpia so najprej zaprli Wellness Orhidelia, kavarno, pivnico in restavracijo Lipa, nato še celoten termalni kompleks. (Foto: Terme Olimia)
zdravstvene dejavnosti ostali na delovnem mestu, bodo deležni preventivnih ukrepov v največji možni meri,« je še poudarila Mojca Leskovar.
»Trenutne izredne razmere v zvezi s pandemijo koronavirusa spremljamo že od začetka s skrajno resnostjo in odgovornostjo. Na podlagi ukrepov in priporočil pristojnih ustanov smo uvedli številne preventivne ukrepe za preprečitev širjenja okužbe z novim koronavirusom tako za goste kot za zaposlene. Vendar, ker nam je odgovornost do naših zaposlenih in gostov izrednega pomena, smo se odločili, da kljub dobremu zdravju naših gostov in zaposlenih v celoti zapremo naš kompleks do nadaljnjega. Naše primarno poslanstvo je skrb za zdravje in dobro počutje, zato si v tej situaciji še kako prizadevamo obvarovati zdravje tako rekoč vsakega od vas in nas,« nam je v nedeljo sporočil Vasja Čretnik, direktor prodaje in marketinga ter prokurist v družbi Terme Olimia.
Pol manj
italijanskih gostov
v primerjavi z lani
Sicer pa nam je Vasja Čretnik še pred zaprtjem meje z Italijo,
od koder prihaja k njim veliko gostov, posredoval nekaj podatkov o posledicah koronavirusa za obisk v Termah Olimia.
»V primerjavi z enakim obdobjem lani smo v marcu zabeležili približno 15 odstotkov manj nočitev in približno 10 odstotkov manj dnevnih obiskovalcev na bazenu. Pri tem je pomembno povedati, da smo tako v januarju kot februarju ustvarili precej več prihodkov kot v prvih dveh mesecih preteklo leto,« je o obisku zdravilišča ob začetka tega tedna povedal Vasja Čretnik, direktor prodaje in marketinga ter prokurist v Termah Olimia.
Največji padec so zabeležili seveda pri italijanskih gostih. »Res je, da je največji upad števila nočitev zaradi manjšega »bookinga« in nekaterih odpovedi rezervacij in teh je manj za približno 35 odstotkov, medtem ko je slovenskih nočitev manj za približno 10 odstotkov. Če pogledamo samo goste iz Italije, so v prvih dneh marca ustvarili 50 odstotkov manj nočitev kot preteklo leto v tem obdobju. Zaenkrat prejemamo odpovedi rezervacij predvsem za obdobje bivanja v marcu in aprilu, medtem ko trenutno najave za maj in poletje še ostajajo primerljive z lanskim obdobjem.«
Gre za približno 300 individualnih rezervacij, pri čemer so poleg individualnih prejeli dodatne odpovedi nekaterih skupin in poslovnih dogodkov, ki bi jih morali izvesti v prihodnjih dveh mesecih. »Na področju skupinskih odpovedi smo v Termah Tuhelj zaradi specifike strukture gostov in večjega števila t. i. serialov iz
Azije prejeli več kot 40 odpovedi skupin, od katerih jih je precej na srečo le za eno noč, tako da vpliv ni tako velik kot pri odpovedi skupin, ki bivajo več noči.«
Zanimalo nas je še, kakšne ukrepe pričakujejo od države, da bi ublažili posledice za turizem. »Kar zadeva ukrepe države, smo se v okviru tu-
ristično-gostinske zbornice (TGZ) že organizirali in pripravili predlog ukrepov, ki jih je zbornica naslovila na pristojna ministrstva. Govorimo predvsem o zagotavljanju likvidnostnih sredstev, odlogih pri plačilu davkov in zmanjšanju obveznosti iz naslova plačila prispevkov in dajatev na plačo zaposlenim
ter subvencioniranju prispevkov za delavce, ki bodo potencialno zaradi zmanjšanja obsega dela poslani na čakanje ... Prav tako smo se povezali s Slovensko turistično organizacijo, ki že pripravlja akcijski načrt za prerazporeditev promocijskih sredstev na trge, kjer je upad povpraševanja manjši.«
6
AKTUALNO
ŠMARJE PRI JELŠAH - Izbruh virusnega žarišča
Domačinka o tem, kakšno je v teh dneh življenje v Šmarju pri Jelšah
»Šmarje pri Jelšah je občina z malo več kot deset tisoč prebivalci. Kraj Šmarje ima malo manj kot dva tisoč prebivalcev. Sama sem od občinskega središča oddaljena skoraj 12 kilometrov, a bi lahko rekla, da se Šmarčani med seboj pač vsi poznamo. Če ne osebno, pa posredno, s skupnimi znanci ali kako drugače,« je svoje odmevno pismo na družbenem omrežju začela Jožica Novak, sicer osnovnošolska učiteljica v sosednji občini.
»Tako kot o koronavirusu morda razmišljaš ti med vinogradi Goriških brd ali ti v pozabljeni vasici Goričkega ali ti na domačiji v zavetju Posavskega hribovja ali ti tam nekje ob reki Soči, sem samo 80 ur nazaj tudi jaz. Tako za vsak primer in iz uvidevnosti do trgovk sem vse potrebno nakupila že pred časom, pretirano obremenjevala se nisem. Bila sem res stoodstotno prepričana, da v to podeželsko območje Kozjanskega korona že ne more priti.
Pravijo, da se zarečenega kruha največ poje, in to se je ponovno potrdilo. Sredi prejšnjega tedna je popoldne udarila novica: koronavirus je že v Šmarju pri Jelšah. Preden sem dojela, sem si še vedno tajila. Ni res! Ne, saj to ne more biti res! Moji otroci - moji trije osnovnošolci! Strah, groza, kaj bo. Morda pa se okužba ni prenesla na nikogar, morda bo vse v redu, sem se tolažila.
A ni tako. Število okuženih narašča. Potencialno okuženih na testiranje ne pošiljajo več. NIJZ je štetje končal pri 26 od 130 testiranih. Glede na neformalne kanale in izmenjave podatkov med starši oziroma občani je po besedah župana okuženih že krepko čez 50 ljudi (ocena v soboto, 14. marca, op. ur.). In te okužbe niso prišle samo od ene osebe, saj zbolevajo različne nepovezane skupine ljudi, poročajo na lokalnem spletnem portalu.
Kaj pomeni ta številka? V šali bi lahko rekla, da smo Šmarčani vsaj nekje prvi. Ampak verjemite, da nam je sicer veselim in gostoljubnim Šmarčanom tokrat šalo vzel vrag. Prvi smo, ker je bilo pač toliko ljudi poslanih na testiranje. V vašem kraju morda sploh niso nikogar testirali, zato sploh ne veste, kakšna je situacija!
Mnogi pozitivni (še) ne kažejo znakov bolezni.
Vse in res vse, kar lahko naredite, da se Šmarje pri Jelšah ne bo zgodilo tudi vam, da ne bomo ustvarili kaosa v zdravstvu, da ne bomo >ferderbali< trgovk, da se ne bomo čudili, če bo morala vojska na cesto... Vse, kar lahko naredite, je, da zaprete podjetja, lokale in ostanete doma. Samo 14 dni. Vse bo počakalo. Bojim pa se, da če se ukrepi ne bodo začeli izvajati zdaj, bo jutri že prepozno in dva tedna premalo. Zdaj je pomembno izključno in samo zdravje in res nič drugega. Jaz sem kljub vsemu danes ponosna, ko gledam fotografije praznega Šmarja in spremljam objave lokalov in podjetij o začasnem zapiranju. Tokrat vem, da smo Šmarčani resni, povezani in da bomo zmogli. Vsaj v tem primeru vam naj bomo zgled. Ostanite doma! Spoštujte zdravje in življenje drugih. Svet vas bo počakal. In delo tudi.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
Odločen in resen odziv na lokalni ravni
»V OŠ Šmarje pri Jelšah imajo pozitiven primer okužbe z novim koronavirusom,« je prejšnjo sredo popoldne odjeknilo po družbenih omrežjih. Prvi odzivi so bili mešanica strahu in negotovosti. Vodstvo občine je za svoje ravnanje v nadaljevanju dobilo veliko pohval. Za razliko od pristojnega ministrstva in drugih državnih ustanov, ki so odločne ukrepe napovedali šele s štiridnevnimi zamikom.
SAŠKA T. OCVIRK
Odločitev o takojšnjem zaprtju šol in vrtcev v občini še zdaleč ni bila samoumevna. »Gre za resno odločitev, ki vpliva na vse vidike družbenega življenja. Jasno je treba povedati, da župan tega pooblastila ni imel in je s tem kršil zakon,« je še dan pozneje za nacionalni radio dejal takrat še aktualni minister Jernej Pikalo. »Tu smo v službi naših ljudi in njihovega zdravja, ne politikov v Ljubljani,« je bil odločen šmarski župan Matija Čakš in prevzel odgovornost tudi za morebitne posledice.
Okužba s COVID-19 je potrjena tudi pri zaposleni v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, bolezenski znaki so se pojavili pri eni stanovalki, so nam včeraj sporočili iz šmarske občine.
Dan pozneje je bilo potrjenih okužb v kraju pet, konec tedna glede na medosebno obveščanje in zahtev za bolniški stalež desetkrat več. Uradni podatki NIJZ so se ustavili pri številki 26. Trenutno o številu okuženih v kraju nihče več ne upa ugibati, jasno je, da je širjenje hitro ušlo izpod nadzora. »Okužba se pojavlja v različnih nepovezanih skupinah, tako da je v kraj prišla z več prenosi,« je župan ustavil tudi vsakršno obtoževanje in obračunavanje na spletu. »Zavedati se moramo, da lahko zboli čisto vsak, nihče pa se ni okužil nalašč, kot si nihče po lastni volji ne izbere nobene druge bolezni. To so težke razmere in pokazati moramo, da smo
Virus v domu za starejše
ŠTORE - V domu za starejše občane se je pojavil prvi potrjen primer koronavirusa. Gre za zaposleno osebo, ki je delala na oddelku ter je v nedeljo dom obvestila, da je bila na testiranju pozitivna. Zaposlena živi v občini Šmarje pri Jelšah ter na delovnem mestu znakov okužbe ni kazala.
Ta delavka v četrtek ni več delala ter je v samoizolaciji čakala na izid testiranja. Gre za okužbo, ki je po vsej verjetnosti povezana s pojavom koronavirusa v šmarski osnovni šoli. »Ostali zaposleni v Domu Lipa ne kažejo znakov okužbe. Vse, ki so bili pretekli teden v stiku z
omenjeno delavko iz Šmarja pri Jelšah, danes pošiljamo na testiranje,« je v ponedeljek povedala direktorica doma Lipa Marinka Hrnčič.
V torek so bili znani rezultati testiranja te skupine. »Pri vseh trinajstih zaposlenih, ki so bili testirani, so bili brisi negativni,« je v torek popoldne dejala direktorica Doma Lipa. Zaradi varovanja stanovalcev doma je vodstvo ukrepe zaradi nevarnosti okužbe v torek še poostrilo. »Od danes namreč ne sprejemamo več stvari, ki jih prinašajo za naše stanovalce njihovi svojci,« je še dodala Hrnčičeva.
BJ
ljudje, drug drugemu sosedje, prijatelji, znanci. Ne bi rad, da bi se svojega ravnanja čez nekaj mesecev sramovali,
Župan Matija Čakš v teh dneh obvladuje izredne razmere.
širjenja okužbe biti v celi državi. »Šmarčani smo dokazali, da znamo stopiti skupaj, da smo iz pravega testa. Da nam je mar drug za drugega. Ljudje ostajajo doma in upoštevajo navodila. Ponosen sem nanje,« je svoje soobčane pohvalil Čakš. Kot je dejal, so pripravljeni tudi na najhujši scenarij. »Civilna zaščita in občinska uprava sta pripravljeni na vse. Imamo skupino prostovoljcev, ki bodo po potrebi raznašali hrano, živila, zdravila, ki bodo pomagali pri prevozih in v domu sta-
Osnovno šolo v Šmarju pri Jelšah so temeljito razkužili.

Vstopna točka v ZD Šmarje je prilagojena trenutnim razmeram, ostale zdravstvene postaje so zaprte. Po manjših izgredih v šmarski lekarni je zdaj pri vratih varnostnik.
ker bi komu naredili nepopravljivo krivico.«
Z zaposlenimi virus v sosednje občine
V naslednjih dneh so se pojavili novi primeri okužb. Pozitiven je bil eden od staršev otrok, sicer zaposlen v šentjurski enoti podjetja Avto Krka. Zaposlene so poslali na testiranje, stavbo razkužili. Veliko razkuževanje so gasilci izvedli tudi v šmarski šoli. Na srečo med zaposlenimi v ZD Šmarje ni bilo pozitivnih testov. Žal se je kmalu izkazalo, da imajo pozitiven primer okužbe s šmarskega območja v Domu starejših Lipa v Što-rah. Zaposlena v šmarskem domu, ki se je slabo počutila, na srečo ni bila okužena. Siceršnjih stikov med posameznimi kraji - Šmarčani so
zaposleni v drugih šolah, otroci obiskujejo glasbeno šolo v drugih občinah - je tudi sicer ogromno. Opozoril, da se virus ne ozira na občinske meje, je veliko, a se zdi, da jih mnogi še vedno ne jemljejo dovolj resno.
Javno življenje v kraju povsem zamrlo
Če je bilo na državni ravni kaj zamujenega, na Šmar-skem poskušajo ravnati drugače. Že prejšnji teden so odpovedali vse javne prireditve in zaprli vse javne ustanove. Mnogi podjetniki, gostinci in trgovci so svoje poslovalnice zaprli na lastno pobudo, ostali na poziv štaba civilne zaščite. Trenutno je stanje v Šmarju pri Jelšah takšno, kot bi moralo za resno zajezitev
rejših, če bo treba. Imamo zaloge vode, nafte, zaščitne opreme. Skušamo biti vsaj dva dni pred virusom oziroma pred najhujšimi razmerami, če se zgodijo. A upamo, da se ne bodo,« pravi Čakš.
Obsotelje in
Kozjansko
V Rogaški Slatini je prva informacija o okužbi govorila o dijaku tamkajšnjega šolskega centra. Potrjena je tudi okužba pri učencu osnovne šole. Prva poročila o samoizolaciji prihajajo tudi iz Podčetrtka. Zdravstvene ambulante izven matične enote ZD Šmarje pri Jelšah so zaprte. Glede na to, da so v celoti zaprte tudi Terme Olimia, je prehajanje delovne sile na tem območju občutno zmanjšano.
Foto: GrupA
AKTUALNO
7
O pouku na daljavo ob zaprtju šol
»Kakovosten pouk je mogoč«
Zadnji dan pouka v osnovnih in srednjih šolah pred ponedeljkovim zaprtjem je v glavnem minil v dogovarjanju ravnateljev šol z učitelji ter učenci in dijaki o organizaciji pouka na daljavo na podlagi okrožnice ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Za nekaj podrobnosti o organizaciji pouka na daljavo smo zadnji dan pouka pred zaprtjem šol povprašali ravnatelja I. gimnazije v Celju dr. Antona Šepetavca.
ROBERT GORJANC
»Najbrž bi bilo bolj prav, da danes ne bi bili več prisotni v naši šoli kot v vseh drugih, saj je bilo glede tega kar nekaj zmede, kako naj danes organiziramo pouk. Na moj poziv dijakom, naj tisti, ki se dobro počutijo, pridejo v šolo, tisti, ki se ne, naj ostanejo doma, je danes prišlo na našo gimnazijo približno sto dijakov in vsi učitelji,« je v petek povedal dr. Anton Šepetavc, ravnatelj na I. gimnaziji v Celju. Dodal je še, da bodo pri organizaciji pouka v celoti sledili usmeritvam ministrstva in dogovoru aktiva ravnateljev celjskih srednjih šol. »V dneh ko bodo šole zaprte, bomo delovali na daljavo, po spletu, praviloma po urniku. Na sestanku z zaposlenimi smo se tudi dogovorili o podrobnostih, kako bomo to izvajali. Pedagoški
kader bo v teh dneh delal od doma, tehnični in administrativni delavci bodo v šoli prisotni po dogovoru, da bo šola ostala živa in da bo imela varnost ter nadzor v teh dneh. Mislim, da smo se kar dobro organizirali in da bomo delovali na način, kot nam je bilo naročeno,« je še dejal dr. Anton Šepetavc.
Dodal je, da je živi stik seveda najboljša in najbolj prijetna oblika pedagoškega procesa, ampak pouk se da izvajati tudi na daljavo. »Imamo sredstva in znanje, smo pa konkretno izvedbo prepustili tudi profesorjem, da si po svoje organizirajo delo v okviru spletnih učilnic, Skypa, razredne elektronske pošte ...
Zaveda se, da to ni pravi pouk, a je poudaril, da izguba ne sme biti prevelika v uč-
nem procesu. »Navsezadnje maturitetni datumi ne čakajo. Sploh v četrtem letniku je treba biti še zlasti pozoren, da se bomo ustrezno pripravili na maturo in seveda še prej tudi končali letnik. Seveda sem še posebej poudaril, da te izredne razmere ne pomenijo počitnic.«
Kako bo z ocenjevanjem znanja v času pouka na daljavo?
»Nekateri testi, ki jih je v takšni šoli, kot je naša, veliko, bodo zaradi zaprtja šole prestavljeni, kakšni datumi pa preprosto tudi ukinjeni.
Navsezadnje imamo tudi že zdaj dovolj ocen, da bi lahko regularno končali šolsko leto, kot se je na primer končal tudi svetov-
ni pokal v smučanju, čeprav niso bile izvedene vse tekme.«
Tudi vse celjske osnovne šole v času zaprtja šolskih prostorov izvajajo pouk na daljavo s pomočjo elektronske pošte, spletne učilnice in podobno. Podrobna navodila so objavljena na spletnih straneh šol. Vodstva šol in učitelji so v okviru svojih tajništev dosegljivi od ponedeljka do petka.
dejavnosti. V njej med drugim navaja, da se bo izvedba izobraževanja na daljavo štela kot izveden pouk in v uresničitev ur pri posameznem predmetu.
Ministrstvo je pri tem priporočilo uporabo učbenikov, delovnih zvezkov, učnih listov in drugih učnih gradiv - digitalnih didaktičnih pripomočkov: e-učbeniki, e-gradiva, portali z videovsebinami, mobilne
V ponedeljek spletne povezave niso delovale, ker je bil sistem preobremenjen. Kjer imajo šole svoje spletne strani, ni bilo težav. Sicer vsaka šola s pomočjo ravnatelja sama odredi oz. se odloči, na kakšen način bo izvajala učenje na daljavo.
Dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Pouk v Glasbeni šoli Celje v celoti odpade. Podrobna obvestila so na spletni strani šole.
Ministrstvo o pouku na daljavo
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je vrtcem, osnovnim in srednjim šolam ter drugim vzgojno-izobra-ževalnim ustanovam poslalo usmeritve o organizaciji dela ob začasni prekinitvi izvajanja vzgojno-izobraževalne
aplikacije, spletne učilnice in druge e-skupnosti (socialna omrežja, video konference ...).
V času izvajanja tega ukrepa ostali zaposleni, ki so zdravi in se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni), izvajajo svoje delovne obveznosti v skladu z organizacijo dela, kot jo določi ravnatelj. Ta v času izvajanja ukrepa samostojno sprejema ukrepe, potrebne za zavarovanje ljudi in premoženja, ob upoštevanju navodil pristojnih.
Prostovoljstvo in solidarnost
V krizi spoznaš prijatelja, pravi pregovor in trenutne razmere so takšne, da se moramo ljudje zanesti drug na drugega, si pomagati, četudi na daljavo.
Da tudi tisti na obrobju ne bi ostali brez vsega potrebnega za premostitev kriznega obdobja, je štab Civilne zaščite Občine Žalec s Centrom za socialno delo Žalec vzpostavil dežurno telefonsko številko 03/713 12 50, namenjeno občanom v stiski, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan. Prvenstveno je linija namenjena tistim, ki potrebujejo pomoč pri oskrbi oziroma dostavi nujnih življenjskih potrebščin, kot so hrana in zdravila.
Tudi v Braslovčah so že pred tednom vzpostavili brezplačno telefonsko številko 080 26 46. Župan Tomaž Žohar ob tem vse opozarja, naj ne nasedajo morebitnim prevarantom, ki krizo in stisko ljudi izkoriščajo. Kot je poudaril, občina oziroma civilna zaščita upravičencem organizirata oskrbo s hrano in z zdravili izključno na že omenjene brezplačne telefonske številke, pri čemer ne zahtevata denarja vnaprej, ampak ob predložitvi računa ter predaji naročenih živil oziroma zdravil.
Tudi na Vranskem so se organizirali prostovoljci, ki bodo poskrbeli, da bodo njihovi občani v teh težkih dneh imeli doma najnujnejše. Vsi, ki pri dostavi blaga potrebujejo pomoč, lahko pokličejo na 041 699 273. Brezplačna dostava se izvede brez osebnih stikov, Občina Vransko pa bo naročniku enkrat mesečno poslala položnico, zato naj naročniki shranjujejo račune. Za starejše, bolne in onemogle bo občina ob pomoči lokalnega gostinca
zagotovila tople obroke, tudi v tem primeru bo račun izstavila naknadno, cena obroka z dostavo je 5,50 evra. Za naročilo obroka naj občani pokličejo na telefonsko številko 031 210 298.
Občani Tabora, ki nimajo možnosti dostopa do trgovine ali lekarne, lahko na telefonski številki 041 335 271 naročijo nujna živila ali zdravila. Te jim bodosta-vila civilna zaščita, ki bo hkrati preverjala tudi upravičenost do pomoči.
Občani Polzele, ki bi v teh dneh potrebovali kakršnokoli pomoč, bodisi pri dostavi hrane in zdravil ali pri varstvu mljaših otrok, lahko pokličejo na številko 041 50 88 60.
Tudi v Preboldu so vzpostavili dežurni telefonski številki, kamor lahko pokličejo občani: 03/ 703 64 00 (v rednem delovnem času občine) in 041 614 919 (dežurna telefonska številka).
Prostovoljni varuhi
Ker so po vsej državi zaprti vsi varstve-no-izobraževalni zavodi, župani vseh spodnjesavinjskih občin pozivajo vse prostovoljce, ki imajo znanje in željo pomagati pri varstvu otrok tistim staršem, ki jih družba v tem trenutku potrebuje na delovnih mestih, da se javijo na kontaktne številke in naslove, ki so jih na spletnih straneh objavile občine.
LKK
Ukrepi za zajezitev širjenja bolezni
Od zaostritve razmer zaradi širjenja koronavirusa je Mestna občine Celje, tudi na podlagi usmeritev kriznega štaba ter uredb vlade, sprejela številne ukrepe, da bi v Celju in okolici zajezili širitev koronovirusa. Ponedeljkov sestanek župana Bojana Šrota s predstavniki civilne zaščite, Zdravstvenega doma Celje, Splošne bolnišnice Celje, Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje je bil namenjen pripravi na prihajajoče dni, ko je verjetnost, da bo obolelih vedno več.
Eden od sklepov tega sestanka je bil, da bo občina zaprla vsa otroška igrišča. Kjer ni ograd, so občane še enkrat ob številnih opozorilih v teh dneh pozvali, naj se odrasli in otroci, še zlasti ne v skupinah, zaradi nevarnosti širjenja virusa ne zadržujejo na otroških igriščih. Ta ukrep je sledil že nekaterim prej sprejetim.
Predstavnik SB Celje dr. Andrej Strahovnik je na sestanku posebej poudaril, da nobena ustanova ne more narediti toliko kot vsak posameznik z odgovornim obnašanjem in ravnanjem.
Rešitev za varstvo otrok, katerih starši opravljajo nujno delo za zagotavljanje zdravstvene oskrbe in najpomembnejše dejavnosti za delovanje mesta, države in družbe, celjska občina išče med vzgojitelji celjskih vrtcev.
MOC je na podlagi usmeritev ministrstva za izobraževanje takoj pripravila model za nujno varstvo otrok in določil mesta, kjer bi izvajali varstvo v skupini največ šestih otrok, a je zaradi zaostrovanja razmer nova ministrica za izobraževanja sporočila, da prvotno predvidena rešitev ni več mogoča.
RG
Foto: SHERPA
Dostop do zagrajenih otroških igrišč bo do nadaljnjega onemogočen, za tista, ki nimajo ograje, MOC poziva, naj se ljudje na njih ne zadržujejo in družijo.
8
AKTUALNO
Odpoved potovanja zaradi pandemije
Kako do vračila denarja?
Ministrstvo za zunanje zadeve vse slovenske državljane poziva, naj preložijo potovanja v tujino, tiste, ki so trenutno v tujini, pa poziva k čim prejšnji vrnitvi. Vse tovrstne spremembe že vplačanih ali celo delno že izvedenih potovanj zahtevajo precej sodelovanja potnikov in organizatorjev potovanj oziroma prevozov. V tem času se pojavlja veliko vprašanj glede pravic potrošnikov, ki so že pred časom sklenili potovalni aranžma ali rezervirali letalske karte, hotelske nastanitve in druge turistične storitve. Kako ravnati, da se izognemo nepotrebnim stroškom in slabi volji zaradi morebitnih odpovedi?
LEA KOMERICKI KOTNIK
Zelo pogosto vprašanje zadnje dni je, ali lahko potniki ob odpovedi potovanja vračilo plačanega denarja za vozovnico in rezervacijo hotela zahtevajo s sklicevanjem na potovalni nasvet ministrstva
za zunanje zadeve (MZZ). Z ministrstva odgovarjajo, da so njihovi potovalni nasveti za posamezne predele sveta in vsako posamezno državo le priporočila in ne osnova za morebitne odškodninske
zahtevke ter povračilo denarja. Potnik mora ta vprašanja razreševati z organizatorjem potovanja, letalsko družbo ali zavarovalnico. Vračilo plačanega denarja potnikom pripada v primeru razglasitve pandemije ali epidemije. Kot poudarja vodja sektorja za konzularne zadeve na MZZ Andrej Šter, sta nedavna razglasitev pandemije, ki jo je razglasila svetovna zdravstvena organizacija WHO, in epidemije v Sloveniji zadostna osnova, da tisti, ki mu agencija noče vrniti denarja ali ponuditi nadomestnega potovanja, sproži postopke na uradu za zaščito potrošnikov ali zavarovalnice.
Tisti, ki so turistične storitve že vplačali in bi se morali na potovanje odpraviti v nasle-
dnjih tednih, se upravičeno sprašujejo, kaj naj storijo in kakšne so njihove pravice v primeru odpovedi - ne glede na to, ali potovanje odpovejo
koraki odvisni predvsem od splošnih pogojev ponudnika, pri katerem ste vplačali potovanje. Če razmišljate o odstopu od potovanja, morate najprej preveriti splošne pogoje v primeru odstopa. Na podlagi teh se odločite, ali se vam odpoved izplača, in se seznanite s tem, kaj vam v tem primeru pripada, svetuje predsednik Popotniškega združenja Slovenije.
Turistične agencije se tako v zadnjem času srečujejo s številnimi odpovedmi, tudi tistih aranžmajev, ki so načrtovani šele čez več tednov, mesecev.
V	Združenju turističnih agencij Slovenije poudarjajo, da so vsa potovanja vedno načrtovana in izvedena tako, da je na prvem mestu zagotovljena varnost gostov. »Pri svojem delu ne podlegamo subjektivnim ocenam posameznikov, temveč sledimo uradnim informacijam državnih organov in poslovnih partnerjev. Zato se nam zdi pomembno, da tako agencije kot gostje realno in objektivno ocenjujejo situacijo ter da se vsi zavedamo zakonskih normativov, pravic in obveznosti, ki jih imamo.«
V	združenji potrošnike še pozivajo, naj če imajo potovanje rezervirano v maju ali poletnih mesecih, še počakajo z odpovedjo.
Kot pojasnjujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, bi morale agencije v primeru epidemije in v času izrednih razmer, ki trenutno veljajo v državi, potrošnikom vrniti kupnino, tudi če nimajo sklenjenega zavarovanja odpovedi
Ko sklepate turistični paket, je zelo pomembno, da dobro preberete splošne pogoje in se za sklenitev odločite le, če menite, da so za vas ugodni.
sami ali ga prekličejo turistični, namestitveni ponudniki ali prevozniki.
Kaj storiti, če imamo potovanje že vplačano?
Če imate v naslednjih nekaj tednih v načrtu turistično potovanje in ne veste, kaj storiti, bodo vaši nadaljnji
potovanja. A poudarjajo, da to ne velja v primeru ločene rezervacije posameznih storitev (nočitve, letalske karte).
Odpoved letalske
karte
Odpoved letalske karte je mogoča le v skladu s pogoji letalskega prevoznika. Nekatere letalske karte omogočajo
odpoved, druge ne, kar je ponavadi odvisno od cene karte, potrošniki pa se za tip karte odločijo v času nakupa, če prevoznik to seveda nudi. Največ zapletov nastane pri niz-kocenovnih prevoznikih, kjer je povračilo večinoma možno, zgolj kadar družba odpove let. To se ponavadi zgodi le nekaj ur pred odhodom. S tem, ko je v državi ustavljen letalski promet, so razumljivo odpovedani tudi vsi leti. Ker nihče natančno ne ve, do kdaj bo ustavitev trajala, prevozniki večinoma letov, načrtovanih za konec meseca in za april, še niso odpovedali. V tem primeru ob trenutni odpovedi tako veljajo splošni pogoji, ki v večini primerov vrnitve denarja ne predvidevajo. Je pa glede na nastalo situacijo pri večini letalskih prevoznikov že mogoče brezplačno spremeniti datum potovanja.
Odpoved hotelske
nastanitve
Nekateri ponudniki zasebnih nastanitev omogočajo odpoved kadarkoli, nekateri le do določenega dneva pred datumom rezervacije, pri čemer včasih vrnejo le del denarja. So tudi takšni, ki odstopa sploh ne omogočajo in v nobenem primeru ne vrnejo denarja. Za vračila je vedno odgovoren ponudnik nastanitve, lahko pa se potrošniki obrnejo tudi na posrednike, kot so Booking in podobni spletni rezervacijski sistemi. Ti lahko v določenih primerih pomagajo rešiti spor.
Pri platformi za rezervacijo turističnih nastanitev Booking. com od ponudnikov, s katerimi sodelujejo, pričakujejo, da bodo uporabnikom v primeru odpovedi rezervacij povrnili vsa predplačila in se odrekli stroškom odpovedi, Booking. com pa se bo v teh primerih odpovedal svoji proviziji.
Tudi pri upravljavcu platforme za kratkoročni najem stanovanjskih nepremičnin Airbnb poudarjajo, da je mogoče rezervacije, ki izpolnjujejo pogoje, odpovedati brez stroškov. To velja za goste, ki potujejo na resno prizadeta območja ali se vračajo z njih.
Foto: pixabay
Predstavniki civilne zaščite predajajo zaščitne opreme.
Zaščitna oprema proti koronavirusu
Regijski štab civilne zaščite Zahodnoštajerske regije je v nedeljo 33 občinam v tej regiji razdelil zaščitno opremo v boju proti širjenju koronavirusa. Razdeljenih je bilo 28.840 kosov potrebne opreme (zaščitne obleke, tri vrste zaščitnih mask, zaščitne rokavice in zaščitna očala).
Zaščitna oprema je bila razdeljena glede na to, koliko je prebivalcev v posamezni občini in v kolikšni meri se spopadajo z epidemijo.
Občine že pripravljajo informacijske centre, kjer bodo zbirale potrebne podatke o skrbi za onemogle ljudi in o drugih nujnih zadevah. Te informacije zbira tudi regijski civilni štab, ki jih bo posredoval državnemu.
Problematika zaščitne opreme je bila tudi tema nedeljskega sestanka ministra za zdravje Tomaža Gantarja z direktorji bolnišnic. Namen sestanka je bil ob dogovoru glede postopkov za obravnavo bolnikov tudi, da natančno ugotovijo, kaj in koliko bolnišnicam primanjkuje v zvezi z zaščitno opremo.
Nabava opreme je namreč vedno težja, »saj države zapirajo svoja tržišča, ker se bojijo širjenja okužb s koronavirusom«. Vendar je minister za zdravje ob tem zatrdil: »Ni me strah, da ne bi mogli nabaviti ustrezne opreme in zaščitnih sredstev, je pa ključno, da ukrepamo hitro in učinkovito.« Dodal je, da bodo z dodatno zaščitno opremo najprej opremili zdravstvene ustanove in domove za starejše, ki so najbolj na udaru zaradi širjenja okužb s koronavirusom.	RG, foto: CZ ZŠ
Zaščitne maske
IZ NAŠIH KRAJEV / AKTUALNO
9
Pogled na ostanke cerkve Žičke kartuzije, posvečene sv. Janezu Krstniku. Občina je objavila razpis za izvedbo Celovita prenova zgornjega gospodarskega poslopja Žičke kartuzije, ki je dveletni projekt, bo predvidoma končana del prejšnji teden.	maja.
SLOVENSKE KONJICE - V znameniti Žički kartuziji letos dve prenovi
Konjičanom se zaradi kartuzije mudi
Kot kaže, naj bi končno prišlo do začetka prenove cerkve Žičke kartuzije. Cerkvi, ki je že dolgo brez strehe, namreč resno grozi, da se bo podrla. Gre za kulturni spomenik državnega pomena. Romanska cerkev, ki je bila posvečena pred osemsto leti, je bila pozneje spremenjena v gotsko. Posvečena je bila sv. Janezu Krstniku, zato se tudi širše območje imenuje Dolina sv. Janeza Krstnika.
BRANEJERANKO
Kot smo že poročali, namerava država za prenovo cerkve prispevati dva milijona evrov. To naj bi storila v dveh letih, to je letos in prihodnje leto. Po tej novici je občina pridobila soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, imenovan je bil gradbeni odbor, opravljeni so bili tudi različni popisi za izvedbo prvega dela prenove. Konjičani so uradni sklep mi-
nistrstva za kulturo o dodelitvi sredstev že prejeli, z njim je še treba skleniti pogodbo. Občina Slovenske Konjice je
prejšnji teden objavila razpis za izvedbo del, ponudniki se morajo prijaviti do 23. marca. Občina računa, da bi lahko začela prenavljati konec aprila ali v začetku maja. Gradbeni odbor vodi poslanec Bojan Podkrajšek, med člani so trije predstavniki zavoda za varstvo kulturne dediščine, predstavnik ministrstva, direktorici knjižnice in občinske uprave ter župan.
»Med prvim delom prenove moramo stavbo stabilizirati, tako zidove kot temelje.
»Obisk v kartuziji se povečuje,« ugotavlja konjiški župan. Vseh obiskovalcev je na leto približno 30 tisoč, v to številko so vključeni tudi obiskovalci prireditev. Med letošnjima obnovama v Žički kartuziji bo ta ostala za obiskovalce odprta, prav tako bodo v njej organizirane prireditve. Gradbišče bo zavarovano, poti za obiskovalce bodo varne.
V nadaljevanju bomo cerkev pokrili s skriljem ter poskrbeli še za ostalo,« je povedal pred koncem prejšnjega tedna župan Slovenskih Konjic Darko Ratajc. Po dveh letih prenove bo občino vseeno čakalo še veliko dela. »Delati moramo začeti čim prej, saj je projekt zahteven. Projekt, ki je dveleten, je treba izvajati v skladu z odobrenimi sredstvi ter z njimi opraviti čim več del,« je še povedal župan. Pripominja, da je letos namenjen skoraj ves državni denar za takšne namene, prav za rešitev cerkve Žičke kartuzije.
Prenova
gospodarskega
poslopja
Občina naj bi obenem prenavljala še druge stavbe svoje
znamenite kartuzije, v skladu s svojimi finančnimi možnostmi seveda. Tako od lani že prenavlja gornje gospodarsko poslopje, kar bo letos končano. Občina in splošna knjižnica, ki
letos maja. Polovico sredstev bo prispevala država. V spodnjih prostorih bo lapidarij, kjer bo shranjen del kamnitega okrasja Žičke kartuzije. Drugi del okrasja bo uporabljen pri
Del Žičke kartuzije je najstarejša gostilna na Slovenskem, Gastuž, kjer so kartuzijani nekoč sprejemali svoje goste. V njem je tudi danes gostilna, vendar je njen najemnik najemno razmerje odpovedal. Kot je povedal konjiški župan Darko Ratajc, se za najetje trenutno zanimata dva ponudnika. Občina naj bi v vsakem primeru poskrbela vsaj za osnovno gostinsko ponudbo.
je upravljavka kartuzije, bosta poskrbeli za prenovo fasade, stavbnega pohištva in ureditev kletnih prostorov. Za novo streho je bilo poskrbljeno že v preteklih letih. Dveletni projekt, ki stane približno 150 tisoč evrov, bo predvidoma končan
obnovi cerkve. »Z zavodom za varstvo kulturne dediščine se usklajujemo o vsebinah, ki so skladne z njegovimi konserva-torskimi smernicami,« je prejšnji teden povedala direktorica Splošne knjižnice Slovenske Konjice Renata Klančnik.
Gorenje donira zaščitno opremo
Družba Hisense Gorenje je v dogovoru z Vlado Republike Slovenije donirala deset tisoč zaščitnih mask iz svoje zaloge. Ob podpori matične družbe Hisense na Kitajskem bo poskrbela še za dobavo dodatnih zaščitnih materialov in opreme, ki jo v Sloveniji trenutno primanjkuje.
Januarja, ko so se s podobnimi razmerami srečevali na Kitajskem, je podjetje Hisense Gorenje v to državo pomagalo dobaviti zaščitne maske. S pomočjo številnih slovenskih in evropskih dobaviteljev je podjetju uspelo zagotoviti dovolj zaščitne opreme za kolege na Kitajskem. »Razmere so se obrnile in zdaj pomoč potrebuje Slovenija, zato je prav, da vrnemo uslugo, in storili bomo vse, kar je v naši moči, da tudi prek podjetja Hisense zagotovimo čim več zaščitne opreme za slovenske zdravstvene delavce,« je dejal glavni direktor družbe Gorenje Chao Liu. Pri dobavi zaščitnega materiala in opreme je prav tako pomagala Ljudska republika Kitajska, ki je prek veleposlaništva Sloveniji že ponudila pomoč.
TS
Karitas išče mlade prostovoljce
Slovenska karitas je v petek objavila vabilo mladim, ki so pripravljeni pomagati kot prostovoljci v času epidemije. Gre za prostovoljni projekt Naš kraj, naše srce. Mladi se lahko prijavijo na spletni strani www.karitas.si/nas-kraj-nase-srce, na Facebooku ali Instagramu.
Človekoljubna ustanova računa, da se bo med epidemijo pojavila povečana potreba po solidarnosti do ranljivih skupin v lokalnem okolju. Zato že oblikuje bazo prostovoljcev. Prostovoljci morajo biti stari več kot 18 let ter povsem zdravi, med svojimi najbližjimi ne smejo imeti kroničnega bolnika. Prav tako zadnjih 14 dni niso smeli biti v neposrednem stiku z okuženimi ali v tujini.
Iščejo prostovoljce
BJ
CELJE - V Celjskem mladinskem centru (MCC) so v sodelovanju s celjskim območnim združenjem Rdečega križa Slovenije pozvali mlade, naj se kot prostovoljci vključijo v pomoč ranljivim skupinam oziroma tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo v času izrednih razmer. Na svoji spletni in Facebookovi strani je MCC objavil obrazec za vpis v bazo prostovoljcev.
Iščejo mlajše polnoletne in zdrave prostovoljce, ki bodo dosledni pri upoštevanju pravil NIJZ (umivanje rok, primerna razdalja ...). Prostovoljno delo bo zajemalo dostavo hrane ranljivim skupinam in pomoč pri njeni delitvi, dostavo zdravil za starejše in kronično bolne ljudi v kraju bivanja prostovoljca in še kakšno dodatno nalogo, ki se bo pojavila glede na potrebe.	TC
Pogrebi po novem
ZREČE - Občina je sprejela na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti dodatne ukrepe. Ti so začeli veljati v ponedeljek, 16. marca. Gre za odločitev v skladu s smernicami Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter priporočili regijskega štaba civilne zaščite.
Po odločitvi občine morajo biti pogrebne svečanosti zunaj ter zgolj v družinskem krogu, vendar do največ deset ljudi. Prisotno je lahko pogrebno moštvo z zastavonošo, vendar brez uporabe vežice, brez cvetja, govorov, pevcev in maše. Pogreb lahko traja največ deset minut. Uro pogreba lahko uskladita med seboj izvajalec pogrebne dejavnosti in naročnik. Občina poziva, da se udeleženci pogreba po njem ne zadržujejo v skupinah. Omejitev velja do preklica.	BJ
Živali obdržite pri sebi
Ob izbruhu epidemije zaradi okužb z novim koronavirusom je priporočila, kako naj ravnajo lastniki živali, pripravila Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani. Opozorila so na mestu tudi zato, ker so bile novice iz sosednje Italije presenetljive: številni naj bi zapustili svoje pse, češ da zanje ne morejo več skrbeti zaradi virusa ali na splošno zaradi slabega počutja.
Kot pravijo strokovnjaki fakultete, ni dokazov, da bi domače živali lahko širile virus ali zbolele zaradi okužbe z novim koronavirusom. Priporočajo pa nekaj preventivnih ukrepov in izogibanje stikov s potepuškimi psi in mačkami, glodavci, pticami in netopirji. Tistim, ki so v domači samoizolaciji, svetujejo, naj živali obdržijo pri sebi. Živali naj se čim manj gibljejo zunaj. Ob tem tudi priporočajo, naj ljudje živali ne božajo, objemajo, ljubkujejo ali si delijo hrane z njo. »Priporočamo, da za živali skrbi druga oseba v gospodinjstvu, ki je zdrava. Če se okužena oseba ne more izogniti stiku z domačimi živalmi, naj nosi obrazno masko in si pred stikom z živalmi in po njem obvezno umije in razkuži roke,« svetujejo.
TC
10
KULTURA
Kako delujejo kulturne ustanove in samozaposleni v kulturi?
Več opravil, za katera zmanjka
časa
Potem ko so zaradi širitve koronavirusa javni zavodi zaprli vrata za obiskovalce, so morali tudi drugače organizirati delo za svoje zaposlene. Pozanimali smo se, kako so to storili v Zavodu Ce-leia Celje, tamkajšnjem pokrajinskem muzeju in osrednji knjižnici. Precej drugačen je tudi utrip Festivala Velenje, odpoved dogodkov vpliva na delo samostojnih kulturnih ustvarjalcev.
ROBERT GORJANC, TINA STRMČNIK
»Stvari rešujemo od primera do primera, del naših zaposlenih je doma in koristi ure ter dneve lanskega dopusta. Za nekatere bomo organizirali interno delo, kajti v muzeju je treba opraviti ogromno stvari, za katere ni nikoli časa, da bi jih uredili. Zdaj ko je muzej zaprt za obiskovalce, bo priložnost za to,« je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, in izpostavil, da so se za zaprtje muzeja odločili zaradi varovanja zdravja zaposlenih in obiskovalcev. Ti lahko informacije, ki jih zanimajo v zvezi z muzejem, dobijo po telefonu ali elektronski pošti. Vprašali smo ga, ali ima vodstvo muzeja pripravljen kakšen scenarij, če bi sedanje razmere trajale dolgo časa in bi morali zaposlene poslati na čakanje. »Zaenkrat ne razmišljamo o tem. Imamo možnost izkoristi člen zakona, ki omogoča, da lahko pošljemo zaposlene na čakanje domov z 80-odstotno plačo, vendar se bomo poskušali organizirati tako, da do tega ne bo prišlo. Delo na domu trenutno v naši situaciji ni predvideno,« nam je še povedal Rozman.
Dopusti in tudi delo od doma
Za obiskovalce je zaprta tudi Osrednja knjižnica Celje. Tako bo vse do preklica. Kot je povedala mag. Polona Rifelj, direktorica knjižnice, je prvo vodilo in njihov glavni cilj pri uvedbi teh ukrepov zdravje zaposlenih in obiskovalcev, nato organizacija storitev za uporabnike knjižnice. »Dogovorili smo se in s tem so se zaposleni tudi strinjali, da v tem tednu, ko je pričakovati večji izbruh, skoraj vsi koristijo svoje redne letne in stare dopuste, da bi se izognili možnostim okužb. Smo pa zagotovili stalno odzivnost na naših telefonskih številkah, ki smo jih objavili na spletni in FB-strani, in tako bodo lahko uporabniki dobivali vse informacije, kar zadeva dostop do elektronskih knjig in drugih tovrstnih gradiv ter vsega ostalega, kar jih bi jih utegnilo zanimati.«
V	OKC so vsem uporabnikom avtomatično podaljšali rok vračila izposojenega gradiva do konca meseca, v tem času tudi ne bo nobenih kazni zaradi zamudnin. »V drugem tednu, ko bo knjižnica še vedno zaprta, bomo preučili, kakšno je stanje, potem pa začeli določena opravila v knjižnici, kot so na primer pregledi in odpisi gradiva ter podobne zadeve, ki jih lahko izvajamo, kadar nimamo toliko obiskovalcev. Tisti zaposleni, ki urejajo elektronske portale, kot je na primer Kamra, bodo delo opravljali od doma,« je še pojasnila Polona Rifelj.
Težko oceniti posledice
V	Zavodu Celeia Celje so doslej odpovedali koncert Lovra Korošca in Barbare Verhovnik v sklopu GM odra. Odpovedali so še odprtje razstave Ezster Katalin v Likovnem salonu. Glede na trenutne razmere so odpovedali tudi uporabo prostorov Celjskega doma vsem stalnim najemnikom. Svoje dogodke so v tem prostoru odpovedali tudi drugi organizatorji dogodkov. Direktorica omenjenega zavoda Milena Čeko Pungartnik je dejala, da zaradi naštetih sprememb večjega izpada dohodkov za trenutno obdobje sicer ne pričakuje. Bi pa do njega lahko prišlo, če bi
Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje
ukrepi veljali dlje časa. Dodala je, da ne pričakuje težav glede izplačila plač zaposlenim, saj zavodu denar za to namenja ustanovitelj, torej Mestna občina Celje. »Načrtovani program zavoda bomo izvedli, dodatnega programa najverjetneje ne. Zaradi razmer bo del programa okrnjen. Trenutno težko podam oceno. Ne vem še namreč, kakšen bo izpad prihodkov od vstopnine na Stari grad, turistične takse, odpovedanih turističnih vodenj in najema prostorov Celjskega doma. Predvsem vstopnina na Stari grad in turistična taksa sta pomemben del financiranja zavoda.«
Priprave na poletje in jesen
Festival Velenje je samo do konca marca odpovedal več kot 60 dogodkov. Zaprte so vse dvorane, Galerija Velenje in tamkajšnji kino. Odpadla je tudi turneja predstave Zvezdica Zaspanka. Festival je imel do petka odprto blagajno, saj so nekateri ljudje ob odpovedi prireditev takoj želeli vračilo denarja. Drugi se po besedah direktorice te ustanove Barbare Pokorny zavedajo, da bo za urejanje vračil še dovolj časa kasneje. V vseh enotah so vzpostavili dežurstva, nekaj sodelavcev dela od doma, drugi koristijo ure. Je pa tudi priložnost, da na Festivalu Velenje uredijo stvari, za katere jim sicer zmanjkuje časa. »Uredili bomo vse arhive. Optimistično bomo načrtovali poletno sezono in tudi Pikin festival. Vemo, da se bodo razmere umirile in da bodo ljudje takrat še bolj potrebovali pozitivne stvari v življenju, zato bomo normalno pripravljali programe,« je dejala Pokornyjeva.
Skrbi jo odpoved nekaterih partnerjev iz tujine, ki so odpovedali sodelovanje, predvideno za poletne mesece. Težava bo tudi, kako bodo sodelujočim kasneje zagotovili želene termine, v sicer že precej zasedenih dvoranah. »Negotova sem glede tega, kako bomo kasneje ljudi spet pridobili na svojo stran. Vemo, da oblikovanje občinstva traja dolgo časa. A sedaj je najbolj pomembno, da sodelavci ostanejo zdravi.« Dodala je še, da bo Festival Velenje na Facebooku ponujal tudi namige o tem, kaj početi v času, ko je ljudem svetovana osamitev, objavil bo tudi nekaj natečajev za mlade.
Stiska za samozaposlene
Številne ustanove in društva po državi opozarjajo, da bodo zaradi kulturnega molka na udaru samozaposleni v kulturi in nevladne organizacije v kulturi. Da je odpoved kulturnih dogodkov neposredno vplivala
Mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje (Foto: SHERPA)
Goran Bojčevski, glasbenik in skladatelj (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik (Foto: SHERPA)
na njeno delo, je pojasnila dramaturginja, plesna pedagoginja in kritičarka Nuša Komplet Peperko. Ob začetnem šoku je začutila uporno idejo, da je čas za »underground« in čas, da ustvarjalci ne popustijo v svojem ustvarjanju. Sedaj, ko javno življenje zamira na vseh ravneh, se obrača v intimo, k družini, predvsem k otrokoma. »Najprej bi želela mirno prekrmariti čas doma, se na prostem družiti s prijatelji, nabirati ideje, potem pa naprej. Kako? Še ne vem. Si pa predstavljam, da bo potreba po druženju, na koncertu, v gledališču, kinodvorani, takrat toliko večja, da bomo lahko nadoknadili še vse za nazaj. Trenutno so v stiski vsi samozaposleni, ne zgolj kulturniki.«
Odpoved prireditev vpliva tudi na delo glasbenika in skladatelja Gorana Bojčevske-ga. Kljub temu, da sta bila odpovedana dva njegova koncerta v zadnjem času, meni, da sta zdravje in varnost ljudi na prvem mestu. »Edino pravilno je, da se vsi skupaj ustavimo. Glasbeniki seveda občutimo poslovno škodo, sploh samozaposleni v kulturi, saj naš položaj v Sloveniji glede nastopov in plačil že sicer ni najbolj rožnat. A upam, da bomo to prebrodili, morda tudi ob pomoči države. Na prvem mestu pa je vedno zdravje ljudi.«
Dramaturginja, plesna pedagoginja in kritičarka Nuša Komplet Peperko (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny (Foto: SHERPA)
KULTURA
11
Kajuhovi klasiki in Fedrino gledališče I. gimnazije v Celju
Čarobni gledališki svet
Če je dijakom, ki sodelujejo v Fedrinem gledališču I. gimnazije v Celju, uspelo spraviti pod streho tako premiero kot prvo ponovitev uprizoritve dela Jeana--Paula Sartra Zaprta vrata, Kajuhovi klasiki, druga gledališka skupina v šoli, niso imeli takšne sreče. Ajshilovo Orestejo bi morali zaigrati pred tednom, a jim je to preprečila odredba, ki ne dovoljuje večjih dogodkov. Dijaki so bili seveda razočarani in žalostni, saj so se od poletja pripravljali na izvedbo klasične grške tragedije. Upajo, da jim bo to uspelo do konca šolskega leta in da si bo predstavo lahko pravočasno ogledala tudi selektorica festivala mladinske kulture Vizije, kjer se želijo predstaviti.
TATJANA CVIRN
Skupino Kajuhovih klasikov sestavljajo dijaki od prvega do četrtega letnika klasične gimnazije. Vsako leto ima šola en oddelek, v katerem je 25 dijakov ali manj, tako da je tudi zasedba gledališke skupine številčno omejena. K sodelovanju so vabljeni tisti, ki se želijo preizkusiti tudi na odru. Mentorica Ivana Šiko-nija, profesorica latinščine, pravi, da skupina nima takšne tradicije kot Fedrino gledališče, ki obstaja že 20 let. A dela zagnano. »Začeli smo pred petimi leti, ko je naša šola gostila vseslovensko srečanje klasičnih gimnazij, ki se ga udeležujejo dijaki, učitelji in ravnatelji. Vrhunec je vselej kulturni dogodek. Takrat smo gimnazije na oder postavile Plavtovo komedijo Dvojčka. Vsaki gimnaziji je pripadlo eno dejanje, mi smo odigrali petega, najdaljšega, in se odločili, da bomo pripraviti celo igro. Letošnja Oreste-ja je tako naš četrti projekt
in upam, da bo gledališka skupina postala stalnica.« To je seveda odvisno predvsem od zanimanja dijakov. »Vedno več je tistih, ki želijo sodelovati pri takšnem projektu,« pravi mentorica.
Vsaka grška igra
ima sodobno
sporočilo
Režiserka letošnje predstave je Ajda Trbovc, dijakinja četrtega letnika klasične gimnazije, doma iz Sevnice. V pripravo tragedije so dijaki vložili veliko časa in truda, pove režiserka, ki je pri vpisu v šolo sledila družinski tradiciji in podobno je bilo tudi pri režijski vlogi. Najprej je to počela njena sestra Ana, lani ji je Ajda pomagala in letos se je dela lotila sama. Zasedbo je izbrala z avdicijo. A ker imajo antične igre veliko nastopajočih, ni treba, da so vsi vrhunski igralci. Mentorica in Ajda sta izbrali tiste, ki so primerni za bolj in manj izpostavljene vloge. »Večjih težav ni bilo. Še najtežje je bilo usklajevati
Iz predstave Zaprta vrata, ki jo je uprizorilo Fedrino gledališče I. gimnazije v Celju. (Foto: Jože Petrak Zajc)
vaje, ker nas je veliko in imamo vsi še druge obveznosti,« je povedala. Tudi za sceno, glasbene in plesne vložke ter kostume so poskrbeli člani skupine ob pomoči sošolcev.
V igralski ekipi so Vika Trebičnik, Filip Jerković, Art Špegel, Maja Krajnčič, Miha Vehovar, Zala Katanec, Doroteja Pešić, Doroteja Berložnik, Jure Preložnik, Jakob Šrot, Gal Šmajs ... Še vrsta dijakov nastopa v zboru. Za glasbeno opremo je poskrbela Adriana Požun Pavlovič, profesorica glasbe na šoli.
Z leve sedita režiserki predstav Ajda Trbovc in Aleška Voh, stojita mentorici Ivana Šikonija in Klara Pavšer Stropnik.
Je v današnjih časih sporočilo takšne starogrške tragedije še aktualno? »Vsaka antična igra ima neko aktualno misel,« je prepričana Ajda Trbovc, ki je prepričana, da bi vsi morali brati dela iz tega obdobja. Oresteja govori o tem, da zločini iz roda v rod vodijo v nove zločine.
Režiserka se v profesionalnih gledaliških vodah v prihodnje ne vidi, saj razmišlja o študiju fizioterapije ali rehabilitacijske in specialne pedagogike. Bo pa gledališko ustvarjanje zagotovo ostalo njen konjiček.
Brez pobude
dijakov ni uspeha
Režiserka Fedrinega gledališča Aleška Voh, dijakinja tretjega letnika, doma iz Šmarja pri Jelšah, ima drugačne načrte. Pravi, da živi za kulturo in želi študirati na AGRFT. Brez njenega prizadevanja Fedrino gledališče ne bi spet zaživelo po
nekaj letih premora. Mentorica Klara Pavšer Stropnik,
profesorica slovenščine, pravi, da je najpomembnejša pobuda dijakov, da lahko takšen projekt uspe. »Ko se je pojavila Aleška, je delo res steklo,« jo pohvali in doda, da je odlično opravila tudi režisersko delo. Uprizoritev Sartrove drame, ki jo dijaki spoznavajo na koncu tretjega letnika, so skušale uprizoriti že prejšnje generacije dijakov, a ni šlo.
»Nismo se tako dolgo pripravljali na uprizoritev kot Kajuhovi klasiki,« prizna Aleška. »Začeli smo novembra in potem res intenzivno delali. Drama Zaprta vrata ima to prednost, da so v njej le trije glavni igralci in en stranski. Imeli smo možnost izbire kakovostnih igralcev, saj je bila avdicija zelo obiskana,« pravi sogovornica. Predstava je kljub zahtevnosti doživela lep sprejem med dijaki. »Kritike so bile res pohvalne, tudi
tistih, ki sicer ne hodijo v gledališče.« Ogledala si jo je tudi selektorica Vizij.
»Zgodba je zelo zahtevna, dogaja se v peklu, v katerem se znajdejo trije zemeljski grešniki. Imeli smo veliko dela z razumevanjem značajev. Pri tem smo se povezali,« pravi Aleška. Igralci Lovro Zgoznik, Eva Gračner, Eva Vujasinović in Matic Petek oziroma Valentin Šeško so po njenem mnenju zelo nadarjeni, ena od igralk bo šla poskusit srečo na AGRFT. To ni neobičajno, saj je iz Fedri-nega gledališča izšlo že kar nekaj igralcev in režiserjev. Kot pravi mentorica Klara Pavšer Stropnik, jim šola omogoči, da razvijejo svoje sposobnosti in uresničijo želje. »Gledališče je čarobno, prevzame jih, ko se tega lotijo. Četudi ne postanejo gledališki ustvarjalci, jih to bogati vse življenje in ostanejo obiskovalci gledališča.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
12
ŽIVLJENJE S KORONAVIRUSOM
Spremenjen vsakdan v objektivu naših fotoreporterjev
Ustavljeno, zapleteno,
ovirano ... drugačno
S širitvijo koronavirusa tudi v naša mesta in kraje se življenje spreminja, nič ni več ni tako, kot je bilo. Zaradi zaščitnih ukrepov, s katerimi bi preprečili širjenje okužbe, so se vsakdanji, rutinski opravki v minulih dneh spremenili in se še bodo z novimi, strožjimi ukrepi vlade. Določenih dejavnosti in opravkov tudi ni mogoče več izvajati, nekatere nujne potrebščine si zagotavljamo na drugačen način, nekaterim se moramo začasno odreči.
ROBERT GORJANC
Drugačen način življenja, ko so zaprte šole in vrtci, kulturne ustanove, gostinski lokali in večina trgovin, ki ne prodajajo nujnih dobrin za preživetje, ko ne vozijo vlaki in avtobusi, spreminja
Takšnemu načinu življenja se bomo morali privaditi, saj bo zagotovo trajal še nekaj časa. A tudi to bomo seveda zmogli, da le ne bi bilo hujših posledic zloglasnega virusa, ki je ustavil domala ves svet.
Fotoutrip življenja s koro-navirusom v minulih dneh sta zabeležila naša fotorepor-terja Edo Einspieler - SHERPA in Andraž Purg - GrupA.
ŽIVLJENJE S KORONAVIRUSOM
13
Tako bomo najbrž nakupovali v prihodnjih dneh. (Foto: SHERPA)
Opustel Glavni trg v Celju (Foto: SHERPA)
_ _ m
Po odkritju okužbe s koronavi-rusom v OŠ v Šmarju pri Jelšah (Foto: Andraž Purg - GrupA)
VHODNA raCKA
П TRIAM
VSTOPOV!) rt
K* ponvi ts

Sprejem bolnikov je v teh časih drugačen. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Tudi varnostniki se morajo zavarovati. (Foto: Andraž Purg - GrupA
V boj za zagotavljanje nujnih potrebščin. (Foto: Andraž Purg -GrupA)
Opozorila in zagotovila, da si ni treba delati zalog, da je preskrba zagotovljena, očitno ne zaležejo.
Glasba v teh časih sprošča in pomirja, akciji glasbenikov se je s sinom pridružil tudi Goran Bojčevski. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
14
KRONIKA
Poskrbite za varnost premoženja
Trenutne razmere poligon za goljufe in kršitelje
Zaradi kršitve javnega reda in miru so policisti v ponedeljek do streznitve pridržali 64-letnega občana, ki je v Zabukovici, to je na območju Policijske postaje Žalec, nadlegoval sosedo. Ob tem ji je grozil ter ji uničil poštni nabiralnik in razbil luč nad vrati stanovanja.
Ko je Slovenija obstala zaradi razmer s koronaviru-som, niso obstali goljufi in storilci kaznivih dejanj. Ti že oziroma še bodo izkoristili vsako možnost za oškodovanje drugih. V naslednjih dneh bodo najverjetneje spet tarče najranljivejši, to so predvsem starejši, ki so sami doma.
SIMONA SOLINIC
Ker so se ponekod - ko ukrepi države za zajezitev širitve virusa še niso bili tako jasni - ljudje organizirali samoiniciativno, so nekateri ponujali pomoč starejšim za nakupe živil in nabavo zdravil v lekarnah. Vendar na policiji opozarjajo, naj ljudje ne zaupajo vsakomur, še posebej če ga ne poznajo ali če se oseba ne izkaže z nobenim dokumentom.
Na to so že pomislili v Šmarju pri Jelšah in Velenju, kjer naj bi prostovoljce z namenom preprečitve zlorab opremili s posebnimi izkaznicami. Več kot očitno bodo morali enako storiti v drugih občinah, kjer ravno te dni ustanavljajo tovrstne skupine za pomoč. Ljudje naj bodo pozorni na sporočila o vzajemni pomoči, ki so objavljena na vhodih v stanovanjske
bloke. V mestnih naseljih se bodo v pomoč vključili predstavniki krajevnih skupnosti, kar pomeni, da stanovalci te ljudi poznajo in jim lahko zaupajo, da bodo ponujeno pomoč tudi uresničili.
Vlomilci še naprej
na delu
Potem ko so celjski in kranjski policisti pred štirinajstimi dnevi prijeli gruzijsko združbo kriminalcev, ki so vlamljali v stanovanja v Celju, se zadeva še ni umirila. V Celju so v določenih blokih spet opazili enak sistem - nameščanja nitke med vrata in podboje. In to v času po prijetju združbe. Obvestilo o tem je že nameščeno v enem od stanovanjskih blokov v Malgajevi ulici. Čeprav se bo število vlomov v stanovanja - po priporočilih, naj ljudje ostanejo doma
Cestnih kršiteljev razmere v državi ne ustavijo. Povzročitelj te nesreče v Celju je vozil pijan.
- najverjetneje v tem času nekoliko zmanjšalo, opozorilo glede večje previdnosti zaradi vlomov ne bo odveč. Pred dnevi so v Miklošičevi ulici vlomili v gostinski lokal in ukradli denarnico z menjalnim denarjem. Policisti so kmalu po kaznivem dejanju storilca, 41-letnega moškega iz Sevnice, prijeli in pridržali. Še vedno iščejo roparja, ki je minuli konec tedna oropal trgovino v Kocbekovi ulici v Celju. Neznan moški, visok približno 185 centimetrov in izredno vitke postave, je bil med ropom oblečen v črno jakno s črno kapuco in v oprijete črne hlače. Na obrazu je imel medicinsko masko. Ko je vstopil v trgovino, je s sprejem posprejal prodajalko,
iz blagajne ukradel denar in pobegnil.
Nad vozila z motilci
signalov
Vlomilci v stanovanja ali hiše so zdaj previdnejši, tatovi pa prebrisani. Policija je v Sloveniji v zadnjem tednu obravnavala tudi primere vlomov v vozila na parkiriščih, pri čemer sploh ni sledov uporabe vlomilskega orodja. V enem primeru je bilo dokazano, da so storilci za izvršitev dejanja uporabili motilec signala. Z njim onemogočijo daljinsko zaklepanje. Za vlom običajno potrebujejo le nekaj sekund.
»Veliko lastnikov ob zapustitvi vozila enostavno pritisne na daljinec in ne preveri,
Smo v času, ko sta pomembna solidarnost in obveščanje. Takšno obvestilo vedno pride nekomu prav, saj opozarja na samozaščito.
Celjski policisti so v ponedeljek obravnavali nasilje v družini. Malo čez 21. uro jih je 48-letna občanka obvestila, da je v stanovanju v Celju med prepirom z nožem zabodla 40-letnega izvenzakonskega partnerja. 40-letnika so z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer je zaradi lažje poškodbe ostal na zdravljenju. 48-letno žensko bodo kazensko ovadili zaradi suma povzročitve lažje telesne poškodbe. Pred prepirom sta izvenzakonska partnerja skupaj popivala. V Mozirju je 40-letni občan vstopil v prodajalno, razbijal inventar in udaril zaposlenega ter ga lažje poškodoval.
ali je vozilo zaklenjeno. Pri tem lahko preveri signal na mobilnem telefonu. Motilce signala lahko namreč zaznamo tudi kot motenje radijskih signalov ali izgubo signala pri mobilnih telefonih, tako da je dobro, da smo pozorni tudi na ti dve okoliščini,« pravijo na policiji. Kljub številnim opozorilom vozniki še vedno puščajo v avtomobilih vrednejše predmete, kot so ključi stanovanja, dokumenti, denarnice, računalniške torbe in nahrbtniki.
Prometa manj,
kršiteljev ne
Ob strahu in negotovosti, ki sta zajela našo državo, se je vsaj na Celjskem te dni spet povečalo število hujših cestnih kršiteljev. Policija nadzor prometa ne glede na razmere še vedno poostreno izvaja. V križišču Čopove ulice in obvoznice v Celju se je konec minulega tedna zgodila huda prometna nesreča, ki jo je povzročil vinjeni 20-letni voznik avtomobila z območja Sevnice.
Ta je vozil z neprilagojeno hitrostjo in trčil v kolono treh osebnih vozil, ki so stala pred
semaforjem. V trčenju sta bila v prvem vozilu poškodovana 41-letni voznik in 23-letna sopotnica, v drugem avtomobilu je bil poškodovan 26-letni voznik. Povzročitelj, ki je imel 0,81 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, v trčenju ni bil poškodovan. Policisti ga bodo ovadili zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje.
V ponedeljek se je na isti lokaciji zgodila še ena nesreča, v kateri se je lažje poškodoval 37-letni voznik avtomobila. Ta je zavrl, ker ga je močno zaslepilo sonce, voznik, ki je vozil za njim in ga je prav tako zaslepilo sonce, pa je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil vanj. Te dni so policisti v Celju zasegli tudi dve vozili. V prvem primeru vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja neregistrirano osebno vozilo, na katerem so bile nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. V drugem primeru so vozilo zasegli moškemu, ki je vozil kljub ukrepu začasnega odvzema vozniškega dovoljenja.
Nekateri le obremenjujejo nujne linije
Policija zaradi povečanega števila klicev na številko 113 in enotno evropsko številko za klic v sili 112 ljudi opozarja, da sta ti dve številki namenjeni klicu v sili in nikakor ne informacijam glede koronavirusa. Številka 113 je namenjena za klic v sili, na primer za obveščanje o kršitvah javnega reda in miru, o prometnih nesrečah ali kaznivih dejanjih. Torej takrat, ko ljudje potrebujejo pomoč policije. Tudi ministrstvo za obrambo poziva državljane, naj ne kličejo številke za klic v sili 112, če ne potrebujejo nujne pomoči zdravnikov ali gasilcev, nujne veterinarske pomoči, pomoči gorskih in jamarskih reševalcev ter drugih reševalnih enot. V tem času so ravno te enote na razpolago civilni zaščiti za primere pomoči ob razmerah zaradi koronavirusa. Za zanesljive informacije glede novega koronavirusa je bil ustanovljen klicni center s številko 080 14 04, kamor se lahko ljudje obrnejo vsak dan, med 8. in 20. uro. Osnovne informacije o virusu je mogoče najti tudi na letakih, ki so jih gospodinjstva že začela dobivati v nabiralnike.
Traktor mu je zapeljal čez prsni koš
Na območju Laškega se je pred dnevi zgodila hujša delovna nesreča. 82-letni moški je nameraval na traktorju očistiti kolesa, a ker ni uporabil ročne zavore, je traktor vzvratno zdrsel po dvorišču. Pri tem je vozilo 82-letniku z zadnjimi kolesi zapeljalo čez prsni koš ter ga hudo poškodovalo.
_ I ■ ■ ■	■ V V	V	I ■ ■ g
Policija išče pomožne policiste
Slovenska policija je objavila nov razpis za pomožne policiste. Prijave so možne do 14. avgusta. Prijavi se lahko vsak, ki je zaposlen za določen ali nedoločen čas, a tudi brezposelni, študenti, upokojenci, če le izpolnjujejo razpisne pogoje, kot so starost (od dopolnjenega 18. leta do 60. leta), ustrezne psihofizične sposobnosti, srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba, državljanstvo Slovenije, vozniški izpit B-kategorije in podobno. Značilnosti dela pomožnih policistov so delo na vpoklic, na primer ob naravnih in drugih nesrečah in prostovoljna služba. Slednje pomeni, da ne gre za delovno razmerje, ampak pogodbeni odnos s policijo. Pomožni policisti dobijo tudi plačilo za opravljeno delo in za pripravljenost. Prijavljeni, ki bodo izbrani, se bodo marca naslednje leto udeležili osnovnega usposabljanja kandidatov za pomožne policiste.
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
15
Se spomnite, ko smo opozarjali, kako ključni so zapiski? Zdaj ko akademija poteka »od doma«, zapiski pridejo še kako prav. Popolnoma vse vaje iz skupnih delavnic lahko posameznik izvaja doma.
Akademija zdravega življenja začasno prekinjena
Odslej vadbe doma
Čeprav smo letos dobro začeli in »zagrizli« v novo sezono Akademije zdravega življenja, pri čemer sta bila pred nami le še dva tedna projekta, nas je vse presenetila epidemija koronavirusa. Toda nič hudega. Mi se ne damo. Zakaj ne? Ker so se naši udeleženci, ki so od januarja pridno osvajali znanje in opravljali vse vadbe ter poslušali vsa interaktivna predavanja o prehrani in psihologiji, naučili tudi, kako vaditi doma. Brez stroškov. Mimogrede, vsi udeleženci so zdravi in nihče ni okužen.
SIMONA SOLINIC
Osnova akademije je skrb za zdravje. To smo celotno skupino ves čas učili. In ker sta pred nami samo še dva tedna projekta, smo se odločili: akademija se ni končala. Vsi udeleženci delajo doma točno takšne vaje, kot so jih do zdaj, le skupnih delavnic ni več. Znanje so že osvojili. Zdaj se bo videlo, kako in koliko. Do konca meseca bodo namreč s posebno mobilno aplikacijo 24alife ves čas pod nadzorom mag. kineziologije
Matevža Klevžeta iz 24alife. Vsi v skupini so za ta teden tako že v aplikacijo dobili svoje vaje, ki jih bodo opravili.
»Dvakrat tedensko gre za vadbe doma, opravljali bodo vaje za moč. To zdaj že zelo dobro obvladajo. V naravo pa naj gredo le pod pogoji, kot so za te razmere dovoljeni in priporočeni,« pravi Klevže. Pri vseh domačih nalogah v akademiji morajo tako tudi upoštevati, da smo v času
/AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
V akademiji imajo člani izbrane skupine že od začetka dostop do mobilne aplikacije, ki jih vodi skozi vse vaje in s katero so ves čas v stiku s kineziologiom 24alife. Pomen takšne tehnologije, s katero ima kineziolog popoln nadzor in vpogled v to, kakšne vaje, kdaj, koliko in na kakšen način opravljajo udeleženci, se je zdaj izkazal za izredno uporabnega in dobrega. Aplikacija ima tudi posebne posnetke strokovnjakov s področja psihologije in motivacije. Naši udeleženci imajo to vse - le en klik stran.
epidemije in da se morajo pri vadbah, če bodo odšli v naravo, izogibati socialnim stikom.
Seveda je bila predvidena tudi zaključna prireditev, na kateri bi vsakomur od sodelujočih podelili priznanja in nagrade. Vsi so oziroma bodo zmagovalci. Toda zaključna prireditev lahko počaka, zdravje pa je pomembno ta trenutek. Za vsakogar. In učinki akademije, krepitev zdravja, psihološkega ustroja človeka, njegove motivacije, znanje o pravilnem prehran-skem slogu - to so stvari, ki jih zdaj udeleženci že obvladajo. In če jih zdaj izkoristijo v svoj prid, se jim koronavirusa ni treba bati.
Foto: GrupA
Ne damo se. Zmoremo.

•v "V*


Telovadnica sameva. V teh razmerah je prav tako. Upoštevamo navodila in ukrepe. Vse za zdravje.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuD alLodlično storitev?
POZOR1.
Preglejte aktualno ponudoo
Kmetija Flis: dragocena oskrba s slovenskih kmetij
Kmetija leži v Spodnjih Grušovljah, kilometer severno od Šempetra v Savinjski dolini. Usmerjeni so predvsem v pridelavo mleka, obdelujejo pa tudi 60 ha kmetijskih zemljišč. V hlevu imajo približno 170 glav živine, od tega je 80 krav molznic črno-bele pasme, ostalo je mlada živina. Letno pridelajo okoli 700 tisoč litrov mleka, ki ga prodajo v mlekarno. Zgodovina kmetije sega daleč njegov oče. Ker kmetija leži na
nazaj, ima dolgoletno tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod. Leta 1938 je kmetijo od strica, ki ni imel svojih otrok, podedoval stari oče sedanjega lastnika Damijana Četine. Kasneje je kmetijo vodil
tradicionalno hmeljarskem območju, se je do osamosvojitve Slovenije ukvarjala s hmeljarstvom. V devetdesetih letih pa so se na kmetiji odločili za preusmeritev v govedorejo in proizvodnjo
Dobrodelna akcija Radia Celje
Podarili bomo 16 paketov mlečnih izdelkov Kmetije Flis.
!
mleka. Sedanji lastnik kmetije in nosilec dopolnilne dejavnosti je Damijan Četina, ing. agronomije. Vodenje kmetije je leta 2006 prevzel od svojega očeta. Konec leta 2007 so kmetijo posodobili tudi z robotom za molžo krav.
Ne le mleko
Ker izzivov na kmetiji ne
zmanjka, se je rodila ideja o predelavi mleka. Mleko, ki ga pridelajo, je izredne kakovosti, zato so polnega in bogatega okusa tudi njihovi domači mlečni izdelki.
Glede na razmere ne nudijo ogleda kmetije, kot so to počeli
do nedavnega, prav tako imajo zaradi preventivnih razlogov trgovino na kmetiji zaprto. Dostave v posamezne kraje so do nadaljnjega prekinjene. Še vedno pa lahko njihove izdelke najdete v trgovskih verigah (Jager, Tuš, trgovina Rimljan Šempeter, Trgovine Rotar, Trgovina Fijavž, Domača štacuna in posamezne trgovine Mercator, Hlebček ...). Želijo ravnati odgovorno do okolice in družbe in tudi do živali, ki so vir odličnih domačih mlečnih izdelkov. Zavedajo se pomembnosti domačega pridelka.
Mlečni izdelki kmetije Flis
domače mleko
mladi sir (navadni ali z dodatki: koprivo, zelišči, papriko, česnom, čebulo.
sirotka z okusom ali brez
sir za žar
domače maslo
kajmak
domača kisla smetana
tekoči navadni ali sadni jogurti v plastenki ali lončku skuta navadna (tudi lahka) navadni in sadni jogurti brez laktoze navadni in sadni jogurti na grški način
Za vse informacije pokličite na 040 366 349 ali pišite na darja.cetina@gmail.com.
Pozorno poslušajte Radio Celje in spremljajte FB-strani Novega tednika in Radia Celje!
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedw z ШШј!
Pričeli bomo v petek, 20. marca.
Braslovče23,3314Braslovie E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net
ttmezad
Kme+ijsUa zadruga B^aslovce z.o.o.
Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje
I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev | Brez skritih stroškov
Do 24 obrokov
T: 03 703 12 40
ZAPOSLOVANJE
17
frgotur
Vodja proizvodnje (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office), prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z znanjem nemškega in angleškega jezika. Prijave zbiramo do 9. 4. 2020. Elastomeri, gumirani valji in koluti, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni analitik I - pomočnik vodje laboratorija (m/ž) (Velenje)
Od kandidata pričakujemo univerzitetno izobrazbo s področja naravoslovja, aktivno znanje angleškega jezika, odločnost, samostojnost, sposobnost dela v timu in razumevanja skupinske dinamike
dela, odlične organizacijske sposobnosti za vodenje dela v laboratoriju in usklajevanje morebitnih dejavnosti na terenu, poznavanje dela in izkušnje v akreditiranem laboratoriju, poznavanje standardov ISO 17025, dobre komunikacijske veščine. Prijave zbiramo do 9. 4. 2020. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 4. 4. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater na laserskem in krivilnem stroju (m/ž) (Nova Cerkev)
Opis delovnega mesta: nastavljanje in priprava CNC-strojev, orodij in priprava dela z obstoječim programom, glede na dokumentacijo izbira programe, posamezne operacije in izvajanje programov glede na specifike; optimalno nastavljanje in uporaba materialov glede na dimenzije obdelovalnih kosov, izvajanje zahtevnejših dimenzijskih meritev. Prijave zbiramo do 22. 3. 2020. Še-ško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova cerkev. Več informacij na www.tr-gotur.si.
Upravljalec linije prašnega barvanja (m/ž) (Prebold)
Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve in z 2 letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja, pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Nova Cerkev)
Kaj pričakujemo od kandidatov: doslednost in natančnost pri delu, znanje uporabe računalnika in osnovno računalniško pismenost, dobre komunikacijske sposobnosti, izpit za viličarja, zaželene izkušnje dela v skladišču. Kaj nudimo: delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 22. 3. 2020. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje, tujina)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s po-stavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kate-gorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 4. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Elektrovzdrževalec II (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektroteh-
nike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektropodročje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektrosmeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja ele-ktrovzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji -
ključavničar/varilec (m/ž)
(Celje)
Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 4. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
13 MojeDelo.com
Vodja prodaje procesne opreme (m/ž) (Celje)
Zaradi širitve iščemo ambiciozne, proaktivne in ciljno naravnane sodelavce, ki nam bodo pomagali pri doseganju načrtovane rasti podjetja. Opis del: prodaja in svetovanje strankam na terenu, iskanje novih strank, izdelava ponudb, kalkulacij in predlogov za stranke, vodenje ogledov, montaž in zagonov na terenu ... Teknol, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Livar - opravljalec metalurške opreme v livarni (m/ž) (Store)
Opis dela: s pomočjo računalnika upravlja in kontrolira stroj ter naprave za centrifugalno ulivanje valjev, pripravlja modele, livne in napajalne sisteme ... Valji, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 11. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Operater proizvodnih linij - predelovalec/ obdelovalec kovin (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Pričakujemo vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami ... KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 28. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Brusilec proizvodov v livarni (m/ž) (Štore)
Opis dela: priprava valja na določen prostor, z ročnimi brusilnimi stroji se porežejo napajalniki in livni sistemi, brušenje odlitkov na stabilnih ali ročnih brusilnih strojih ... Valji, d. o. o., Železarska cesta
3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 11. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Tehnolog - sistemski
inženir PLC (m/ž)
(Nazarje)
Vabimo vas, da se pridružite našemu timu v industrijskem inženiringu, kjer vas čakajo novi izzivi: sodelovanje pri identifikaciji napak v procesu (proizvodni opremi), vodenje projektov optimizacije proizvodnje, vpeljava novih rešitev v proizvodnjo (SW-optimizacije), izdelava in sodelovanje pri izdelavi zahtev za tehnološko opremo (montažne linije, kontrolne naprave) ... BSH Hišni aparati, d. o. o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 12. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalci (m/ž)
(Savinjska regija)
Ce želite postati del mednarodne verige z dolgo tradicijo in uveljavljeno blagovno znamko, v kateri skupaj ustvarjamo prihodnost trgovinske panoge, vas vabimo, da se pridružite naši ekipi. Za sodelovanje pri doseganju ciljev in strategije podjetja Hofer iščemo sodelavca za delovno mesto prodajalci v Savinjski regiji (m/ž). Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 31. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž)
(Medlog)
Pričakujemo poznavanje skladiščnega dela, samostojnost pri delu, zanesljivost, natančnost, urejenost, poznavanje dela z računalnikom, izpit za viličarja predstavlja prednost, izpit B-kategorije ... Lesnina LES--MMS, trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Žerjavovodja v livarni (m/z) (Štore)
Opis dela: vodi in upravlja žerjav in z njim opravlja potrebna transportna dela v proizvodnem območju ... Valji, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 11. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Tehnolog kakovosti za kupce (m/ž) (Prebold)
Od vas pričakujemo strokovna in tehnična znanja, VI. ali VII. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri, vsaj triletne delovne izkušnje na podobnem področju dela ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (Celje)
Opis vašega dela: svetovanje strankam in prodaja tekstilnih izdelkov, delo na blagajni, reševanje reklamacij, skrb za urejenost delovnega prostora. Ordislo, d. o. o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sodelavec v proizvodnji (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Smo hitro rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo, pripravljeni na inovacije in usmerjeni h kakovosti. V podjetju iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji, zato vas vabimo, da postanete del našega kolektiva in da skupaj gradimo znanje za prihodnost. Nudimo delo v proizvodnji na področju CNC-struženja, rezkanja in brušenja z možnostjo napredovanja. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 9. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec na bencinskem servisu (m/ž) (Arclin)
Priprava in ponudba pekovskih izdelkov, svetovanje pri prodaji izdelkov in storitev, delo na blagajni, pomoč v avtopralnici. Mol Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000
Murska Sobota. Prijave zbiramo do 31. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Nepremičninski posrednik (m/ž) (Celje)
Century 21 Slovenija svojim nepremičninskim posrednikom zagotavlja najboljše pogoje poslovanja. Pri nas svojega časa ne boste izgubljali z nepotrebnimi administrativnimi opravili. Za to bomo poskrbeli mi. Vi se boste lahko osredotočili izključno na nepremičninsko posredovanje. CSLO Regionalna, d. o. o., Ljubljanska ulica 87, 2000 Maribor. Prijave zbi-
ramo do 8. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Frontend razvijalec (m/ž)
(Celje)
Mi smo Navteh. Inovativni, fleksibilni in unikatni. Slovenski, ki s svojimi sistemi sežemo daleč v svet. Nudimo dinamično delo v perspektivnem in kreativnem okolju, pozitivno timsko vzdušje, skrb za osebni in strokovni razvoj. Stimulativno plačilo in zaposlitev za nedoločen čas. Navteh, d. o. o., Kersnikova ulica 17a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
18
ŠPORT
Članska ekipa ŽKK Cinkarna Celje je naslovu slovenskih pokalnih prvakinj dodala drugo mesto v ligi Waba. V državnem prvenstvu je še brez poraza, nihče pa ne pozna odgovora na vprašanje, kdaj se bo tekmovanje nadaljevalo.
Članice ŽKK Cinkarna Celje druge v ligi Waba, kadetinje in pionirke prve
Keysova imela ključ do naslova prvakinj
Zaključni turnir Jadranske lige, lige Waba (Women Adriatic Basketball Associaton) za košarkarice je bil predviden 21. in 22. marca v Stari Zagori. V tem bolgarskem mestu so košarkarice Cinkarne Celje odigrale zadnjo mednarodno tekmo v tej sezoni. Pred njo so že bile uvrščene na final-four (F4) lige Waba, zato gostovanje pri ekipi Beroe ni bilo »življenjskega pomena«. Trener Damir Grgić ni bil preračunljiv, njegove varovanke so bile motivirane. Zagnano so se zoperstavile branilkam naslova, imele so prednost v večjem delu prvega polčasa.
DEAN SUSTER
Drugi del je bil zelo izenačen. V zadnji minuti je končni izid rednega dela (81:81) z dvema zadetima prostima metoma postavila kapetan-ka Cinkarne Paulina Hersler. Bolgarke so zapravile napad, našim košarkaricam pa je preostalo 23 sekund. Domačinke so se odločile, da ne bodo storile osebne napake.
Ko se je napad počasi iztekal, je podajo na robu »rakete« sprejela Andreona Keys, ki je bila prej dlje časa odsotna zaradi poškodbe rame. V goreči želji, da bi zagotovila zmago, je poskusila s prodorom pod obroč, toda žoga ji je ušla. V svojih rokah je imela ključ do zmage (resnici na ljubo, Cinkarna bi si jo lahko priborila
še v podaljšku) in - kot se je izkazalo kasneje - tudi do naslova prvakinj mednarodne regionalne lige. Tedaj seveda skoraj nihče ni pomislil, da je bil osemnajsti krog zaključno dejanje letošnje lige Waba.
Usoden četrti poraz
V soboto je direktor lige Uroš Kranjc sporočil, da je vsega konec. Vodstvo tekmovanja je namreč sprejelo odločitev, da zaključnega turnirja 19. sezone Jadranske lige zaradi trenutne situacije, povezane s koronavirusom, ne bo, prav tako ne bo finalnih turnirjev za kadetinje in pionirke. Prvakinje so tako postale ekipe, ki so v rednem ligaškem delu tekmovanje končale na prvih mestih. Pri članicah so se tretjega naslova prvakinj veselile košarka-rice Budućnosti iz Podgorice,
Celjanke so osvojile drugo mesto. V kadetski in pionirski kategoriji so prvakinje lige postale mlade košarkarice Cinkarne Celje. Članska zasedba Cinkarne je tretjič osvojila drugo mesto, pred tem še v letih 2011 in 2018. Celjanke so v osemnajstih krogih ligaškega dela dosegle štirinajst zmag in doživele štiri poraze. Na domačem igrišču so bile neporažene, izgubile pa so na gostovanjih v Podgorici, Kraljevu, Monta-ni in Stari Zagori. Predvsem na obeh gostovanjih v Bolgariji so bile zelo blizu zmagi. Za Budućnostjo so zaostale za eno zmago. V primeru uspeha v gosteh proti ekipi Beroa bi imele enako število zmag kot Črnogorke. Prvo mesto bi Celjanke osvojile zaradi boljšega medsebojnega izkupička; v dvorani
Statistično gledano je bila najboljša igralka lige Waba članica Cinkarne Andreona Keys.
Gimnazije Celje - Center so zmagale z 72:45, v Podgorici so izgubile s 85:76.
»Emvipijevki« ušla ključna žoga
Najboljša igralka Cinkarne v liga Waba je bila Američanka Andreona Keys, ki je najbolj koristna igralka devetnajste sezone tega mednarodnega tekmovanja. Ameriška krilna igralka je odigrala enajst tekem. S povprečjem 17,2 točke na tekmo je druga strelka lige in šesta (8) po ulovljenih žogah. Njen statistični indeks je
bil najvišji. Žal je »emvipijevki« ušla ključna žoga v sezoni ... Pred petimi leti je bila MVP rednega dela lige Waba prav tako članica Cinkarne Marica Gajić. Trener Damir Grgić je enajsto sezono vodil slovenske prvakinje na mednarodnem prizorišču, osmič jih je uspel popeljati med najboljše štiri ekipe tega tekmovanja: »Razumljivo je, da nam je kot pravim športnikom žal, ker nismo mogli odigrati zaključnega turnirja. Še bolj smo razočarani, ker smo bili prav pred sklepnim dejanjem lige
Za kadetsko ekipo so igrale kapetanka Marta Ostojić, Mojca Jelenc, Blaža Čeh, Sophia Gbemuotor, Ana Nuša Anžič, Lea Bartelme, Vita Čater, Neža Celestina, Katja Cvar, Tisa Dolinšek, Manja Drobne, Sanja Miladinović, Pia Razboršek, Ines Rinc, Maruša Sajovic, Ana Stvarnik, Maja Vavdi in Kim Žibert. Vodil jih je trener Jure Krajnc, njegov pomočnik je bil Urban Polutnik, trener za telesno pripravo je bil Lucijan Cigale, fizioterapevtka pa je bila Althea Gwashavanhu.
V ekipi U15 so bile kapetanka Lea Bartelme, Kim Žibert, Lana Isienoski, Tia Dobrijević, Nika Lapornik, Kalina Sanković, Uma Šunta, Nina Šalekar, Sara Rantah, Ula Krenk, Saša Ojsteršek, Maja Uranker, Nejka Čater, Nika Čater, Hana Držanič, Maja Confidenti in Ema Šolar. Pomočnika trenerke Danice Talajić sta bila Domen Drobne in Darko Lesjak.
ŠPORT
19
Waba prvič v sezoni v popolni postavi. Po drugi strani je seveda kristalno jasno, da mora biti zdravje igralk, trenerjev in vseh ostalih na prvem mestu, zato je takšen zaključek sezone v danih okoliščinah povsem pričakovan. Z drugim mestom smo lahko zadovoljni, razlike med prvimi štirimi ekipami so bile skozi celotno sezono minimalne. Imeli smo kakovostno ekipo, s katero mi je bilo v veselje delati. Večina igralk je med sezono napredovala, kar je bil eden osnovnih ciljev v avgustu, ko smo začeli priprave. Vsem košarkaricam in košarkarskim delavcem želim, da ostanejo zdravi.«
Kadetinje brez
poraza
Košarkarice Cinkarne so bile prvakinje Jadranske lige najprej v premierni sezoni - leta 2002 je bil zaključni turnir v Šibeniku - drugič pa leta 2017 v Podgorici. Kadetska liga
ŽKK Cinkarna Celje v ligi Waba:
2002	- 1. mesto (v Šibeniku)
2003	- 3. mesto (prvak Željezničar v Sarajevu)
2004	- 5. mesto (prvak Gospić v Gospiću)
2005	- 5. mesto (prvak Šibenik v Šibeniku)
2006	- 3. mesto (prvak Šibenik v Novem Sadu)
2007	- 5. mesto (prvak CSKA v Sofiji)
2008	- 6. mesto (prvak Šibenik v Gospiću)
2009	- 4. mesto (prvak Šibenik v Bijelem Polju)
2010	- 3. mesto (prvak Gospić v Gospiću)
2011	- 2. mesto (prvak Šibenik v Šibeniku)
2012	- 6. mesto (prvak Partizan v Zenici)
2013	- 7. mesto (prvak Partizan v Novem Sadu)
2014	- 3. mesto (prvak Radivoj Korać v Podgorici)
2015	- 4. mesto (prvak Reyer Venezia v Celju)
2016	- 7. mesto (prvak Budućnost v Podgorici)
2017	- 1. mesto (v Podgorici)
2018	- 2. mesto (prvak Budućnost v Montani)
2019	- 3. mesto (prvak Beroe v Celju)
2020	- 2. mesto (prvak Budućnost, brez F4)
Waba je bila prvič leta 2012. Letošnja sezona je bila osma po vrsti, Cinkarna se je četrtič uspela uvrstiti med najboljše štiri ekipe. Po dveh tretjih mestih v letih 2014 in 2019 so se mlade Celjanke (U17) letos
Športnemu direktorju ŽKK Cinkarna Celje Urošu Kranjcu so se oglasile vse tuje košarkarice, ki so zapustile Celje: »Srečno so prispele na svoje domove. Težave je imela kapetanka Paulina Hersler, ki do svojega Malmöja potuje prek Koebenhavna. Polet so Danci odpovedali, zato je odpotovala v Stockholm in se domov vrnila po precej daljši poti. Z njo in Andreono Keys smo bili dogovorjeni, da igrata do zaključka lige Waba. Paulina je dejala, da nam lahko priskoči na pomoč v končnici državnega prvenstva, če jo bomo potrebovali. Zapustila nas je tudi Maria Kostourkova, medtem ko imata pogodbi tudi za naslednjo sezono podpisani Snežana Bogičević in Taeler Deer.«
V mini pokalu KZS (U13) so celjska dekleta Maja Uranker (kapetanka), Lana Đakovič, Gaja Urlep, Nika Ocvirk, Iva Simič, Nika Blagus, Lara Vukovič, Nina Josipovič, Neja Drobne, Živa Selič, Julija Murk Hebar in Zara Dolin-šek osvojila tretje mesto. Vodila jih je trenerka Danica Talajić s pomočnikoma Domnom Drobnetom in Darkom Lesjakom. Prvakinje so košarkarice Janine iz Rogaške Slatine.
Trener Damir Grgić se je za nedoločen čas poslovil od svojih igralk in sodelavcev. (Foto: ANDRAŽ PURG - GrupA)
prvič zavihtele na sam vrh tega tekmovanja, potem ko so redni del sezone zaključile brez poraza. Varovanke trenerja Jureta Krajnca so zelo prepričljivo dobile vsa srečanja proti neposrednim tekmicam za najvišja
mesta - Trešnjevki, Radivoju Koraću, Iliriji, Budućnosti, Lo-vćenu in Crveni zvezdi: »Za nami je odlična sezona v ligi Waba, saj smo prvič v zgodovini kluba osvojili prvi mesti tako v kadetski kot tudi v pionirski selekciji. Kljub temu da je zaključni turnir za kadetinje v Celju na žalost odpadel, vseeno mislim, da sta razplet in naša končna uvrstitev zaslužena. Čestitam dekletom za vse, kar so prikazala v dosedanjem delu sezone. Zagotovo so se jim trud in odrekanja obrestovali. Rad bi se zahvalil celotnemu štabu, ki opravlja odlično delo, in seveda vodstvu kluba
za podporo in pogoje, ki jih imamo na voljo. Na koncu še velika hvala vsem staršem, ki so vpeti v našo zgodbo in jo na vsakem koraku podpirajo.«
Storile korak naprej
Pionirska selekcija Cinkarne je v šesti sezoni lige Waba nadgradila dosežek z lanskega zaključnega turnirja v Beogradu, kjer je osvojila drugo mesto. Generacija igralk letnika 2005 in mlajših je pod taktirko trenerke Danice Talajić redni del sezone zaključila na prvem mestu. Ključna zmaga na poti do naslova prvakinj je bila zagoto-
vo tista proti drugouvrščeni Trešnjevki z 72:49. »Zelo sem vesela, da smo prvič v zgodovini kluba osvojili naslov prvakinj v pionirski ligi Waba in na ta način okronali kakovostno delo. Kljub temu da zaključnega turnirja zaradi težav s koronavirusom ni bilo, menim, da smo si prvo mesto zaslužili z dobrimi igrami v rednem delu sezone. Ponosna sem na mlada dekleta, ki so pokazala, da se klubu za svojo prihodnost zagotovo ni treba bati,« je poudarila Talajićeva.
Foto: ZKK CINKARNA CELJE, KZS
Celjski hokejisti so sezono končali pred prisilno prekinitvijo tekmovanj
Labodji spev v zadnjem dejanju
V soboto, sedmega marca, so hokejisti True Celja končali sezono. Najprej so v Kranju prvo tekmo četrtfi-nala mednarodne regionalne lige s Triglavom izgubili s 3:0, nato so se v svoji dvorani izjemno upirali favoritom, a ob koncu vseeno klonili. Trikrat so povedli!
DEAN SUSTER
Najprej je bil strelec Nace Vilfan, ko sta v akciji sodelovala še Nejc Kastelic in Niko Ne-meček. Za 2:1 je ob asistentih Aljažu Ogrizku in Nejcu Vohu zadel Nejc Kastelic. Za vodstvo Celjanov s 3:2 so poskrbeli podajalca Nemeček in Voh ter strelec Filip Jeram. Gorenjci so izenačili tik pred koncem druge četrtine in prešli v vodstvo v uvodu zadnjega dela tekme. Po ogorčenem boju so gostitelji v končnici napadali s šestimi igralci, Kranjčani so zadnja zadetka dosegli v prazna vrata (3:6). Ocena zadnjih dejanj in sezone je pripadla trenerju Roku Rojšku.
Hokejistom Triglava ste se še najbolj upirali na zadnjih dveh srečanjih, ko ste v Celju odigrali najbrž najboljšo tekmo v sezoni. Je to vsaj malo spremenilo vaše razpoloženje?
Nikoli nisi vesel, ko tekmo izgubiš. Sredi oktobra nam
je Triglav nasul deset golov, čeprav po drugi tretjini ni več igral prvi napad. Kljub temu tedaj nismo našli pravih rešitev v zadnji tretjini. Na zadnjih dveh dvobojih smo bili povsem enakovredni. V Kranju nas je pokopala neučinkovitost. Imeli smo namreč tri, štiri 'smrtne' priložnosti. Niti ene nismo izkoristili. Na domačem ledu smo imeli možnost, da izsilimo tretjo tekmo. Predvsem me boli gol, ki smo ga prejeli enajst sekund pred koncem druge tretjine.
Sedmo, zadnje mesto po rednem delu lige IHL je v večji meri tudi posledica klubskega proračuna.
Igralski kader je sestavljen predvsem iz mladih igralcev. Naša druga napadalna trojka je odigrala tako rekoč svojo prvo sezono v članski konkurenci. Vilfan se je sicer malo preizkusil v Triglavu, brata Flajs pa sta prav tako
nam je na zadnji tekmi zelo poznala odsotnost izkušenega Roka Klavžarja, ki je manjkal zaradi poškodbe.
Kakšna je vizija kluba, ki ima - milo rečeno - šibko podporo lokalnega okolja?
Mnogi me sprašujejo, kako naprej. Vzgojiti moramo lastni kader. V mlajših selekcijah
postavljamo temelje. Članska ekipa je mlada in mora ostati skupaj, kajti dečki prihajajo na tekme in jo gledajo, zanjo navijajo. Klubski delavci bomo navkljub slabi podpori celjske gospodarske srenje in nezavidljivemu finančnemu položaju skušali na vse prete-ge zadržati klub na primerni
Zelo je bil razočaran ka-petan Aljaž Ogrizek: »Več kot pol tekme smo odigrali odlično. Morda smo si zaslužili več, vsaj podaljšek.«
kakovostni ravni. To je naša dolžnost, predvsem do najmlajših igralcev, ki jim bomo omogočili razvoj in nekoč igranje za člane, kar je njihova velika želja. Zaključil bi z zahvalo vsem igralcem, ki hodijo v službo ter obenem naporno trenirajo in potujejo.
Foto: SHERPA
Rok Rojšek
malo igrala v Mariboru. V drugem napadu ima Triglav reprezentante do 20 let. Zato ne moremo od naših fantov zahtevati, da premagajo toliko močnejšega nasprotnika. Zelim si, da gremo korak za korakom. V zadnjem mesecu smo z moštvom storili velik korak naprej. Z dobrim delom se lahko približujemo vodilnim ekipam. S pridobljenimi izkušnjami in z zadržanjem sedanjega kadra bomo povsem drugače začeli novo sezono v primerjavi z lani.
Je že znano, kateri igralci bodo odšli?
Ne, o tem se še nismo pogovarjali. Dodal bi le, da se
Zagrizeni celjski hokejisti so najboljšo predstavo prikazali na zadnji tekmi. Foto: HK True Celje
20	MALI OGLASI / INFORMACI JE
Si CINKARNA
www.cinkarna.si
POSEST
PRODAM
ODDAM
V CELJU na Ostrožnem blizu gasilskega doma oddam v brezplačni najem vrt in rastlinjak. Telefon 031 687-043.
STANOVANJE
PRODAM
V ŠTORAH prodam pritlično dvosobno stanovanje z balkonom, površina stanovanja 69,5 m2, cena približno 74.9 00 EUR. Telefon (03) 5481-800.
291
PRODAM
BIVALNI vikend z garažo, mirna lokacija, blizu avtoceste, v Savinjski dolini, prodam. Telefon 041 741-719.	309
VIKEND parcelo pod gradom v Celju z leseno hišico, 26.000 m2 zemlje, ugodno prodam ali oddam v najem. Telefon 031 249-579.
317
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
novi tednik
VMHQ г iwmo?j/
MEDTEDNOM
SAMRA
21.00
AKŠNA
307
VOMREdUVASECAOeMRAmHWcT-Z lW,mEMACH129,EQNTO0.mEKCV1
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne, grahaste in bele, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p BIKCA križanca sim/lim, starega 4 mesece, prodam. Telefon 041 797-052. 314 ČEBELE, 10 družin, AŽ panji, prodam. Telefon 041 920-416.	315
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
PRODAM
KOCKE sena, otavo, cena 1,80 EUR, prodam.
Telefon 051 257-143.	225
BELO vino prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 953-636.	308 KAKOVOSTNO domače belo vino prodam.
Telefon 031 421-161 ali 041 661-729. p SILAŽNE bale, rezane, kakovostne, prodam.
Telefon 031 612-160.	l 31
SENO in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 031 501-430.	311
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev že zasula je lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka. (France Prešeren)
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, ati, ata Stanko, brat in svak
STANKO GALUF
s Ponikve (15. 4. 1951 - 22. 2. 2020)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev. Hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo mag. Alojzu Kačičniku, kanoniku Janezu Lesniki in škofijskemu upravitelju ter dekanu Roku Metličarju. Iskrena hvala cerkvenemu pevskemu zboru, MePZ Sonce in govornici Ireni Zevnik. Hvala kolektivu OŠ Ponikva in Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Med nami mirno si zaspal, v naših srcih vedno boš ostal.
V SPOMIN
18. marca je minilo leto žalosti, kar nas je zapustil naš dragi
FERDINAND KRSNIK
iz Podhumske ulice v Laškem
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob ter mu prinašate sveče in cvetje.
Vsi njegovi
OSTALO
PRODAM
»PREŠO« na vitel, sušilni stroj Bosch, šivalni stroj Bagat, zamrzovalnik in mize prodam. Telefon 051 207-041. 312
SUHA bukova drva na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132.	p
TRAČNI obračalnik, drsna lesena vrata, 3 x 3, in cisterno za olje, 1.400 l, prodam. Telefon 041 741-719.	309

49-letni moški z lepim nasmehom, podjetnik, iz okolice Domžal, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, ljubitelj narave, morja, vegetarijanec, išče sebi primerno žensko. Telefon 031 695-370. p
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica
JOŽICA PINTER
iz Šempetra v Savinjski dolini (27. 2. 1935 - 21. 2. 2020)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in podporo. Posebej se zahvaljujemo osebju doma Nine Pokorn Grmovje in negovalkam ter osebju Zdravstvenega doma Žalec za pomoč in podporo v času njene bolezni. Prav tako se toplo zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Mirku Škofleku, gospe Veri Šolinc in vokalnemu kvartetu Lirika za spremstvo na njeni zadnji poti.
Hči Bojana in sin Zdenko z družino
sport@nt-rc.si
SEM prijazen in pošten moški. Iščem dekle za druženje. Star sem 58 let in prihajam iz okolice Laškega. Ne kadim in ne pijem alkohola. Rad imam naravo in sprehode.
90,6
Pokliče naj me dekle, staro med 50 in 60 let, ki je prijazno, pošteno in željno skupnega druženja. Telefon 070 209-441.
L 33
95,9 100,3
radio celie
Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje
Vedno 2 (Menoj/
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Zahvala
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, ome in sestre
ANE REZEC
(8. 7. 1936 - 23. 2. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja. Hvala za lepe poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
O, da bi videl jo, mamico mojo, pa bi spet zapel haji hajo.
ZAHVALA
Zapustila nas je
KRISTINA VOLASKO
iz Večjega Brda (19. 2. 1940 - 3. 3. 2020)
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete
maše ter pomoč v težkih trenutkih. Hvala osebju Doma upokojencev Šmarje, bolnišnici Celje, gospodu župniku, ministrantkama, zastavonoši, pogrebni službi, avtorju poslovilnih besed in govorniku ter vsem pevcem in glasbenikom.
Vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo.
Smrti
Celje
Umrli so: Silva Marija KLANŠEK iz Velike Pirešice, 73 let, Matija PODBREGAR iz Luč, 54 let, Franc AŠENBER-GER iz Žalca, 68 let, Kristina CVIKL iz Žalca, 86 let, Franc KOKOTEC iz Laškega, 84 let, Ana MESAREK iz Velenja, 84 let, Stanislav ZAJC iz Mozirja, 84 let, Tomaž ŠTOLFA iz Celja, 78 let, Uroš ČANŽEK iz Celja, 41 let, Jožef HRVATIČ iz
Celja, 83 let, Angela PRIMOŽIČ iz Štor, 103 leta, Darko ŠOLINC iz Celja, 61 let, Veronika PAVLIČ iz Celja, 90 let.
Šentjur
Umrla sta: Marjan JUG iz Šentjurja, 65 let, Bronislava KRESAL iz Ljubljane, 75 let.
Velenje
Umrli so: Bernarda AČKO iz Velenja, 79 let, Ivan VERZOLAK iz Velenja, 76 let, Franc Mihael CESAR iz Velenja, 86 let, Alojzija VERDEV iz Velenja, 82 let.
p
p
živite ceneje!
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
CELJSKA
«•ft
izposoja kolesa
® MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
——
<Ptikk
TERŽAN, d.0.0.
ms
ortopedski pripomočki
puotlkl
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA. Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
22
INFORMACIJE / RADIO CELJE
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SPOŠTOVANI BRALCI IN OBISKOVALCI KNJIŽNICE
V	ČASU ZAPRTJA ZA IZPOSOJENO GRADIVO NE BOMO ZARAČUNAVALI ZAMUDNIN. V TEM ČASU LAHKO OBIŠČETE E-KNJIŽNICO IN SI
V	SPLETNEM PORTALU BIBLOS IZPOSODITE E-KNJIGE.
Informacije na tel. 03 426 17 17 in 03 426 17 16
Dragi prijatelji!
Kljub temu da se ne vidimo, se zagotovo čutimo in predvsem slišimo. Pred nami so drugačni dnevi, kot smo jih vajeni, zato moramo biti še toliko bolj solidarni, povezani in optimistični. Na Radiu Celje se bomo v znak upanja in pozitivizma z vami vsak dan ob 14. uri v etru združili v eno veliko srce. Kako? Tako, da bomo zapeli pesem, ki združuje in daje upanje. Združeni v čudovito srce bomo prepevali skupaj vsak dan ob 14. uri.
Pridružite se nam.
Več na FB-strani Radia Celje.
Radio Celje - v središču!
Ker je pomembna le hitra in prava informacija.
Ker ste poslušalci na prvem mestu, vas na Radiu Celje poleg svežih novic vsake pol ure in kar dvakrat dnevno še v posebni rubriki obveščamo o vsem, kar morate vedeti o širjenju koronavirusa. Termini:
-	ob vikendih ob 8:40 in 14:40
-	med tednom ob 8:10 in 14:40 Ostanite zdravi, ostanite doma.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
VcdHO г (АЛЖ^ј/

V SREDISCU!
R 1 i t
Vse kar morate vedeti o širjenju
r . m	» ч -a-
okužbe s koronavirusom.
55Y У
Vikend: 8.40 in 14.40 Med tednom: 8.10 in 14.10
Več na www.radiocelje.si
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 1 95.11 95.9 1 100.3 MHz
Četrtek, 19. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek, 20. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 21. marec
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 22. marec
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 23. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 24. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 25. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE
23
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronovirusa so v zadnjih dneh nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Nekatere - za zagotavljanje najnujnejših življenjskih dobrin in storitev - še vedno obratujejo. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo, s spremljajočimi servisnimi informacijami.
Ustanove, službe in storitve, ki več ne obratujejo oziroma so zaprte:
■ vzgojno-izobraževalne ustanove in vrtci
- javni potniški promet (vlaki, avtobusi, letalski potniški promet)
- nastanitve (hoteli)
- gostinski lokali
■ zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže itn)
■	športno-rekreacijske
■	kinematografi
- kulturne ustanove (gledališča, muzeji, galerije)
■ frizerske, kozmetične, pedikerske
- storitve iger na srečo
- tehnični pregledi in podaljševanje registracij
Ustanove, službe in storitve, ki ostajajo odprte oziroma še delujejo:
-	nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja
-	prodajalne z živili, vključno s prodajo pridelkov na kmetiji,
-	lekarne_
-	nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja
-	prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki
-	program vrt in kmetijstvo v prodajalnah
-	bencinski servisi
-	banke_
-	pošte
-	dostavne službe_
-	trafike in kioski za prodajo časopisov in revij
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Vsi bolniki, ki prejmejo napotnico s stopnjo nujnosti 1 - NUJNO, naj se zglasijo pri vhodu št. 20 (vhod v Urgentni center Celje), kjer bodo dobili vsa navodila glede izvedbe zdravstvene storitve. Več na www.sb-celje.si ali na Facebo-okovi strani.
Prav tako so prepovedali obiske očetov v porodnišnici. Do preklica je dovoljena le prisotnost ene zdrave osebe pri porodu.
Navodilo glede obiskov otrok, ki se zdravijo v bolnišnici, ostaja nespremenjeno. Obišče jih lahko ena zdrava oseba. Več na na www.sb-celje.si ali na Facebookovi strani.
ZDRAVSTVENI DOM
CELJE
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Že pred vstopom vas bo zdravstveno osebje povprašalo o namenu obiska in vas podučilo o določenih postopkih ter pravilih, ki ta trenutek veljajo v vseh zdravstvenih ustanovah po državi. Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu ali v otroški dispanzer, bosta še naprej odprta dosedanja vhoda.
Če imate znake okužbe (slabo počutje, kašelj, povišana telesna temperatura, oteženo dihanje ...) in potrebujete nasvet zdravnika, najprej pokličite ...
URGENTNI CENTER CELJE (pon-ned: 0.00-24.00) na tel. št. 03 423 30 79 ZD CELJE
za odrasle (pon-pet 7.0020.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200
za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285
za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270
ZP ŠTORE (v ordinacijskem času) na tel.št. 03 780 23 10
ZP VOJNIK (v ordinacijskem času) na tel.št. 03 780 05 00
ZP DOBRNA (v ordinacijskem času) na tel.št. 03 780 05 40
Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje.
V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogro-žujočega stanja pokličite 112.
CELJSKE LEKARNE:
Lekarna Gregorčičeva: pon--čet 7.30-16.00, pet 7.30-14.00 Lekarna Citycenter Celje: pon-sob 10.00-18.00
Lekarna Šmarje: pon-pet 7.30-17.00 in sob 8.00-12.00
Lekarna Rogaška Slatina: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.0012.00 in ned 9.00-12.00
Lekarna Radeče: pon-pet 8.00-16.00 in sob 8.00-12.00
Lekarna Loče: pon, tor, čet in pet 8.00-12.00 in sre 12.0017.00
O delovanju zdravstvenih domov v drugih občinah se seznanite na njihovih spletnih straneh.
Ministrstvo za zdravje je določilo Zdravstveni dom Celje za enotno vstopno točko za zobozdravstvo za območje Celja in širše okolice. V Zdravstvenem domu Celje v dveh ločenih ambulantah obravnavajo vse bolnike, ki potrebujejo nujno zobozdravstveno oskrbo in so zdravi ali oboleli s covi-dom-19.
Za obravnavo obolelih s covi-dom-19 je določena Zdravstvena postaja Dobrna, edina dislocirana zdravstvena enota ZD Celje, saj je najbolj pomembno ločiti obolele s covidom-19 od zdravih.
Vsi bolniki se morajo najprej posvetovati s svojim osebnim zdravnikom, ta jih napoti v dežurno ambulanto. Najava je obvezna, razen pri bolnikih, ki nimajo izbranega zobozdravnika.
Zobna ambulanta v ZD Celje
Vsak dan od 8. do 13. ure. Pon-pet 7. do 13. ure ter od 14. do 19. ure, sob-ned od 7. do 13. ure. Tel.: 03 54 34 360 e-pošta zobna.dezurna@zd--celje.si
Zobna ambulanta v ZP Dobrna (za obolele s covi-dom-19) Vsak dan od 8. do 13. ure. Tel. 03 57 78 057 e-pošta: korona.celje@zd--celje.si
Delovanje drugih ustanov in služb
OBČINE
Vse občine so zaprle vrata za obiskovalce, začasno prekinile uradne ure v občinskih upravah, delovanje mestnih in občinskih blagajn ter druge storitve, kjer prihaja do neposrednega stika z obiskovalci. Na spletnih straneh imajo občine objavljene kontaktne telefonske številke, kjer lahko občani poiščejo informacije in druga obvestila o delovanju občin, njihovih javnih podjetij ... v sedanjih okoliščinah.
PARKIRIŠČA
Javna parkirišča ZPO Celje v mestni občini Celje so do nadaljnjega brezplačna, prav tako občinska parkirišča v Velenju in še kje. Podrobnejše informacije poiščite na spletih straneh občin ali izvajalcev parkiranja.
Delovni čas trgovin v Celju
SPAR SLOVENIJA
City center je zaprt, Odprt je Megamarket Inter-spar, od ponedeljka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljo od 8. do 12. ure
TUŠ TRGOVINE
Planet Tuš Celje je zaprt.
Odprt je Tuš hipermarket, od ponedeljka do sobote od 9.00 do 18.00 in nedeljo od 8.00 do 12.00.
TRGOVINE JAGER
PE Celje: Odprto od ponedeljka do petka, od 7.00 do 18.00, sobota, 8.00 do 16.00 in nedelja od 7.30 do 13.00.
Hipermarket Celje posluje od ponedeljka do sobote, ob 8.00 do 21.00, ob nedeljah do 15.00.
TRGOVINE LIDL:
Odprte od ponedeljka do sobote od 8.30 do 18.00 in ob nedeljah od 8.30 do 12.00.
TRGOVINE HOFER
Odprte od ponedeljka do sobote od 8.30 do 17.00 in v nedeljo od 8.30 do 12.00.
Odprt od ponedeljka do sobote od 9.00 do 18.00.
Za podrobnejše podatke o delovnem času ostalih enot v Celju in drugih občinah obiščite spletne strani trgovcev.
Komunalne storitve
Odvoz odpadkov
V okviru sprejetih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa so v Simbiu zagotovili nemoteno izvajanje dejavnosti: zbiranje in odvoz embalaže, mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov po sistemu odvoza od vrat do vrat, javna higiena (praznjenje koškov .) ter zaenkrat tudi praznjenje ekoloških otokov. Te dejavnosti so skladno z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja določena kot ključne za delovanje države. Da jih bodo nemoteno izvajali tudi v prihodnje, do preklica velja:
-	odpoved zbiranja kosovnih odpadkov na klic
-	odpoved praznjenja greznic in MKČN po rednem programu
-	odpoved menjave posod
-	pomladanska akcija zbiranja nevarnih odpadkov na terenu je prestavljena
-	pomladanske čistilne akcije so prestavljene
-	vloge strank zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti
-	strank na sedežu podjetja na Teharski ali v upravi na Bu-kovžlaku ne sprejemajo.
Mestna tržnica Celje:
Ostajajo odprti lokali s hrano; prodaja kmetijskih in drugih živilskih izdelkov.
Zaradi zmanjšanja možnosti okužbe so do nadaljnjega zaprli tudi sanitarije za obiskovalce, te so na voljo samo ponudnikom na tržnici.
Energetika Celje
Upravna stavba v Smrekarje-vi ulici 1 v Celju je zaprta.
V primeru okvar ali težav pri dobavi toplote ali zemeljskega plina pokličite na dežurne številke:
Dežurna služba - zemeljski plin 041 633 453
Dežurna služba - daljinsko ogrevanje 051 230 771
Stranke prosijo, naj ostale zadeve urejajo po telefonu (centrala 03 425 33 00) ali po elektronski pošti info@energe-tika-ce.si.
Vodovod in kanalizacija
JP Vodovod-kanalizacija Celje
Do nadaljnjega sza zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa za uporabnike zaprti upravna stavba podjetja na Lavi 2a in Centralna čistilna naprava Celje v Tremerjah. Dosegljivi so po tel. 03 42 50 300 in po e-pošti info@vo-ka--celje.si.
Banke
Banke še naprej poslujejo, tudi pri bančnih okencih, a so tudi oblikovale protokole
obiska (vstopanje posamično, predhodna najava ...). Pozivajo, naj se komitenti obiska v poslovalnici poslužujejo, če je to nujno, sicer naj se poslužujejo elektronskega poslovanja in urejajo zadeve na daljavo.
Podrobnejše informacija so na spletnih straneh bank.
Pošta Slovenije
Pošta Slovenije poziva vse prebivalce, stranke in poslovne partnerje, naj obiščejo pošto oz. se poslužujejo uporabe poštnih storitev, le če je to nujno.
Na pošti je lahko sočasno zgolj toliko strank, kolikor je delujočih poštnih okenc. Če bo treba, bodo zaposleni na pošti vstop v poslovalnico urejali tako, da bodo občasno omejili vstopanje v poslovalnice.
Od ponedeljka, 16. marca 2020, je način zagotavljanja določenih poštnih storitev prilagojen in nujno ne bo zahteval obiska pošte ali osebnega kontakta z dostavljavcem. Dostavljavci bodo v hišne predalčnike naslovnikov vlagali tudi priporočena pisma.
Delovanje upravnih enot in pravosodja
Delovanje upravnih enot je do nadaljnjega omejeno na opravljanje nujnih nalog. Zato na upravnih enotah do preklica uvajajo naslednje ukrepe:
-	za obisk upravne enote se mora stranka predhodno naročiti po telefonu oziroma elektronsko preko elektronskih sporočil na e-naslov upravne enote ali preko navadne pošte,
-	stranke sprejemajo samo za najnujnejše primere,
-	vloge strank, razen v nujnih primerih, do preklica upravna enota sprejema zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti,
-	sklepanje zakonskih ali partnerskih zvez se do preklica ne izvaja.
Prilagojeno je tudi delovanje sodišč in notarskih pisarn. Več informacij poiščite na spletnih straneh.
Naj vas v prihodnjih dneh vodi razum, da boste ohranjali razdaljo, umivali roke, pri kihanju in kašljanju uporabljali robec ter preko računalnika urejali čim več tistega, kar je mogoče.
PAZITE NASE IN NA DRUGETER OSTANITE ZDRAVI!
Razdalja
Robec
Roke
Računalnik
zum
Vir: SB Celje
S
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24	FOTO TEDNA	št * SdO
Barve narave
Foto: GrupA

f sr >
m
mml
"'■d • j- f
'i- ~
ffify'u ■ iff i}
rof- f I
ШЈЧ rap '
. , i (r jg I . 5* i i' .wf 1 -
i ; f if » J «
fy'f:-. fi - >«? I >JffR
* ' /T*	J ' J • './«I
$

3 j'-тмт
\ л rMSbäk
Ћ MM\

sag i
igt ^V'
m ^
i'jt« -- . -■ •	ч.' *
■f, ftSraf
I . - "


m»)

91 M £
шШ
mt'. 4 g;
i : V/ g fA
Si
. f \ m
V ' Ji:
2 >;•• \ M ■ tfe
vi
V« it Ш
lil ii^i
i /
<! f
■ %
-f
§ f i 1
%
ћ i
«
* If.
г
Samoizolacija	Foto: sherpa
Ted ni ko ve e zgodbe
Št. 12/ Leto 75 / Celje, 19. marec 2020
Zapluli so gregorčki
str. 38-39
Kjer poezija nastaja iz Izdelki, ki osvajajo Edinstvene umetnine
lesa str. 28-29	Ameriko str. 34-35	za vsakdan str.
str. 40-41
26
INTERVJU
Mag. Franc Vindišar in dr. Tanja Selič Kurinčič
V bolnišnici zatišje
pred nevihto
Vročina, kašelj in težave z dihanjem so najpogostejši simptomi okužbe z novim koronavirusom. Če pri 80 odstotkih okuženih bolezen izzveni brez večjih težav, se za dva od desetih zgodba lahko resno zaplete. Ali se za katerega od njiju lahko konča tragično, je zelo odvisno od tega, kako hitro se bo okužba v naslednjih dneh širila med nami. V Splošni bolnišnici Celje upajo na najboljše, a so pripravljeni tudi na najslabše.
SASKA T. OCVIRK
V času našega pogovora - razmeram in priporočilom primerno smo ga opravili na daljavo - so se v intenzivnih terapijah v Sloveniji zaradi okužbe zdravili trije bolniki. Dva naj bi bila v slabem stanju. Ob resnejši klinični sliki zdravljenje traja od štiri do šest tednov. Nevidni sovražnik je na kolena spravil Kitajsko in skoraj sesul italijanski zdravstveni sistem. Pri nas je virus razširjen, a še potuhnjen. V celjski bolnišnici je bilo v začetku tedna nenavadno mirno. Kot sta povedala mag. Franc Vidišar, strokovni direktor bolnišnice, in dr. Tanja Selič Kurinčič, specialistka infektologije ter vodja bolnišnične službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, je to samo videz.
Kakšne so trenutne razmere v SBC, kaj pomeni za zaposlene, za bolnike in vse uporabnike zdravstvenih storitev trenutno stanje pripravljenosti? Gre za zatišje pred nevihto?
F. V.: Trenutne razmere v SBC so v okviru predvidenih protokolov. Smo v tako imenovanem rumenem alarmu, kar pomeni, da smo reorganizirali delo in pripravili proste posteljne kapacitete za sprejemanje bolnikov s covidom-19. Pripravljene imamo navadne bolniške postelje
in mesta na intenzivni negi. Odpovedali smo vse elektivne programe in izrazito zmanjšali tudi specialistični ambulantni program. Vse skupaj je namenjeno temu, da bomo zagotovili dovolj kadrovskih zmožnosti za stanje, ki je pred nami. Ocenjujemo, da takšno stanje, kot je trenutno, ne bo več dolgo, in se pripravljamo na nevihto.
Kaj ste se dogovorili v nedeljo na ravni države in bolnišnic glede zaščitne opreme ter predvsem, kako boste po oddelkih to opremo razdelili?
F. V.: Na tem sestanku smo se dogovorili, da bomo dobili nekaj opreme iz sproščenih blagovnih rezerv. Poveljniku civilne zaščite smo posredovali količine predvsem tiste varovalne opreme, ki je najbolj primanjkuje. To so posebne zaščitne maske, ki jih uporabljamo pri invazivnih posegih pri bolnikih, zaščitna očala in plašči. Do tega trenutka (v ponedeljek sredi dneva, op. p.) še nimam podatka, da bi karkoli od tega dobili. Zaloga osebne varovalne opreme v SBC je v določenem delu zadovoljiva. Kar nekaj ključne opreme, ki jo bomo potrebovali pri oskrbovanju okuženih bolnikov, imamo v zelo omejenih količinah. Zaradi tega smo že 24.
februarja izvedli omejevalne ukrepe in določili, kje se ta oprema lahko nahaja. Zdaj to opremo sproščamo samo z odredbo strokovnega direktorja na tiste točke, kjer pričakujemo, da jo bomo najbolj potrebovali. Žal ne moremo zagotavljati vsega, kar bi si posamezni oddelki želeli, zato uporabo teh sredstev, kolikor je mogoče, omejujemo.
Kako smo na Celjskem pripravljeni na t. i. italijanski scenarij? Koliko postelj za intenzivno terapijo imate na voljo in koliko aparatov, ki pomagajo pri dihanju?
F. V.: SBC razpolaga z 22 respiratorji v obeh enotah intenzivne terapije. Poleg tega imamo še tri prenosne ventilatorje, od tega tudi za intervencije na terenu. Dogovarjamo se za najem še treh in nabavo 20 respiratorjev. V enak namen lahko po potrebi uporabljamo še aparate, ki jih sicer uporabljamo pri postopkih anestezije. To so zaenkrat zmožnosti, ko govorimo o zahtevah intenzivne obravnave, medtem ko imamo za ostale bolnike, ki bodo potrebovali običajno bolnišnično oskrbo, trenutno pripravljenih enajst postelj na infekcijskem oddelku z možnostjo, da to v nekaj urah razširimo na 40 postelj. Nekaj deset postelj lahko pridobimo še z reorganizacijo ostalega dela bolnišnice.
Kaj se bo zgodilo, če bo zbolel kdo od zdravstvenega osebja? To pomeni, da bo morala celotna zdravniška ekipa v karanteno?
F. V.: Navodila, ki smo jih dobili na sestanku direktorjev bolnišnic, govorijo o tem, da bo mo-
ral vsak zdravstveni delavec, ki bi zbolel in imel akutne respiratorne znake, na odvzem brisa, potem bomo ukrepali na podlagi rezultata. Vsi zdravstveni delavci bomo pri delu z okuženimi bolniki seveda uporabljali osebno varovalno opremo.
Ste v tem času že imeli primere verbalnega nasilja ali izgredov na urgenci?
F. V.: Nekaj težav smo imeli z verbalnim nasiljem na tako imenovanih vstopnih točkah. Veste, da smo v SBC že 6. marca pomembno omejili dostopnost do bolnišnice, oddelkov in ambulant. Posledično smo na nekaterih vhodih že bili priča verbalnim grožnjam. Izdali smo sicer vsa potrebna navodila, tudi glede prinašanja osebnih stvari, ampak posamezniki še vedno ne morejo dojeti, da so trenutno drugačne razmere, kot smo jih imeli pred tem.
Šole in vrtci so zaprli svoja vrata, nenujne storitvene in trgovske dejavnosti so ustavljene, potniški promet prav tako. Tudi nekatera podjetja so ustavila poslovanje. Bo to v dovoljšnji meri zajezilo hitrost širjenja okužbe?
T. S. K.: To je v tej fazi ključen ukrep za zajezitev okužbe. Virus je že med nami, vendar moramo preprečiti nadaljnjo eksponentno rast širjenja okužbe. Zato še enkrat resen poziv vsem: ostanite doma!
Kako je v resnici s prenosom okužbe? Sta varnostna razdalja 1,5 metra ter higiena kašlja dovolj velika zaščita? Vse več primerov govori o tem, da naj bi se okužba v zaprtih prostorih prenašala tudi po zraku.
T. S. K.: V osnovi se okužba prenaša kapljič-no, torej s kihanjem in kašljanjem. Možno se je okužiti tudi s kontaktom onesnaženih površin. Za aerogen prenos, torej po zraku, nimamo trdnih dokazov.
Mnogim se zdi, da z druženjem na prostem ni nič narobe. Res ni?
T. S. K.: Težava je v besedi druženje. Druženja v fazi epidemije ni.
Se vsaj približno ve, kako dolgo pred kliničnim znaki in kako dolgo po preboleli okužbi je človek še klicenosec?
T. S. K.: Ukrepi so naravnani za dobo 14 dni, zato je tudi ukrep samoizolacije izrečen za 14 dni. To je varnostno najdaljše obdobje. Bolezen
INTERVJU	27
v nekaj dneh izzveni in ta ukrep je varnostno zadovoljiv.
Lahko tisti, ki je okužbo prebolel, ponovno zboli?
T. S. K.: To je opisano izjemno redko, vendar možnost obstaja zaradi mutacije virusa. Ponavljam pa, da je to zelo redko.
Velika podjetja v tuji lasti, na primer Gorenje, BSH, so sprejela izredno stroge ukrepe. Nekateri drugi delodajalci niso izvedli nobenih preventivnih dejanj. Je takšna brezbrižnost opravičljiva?
T. S. K.: Vsi v državi bi morali sprejeti skrajno resne ukrepe, ker bomo samo skupaj uspeli zajeziti epidemijo, sicer ne.
V tej fazi ne testirate več posameznih primerov ko gre za sum na okužbo, NIJZ ne sporoča več števila obolelih. Zakaj oboje ni več smiselno?
T. S. K.: Širše testiranje ni več smiselno, ker vemo, da virus kroži med nami. Kadar je število okuženih zelo veliko, testiramo zgolj tiste, ki so huje oboleli in potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Zelo smiselno je testiranje delavcev v zdravstvu oziroma v poklicih, kjer je prisotnost zaposlenih na delovnem mestu zelo pomembna. Na ta način lahko zaznamo nova žarišča epidemije.
Koronavirus je razglašen za pandemijo. Marsikdo si razlaga, da je zdaj virus povsod in da ni več treba biti pozoren na preprečevanje. Zakaj to ne drži?
T. S. K.: To ne drži, ker je še vedno ključnega pomena, da zajezimo hitro širjenje virusa med nami. S tem, ko bomo omejili hitrost širjenja okužbe, bomo bolnišnicam omogočili, da bodo lahko delovale dokaj normalno. Sicer lahko pričakujemo izjemno veliko obolelih in bo zdravstveni sistem preprosto preobremenjen. Število obolelih v določenem času je ključno in zato ponovno pozivam ljudi, naj ostajajo doma ter pomagajo zajeziti to epidemijo.
Mnogo je bilo primerjav z gripo. Vendar pri gripi ljudje redko končajo priključeni na aparate. Kaj se zgodi pri koronavirusu, da oboleli ne morejo več sami dihati?
T. S. K.: Koronavirus v tednu po okužbi prizadene spodnja dihala in povzroči res hudo obliko pljučnice. To je pomembna razlika z gripo. Ob tem moramo vedeti, da za gripo že imamo zdravila, medtem ko pri okužbi z novim koronavirusom zdravil ni na voljo.
Je to, da so bili nekateri ljudje cepljeni proti gripi, olajšava?
T. S. K.: Ni olajšava.
Kako naj ljudje v tem času okrepimo imunski sistem, kaj lahko v zvezi s tem naredijo predvsem kronični bolniki?
T. S. K.: Največ bodo naredili s tem, da bodo ostali doma in se ne bodo družili z ostalimi. Še enkrat poudarjam, da moramo to epidemijo prebroditi skupaj, ampak vsak zase, vsak na svojem mestu. Zato še enkrat poziv - ostajajte doma.
Mnogi ne verjamejo, da je virus izšel s tržnice v Wuhanu. Poligon različnih teorij zarot govori o spregi farmacevtskih in političnih elit. Kaj pomeni širjenje takšnih prepričanj v trenutni situaciji?
T. S. K.: Širjenje takšnih teorij zarot ni nikomur v pomoč. Stroka, predvsem mikrobiologi, ki so preučevali izvor virusa, se strinja, da so najverjetnejši izvor tega koronavirusa netopirji, in ji je znano, kakšen je bil potem preskok na človeka.
Že v preteklosti smo bili soočeni z nekaterimi virusi, kot sta na primer zika, sars. Zdi se, da gre tokrat za drugačno razsežnost svetovnih vplivov. V čem je razlika?
T. S. K.: Najpomembnejša razlika je, da se koronavirus izjemno hitro, eksponentno širi. Pomembna razlika je tudi, da moramo ljudje svojo zavest spremeniti. Zavedati se moramo, da je pri tej zajezitvi pomemben vsak posameznik.
Kako virus prebolijo najmlajši?
T. S. K.: Najmlajši na srečo okužbo prebolijo v najblažji obliki, kot kakšen prehlad, kratkotrajno vročinsko stanje. Otroci so najmanj ogrožena skupina, vendar so pomembni za prenos okužbe.
Šole in vrtci so vrata zaprli šele v začetku tedna. Kakšne posledice lahko ima to, da so bili že pred tem možni prenašalci?
T. S. K.: Težko je bilo zapreti šole in vrtce kar povprek, preden smo imeli potrjeno širjenje znotraj Slovenije. Ko se je to zgodilo, je bil ta
i?
ukrep nujen. Pred tem je bilo težko napovedati, v kakšne razsežnosti se bo okužba dejansko razvila v Sloveniji.
Kaj smo naredili s tem, da so bili starši iz velikih podjetij doma v samoizolaciji, otroci pa v tem času nemoteno v šoli ali vrtcu?
T. S. K.: Ključno je, da zdaj ne hodijo nikamor. Če so bili starši v samoizolaciji že prej, bi bilo v tistem času smiselno tudi otroke obdržati doma.
Kaj pa nosečnice, kakšno priporočilo imate zanje?
T. S. K.: Priporočilo je enako za vse, ne samo za nosečnice. Ostanite doma in se izogibajte družabnih srečanj.
Vodilni v Gorenju pripovedujejo, da so Kitajci veliko bolj disciplinirani kot Evropejci, a so kljub temu utrpeli velike posledice, vojna z virusom je trajala, kot je videti od daleč, štiri ali pet mesecev. Pri nas se zdi, da se kar ne moremo odpovedati življenjskemu slogu brez potovanj, nakupovanj, druženj. Podobno je v Italiji, kjer že čutijo najhujše posledice. Si upate oceniti, kako dolgo se bomo s tem problemom ukvarjali v Evropi?
T. S. K.: Mislim, da si tega trenutno ne upa napovedati noben strokovnjak. Zato je še toliko pomembneje, da - v prenesenem pomenu - vsi stopimo skupaj in s čim večjo samoizolacijo preprečimo nadaljnje širjenje virusa.
Lahko pojasnite, kaj se pričakuje od posameznika, ki je v samoizolaciji oziroma domači karanteni? Kako naj v istem gospodinjstvu ravnajo partner, otroci, stari starši?
T. S. K.: Ko je družina v samoizolaciji, pričakujemo, da je doma. To pomeni, da ne hodi nikamor. Niti v trgovino. Tudi živilske potrebščine ji je treba prinesti do vrat. To je danes vse možno organizirati. Ljudje se lahko obrnejo tudi na štab civilne zaščite. Pomembno je, da se čim bolj osamijo starejši, ki so tudi tvegana skupina za razvoj težje klinične slike. V trenutni situaciji jih moramo še posebej varovati.
Trenutne zdravstvene zmožnosti verjetno ne bodo zadostovale, ko se bodo virusna obolenja pokazala v vsej svoji razsežnosti. Kaj to pomeni za vse ostale bolnike v težkih ali celo kritičnih stanjih?
F. V.: V SBC delamo vse, da bi zagotovili tudi vzporedno delovanje vseh zdravstvenih storitev. To pomeni, da bomo že pri vhodu v bolnišnico, na vhodu urgentnega centra, v hospitalnem delu
in tudi v prostorih intenzivne terapije vzpostavili vzporedni sistem za okužene in neokužene paciente. Zavedamo se, da bolniki, ki ne sodijo v skupino okuženih s covidom-19, v tem času ravno tako potrebujejo oskrbo v SB Celje.
Na nas se je obrnila bralka, ki ima v bolnišnici že več mesecev zaradi kapi prizadeto mamo. Gospa ima traheostomo, hranijo jo po nazogastrični sondi. Doma je ne morejo negovati, prostora v katerikoli negovalni ustanovi trenutno ni. Svojci pravijo, da je SBC določila, da lahko glede na izredne razmere v bolnici ostane izključno za visoko dnevno plačilo. Kako je s tem?
F. V.: Zaradi tega konkretnega primera sem danes sklical sestanek, kjer se bomo s svojci pogovorili. Vsekakor ima bolnišnica že dalj časa sprejete ukrepe, kako morajo svojci poskrbeti za bolnike, ki so tu nameščeni. Res je, kot pravite, gospa je pri nas že več mesecev. Ze dalj časa ne potrebuje nobenega aktivnega zdravljenja, ampak gre zgolj za problem name-
stitve. Zal je tako, da po nekaterih bolezenskih stanjih določene posledice ostanejo, in takrat moramo kot svojci prevzeti svoje breme. Res je, da država pri tem ni zagotovila dovolj prostora v domovih starejših in ostalih socialnih zavodih. Omenjen primer je zelo težak, vendar smo dolžni v bolnišnici zagotoviti kapacitete za tiste, ki bodo akutno potrebovali naše storitve. Upam, da bomo skupaj našli ustrezno rešitev.
Zdravnik Marko Bitenc, ki je bil dva mandata tudi predsednik zdravniške zbornice, je v nedavnem intervjuju za nacionalni medij dejal, da slovenski zdravstveni sistem že brez epidemij deluje čez mejo zmogljivosti. Kaj pravite vi?
F. V.: Komentiram lahko le razmere v SB Celje, kjer so prostorske kapacitete popolnoma neustrezne, in na tem mestu bi se dr. Bitencu kar pridružil. Brez zagotavljanja dodatnih bolnišničnih postelj in drugih zmožnosti izvajanje zdravstvenih storitev ne more biti takšno, kot si ga tudi sami želimo.
Kako ocenjujete ukrepe države na splošno? Smo veliko zamudili? Dejstvo je, da so v NIJZ še pred mesecem zatrjevali, da gripo podcenjujemo in koronavirus precenjujemo.
F. V.: S sedanje perspektive lahko brez dvoma rečemo, da je bilo nekaj zamujenega v času šolskih počitnic. Potem ko se je epide-
miološka slika v Italiji poslabšala in so bile v Sloveniji šolske počitnice najprej za zahodni del, bi bilo treba sprejeti ukrep za samoizolacijo dopustnikov po času ljubljanskih počitnic, ljudem iz vzhodnega dela države pa bi morali v nadaljevanju odsvetovati potovanja v Italijo. V primeru, da so bili tam, bi morali sprejeti predlog oziroma bolje sklep o nujni 14-dnevni samoizolaciji.
Glede na razširjenost virusa po svetu upanja, da gre za sezonski virus, občutljiv na toplo vreme, ni veliko. Kaj to pomeni za dolžino epidemične epizode in kako nam bo prekuženost populacije pomagala v prihodnje?
T. S. K.: V prihodnje nam bo prekuženost vsekakor pomagala. Zdaj smo vsi, tako rečeno, naivni za to okužbo in zato je stopnja obolevnosti tako visoka. Zato upamo, da bo v prihodnje tega veliko manj, ker bo populacija s tem virusom že seznanjena.
Kako se s situacijo spopadate zdravstveni delavci? Mnogi imate družine, tudi majhne otroke, za katere nekateri nimajo varstva, delavniki bodo dolgi in naporni, izpostavljeni ste okužbam, lahko jih prenesete bližnjim ... Kako vam lahko pomagamo vsi ostali, ki so nam te prve bojne linije prihranjene?
F. V.: Zdravstveni delavci se zavedamo svoje naloge, svojega poslanstva, ki smo mu zavezani. Seveda smo tudi mi samo ljudje. Kar lahko povem, je, da smo v SBC problematiko koronavirusa vzeli zelo resno. V zvezi s tem smo dodatno izobrazili ne samo zdravstveno osebje, ampak tudi večino ostalega osebja. Zanesljivo ta problem danes razumemo drugače kot na začetku pojava. Zdravstveni delavci se problematike zelo zavedamo. Sprejeli smo sklepe, da bi primarno zaščitili starejše sodelavke in sodelavce. Seveda ne smemo pozabiti niti na otroke, pogosti so primeri, ko sta oba, oče in mama, zaposlena pri nas. Trudili se bomo, da bomo vsaj na osnovni ravni ohranjali tudi družinsko življenje. Z ustreznim prilagajanjem dela bomo poskušali narediti največ, kar je mogoče. Vsi, ki niste v prvi bojni liniji, lahko naredite največ s tem, da krivuljo širitve okužbe čimbolj znižate. Ta krivulja bo še naraščala, zdaj je vse odvisno od tega, kakšen bo njen naklon.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Zdravstveni sistem v celoti je na preizkušnji. Največ nam lahko pomagate s tem, da nam pomagati nadzorovati število bolnikov. Če bodo kapacitete presežene, bo hudo za vse nas,« je dejal strokovni direktor SBC Franc Vindišar.
»Še enkrat vas pozivamo - zdravstveni delavci bomo naredili vse, kar je v naši moči, vi pa spoštujte navodila. Ostanite doma, ne družite se, ne hodite okrog. Skrbno upoštevajte higieno čistih rok, kihanja in kašljanja. Zavedajte se, da je ta okužba resno stanje.«
28
REPORTAŽA
Leseni umivalniki iz Lokovice pri Šoštanju potujejo po vsem svetu
Kjer poezija nastaja iz lesa
»Na tleh bi človek pri jedi sedel, na tleh bi posteljo svojo imel, če Bog ne bi ustvaril mizarja.« Tako pripoveduje pesem, ki - vžgana v leseno ploščo - krasi mizarsko delavnico v Lokovici pri Šoštanju. Lesu je zapisana že tretja generacija družine. Ded je bil kot kolar znan po izdelavi koles za vozove, njegov sin Roman se je vrsto let posvečal izdelovanju pohištva, vnuk Miha, inženir lesarstva, življenje vdihuje uporabnim in okrasnim izdelkom iz masivnega lesa. Od srednješolskih let je predan izdelavi lesenih umivalnikov, po katerih povprašujejo predvsem lastniki jaht in jadrnic.
TINA STRMCNIK
Moški del družine Dermol obvlada različne ravni obdelave lesa, od razreza hlodovine do grobe obdelave lesenih izdelkov, ki vključuje izrez in brušenje predmetov. Nato v lakirnici poskrbi za površinsko obdelavo lesa. Medtem ko so v družinskem podjetju v preteklosti uporabljali iver-ne plošče, danes v delavnici diši le po masivnem lesu. Kadar slednjega Miha Dermol spremeni v umivalnike, si pri obdelavi pomaga z epo-ksidno smolo. Druge lesene izdelke večinoma obdeluje s posebnimi olji, medtem ko se poliuretanskim lakom za-
Miha je idejo za izdelavo lesenega umivalnika dobil pred sedmimi leti, ko je bil še srednješolec. Po vpisu na fakulteto se je več let posvečal samo razvoju svoje ideje. Vse seminarske in praktične naloge je posvetil izdelavi lesenega umivalnika in temu, kako ga zaščititi pred vodo, kemikalijami, temperaturo in drugimi vplivi. Prosti čas je posvetil delu v očetovi delavnici, spoznaval je CNC-teh-nologijo in iskal odgovore na vprašanja, kako les pravilno posušiti, ga ustrezno zlepiti in podobno. Svoj paradni izdelek je pod okriljem družin-
I"-" "—v/	___
вн вш ш in
Miha Dermol se je kot deček očetu Romanu rad pridružil v njegovi delavnici. Ljubezen do obdelave lesa ga je vodila v Srednjo šolo Slovenj Gradec in Muta, nato še na Višjo strokovno šolo za les in oblikovanje v Mariboru.
»Če imaš znanje in primerno tehnologijo, lahko tudi iz desetih kvadratnih centimetrov lesa narediš izdelek, ki ima svojo vrednost. Je pa treba takšen predmet tudi znati prodati.«
radi njihovega slabega vpliva na okolje in zdravje ljudi izogiba.
24-letni inženir lesarstva je prepričan, da je prihodnost prav v obdelavi masivnega lesa. Tovrstni izdelki sicer ne omogočajo serijske obdelave, vendar imajo višjo dodano vrednost. »Če izdeluješ ploskovno pohištvo, na primer kuhinje ali omare iz iverala, danes ne moreš biti konkurenčen. Veliki tuji ponudniki pohištva imajo tako nizke cene, da je z njimi nemogoče tekmovati.«
Obilica uporabnih in snih predmetov v ateljeju v Lokovici pri Šoštanju
skega podjetja nato ponudil trgu, najprej navdušencem nad navtiko. »Jadrnice so opremljene prestižno, veliko je steklenih vlaken, epoksi-dne smole, bele barve, visokega sijaja. Les je material, ki čudovito popestri kopalnice plovil.« Sogovornik za svoje izdelke uporablja predvsem hrastovino, nato sledijo ore-hovina, javor, bukev ali jesen. Pri obdelavi se nasploh najbolje obnesejo trdi listavci, saj tako ob 3D-rezkanju nastane manj izbočenih vlaken, površina je bolj gladka.
Uporaben izdelek spomin na potovanje
Podjetje, katerega slogan se glasi poezija lesa, svoje izdelke že nekaj let predstavlja na ljubljanski tržnici. Tam so člani družine navezali stike s turisti iz vsega sveta, od Amerike, Anglije in Kitajske. Prišleki, ki obiščejo prestolnico, v svoj kovček ob vrnitvi v domovino radi spravijo katerega od lesenih izdelkov.
Največ pogledov pritegne lesen umivalnik, v katerega teče voda. Ljubitelji navtike in avtodomov s seboj pogo-
sto odnesejo takšen lesen del kopalniške opreme. Če primerne različice ne dobijo v Ljubljani, se Francozi ali prebivalci skandinavskih dežel ponjo radi pripeljejo v Lokovico. Tujci se ob stojnici radi ustavijo tudi zaradi dostopnih cen. Leseni umivalniki so pri nas namreč dvakrat cenejši kot v sosednji Avstriji, kaj šele v Veliki Britaniji, je pojasnil Miha Dermol. »Mislim, da se kupna moč pri nas izboljšuje, a kljub temu ljudje ne znajo dovolj ceniti lesenih izdelkov. Avstrijci čislajo ta material in mojstre, ki
»Naši izdelki niso najbolj primerni za prodajo po spletu. Ljudje se za nakup odločijo, ko predmet vidijo in ga primejo v roke.«
izdelujejo lesene predmete, mnogo bolj kakor mi. Čeprav Slovenci domačo obrt spet počasi postavljamo na prvo mesto pred cenenim uvozom, se sprememba dogaja zelo počasi.«
Pogostitev na
lesenem servisu
Družina Dermol, kjer imajo zdaj razvito verigo vse od razreza do izdelka, upa, da bo nekoč lahko uporabljala les iz svojega gozda. Zdaj les kupuje večinoma od manjših kmetov. Po dober orehov les se Miha zapelje tudi kam dlje po državi. »Iz kubičnega metra orehovine imajo predelovalci ponavadi od 40 do 60 odstotkov izkoristka. V naši delavnici, kjer izdelujemo tudi različne drobne izdelke, od desk, metuljčkov, uhanov, izkoristimo tudi od 80 do 90 odstotkov lesa. Prav zaradi tega smo dodatno konkurenčni na trgu. Izkoriščanje hrasta, ki ima tudi veliko neuporabne beljave in je hkrati dražja vrsta lesa, je druga
pripravil Zavod za turizem Šaleške doline, je tudi odgovor na omejevanje uporabe plastike za enkratno uporabo. »Z eno od strank se na primer dogovarjamo, da bo za leseni set plačevala mesečno najemnino. Pri nas bomo krožnike pobrusili in popravljali, tako da bo gostinec vsak mesec dobil obnovljen servis.«
Po znanje v tujino
Miha Dermol se je kot deček očetu Romanu rad pridružil v njegovi delavnici. Ljubezen do obdelave lesa ga je vodila v Srednjo šolo Slovenj Gradec in Muta, nato še na Višjo strokovno šolo za les in oblikovanje v Mariboru. V prvem letniku študija je odšel na prakso v podjetje CAA Agencement v bližino francoskega mesta Nantes. V omenjenem podjetju, ki je med drugim opremilo tudi nekatere prostore ameriške Bele hiše, se je preizkusil v vlogi konstrukterja. Med drugim je sodeloval pri projektiranju in
»Jadrnice so opremljene prestižno, veliko je steklenih vlaken, epoksidne smole, bele barve, visokega sijaja. Les je material, ki čudovito popestri kopalnice plovil.«
zgodba. Izdelki iz hrasta so zato dražji.«
Med zadnjimi novostmi, ki so jih razvili v podjetju, so servirni seti, ki si jih lahko ljudje izposodijo za različne prireditve, na primer za družinska praznovanja, poroke. Pripravili so 30-, 50- in 100-delni set, ki vključujejo lesene krožnike, pladnje, leseno salamoreznico in podobno. Lesen jedilni servis je lahko zaščiten s steklom, kar omogoča pranje v pomivalnem stroju. Ponudba, ki jo je razvila družina Dermol in jo je nazadnje predstavila na poročnem sejmu, ki ga je
oblikovanju razstavnega prostora za avtomobilsko znamko Mercedes-Benz. »Tehnologije, ki jo imajo na voljo v tem podjetju, seveda ne moremo primerjati s tehnologijo, ki jo imamo v naši delavnici. Tam sem nabral ogromno znanja in spoznal, da se je bolje kot serijski proizvodnji posvečati izdelkom višjega kakovostnega razreda, za katere seveda lahko iztržiš višjo ceno.«
Generacija
podjetništva
Poudaril je, da bi sam težko postoril vse obveznosti, ki so potrebne za delovanje
REPORTAŽA
29
Pred leti so iz delavnice odstranili iverne plošče in kupili stroje, ki so namenjeni izključno obdelavi masivnega lesa.
Modni dodatek za poroko ali maturantski ples - lesen metuljček
I I,	\
m	% " jh *
i V 1
n *-
SV
Gumbi in nakit iz različnih vrst lesa.
podjetja, ki ponuja ednistve-ne izdelke iz lesa. Podjetje vodi mama Mojca, ki skrbi za finance. Miha v delavnici sodeluje z očetom Romanom in bratom Gašperjem. Ko se začne sezona različnih sej-
mov in predstavitev na tržnicah, se člani družine razkropijo v Ljubljano, Domžale in drugam. Pri tem pomagajo tudi mlajša sestra, Mihovo dekle Urška ter ostali člani širše družine. Kadar imajo
»Mislim, da se kupna moč pri nas izboljšuje, a kljub temu ljudje ne znajo dovolj ceniti lesenih izdelkov. Avstrijci čislajo ta material in mojstre, ki izdelujejo lesene predmete, mnogo bolj kot mi.«
veliko dela, jih rokave zaviha devet.
Čeprav se družinsko podjetje sploh vsak poletni konec tedna predstavlja v prestolnici, kamor se zgrinjajo turisti iz vsega sveta, je sogovornik prepričan, da jim lahko veliko ponudi tudi Šaleška dolina. »Ljubljana ni cela Slovenija. Če pogledamo samo po našem kraju, smo trije ali štirje ponudniki, ki smo zelo zanimivi za turiste. Če pogledamo širše, so v bližini terme, jezera, muzej
Paradni izdelek mladega inženirja je lesen umivalnik. Miha Dermol pravi, da takšen del opreme v kopalnico prinese del narave.
premogovništva,« ne skriva ponosa nad domačimi logi.
Tudi nekateri ostali njegovi sošolci iz višje šole so ubrali svojo obrtniško pot. »Prav pred dnevi sem slišal prispevek, da smo generacija podjetništva. Sošolci iz srednje šole so večinoma poiskali službo pri večjih delodajalcih. Medtem ko smo sošolci iz višje šole večinoma šli na svoje. Verjetno zato, ker so nam v tej šoli bolj približali podjetništvo in nam pokazali šte-
»Bolje kot serijski proizvodnji se je posvečati izdelkom višjega kakovostnega razreda, za katere seveda lahko iztržiš višjo ceno.«
vilne priložnosti. Glede na to, pred kakšnimi izzivi je naša premogovniška regija, smo lahko mladi, ki imamo svoja manjša podjetja, kar veseli.«
Raje z lesom kot železom
To še ne pomeni, da se pri podjetnikih cedita le med in mleko. Miha pojasni, da v času največjega povpraševanja dela od jutra do večera. Od začetka do sredine tedna ga čaka delo v delavnici. Ob koncih tedna se njegov dan
začne ob 4. uri zjutraj. Po vožnji v Ljubljano in delu na tržnici se domov vrača šele proti večeru. A dolgčas mu vsekakor ni, zatrdi.
Kdor želi uspeti na svojem, mora najprej razmišljati o vsem drugem kot o dobičku, svetuje. Zadnja tri leta je njegova družina v večje in bolj zmogljive stroje vložila ogromno denarja. Dodaten strošek je bila prikolica za hlodovino. Tudi predstavitve na sejmih v tujini s seboj potegnejo veliko izdatkov. »A
les je topel material, ki diši. Veliko raje delam z lesom kot s kakšnim železom. Res je, da se v delavnici praši, a sodobna tehnologija ta problem zmanjšuje, prav tako je veliko bolj varna kot v preteklosti.« Prava poezija se po besedah Mihe zgodi, ko izdelek premaže in ko les pokaže vse svoje čare. Takrat kar ne more dočakati, da se sijaj posuši in da lahko oko občuduje vso lepoto, ki jo ponuja ta naravni material.
Foto: SHERPA
Del lesenega seta za pogostitve
30
REPORTAŽA
Herman Lisjak upihnil 25 svečk
Hiša, kjer so doma barve in otroški smeh
Herman Lisjak, edini prebivalec Otroškega muzeja Hermanov brlog, ki deluje pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Celje, je v začetku marca dopolnil 25 let. Njegovo načrtovano veliko praznovanje je letos prekinil koronavirus, ki je poskrbel za začasno zaprtje brloga, a najbolj priljubljen lisjak v deželi obljublja, da bo zato prihodnje leto »fešta« še večja.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Četrt stoletja je minilo, odkar je vrata odprl prvi in za zdaj še vedno edini otroški muzej v Sloveniji. Prav toliko let šteje še vedno edini stalni prebivalec tega zabavnoizo-braževalnega brloga Herman Lisjak. Njegovo podobo je na željo takratne ekipe ustvarjalcev - Andreje Rihter, Tanje Roženbergar, Bronislave Gologranc Zakonjšek in Konrada Gologranca - ustvarila ilustratorka in akademska slikarka Jelka Reichman. Snovalci muzeja so bili namreč prepričani, da je dobro in prav, da ima ustanova, ki je v prvi vrsti namenjena otrokom, prepoznaven lik, ki ga bodo lahko že najmlajši povezali z muzejem. Ideja, da bi se v prostore otroškega muzeja naselil prav lisjak, je bila ilustratorkina. »Izbrala ge je zato, ker je zvit, radoveden in včasih tudi nagajiv. Ime je dobil po celjskem grofu,« je pojasnila Jožica Trateški, muzejska svetovalka in vodja pedagoških programov v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC).
Herman kot
športnik, prometnik,
varčevalec
Skozi leta je muzejske vsebine pomagal razložiti otrokom in jim jih tako čim bolj približati. Najprej se je Herman Lisjak pojavljal na različnih slikah v vseh prostorih muzeja. »Ob vhodu je bil Herman kustos in tako smo lahko otrokom razložili, kdo je kustos. Imeli smo
prostor, imenovan Hermanov depo, kjer smo hranili predmete iz muzejskih zbirk in smo lahko otrokom razložili in pokazali, kaj je muzejski depo, kaj je cilj muzejev - hranjenje in raziskovanje kulturne dediščine ter seveda razstavljanje. Jelka Reichman je izdelala tudi lik Hermana Cicifu-ja, ki je
bil na- \ ' meščen v umivalnici in toaleti za otroke. Zelo prepoznaven je tudi lik Hermana Galerista, ki razstavlja dela otrok, ki so nastala na različnih delavnicah,« razlaga Trateškijeva in dodaja, da je ilustratorka lik ob vsaki občasni razstavi dopolnila oziroma narisala na novo. »Tako je bil enkrat naravoslovec, drugič športnik, spet tretjič varčevalec ali prometnik.« Z ilustratorko so med drugim leta 2010 ustvarili tudi knjižico z 12 pravili pri srečanju s psom, ki so jo z razstavo posvetili edini slovenski avtohtoni pasmi - kraškemu ovčarju.
Z leti so posamezne komunikacijske sličice umaknili, a Hermanova podoba obiskovalca še vedno spremlja vse od vstopa v muzej. Zadnja leta je med najmlajšimi in tudi odraslimi, ki otroka nosijo v sebi, najbolj priljubljena maskota, ki otroke obišče ob različnih priložnostih. In
kdo se skriva pod Hermano-vo obleko? »Herman je vselej Herman. Kdo pa mu posodi telo, je zelo odvisno od razpoložljivosti takratnega kadra,« v smehu skrivnost razkrije direktor MNZC Tonček Kregar.
Hermanov brlog
sinonim za muzej
V 25 letih domovanja v knežjem mestu se je lisjak Herman vtisnil globoko v srce in zavest otrok, njihovih staršev in starih staršev. Ni jih malo, ki prav z njim povezujejo celoten muzej. »To nas ne moti, ker razu-
memo njihovo perspektivo. Seveda velja poudariti, da ima naš muzej še veliko oziroma več drugih vsebin. Te so v prostoru že prepoznane pod svojo blagovno znamko, kot so na primer Fotoatelje in galerija Pelikan, Stari pisker in stalna razstava Živeti v Celju. Pomembno je, da vsebine, ki jih pri-
pravljamo, pridejo do ljudi in da ti vedo, kje nas najdejo,« pravi Kregar, ki priznava, da so ponosni, da je celjski otroški muzej »unikum« v slovenskem prostoru.
Kot še pravi direktor, je eno glavnih vodil otroškega muzeja povezovanje: »Povezovanje vseh vrst. Povezovanje med muzejem in javnostmi kot tudi povezovanje znotraj slovenskega in mednarodnega muzej ske-ga trga. Tretji pomemben vidik je medgeneracijsko povezovanje. Ravno v otroškem muzeju se srečujejo obiskovalci različnih generacij - otroci, starši, stari starši.« Še posebej so veseli, kadar starši, ki so pred 20 ali 25 leti kot vrtičkarji ali osnovnošolci zahajali v muzej, zdaj v Hermanov brlog vodijo svoje otroke. »To prijateljstvo, ljubezen do muzeja se prenaša iz generacije v generacijo in to se zdi izjemno pomembno,« dodaja Kregar.
Otroci kot gledalci in ustvarjalci
Vsebine že ves čas podajajo na način, ki ga lahko otroci razumejo. »To so programi, ki so namenjeni otrokom in njihovi zmožnosti dojemanja, njihovim
kognitivnim sposobnostim. Na njim prilagojen način tako podajamo kulturno dediščino, kulturo, preteklost, zgodovino našega okolja. Hkrati jih tako navajamo na pozitiven odnos do muzeja in muzejskega dela,« pravi direktor in poudarja, da tako že 25 let s pomočjo otroškega muzeja rušijo tabuje in predsodke o tem, »da je muzej siva, zaprašena, dolgočasna zadeva, kjer moraš biti tiho in paziti na vsak korak. Rušimo vse te stereotipe in z nami odraščajo vedno nove generacije, ki na muzej gledajo povsem drugače. To se mi zdi največja kakovost tega muzeja.«
Tako pri pripravi razstav posebno pozornost namenjajo interaktivnim točkam. Delom, kjer so otroci dejavni in lahko s pomočjo najrazličnejših čutil spoznavajo tematiko razstave. Tako jo lažje razumejo, znanje, ki ga pridobijo na ta način, z njimi ostane precej dlje, je prepričana Trateškijeva. V Hermanovem brlogu ne velja staro muzejsko pravilo poslušaj in glej, saj ustvarjalci razstav obiskovalce nagovarjajo, naj se stvari dota-

V Her-ma-
Herman Lisjak in ustvarjalci razstave so nas med drugim vodili po vodi.

REPORTAŽA
31
Več kot barve
knejo, jih preizkusijo in ustvarjajo.
V zadnjih letih so razstave pogosto opremljene tudi s sodobnimi tehnološkimi pripomočki. »Danes je skoraj nemogoče postaviti razstavo brez digitalnih pripomočkov in računalnikov. Ampak pri tem ne smemo pretiravati. Ne želimo postavljati nekih visokotehnološki razstav - za kaj takšnega nimamo niti denarja, a tudi če bi ga imeli, se verjetno za kaj takšnega ne bi odločili. Še vedno se želimo bolj osredotočiti na prvinska čutila - pogled, dotik. Na tej elementarni bazi želimo otroke spodbuditi k dojemanju in raziskovanju,« dodaja Kregar.
Herman Lisjak rad
sodeluje
Odprtje otroškega muzeja v Celju je leta 1995 pospremila prva avtorska razstava Herman Lisjak spoznava denar, pri nastanku katere je sodeloval tudi Narodni muzej Slovenije. Kmalu zatem je Herman v svoje domovanje povabil prvo gostujočo razstavo, ki so jo pripravili ustvarjalci tehnološkega muzeja iz Berlina. »Ta dinamika, ena avtorska in nato gostujoča razstava, se je nadaljevala vse do leta 2014, ko smo postavili prvo stalno razstavo Brlog igrač. Takrat smo tudi nekoliko posodobili prostore in spremenili poslanstvo otroškega muzeja. Dediščino
V Muzeju novejše zgodovine Celje ni nikoli tišine, saj tam domuje prvi in edini otroški muzej v Sloveniji. Otroški muzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot sedanjosti, iz prazničnosti in tudi vsakdanjosti.
na razstavi in druge vsebine smo dopolnili s pravicami in z dolžnostmi otrok, ki smo jih takrat zelo poudarjali in jih še tudi danes. Takrat se je rodilo tudi sodelovanje z Unicefom Slovenija,« se začetkov in prvega desetletja spominja Jožica Trateški, ki je v muzeju odgovorna za pedagoške programe.
Kljub temu da so odprli stalno razstavo, na kateri si je mogoče ogledati več kot 400 najrazličnejših igrač iz Slovenije in sveta, del muzeja še vedno namenjajo občasnim razstavam. V 25 letih se je zvrstilo 22 razstav. Aktualna razstava Več kot barve, ki so jo odprli ob letošnjem okrnjenem praznovanju, je že 23. Ker je muzej zaradi trenutnih razmer zaprt - Herman Lisjak spoštuje navodila in se je v dobro vseh začasno zaprl v svoj brlog - si jo bodo lahko majhni in veliki radovedneži ogledali nekoliko kasneje.
V tem letu v MNZC nameravajo tudi nekoliko osvežiti Brlog igrač, ga morda nekoliko počistiti in preurediti. Prenova
Prilagojen slepim in slabovidnim
Ne le da je Hemranov brlog edini slovenski otroški muzej, ampak je tudi eden redkih tovrstnih muzejev v Evropi, ki je prilagojen slepim in slabovidnim otrokom. Nadgradnjo so slovesno odprli in predstavili sredi leta 2017. S tem v Muzeju novejše zgodovine Celje uresničujejo cilje, ki so si jih zadali že pred časom, in sicer boljšo dostopnost muzejskih vsebin ljudem s posebnimi potrebami.
Poleg talnih taktilnih oznak so v muzeju nameščeni tri tipne tablice, deset komunikacijskih besedil v brajlici ter približno 170 oznak, ki slabovidne opozarjajo na stopnice, stranišče, dvigalo in razstavne prostore. Tudi razstavne zbirke dopolnjujejo s prilagojenimi igračami, družabnimi igrami in učnimi pripomočki za slepe in slabovidne otroke.
V teh časih sicer ne moremo na obisk k našemu prijatelju Hermanu Lisjaku, lahko pa se mu pridružimo na virtualnem sprehod po njegovem domu.
bo, kot je povedal Tonček Kregar, zajemala predvsem menjavo dotrajanega pohištva in posameznih predmetov, ki so se v letih uporabe že nekoliko obrabili. »Nekoliko bomo drugače zasnovali stalni razstavni del, sicer pa naše poslanstvo ostaja enako. Čeprav so danes otroci nekoliko drugačni v primerjavi z otroki izpred 25 let, ostajajo naše temeljne vrednote in vsebine, ki jim jih želimo predstaviti, enake. Ker stopamo v korak s časom, se skušamo tudi nekoliko modernizirati.
Foto: MNZC in arhiv NT (SHERPA)
Mi pa smo se na zabaven način učili matematike.
Takoj ko bodo razmere dovoljevale, nas Herman Lisjak vse vabi v svoj brlog na ogled nove interaktivne občasne razstava Več kot barve, ki so jo pripravili v celovškem muzeju Wis-sens.Wert.Welt.
Ali ste se že kdaj vprašali kakšen bi bil svet brez barv? Barve odsevajo naše občutke, vplivajo na razpoloženje, nam pokažejo, kakšno je vreme, kateri letni čas imamo ter ali je neko živilo užitno ali ne. Barvni odtenki vplivajo na nas na različne načine.
Da lahko vidimo barve, potrebujemo vid in svetlobo. Na interaktivni razstavi Več kot barve bomo skupaj raziskovali in se ob tem navduševali nad barvami kot sredstvi za risanje in slikanje ter barvami svetlobe. Na različne načine bomo lahko mali in veliki raziskovalci opazovali in spoznavali majhen del barvnega spektra, ki je viden našim očem - barve mavrice. Na barve kot zanimiv fenomen bo mogoče pogledali skozi oči fizikov, biologov, umetnostnih zgodovinarjev, restavratorjev in umetnikov.
Na potovanju po razstavi bomo spoznali šest barv: rdečo, rumeno, zeleno, modro, vijolično in oranžno. V vsakem barvnem kotičku čakajo obiskovalce naloge, izzivi, raziskovanje in igranje. Ali vas zanima kako vidijo svet čebele in zakaj vidimo mavrico? Od kod pride barva v pripomočke za risanje in slikanje? V barvicah, voščenkah, flomastrih, v vodenih in oljnih barvah lahko najdemo različne naravne pigmente, ki jih pridobivajo iz mineralov, živali in rastlin. Vendar so danes naravni pigmenti že bolj izjema, saj v glavnem barvne pigmente pridobivajo sintetično, kar je ceneje in pogosto tudi manj strupeno. S
čim so slikali umetniki v različnih zgodovinskih obdobjih, so raziskali znanstveniki iz Nacionalne galerije v Londonu. Rezultate raziskave bomo spoznali v filmu.
V modrem kotičku bomo lahko prisluhnili pravljici Dogodivščine v mavrični deželi, otroci pa jo bodo lahko tudi soustvarjali.
Razstava je dostopna tudi angleško in nemško govorečim obiskovalcem, za slepe obiskovalce je na voljo katalog v brajici.
V	edinem otroškem muzeju v Sloveniji Hermanovem brlogu, ki deluje v okviru Muzeju novejše zgodovine Celje, je na stani razstavi Brlog igrač mogoče videti več kot 400 različnih igrač iz zelo različnih obdobij. Najstarejša med njimi je glinen konjiček iz 8. oziroma 7. stoletja pred našim štetjem.
V	Celju je razstavljena replika, original hrani Narodni muzej Slovenije. Najstarejši razstavljen original je lesena punčka, ki so jo našli v Beli krajini in je po ocenah stara 80 let.
32
PRVA GOSPODARSKA ŽRTEV KORONAVIRUSA
Z Matejo Kregar - Gliha, predsednico Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije
Turističnim vodnikom grozi popoln izpad dohodka
Nad turistične vodnike so se zgrnili črni oblaki. Ker so večinoma samostojni podjetniki, jim grozi finančni zlom. Po podatkih Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS), ki skrbi za register turističnih vodnikov, je na nacionalni ravni 1.130 oseb z licenco za turistično vodenje. Večina ima univerzitetno izobrazbo, povprečna starost znaša 45 let. Vodnikom z državno licenco je treba dodati še nekaj sto vodnikov z lokalnimi in regionalnimi licencami. Na udaru ne bodo zgolj posamezniki, temveč celotne družine. O tem smo se pogovarjali z Matejo Kregar - Gliha, predsednico Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije.
ROBERT GORJANC
Nedavno ste zapisali, da še posebej ranljivo skupino v turizmu predstavljajo turistični vodniki. Na kakšen način se to najbolj kaže?
Gre za delo, pri katerem ni mogoče vsega predvideti: zastoji na cesti, nesreče, nenadne bolezenske težave potnikov, vremenske razmere ... Če se zgodi teroristični napad, potres, ali koronavirus, kot zdaj, seveda delo ni izvedeno, ker ni skupin, ni obiskovalcev. Torej je izpad prihodka nenaden, nepovraten, nenadomestljiv.
Imate evidenco v društvu, koliko potovanj, turističnih ogledov je bilo odpovedanih v zadnjem
času?
Konec februarja so začele prihajati prve odpovedi, v začetku marca se je odstotek zviševal. Od 8. marca so odpovedi stoodstotne za vo-
denja v marcu in aprilu, verjetno bo tako tudi za maj. Sicer pa odpovedi dobivamo tudi za naslednje mesece, in sicer vse do septembra.
Ali v teh dneh vaši vodniki sploh še prejemajo naročila za vodenje?
Naročila prihajajo za september, ker pričakujemo, da se bo takrat stanje izboljšalo.
Koliko turističnih vodnikov je trenutno ostalo brez dela?
Sto odstotkov vodnikov je brez dela. Nekateri imajo prijavljene tudi druge dejavnosti, npr. prevajanje. Ti imajo še nekaj dela. Vodenj pa ni več.
Kakšen je njihov status? Po vaših podatkih je večina samostojnih podjetnikov. Kakšne posledice to pomenijo zanje?
Za turistične vodnike je to ne le izpad prihodka, ampak
dodaten strošek. Takoj ko odpreš dejavnost, imaš stroške - prispevki, banka ... Torej stroški ostajajo, prihodka pa ni več. Mnogi imajo družine, kredite in jim je zelo težko. Turistično vodenje je sezonsko delo, ko
»Bile so že gospodarske krize, bili so teroristični napadi, vojne, težave so se že dogajale, marsikatero stanje smo lahko predvidevali, a takšnega nenadnega ledenega šoka še nismo doživeli.«
Mateja Kregar - Gliha je po poklicu diplomirana ekonomistka s specializacijo v marketingu ter diplomirana zgodovinarka. V turizmu je od leta 1987, ko je delala kot turistična vodnica v Jugoslaviji in vodila skupine v nemškem in angleškem jeziku. Nekaj časa je imela tudi svojo turistično agencijo. Zdaj dela kot turistična vodnica v Ljubljani in na Primorskem. Je vodja poti v Sloveniji in okoliških državah. Od leta 2015 je tudi akreditirana trenerka turističnih vodnikov pri Svetovni zvezi turističnih vodnikov.
zaslužimo, si zneske razporedimo za čas nizke sezone. Ker se je epidemija pojavila na koncu, ko so prihranki že na dnu, je težava še večja.
Kakšne ukrepe pričakujete od države, na kakšen način vaši panogi v teh
težkih časih lahko pomaga država? Ste na gospodarsko ministrstvo oziroma na katero drugo pristojno ustanovo, Slovensko turistično organizacijo ..., naslovili konkretne zahteve za pomoč?
Ministrstvu za gospodarstvo (MGRT) smo pisali o svojih pričakovanjih, a z odzivi za zdaj nismo zadovoljni. Za vse, ki imajo registrirane s. p., ni nič uporabnega. Pričakujemo, da bo MGRT z ministrstvom za delo in družino sprejelo naslednje ukrepe: plačalo prispevke s. p., ki bodo dokazali, da je prišlo do izpada prihodka zaradi situacije (npr. za čas epidemije oz. za tri mesece, vsaj toliko, da se uspemo prestrukturirati, si poiskati drugo delo), odobrilo socialno pomoč za tri mesece oz. za čas epidemije, odobrilo enkratno letno pomoč, do katere so upravičeni nezaposleni, ter brezplačna izobraževanja, ki so na voljo nezaposlenim na zavodu za zaposlovanje.
Lahko morda finančno ovrednotite posledice trenutnega stanja za vašo panogo turističnih vodnikov?
Lahko rečemo, da je izpad 1.500 evrov na vodnika na mesec.
Ali imate v panogi kakšne možnosti za prestrukturiranje?
Turistični vodniki, ki imajo še nekatera druga znanja, npr. so študirali jezike, lahko prevajajo, morda se usmerijo v neke tržne dejavnosti, delujejo na področju marketinga, PR, popri-mejo za katero drugo delo. Odvisno od trga, od ponudbe del na trgu. Vsekakor bo za nova dela potrebno neko dodatno znanje, ki ga bo treba pridobiti. Zato tudi prošnja za plačilo prispevkov za čas treh mesecev. Je pa seveda vse odvisno od tega, koliko časa bo trajala epidemija.
Kako gledate naprej, gre za bitko s časom?
Treba bo prijeti za delo, za katerega so ponudbe v tem času. Bomo videli, kaj bo ponudil trg. Sicer pa upamo, da bo druga polovica leta boljša, da si bomo opomogli, čez zimo opravljali še kakšno drugo delo in spet s polnimi pljuči zadihali v letu 2021.
Foto: lastni arhiv
Pričevanja turističnih vodnikov
Iz regionalnega društva turističnih vodnikov Slovenije so nam posredovali nekaj pričevanj članov, turističnih vodnikov, o tem, kako vidijo in doživljajo svoj težak položaj. Vsi so samostojni podjetniki.
Tina, 38, in Primož, 39, poročena, starša 3-letnega fantka, oba
univerzitetno izobražena:
»Z nacionalno turistično licenco in tudi dodatno licenco za vodenje po Ljubljani sva oba profesionalna turistična vodnika zadnjih 16 let. V času, ko traja turistična sezona, si morava prislužiti dovolj, da preživimo tudi čas, ko dela ni. V celoti smo odvisni od turizma, živimo v podnajemniškem stanovanju in ob množičnih odpovedih turistov zaradi novega koronavirusa, sva z možem zelo zaskrbljena.
Pričakujeva, da nam v teh negotovih časih država priskoči na pomoč in dokler se situacija ne obrne na bolje, vsaj oprosti plačevanja prispevkov, ki so se pred kratkim dvignili nad 400 evrov na mesec na osebo. Samostojni podjetniki se že tako in tako počutimo, kot da nismo enakopravni državljani, saj smo veliko bolj ranljivi, odvisni zgolj od sebe in ne uživamo enakih pravic kot ostali redno zaposleni. Če nam država ne priskoči na pomoč, bova oba prisiljena zapreti s. p. in se prijaviti na zavod za zaposlovanje ter bova tako postala socialno breme davkoplačevalcev, kar za državo predstavlja bistveno večji strošek kot zgolj nekajmesečna oprostitev plačevanja prispevkov.«
Diana, 42 let:
»Sem mama 2,5-letne deklice in kmalu bo 14 let, odkar sem postala samostojna podjetnica. Sem turistična vodnica, ki večinoma dela z italijanskimi turisti, ki so bili dolga leta na prvem mestu po prihodih v Slovenijo. Z zaprtjem vseh šol in univerz v Italiji imam stoodstotno izgubo prihodkov v marcu, odpovedi so tudi za april. Veliko skupin je bilo po sestavi starejših, ki seveda spadajo med najbolj ranljive, in razumljivo je, da ne gredo na pot. Seveda sem bila po drugi strani tudi vodja poti v Italijo, kamor zdaj ne potuje nihče več. To, kar se dogaja v turizmu ob viharju koronavirusa, presega meje razumnega.
Če ne bo država priskočila na pomoč, na primer s plačilom prispevkov vsaj za tri mesece ali s kakšnim drugim mehanizmom, bom morala s. p. zapreti in se prijaviti na zavod za zaposlovanje.«
Tine, 35 let:
»Zadnjih 10 let, odkar delam kot turistični vodnik, podiramo na ravni države rekord za rekordom glede števila prihodov in prenočitev, a skoraj nihče ne izpostavlja pomembnega dejstva: da smo po plačah v turizmu in njihovi rasti na repu. Tako težko poskrbimo za >ozimnico< za težke čase. Zdaj ko je kriza, nihče ne pomisli na nas, ki imamo največ stika s turisti in ki v okviru zgodb prispevamo k potrošnji v lokalnem okolju. Pred kratkim je bil objavljen članek o predvideni pomoči gospodarstvu zaradi koronavirusa. O nas, turističnih vodnikih, hrbtenici slovenskega turizma, ne duha in sluha ... Smo turizem res ljudje?«
l^^marec 2020 PRVA GOSPODARSKA ŽRTEV KORONAVIRUSA	33
Intervju: Gregor Videc, lastnik in direktor TA Komptur Celje
»Težki časi za turizem, a bo preživel, z novimi oblikami in zmagovalci«
Izbruh koronavirusa je med gospodarskimi panogami med prvimi prizadel turizem, pri tem so najbolj na udaru turistične agencije. Kakšne so in še bodo posledice, kako jih je mogoče ublažiti, kaj čaka turizem po tej krizi? O tem smo se pogovarjali z Gregorjem Vidcem, lastnikom in direktorjem turistične agencije Komptur, sicer tudi turističnim vodnikom.
Gregor Videc meni, da bo turizem našel pot tudi iz te krize, čeprav bo koronavirus pustil hude posledice v turistični panogi.
ROBERT GORJANC
Kako pojav koronavirusa vpliva na delovanje turistične agencije Komptur in na katerih področjih delovanja beležite trenutno največji izpad povpraševanja?
Kot vse turistične organizacije je tudi nas pojav koronavirusa hudo prizadel. Tako v operativnem kot ekonomskem ter predvsem psihološkem smislu. Naša agencija velja za majhno, a imamo kljub temu kar precej odpovedi, tako individualnih kot skupinskih. Na primer odpoved dveh potovanj v Italijo za skupini v tem mesecu, odpovedi pričakujemo za april, maj, pojavil se je problem s potovanji v zda, kamor smo nameravali odpeljati konec aprila eno večjo skupino ... Veliko je tudi individualnih odpovedi letalskih poletov, bivanj v hotelih. Ohromel je tako imenovani »incoming« turizem. Vse v marcu in aprilu je že odpovedano. V odstotkih povedano: gre za 80- do 90-odstotni izpad dohodka. Nastopil je pravi komercialno-operativni krč.
Kako je s potovanji v Italijo, ki je trenutno najbolj ogrožena država v Evropi, kakšne turistične aranžmaje ste izvajali tam in katere ste morali odpovedati?
Odpovedali smo dve potovanji, eno v Rim in eno v Lombardijo (severnoitali-janska jezera), skupino individualnih potnikov za let iz Benetk v Bordeaux, nekaj kongresnih gostov .
V zadnjih dneh smo dobili odpovedi vseh potencialnih potnikov za Italijo, kar pomeni v primeru naše agencije 60 oseb.
Ali boste strankam vračali denar ali boste potovanja prestavili na čas, ko bodo težave s koronaviru-som odpravljene?
Ravnali bomo odgovorno, in sicer v dogovoru s strankami. Denar za nekatera potovanja bomo povrnili, nekaj poti smo uspeli prestaviti na kasnejši čas v skladu z zakonodajo oziroma s sklenjenimi pogodbami. Odgovorno seznanjamo stranke s pravili igre, jih pomirjamo, kajti panika je res velika. Slovenske agencije smo združene v ZTAS (Združenje slovenskih turističnih agencij), ki je sprejelo smernice, navodila. S temi informacijami redno seznanjamo stranke. Pošiljamo jim obvestila, jih
seznanjamo s situacijo in konkretno sledimo izpolnjevanju svojih obveznosti.
Kakšne težave in zaplete povzročajo odpovedi in prestavitve v dogovarjanjih z organizatorji ogledov v tujini?
Velike. Težava je predvsem tam, kjer smo na primer že kupili prevozne dokumente, vplačali nepovratne akontacije (hotelirji ...). Naši partnerji v tujini tej situaciji tudi težko sledijo in večkrat nastanejo problemi. Še težje je z nekaterimi letalskimi družbami, zlasti nizkocenovnimi. Njihov odzivni čas je milo rečeno predolg.
Ali imate svoje turistične aranžmaje zavarovane?
Agencije imamo aranžmaje zavarovane v skladu z zakonskimi določili. Niso pa vse odpovedi razlog za kritje teh zavarovanj. Prihaja do različnih tolmačenj teh zavarovanj, do različnih pogledov, kdo lahko izdaja, svetuje, odsvetuje potovanja. Ni problem samo v naši državi, ampak predvsem v tujni (npr. Italija ter po novem ZDA).
Ali ste zaradi pojava koronavirusa drastično znižali cene svojih storitev?
Komentiram lahko le situacijo manjše agencije, ki deluje v poslovanju z »znanimi kupci«, t. i. zaključenimi skupinami. Pri nas ni prišlo do zniževanja cen. Veseli bomo, če ne bo še več odpovedi. Konkurenca v panogi je neusmiljena in vsako zniževanje cen bi bilo kontraproduktivno, grobo rečeno samomorilsko.
Kakšne finančne posledice pomenijo za vašo agencijo odpovedi potovanj in izpadi prihodkov zaradi pojava koronavirusa?
Za našo agencijo pomeni trenutna situacija vsaj 50-odstotni izpad dohodka, ki ga bo težko nadomestiti, morda na letni ravni, a dvomim. Odvisno od razvoja dogodkov, prenehanja tega krča, ki včasih meji že kar na histerijo. A kot rečeno, smo majhna, fleksibilna TA, ki bo našla notranje rezerve. Ne znam pa si predstavljati situacije v večjih turističnih agencijah. V razgovorih s kolegi iz teh agencij se panogi ne piše dobro.
Kakšne bodo po vašem mnenju posledice pojava koronavirusa za turistične agencije in turistično panogo nasploh?
Posledic tega pojava si v tem trenutku ne znam predstavljati. V agencijskem turizmu pomeni to hud korak nazaj. A turizem je fluidna panoga, iznajdljiva bi lahko rekli. Preživel je kugo, kobilice, vojne, naravne katastrofe vseh vrst ... skratka apokalipse, tudi v tem primeru se bodo pojavile nove oblike, kot na primer po končanih vojnah »vojni turizem«. Za nekoga propad, za drugega morda poslovna priložnost.
Koliko časa boste še lahko zdržali v takšnih razmerah in kaj bi se lahko zgodilo, če se razmere v zvezi koronavirusom še dolgo času ne bodo umirile?
V razgovorih s kolegi iz drugih podobnih, a tudi večjih agencij ocenjujemo, da imamo rezerve za nekaj mesecev. Veliki so bolj ranljivi od nas malih. Prišlo bo do odpuščanj, zmanjševanj stroškov, tudi do stečajev, kar je logična posledica tovrstnih dogajanj v gospodarstvu. Poudariti velja, da ni samo turizem ogrožen. Turistični delavci smo prvi na udaru zaradi specifike delovanja, a za nami sledi verižno dogajanje, »halo efekt« je prisoten, prav tako »domino efekt« . Turizem bo prvi izšel iz te krize. Svetovno priznano dejstvo je, da moderni človek 21. stoletja brez industrije prostega časa enostavno ne more več obstajati.
Kaj pričakujete od države, kakšne ukrepe bi morala sprejeti, da bi pomagala turističnim agencijam, ki so najbolj na udaru?
Z vidika mikropodjetnika: od države ni mogoče veliko pričakovati, kot je običajno v takšnih primerih. Eno so populistične poteze, razglašanje pomoči . Dobro vemo, komu so te pomoči
namenjene: velikim sistemom, socialno problematičnim sektorjem države, političnim prijateljem, zaveznikom. Iz perspektive majhne agencije od obljubljene milijarde pomoči mi ne bomo imeli veliko. Manjkajo pravila dodeljevanja te pomoči, mehanizmi, pravna procedura, administracija za pridobivanje te pomoči. Saj še elektronski portal za prijavo te pomoči ni vzpostavljen. Ali pa je že in ga »nepomembni« ne smemo videti ali prepoznati .
Če pa že obstaja ali bo na voljo, bo pa tako zapleten, mikro podjetja ne bodo imela ne znanja ne moči, časa niti sredstev, da si pridobijo informacije, kaj šele konkretno pomoč. Zaskrbljeni smo in zelo pesimistični. Ne gre pričakovati pomoč od državnih uradnikov v tej zapleteni situaciji, če še v mirnodobnem času ne obvladajo veščin, za katere jih dobro plačujemo.
Kakšne so lahko psihološke posledice, ko se ljudje bojijo potovanj, ko se v panogo naseli negotovost?
Posledice so že, in sicer v različnih oblikah. Od zanemarljivih do hude negotovosti, panike, občasno že histerije. Predvsem primanjkuje zdrave, kmečke pameti, logike. Posledice bodo še nekaj mesecev, a kot v podobnih situacijah v preteklosti, spomnimo se gospodarske krize leta 2007-2008, bodo po nekem času spet vzpostavljeni vsi mehanizmi. Enostavno moderne, globalne mobilnosti in posledično industrije prostega časa ni več mogoče ustaviti. Bodo pa nastale nove oblike. Kot rečemo, čas celi rane. Ljudje hitro pozabljamo v moderni potrošniški družbi.
Zakaj je turistična panoga najbolj ranljiva?
Prva je, začetek nekega procesa. Na začetku neke verige procesov. V turizmu radi prisegamo na element mobilnosti, zdaj je to naše malo prekletstvo. V prepletenosti dogodkov se vidi kompleksnost turizma, ki ga v normalnih razmerah ne želimo ali nočemo zaznati.
Kako doživljate vso to situacijo, tesnobo, ki se je naselila v življenje ljudi, ko nas čakajo očitno še bolj drastični ukrepi?
Na eni strani je situacija izjemno zapletena, na drugi strani je to priložnost za spretne, pogumne, neobremenjene in predvsem za izkušene turistične delavce, da izidejo iz nastale situacije vsaj približno »nepoškodovani«. Je pa v tej začetni fazi situacija kar malo depresivna. Predstavljate si turističnega vodnika, odvisnega od prihoda azijskih gostov v Evropo, ki v marcu, aprilu ali maju nima nobenega dela. Večinoma so to toliko opevani s. p., ki v nastalih razmerah lahko razmišljajo samo o zaprtju svojih podjetij, saj nimajo niti za osnovno preživetje. In takšnih mikropodjetij je v Sloveniji na tisoče.
Kaj lahko storite, da bi se bolj usmerili na domači trg, na domača potovanja, je to rešitev?
V tem trenutku vsaj na področju agencijskega turizma, ki ga zastopamo, ni čarobne paličice. Domače, lokalno tržišče je zasičeno, konkurenca je velika. Preživeli bodo samo srečni in najbolj spretni. Delo, iznajdljivost, še dejavnejša prisotnost, to nas bo ohranjalo.
Imate v agenciji možnost za prestrukturiranje na katero drugo področje, če se stvari čez čas ne bodo uredile?
Žal nimamo. A smo v specifični situaciji. Gre za
družinsko podjetje, ki si bo ali tudi ne opomoglo samo s svojim znanjem, spretnostjo, tudi z nekaj sreče, z lastnimi sredstvi. Naslednji meseci bodo pokazali, ali je naša politika obvladovanja stroškov na vseh ravneh dala pričakovan rezultat. Po domače povedano: kakšna dva, tri mesece bomo zdržali z zalogami. Če bo to trajalo dlje, kot pričakujemo, smo obsojeni na zaprtje podjetja.
Kako je sicer poslovala turistična agencija Komp-tur do te krize s koronavi-rusom, koliko imate zaposlenih, kdo so vaše ciljne stranke?
Komptur je družinsko podjetje, sestavljeno iz dveh zaposlenih, prisotno na celjskem tržišču že 18 let. Ukvarjamo se predvsem s specializiranimi oblikami turizma, kot so »tailor made« aranžmaji za posameznike in skupine, z vsemi načini bolj zahtevnega turizma. V vseh letih delovanja smo sledili našemu glavnemu cilju: kakovosti našega dela in zadovoljstvu strank. Kljub takšnim in podobnim recesijam menimo, da smo si na tržišču ustvarili dobro podobo. Pohvalimo se lahko z izkušnjami, s kilometrino akcij, z inovativnostjo ... Potrudili se bomo, da bomo v tej smeri nadaljevali.
Če predpostavimo, da se bodo zadeve enkrat umirile, kakšno bo delovanje turizma in turističnih agencij po obdboju koronavirusa? Kot prej ali menite, da bodo ostali posledice, vplivi in da bo panoga začela delovati drugače, da se bo na novo pisala turistična zgodovina?
Turizma se ne da ustaviti. Konkurenca so mu samo orožarska, avtomobilska in farmacevtska industrija. Iz te krize bodo izšli novi zmagovalci. Pojavile se bodo nove oblike turizma. To je čas za »resetira-nje«. Ne samo v turizmu, na splošno. Po letu 2001 smo začeli sobivati s terorizmom in se prilagodili vsem varnostnim mehanizmom po svetu. Tako bomo po tej prvi, a ne zadnji bioteroristični vojni (sem med tistimi, ki smatramo, da je stvar umetno povzročena iz takšnih ali drugačnih vzgibov), čez nekaj mesecev mirno prisegali na merjenja temperature in kontrolne zdravniške preglede na različnih aparaturah na letališčih, v hotelih, pri ogledih znamenitosti . Iz te krize bodo izšli novi zmagovalci. Imenovali se bodo na primer Merck, Krka, Allergan . Posledice te krize bodo vidne še nekaj časa. Vsekakor bomo lahko čez nekaj let govorili o turizmu pred korono in po njej.
Foto: osebni arhiv
34
Z LESOM V SVET
Urška z lesenimi valjarji. Z njimi lahko na testu za piškote ustvarite izjemno lepe vzorce.
Miran v svoji delavnici
Par, ki obožuje les
Urška in Miran izdelke pošiljata tudi v Ameriko
Urška in Miran Verbuč iz Lepe Njive pri Mozirju osvajata svet s svojimi edinstvenimi lesenimi izdelki, ki nastajajo v njunem skupnem podjetju Medija les. Medtem ko se Urška posveča manjšim izdelkom iz različnih vrst lesa, Miran snuje in izdeluje otroška igrala, za katera ima tudi certifikat, edinstveno pohištvo, vrata in ostale stvari iz lesa.
MARJETKA R. LESJAK
Na domačiji je imel pred leti že Urškin oče manjšo domačo mizarsko delavnico. Tam je lahko Urška že v rani mladosti z bratom po mili volji izdelovala in ustvarjala. Tako se je začela brusiti in oblikovati njena ustvarjalna žilica. V srednji šoli v Celju, ko se je izobraževala v programu Aranžerski tehnik, se je začela intenzivneje posvečati fotografiranju. »Takrat sem dobila prvo nagrado za fotografijo in kmalu zatem sem si kupila prvi digitalni fotoaparat,« se spominja ustvarjalka in mamica treh otrok. Kmalu zatem jo je prijateljica prosila, da bi fotografirala njeno J poroko. Tako se je pred približno dvanajstimi leti začela
na fotografska pot, v svojem studiu in na terenu fotografira novorojenčke, družine, nosečnice ... Pred približno šestimi leti sta z Miranom odprla podjetje Medija les in začela skupaj ustvarjati. Miran je po poklicu mizar in se z mizarstvom ukvarja že dvanajst let. Urška je grafična oblikovalka.
Njuni skupni
prvi izdelki so bile lesene fo-toknjige. Temu sta dodala lesene denarnice, lesene božične smrečice, gravirane valjarje, podstavke za kozarce, napise za torto in druge izdelke.
Za lasersko rezanje v mizarski delavnici Verbučeva največ uporabljata domač, slovenski les - hrast, oreh, jesen, smreko, topol.
Svoje izdelke prodajata v spletni trgovini Etsy. Pred leti sta imela trgovino v Mozirju, vendar sta jo zaprla, ker je bila zanju prevelika obremenitev. Izdelke sta predstavljala tudi na sejmih, zlasti poročnih, zdaj jih ne več. »Zanimanje za izdelke je v tujini neprimerljivo
večje kot v Sloveniji. Večino izdelkov pošljeva v tujino, večinoma v Ameriko. Po Evropi je največ zanimanja za lesene napise za torte, za fotoknjige in izdelke za poroko, od naprsnih priponk, lesenih vabil za poroke, metuljčke, knjige gostov, poročne sveče.« Na ta način Urška zagotavlja celoten komplet oskrbe mladoporočencev za poroko.
Ideje za izdelke večinoma ustvarita v svoji glavi. »Včasih nama kakšno željo povejo tudi stranke, da ustvariva nekaj povsem novega. Izdelujeva večinoma vse po naročilu.«
Trenutno so izjemno priljubljeni napisi za torte. Pri tem ni želje, ki vam je Urška ne bi znala ali zmogla uresničiti. »Napis je lahko kakršenkoli. Bodisi, da si stranka želi zgolj preprost napis voščila bodisi Miki Mi-
p r o -
data tudi veliko brošk oziroma naprsnih priponk za svate. V tujini so zelo priljubljeni podstavki za kozarce z motivom čebelice. »To je bil lani na Et-syju najin najbolj prodajan izdelek.«
Urška je trenutno na porodniškem dopustu, sicer pa njen delovni dan izgleda tako, da se, potem ko obleče otroke za v vrtec, posveti komunikaciji s strankami po elektronski pošti, sledijo ustvarjanje v delavnici, pakiranje izdelkov in urejanje »papirologije«. Zapakirane izdelke, če je le mogoče, še isti dan pošlje po pošti, s čimer je delovni dan končan.
Ko Urško vpra-
»Slovenci smo pač
Slovenci. Vsi ne znajo ceniti takšnih izdelkov, vloženega truda in ročnega dela.« Zdi se ji neumestno, da jo po snovanju in uresničevanju ideje, ki je najprej potrebna na poti do končnega izdelka, nekdo vpraša, koliko znaša »zadnja cena«, koliko bi znašala cena, če lahko dobi izdelek brez računa, in trosi podobne opazke. »Tujec nikoli ne vpraša, zakaj je cena takšna, kakršna je. Ta naroči s pomočjo spleta, plača in posel je končan. Kot prijetno presenečenje izdelek potem še pohvali in ga na spletu visoko oceni. Menim, da znajo tujci takšno delo veliko bolj ceniti, takšni edinstveni izdelki se jim zdijo tudi nekaj boljšega, seveda pa imajo tudi višjo kupno moč,« se zaveda mlada ustvarjalka.
Foto: Andraž Purg -GrupA, osebni arhiv
Urška in Miran Verbuč imata tri otroke. Kaja bo šla jeseni v 1. razred, Žan je pravkar dopolnil štiri leta, Marsel ima 5 mesecev.
Z LESOM V SVET
35
S v". ■	- v
Nekatere izdelke je treba poslati s hitro pošto in takšni paketi potrebujejo zgolj dva dni, da pridejo do stranke v Ameriki. Miran za tujino izdeluje priljubljena edinstvena ogledala z leseno poličko, ki jih vedno pošilja s hitro pošto, tudi zato, da ostanejo v enem kosu.
36
AKCIJA
NAJ МДшШТ1у| nt NAJ MATURANT
		шшшшг
Гlil i	m	И
	• — BM	
Slika je simbolična П(	. ov	atel
Nagradi za zmagovalca akcije: eden bo dobil pametni telefon podjetja Novatel, drugi Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Za nagradi se bosta pomerila junija na javni prireditvi.	City/1
V akciji se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
■	I. GIMNAZIJE V CELJU (I. GC)
■	GIMNAZIJE LAVA ŠCC (GL)
■	SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO)
■	SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL)
■	SREDNJE ŠOLE ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE ŠCC (SŠSMM).
city/center
DEVETA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja
1. Nives Kolenc 4A, I. GC
2. Marko Veljkovič 4G, I. GC
3. Maruša Zučko 4A, GL
4. Nejc Jelen 4A, GL
Čas maturantskih plesov je tudi čas naše akcije Naj maturantka in naj maturant. Letos je že deveta in tudi tokrat boste bralci lahko izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Izbor se je začel februarja in prva mesečna zmagovalca za majski finale sta Lana Grešak (145 glasov) in Gašper Gaber (224 glasov). Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov - pomerila junija na javni prireditvi.
Bralci lahko v vsaki številki glasujete za enega od kandidatov, ki je predstavljen s portretno fotografijo. V vsaki številki je del kandidatov objavljen tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov),
tako da se do konca meseca
Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 31. marca, do 12. ure.
zvrstijo vsi. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja.
Vsak mesec bosta na osnovi vaših glasov in glasov učiteljev znana dva finalista. Vseh šest iz treh mesecev glasovanja se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Junija bosta znana zmagovalca akcije. Na javni prireditvi se bosta pomerila za glavno nagrado.
Sto točk učiteljev
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja
Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Ob koncu akcije
bomo med vsemi, ki boste v prihodnjih mesecih
glasovali za maturante, izžrebali prejemnika pametnega telefona podjetja Novatel!
Glasujem ZA maturanta/ko
številka
O
Podatki o glasovalcu:
Ime in priimek:
Naslov:
E-naslov:
Telefon:
5. Maša Volavšek 4B, GL
6. Jan Polak 4B, GL
7. Florijan Romih 4E, GL
8. Eva Gradišnik G4A, SŠGVO
9. Erik Štraus G4A, SŠGVO
10. Anamari Šeško G4B, SŠGVO
11. Janez Kitak G4B, SŠGVO
12. Marsel Levstik G3C, SŠGVO
13. Katja Lipovšek 4P1, SŠSDL
14. Jan Krumpak 4P1, SŠSDL
15. Tim Čater 3B1, SŠSDL
16. Matic Ermenc 3B1, SŠSDL
17. Florijan Uduč 3B3, SŠSDL
18. Lovro Sinkar 3B3, SŠSDL
19. Ana Božnik 3C1, SŠSDL
20. Pia Jerman 3C1, SŠSDL
1. Victoria Hercog 3C2, SŠSDL
22. Tilen Završnik 3C2, SŠSDL
23. Lidija Podvratnik 3C3, SŠSDL
24. Nejc Rihter 3C3, SŠSDL
25. Davor Drobne 2B4, SŠSDL
26. Mitja Mastnak 27. Davor Završek 28. Jure Tojnko 2B4, SŠSDL S4A, SŠSMM S4A, SŠSMM
29. Jan Šketa 30. Matevž Kokovnik 31. Gašper Stupan 32. Klemen Vostner 33. Vito Sorčan 34. Brina Pann S4B, SŠSMM S4B, SŠSMM M4C, SŠSMM M4C, SŠSMM M4D, SŠSMM M4D, SŠSMM
Ali ste naročnik Novega tednika? DA NE
novi tednik radio celje
Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih birkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo vojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
35. Vid Palčnik M4E, SŠSMM
36. Ana Črešnar M4E, SŠSMM
37. Aljaž Arnšek S3G, SŠSMM
38. Alen Drofenik S3G, SŠSMM
39. Žiga Arhar S2G, SŠSMM
40. Žiga Farkaš S2G, SŠSMM
AKCIJA
37
21. Victoria Hercog
22. Tilen Završnik 23. Lidija Podvratnik
24. Nejc Rihter
25. Davor Drobne
26. Mitja Mastnak
27. Davor Završek
28. Jure Tojnko
29. Jan Sketa
30. Matevž Kokovnik
38
OBUJANJE STAREGA OBIČAJA
V pričakovanju spusta
Navdušeni so tako otroci kot tudi njihovi starši
In zapluli so gregorčki
Na predvečer gregorjevega je bilo v Polžah pri Novi Cerkvi spuščanje gregorčkov. Udeleženci so jih spuščali po kanalu reke Hudinje pri znamenitem Sorže-vem mlinu. Gre za spuščanje doma izdelanih ladjic. Običaj je najbolj znan na Gorenjskem, zadnja leta se uveljavlja tudi v naših krajih.
BRANEJERANKO
V Novi Cerkvi so sredi preteklega tedna prehiteli divjanje
koronavirusa in pripravili prireditev v omejenem obsegu.
Čudovitega dogodka, ki ga vsako leto izvedejo v večernem mraku, so se lahko letos udeležili le otroci in njihovi starši. V Novi Cerkvi je namreč manjša, podružnična osnovna šola. Kljub temu se je dogodka pretekla leta udeležilo približno dvesto udeležencev. Spuščanje gregorčkov je bilo v skladu z državnimi navodili o zbiranju na prostem.
Ladja, namenjena plovbi po reki Hudinji
Paša za oči
Letošnje spuščanje gre-gorčkov, ki razveseljujejo mlado in staro, je bilo že šesto leto. Dogodek je iz leta v leto večja paša za oči. »Večina gregorčkov nastaja v domovih naših otrok. Prvo leto, ko smo jih spuščali, so vsi nastali v šoli in to vsi po istem načrtu. Takrat je še izgledalo, kot da so nastali v obliki >kopiraj-prilepi<, je povedala Ida Grobelnik, ki je vsa leta pobudnica in organizatorka dogodka v Pol-žah. Grobelnikova je vodja podružnične šole v Novi Cerkvi.
Gregorčki so iz leta v leto bolj izvirni in lepši. Letos so se pojavili že baterijsko osvetljeni. »Naše otroke seveda dobro poznamo. S kolegicami smo ugotavljale, da se v gregorčkih naših otrok odraža tudi njihova notranjost,« je po dogodku povedala njegova pobudnica. Otrok, ki je velik navdušenec nad nogometom, je na primer doma izdelal gregorčka v obliki štadiona. Spet drug otrok, ki želi nekoč postati kmet, je spustil po Hudinji ograjene podobe živali ...
S Pasjim možem
Sto petdeset
gregorčkov
Prvo leto, ko so pri Sorže-vem mlinu spuščali gregorč-ke, jih je po kanalu Hudinje zaplulo petnajst. Takrat jih je pripravilo petnajst otrok iz enega razreda. Otroci, ki jih gregorčki navdušujejo, so naleteli v prihodnjih letih pri svojih starših na velik posluh. Ti so si za svoje otroke tudi letos vzeli dovolj časa, ki jim ga sicer zelo primanjkuje. Letos je zaplulo pri Sorževem mlinu približno sto petdeset gregorčkov, eden lepši od drugega. Sodelujejo seveda tudi otroci iz domačega vrtca in njihovi starši.
Otroci iz Nove Cerkve in njene okolice dobro poznajo pomen gregorjevega v slovenski kulturi, od kod ta ljudski praznik izvira ter kakšen pomen ima. To so predstavili tudi udeležencem spuščanja gregorčkov. O pomladnem času je zapel šolski otroški pevski zbor, udeležence je s hudomušnim nagovorom pozdravil gostitelj Oton Samec iz Sorževega mlina. Med plutjem ladjic so otrokom pomagali gasilci, ki so na koncu plovne poti gregorčke otrokom vrnili. Za stojnico z domačimi dobrotami je poskrbelo turistično društvo.
Foto: SHERPA
O pomladi	Med spustom gregorčkov po kanalu Hudinje
OBUJANJE STAREGA OBIČAJA
39
Ponosni
Med zbiranjem. Udeleženci med klepetom z gostiteljem Otonom Samcem iz znamenitega Sorževega mlina
Otroci in njihovi starši med prinašanjem izdelkov, ki so nastali doma.
40
USTVARJALNO
Edinstvene umetnine za vsakdan
»Tudi sama nosim svoje izdelke«
Vanesa Müller je Celjanka, ki zadnjih sedem let živi in ustvarja v Mariboru. Mlada umetnica izdeluje nakit, vrečke in majice ter slika, svoje izdelke ponuja na stojnicah in v nekaterih trgovinah. Izjemno uspešno se je predstavila tudi na sejmih v Avstriji.
MARJETKA R. LESJAK
Že od malega ustvarja. »Navdušila me je mama, ki je rada slikala Picassa. V osnovni šoli je pomembno vlogo odigrala Marija Cenc, v srednji sta bila ključna Maja Rak in zdaj že pokojni Ratimir Pušelja. Navdušila sem se nad vsem možnim. Imela sem izjemne profesorje,« o svoji poti šolanja pripoveduje Vanesa, ki jo je tudi domača družina ves čas brezpogojno podpirala. »Mama nosi moje stvari za >promocijo<, oče pomaga po svojih >kanalih<.« Ena pomembnih prelomnic je bila, ko je mlada ustvarjalka dobila službo v trgovini Art. »Če delaš v takšni trgovini, brez ustvarjanja seveda ne gre. Ko smo dobili nove materiale za prodajo, sem jih morala na vsak način preizkusiti. Tako se tudi pri mojih izdelkih vidi, da imam vsega po malem.«
Največ izdeluje nakit. Čeprav so ji najbolj pri srcu akril in alkoholni tuši, je
hitro spoznala, da je večjo sliko težje prodati. Zato se je usmerila v izdelovanje bolj praktičnih in uporabnih izdelkov, kot so uhani, ogrlice in zapestnice. Najbolj ponosna je na svoje majice in vrečke. »Rišem na grafično tablico, potem z digitalnim printom motiv prenesem na majico. Gre za edinstvene izdelke. Trudim se čim manj ponavljati, na primer da bi en motiv natisnila večkrat.«
Obožuje
nadrealizem in
kubizem
Mlada mojstrica ustvarjanja izdeluje izdelke, ki so ji všeč. »Zato se mi kdaj tudi zgodi, da mi je lasten izdelek težko izročiti, ker bi ga raje imela zase. Seveda nosim tudi svoje stvari.« Zadnje čase se ukvarja tudi s papirč-kanjem, z izdelovanjem voščilnic. »Veliko idej dobim v okviru kreativnih tednov, ki jih vsako leto organizira Art in ki se jih udeleži tudi
veliko ustvarjalcev iz tujine. Koristno je spoznati umetnike iz tujine in se družiti z ustvarjalci, ki določeno tehniko obvladajo že na profesionalni ravni.«
Vanesa ne slika realnih podob ali tihožitij. Navdihujejo jo kubizem, Picasso, nadrealizem. »Samo da ni realistično,« prisega. Tudi sama rada obišče tovrstne razstave. Tako si je ogledala razstavi Salvadorja Dalija v Ljubljani in Pragi. Rada bi si ogledala tudi večje razstave s tega področja predvsem v Španiji in drugod. »Pri nadrealizmu mi je najbolj všeč, da si vsak po svoje predstavlja, kaj je naslikano. Stvari ostanejo >odprte<. Pri vazi z rožami ni veliko prepuščenega domišljiji. Pri nadrealizmu pa, že če smo drugačne volje, vidimo isto umetnino drugače. Pri dojemanju slike je veliko odvisno od razpoloženja.«
Izdelke prodaja v Galeriji kreativnih v Mariboru, s pomočjo spletnih omrežij, na stojnicah in v ljutomerski trgovini Nakit M. Načrtuje tudi lastno spletno stran. Doslej je izdelke že večkrat ponudila na katerem od domačih sejmov, dvakrat jih je prodajala tudi na Retzhofu v avstrijski
Wagni. Prodaja na stojnici v Avstriji se ji je veliko bolj splačala kot pri nas.
Zavedanje ljudi, koliko so vredni edinstveni izdelki, še ni takšno, kot bi si ustvarjalci želeli. »Veliko ljudi najprej pogleda, kakšna je cena. Zato marsikdo raje kupi kos cenenega nakita serijske proizvodnje.« Toda tudi ta miselnost se po Vanesinem
mnenju počasi spreminja. Ustvarjalkina želja je, da bi lahko z izdelovanjem lastnih izdelkov in njihovo prodajo zaslužila dovolj za življenje, a se zaveda, da je to v Sloveniji trenutno zelo težko doseči.
Vanesa rada potuje. Pravkar se je vrnila s tritedenskega potovanja po Tajskem. Počitnice so bile ustvarjalni
oddih, ker je z Vaneso potovala tudi njena skicirka. »Iskreno povedano veliko skic ni uspelo, ker sem se raje potepala naokrog. Navdušila sem se namreč nad pohodi in sem veliko prehodila.« V prostem času rada obišče fitnes in boksa »na vrečo«, potiho pa načrtuje že tudi novo daljše potovanje, tokrat v Vietnam.
USTVARJALNO
41
Nina in Gregor, lastnika Galerije kreativnih, sta Vanesina pomembna opora. Najprej je bila Nina Vanesina stranka v Artu, zatem je začela prodajati svoje izdelke v njuni trgovini, sčasoma se je razvilo prijateljstvo. V Galeriji kreativnih prodajajo edinstvene stvari ustvarjalcev z območja cele države.
42
OTROCI POJEJO
Pevke in pevci OŠ Rogatec
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 6. sezona
Napredovali sta Alina in Eva
Sponzorji so bili: Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro tehnik, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Cinkarna Celje, d. d., Sazas, Tribing, d. o. o., Rogatec in Veterinarska ambulanta Majšperk, Majšperk.
Pevski upi OŠ Rogatec so s svojimi nastopi navdušili 10. marca. To je bil hkrati zadnji predizbor v tej sezoni, dokler bo veljala prepoved prireditev zaradi koronavirusa. Prestavljene so tudi polfinalne prireditve, ki bodo predvidoma maja. Kot kaže, bo zaključna prireditev po načrtu junija.
V sodelovanju z občinami in ravnatelji osnovnih šol po Sloveniji družba Radio--Tednik Ptuj že šesto leto uspešno vodi projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Anica Šrot Aužner, prokuristka družbe NT&RC, se je zahvalila Občini Rogatec in OŠ Rogatec, da sta prepoznali prednosti tega projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi in odpira vrata mladim pevskim talentom. »Petje ljudi povezuje, združuje, bogati. Petje slovenskih pesmi ohranja slovensko besedo in prepoznavnost naroda
za prihodnje rodove. Takšni projekti, kot je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, dajejo mladim pevcem zagotovo bogato izkušnjo, odkrivajo se novi talenti,« je izpostavila Anica Šrot Aužner ter že vnaprej čestitala mladim pevcem za njihove nastope.
V obeh kategorijah so skupaj pripravili 17 nastopov, od tega jih je bilo kar 11 v starejši kategoriji. Predstavili so se s priljubljenimi slovenskimi zabavnimi pesmimi, nekaj je bilo tudi starejših, kot so Siva pot, Med iskrenimi ljudmi, Mlade oči, Kekčeva pesem. Mladi pevci OŠ Rogatec so navdušili tudi župana Občine Rogatec Martina Mikoliča. Da bi ljudje uživali v petju, jim ni treba iti na koncert v Ljubljano ali Celje, lahko pridejo v OŠ Rogatec, kjer bodo zagotovo uživali v nastopih domačih pevskih talentov, jim je polaskal in čestital za prikazano. Občina Rogatec se je že doslej trudila, da je mladim pevskim talentom omogočila, da so sodelovali v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tako bo tudi v prihodnje, za nagrado morajo pevci, ki so dobili priložnost, zapeti.
Čestital je vsem, ki so omogočili projekt, ravnateljici Alenki Virant, njenim sodelavcem, družbi Radio-Te-dnik Ptuj. Na mlade pevce je ponosna tudi ravnateljica, vsi so odlično zapeli, vsi so tudi zmagovalci, nihče ni drugi, je poudarila. S slovensko pesmijo so ustvarili lepo popoldne. Zahvalila se je družbi Radio-Tednik, izvajalki projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ter Občini Rogatec, ki zagotavlja sredstva, da se njihovi pevski talenti lahko predstavijo na tem odru. V imenu pevcev se je zahvalila tudi učiteljici Barbari Žerjav, ki jih je zavzeto pripravljala za nastope, kot že več let doslej. Vsi so nastopili odlično, to je spodbuda za nastope v prihodnje, za nove generacije mladih pevcev, ki bodo še nastopile na tem odru, je povedala učiteljica.
V polfinalu bosta OŠ Rogatec in Občino Rogatec zastopali Alina Grosek v mlajši kategoriji s pesmijo Milijon in ena ter Eva Krivec v starejši s pesmijo Povej mi, zakaj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Sponzorji prireditve
OCUlUS
WcHwmtc Indus triurno nI nqen
Lahkota prihodnosti
4* ATJP SOdem
Alina Grosek, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 3. razreda OŠ Rogatec, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec): »Zelo sem navdušena, ker sem zmagala. Veliko mi pomeni. Nisem si mislila, da bom. Odkar sem izvedela za projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, sem si želela zmagati. Lani mi ni uspelo, letos pa mi je, zato sem še toliko bolj vesela. Veliko sem vadila, obiskujem tudi pevske vaje. Tudi v polfinalu si želim dobro zapeti.«
Eva Krivec, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 9. razreda OŠ Rogatec, pesem Povej mi, zakaj (Marta Zore): »Letos nisem pričakovala, da bom zmagala, saj sem že lani prišla naprej. Resnično sem zelo navdušena. V polfinalu se bom potrudila po svojih najboljših močeh. Petje mi pomeni veliko, spodbudila me je babica. Letos sem izbrala starejšo pesem, ki se mi je usedla v srce. Zelo je čustvena.«
Peli so: Nikolina Jadek, Ažbe Turk, Lea Artič, Alina Grosek, Gabrijel Kitak in Ela Petek v mlajši kategoriji, v starejši pa: Nina Pažon, Teja Jakopanec, Gaja Prevolšek, Sarra Koffi, Minea Krivec, Marjeta Plavčak, Mia Šket, Lucija Fric, Ela Novak, Eva Krivec ter Amadej Volasko in Eva Krivec.
ZA ZDRAVJE
43
Pravilna higiena rok je osnova vsake preventive
Čiste roke - manj okužb in skrbi
Skrb za preventivo bi morala biti sleherni trenutek v ospredju. Virusom in bakterijam smo izpostavljeni povsod. Dlani so najbolj izpostavljene - rokovanje, nenehen stik s katerokoli površino - in tudi najbolj nevaren prenosnik virusov ali bakterij do sluznice. Koliko smo pozorni pri umivanju rok in nasploh pri higieni rok? Primer: greste v toaletne prostore, vmes odprete dvoje vrat, se dotaknete kljuk. S tem imate stik z morebitnimi virusi. Si vedno umijete roke že pred vstopom v toaleto ali samo ob izhodu? Pri veliki ali mali potrebi imate takojšnji stik rok s sluznico.
SIMONA SOLINIC
Čiste roke so korak k zdravju. So osnova preventivne skrbi zase. Številne bolezni se širijo z okuženimi rokami, ki so glavni prenašalec mikrobov na različne površine in ljudi. Zato je zelo pomembna ne le higiena rok, ampak tudi kašlja. Ljudje ne bi smeli nikoli ka-šljati v dlan, ampak v robec za enkratno uporabo ali v rokav. Na koži rok se poleg stalno pri-
sotne mikrobne flore občasno lahko zadržujejo tudi mikroorganizmi, ki pridejo na kožo rok ob stiku z drugimi deli telesa, drugimi osebami ali ob stiku z okoljem. Ti mikroorganizmi so največkrat vzrok za različna obolenja. S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok, lahko te mikroorganizme z rok odstranimo in tako preprečimo razvoj bolezni.
Veliko ljudi seže po milu s suhimi rokami. Če si roki najprej dobro omočimo, odplaknemo kar precejšne število mikroorganizmov s površine rok in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito ter postopek umivanja rok v celoti odstrani več mikroorganizmov.
PRIMERNO TUDI ZA EKOLOŠKO VARSTVO SADOVNJAKOV
Za prvi sadjarjev korak
*

H0M01
CUPRABLAU Z 35 WG v 100g pakiranju. Lahko sje prodaja brez predložitve potrdila o pridobitvi znanj izpiofarmacije. /
H 1
■L ■ SAtfi»*
v
\t viV'i'«
Cuprablau Z
Zaradi previsokih temperatur v zadnjem obdobju je potrebno koščičasto sadje čim prej poškropiti, vsekakor pred prvimi padavinami, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). Tudi, če bo prišlo v prihodnjem tednu do znižanja temperatur, to ne bo zmanjšalo nevarnosti okužb z brestovo kodravostjo, v primeru padavin.
Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, [30g/10L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, [21g/10 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophiia).
Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequaiis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Za preprečevanje primarnih okužb uporabite pripravka Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, [30g/10 L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, [21g/10 L vode) v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se škropljenje v fenološki fazi od mišjega ušesa do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59).
Pripravka Cuprablau Z 35 WP in Cuprablau Z 35 WG delujeta tudi: Proti jablanovemu raku (Nectria galligena), proti navadni sadni gnilobi/skladiščni moniliji (Monilia fructigena), proti gnilobi koreninskega vratu jablan in hrušk (Phytophthora
cactorum) proti bakterijskemu hruševemu ožigu (Erwinia amylovora). Predviden čas prvega škropljenja jabolk in hrušk s pripravkoma Cuprablau Z bo v drugi polovici meseca marca.
www.cinkarna.si
CINKARNA
44
BRALCI POROČEVALCI
Na kvizu gasilske mladine
Kviz gasilske mladine Gasilske zveze Žalec je bil 8. marca v Podružnični osnovni šoli Andraž nad Polzelo. Na kvizu je sodelovalo 32 ekip, ki so se na tekmovanje uvrstile s tekmovanj, ki so bila v vseh petih gasilskih poveljstvih občin v GZ Žalec (Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec) in na katerih je letos tekmovalo sto ekip.
Ekipe so bile razvrščene v tri kategorije glede na starost (pionirji, mladinci, gasilci pripravniki) in so se pomerile v reševanju testov iz gasilske tematike, reševanju gasilske križanke in iskanju gasilskih izrazov v osmerosmerki. Na praktičnem delu so izvajale disciplini vezanje vozlov oziroma navezave gasilskega orodja in gasilske spretnosti.
Pri pionirjih je zmagala ekipa PGD Drešinja vas I., pri mladincih ekipa PGD Kapla-Pondor, pri gasilcih pripravnikih ekipa PGD Ojstriška vas-Tabor. Medalje so podelili predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, župan Občine Polzela Jože Kužnik in vodja POŠ Andraž Olga Palir, ki so na odprtju in zaključku tekmovanja tudi pozdravili vse tekmovalce, mentorje, sodnike in ostale organizatorje kviza.
TT
Na MFDPŠ priznana predavatelja ameriških univerz
Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) študentom pogosto predavajo priznani strokovnjaki iz tujine. V minulih dneh je študentom predaval profesor računalniških in informacijskih sistemov dr. Frederick Kohun z ameriške univerze Roberta Morrisa. Študenti so lahko poslušali tudi predavanje profesorja dr. Benjamina Goleža, ki sicer prihaja iz Dramelj, a živi v ZDA in predava na prestižni ameriški univerzi Notre Dame. Gre za univerzo, ki spada med 500 najboljših na svetu.
Dr. Fredericka Kohuna, ki ima več kot 35 let bogatih akademskih izkušenj, so na MFDPŠ gostili že večkrat, saj s koristnimi in z zanimivimi predavanji vselej navduši do-diplomske in podpiplomske študente. Letos je sodeloval pri predmetu spletni marketing in sistemi managementa znanja. Po bese-
dah študentov gre za razgibana predavanja z dobrimi primeri iz prakse, saj je dr. Kohun tudi ustanovni direktor doktorskega študija Informacijski sistemi in komunikacije.
Še več tovrstnih dogodkov so si zaželeli študenti ob predavanju dr. Benjamina Goleža. Ta je predaval o izvedenih finančnih instrumentih pri predmetu finančni praktikum nosilca Rada Pezdirja ter o globalnih delniških trgih ter vlogi ekonomije, politike in centralnih bank pri predmetu poslovne finance.
Gostovanja je šola pripravila v okviru razpisa Krajša in daljša gostovanja tujih strokovnjakov na visokošolskih zavodih v 2019-2022, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
MGZ
©
9
Peter Lapornik med dijaki in mentorji Ekonomske šole Celje.
ftLtn liUlL®
O podjetnosti s Petrom Lapornikom
Robert Collin je zapisal, da najbolj pomembni in uspešni ljudje mislijo vnaprej in vztrajno uresničujejo svojo vizijo. Februarja je Ekonomsko šolo Celje obiskal uspešen podjetnik Peter Lapornik, direktor podjetja Ke-moplast, nekoč dijak te šole. Njegovo podjetje danes sodi med 50 najuspešnejših v Obsotelju in na Kozjanskem.
Podjetje Kemoplast letos praznuje 30 let delovanja. Peter Lapornik je svojo zgodbo o uspehu delil z dijaki Ekonomske šole Celje. Predstavil je začetke svoje podjetniške poti, razvoj podjetja, vzpone in padce v poslovanju ter načrte. Svojo življenjsko zgodbo je popestril z različnimi anekdotami iz življenja. Dijake so navdušile. Izpostavil je svojo ljubezen do poezije in verzov Toneta Pavčka, ki jih je doživeto recitiral. Kot velik ljubitelj košarke je poudaril, da se šport, poezija in podjetništvo prepletajo in dopolnjujejo.
Mlade je opogumil s podatkom, da je mogoče tudi s povprečnimi ocenami, dobro poslovno idejo in vztrajnostjo ustvarjati uspešne podjetniške poti.
Dogodek sta povezovala Larisa Bernard iz 2.a in Rok Klanjšek iz 4.a, dijakinji 1.a razreda Julija Dermol in Nika Praznik pa sta ob tej priložnosti zapeli pesmi Med iskrenimi ljudmi in Mlade oči.
Podjetnik Peter Lapornik je ob koncu dogodka dobil v dar prepoznavne pralineje Frančeve Čvešple čokoladnega ateljeja Dobnik, saj podpira lokalnost, kakovostne slovenske izdelke in uspešne poslovne zgodbe.
Zaključimo lahko z mislijo znanega pisatelja Napoleona Hilla, ki je zapisal, da je potrebno ceniti svojo vizijo in sanje, saj so to otroci naše duše in zemljevid do cilja.
ANDREJA TANŠEK
Smučarska tradicija se nadaljuje
Smučarski klub Zlatorog Laško se ponaša z dobro izobraženim kadrom in predvsem s tradicijo. V preteklem letu je praznoval 40 let delovanja, kar ga umešča med najstarejše klube na Celjskem in v Sloveniji. Tudi letos je poskrbel za izobraževanje podmladka, saj se je v času zimskih počitnic končal še en uspešen tečaj smučarske šole.
Zima smučarjem in smučarskim delavcem letos ni bila naklonjena, zato je za učence, ki so želeli prvič stopiti na sneg, ta smučarska sezona predstavljala le klavrno podobo preteklih. A v smučarskem klubu SK Zlatorog Laško so z dobro voljo in nasmeški z novim smučarskim znanjem opremili kar 33 otrok.
Tečaj smučanja je tako kot leta prej klub pripravil v času zimskih počitnic na smučišču Rogla. Letos je bil izveden med 24. in 28. februarjem, otroke pa so vaditelji razporedili v tri skupine smučarske šole. Kakšna je bila sezona, je povedal Jože Senica, vodja smučarske
šole SK Zlatorog: »Letošnjega tečaja smučanja SK Zlatorog se je zaradi zelene zime udeležilo precej manj otrok kot pretekla leta. K manjšemu številu je pripomogla tudi gripa, zaradi česar smo imeli kar nekaj odpovedi.«
Kljub temu so tečaj opravili uspešno. »Otroci so osvojili vse potrebne tehnike. Tudi najmlajše smo s smučanjem enostavno zastrupili, tako da smo dolžni izkazati vse pohvale tako staršem kot otrokom,« je dejal Senica.
Smučanje v takšnem klubu, kjer cenijo otroka in ga pri njegovih željah podpirajo, se z njim zabavajo in igrajo, je za najmlajše popoln užitek, saj jim ne predstavlja napora in skrbi ter čakanja, da bodo ponje končno prišli starši. Otroci, ki smo jih povprašali, kako se počutijo ob zaključku tečaja, so bili namreč precej žalostni. Pa ne zaradi tečaja, temveč zaradi dejstva, da počitnice ne trajajo dlje, da bi lahko skupaj z učitelji smučanja še lovili radosti zime.
ŠPELA JUHART
PODLISTEK / BUKVARNA
45
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Alena Mornštajnova: Hana
Celje leta 1856 (Osrednja knjižnica Celje)
/
Š
\/	www.kamra.si
I I I	I I Vn^ I V-У V— I I (1819-1900) (2) ■"kamra
Študij in
duhovniška služba
Ignacija Orožna je po končani celjski gimnaziji leta 1837 pot zanesla v Gradec, kjer je študiral filozofijo in nato teologijo v Šentan-dražu v Labotski dolini in Celovcu. Šolanje je končal leta 1842, ko je bil v rodnem Laškem posvečen v duhovnika.
Svojo prvo službo je kot kaplan opravljal v Žalcu, nato je v letih 1844-1854 najprej kot kaplan in nato kot vikar služboval v Celju. V tem času je nastala njegova rokopisna celjska župnijska kronika, ki je nato v malo okrnjeni različici leta 1854 izšla tudi v tiskani izdaji kot Celska kronika.
Iz Celja ga je poklicna pot zanesla v Mozirje, kjer je prebival približno desetletje (1854-1865), in Rogaško Slatino.
Mozirje leta 1900 (Osrednja knjižnica Celje)
K irche
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Med bivanjem v Mozirju se je lotil tudi nekaterih gradbenih projektov, pozidal je podružnično cerkev sv. Nikolaja v Ljubiji. Njegova velika priljubljenost je botrovala temu, da so ga Mo-zirjani leta 1892 imenovali za častnega meščana Mozirja.
Poklicno pot je Orožen sklenil v Mariboru, kjer je leta 1867 prevzel mesto stolnega kanonika (1884 stolni dekan, od 1892 stolni prošt). Kasneje je v Mariboru prevzel še vrsto drugih funkcij in častnih nazivov. Še posebej velja izpostaviti njegovo funkcijo višjega šolskega nadzornika (18671869) in člana deželnega šolskega sveta (1881-1887). V letih 1869-1879 je bil ravnatelj mariborskega semenišča. Na mariborskem bogoslovnem učilišču je nekaj časa predaval cerkveno umetnost.
Se nadaljuje.
Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
Nikoli ni tako hudo ...
V teh dneh vam bo čas hitreje minil, če boste kaj prebrali. Priporočam knjigo odlične češke pisateljice Alene Mornštajnove z naslovom Hana.
Morda se bo na prvi pogled zdela neprimerna za te depresivne čase, saj v njej ni prav nič zabavnega. A zgodba je napisana mojstrsko in sporočilo je še kako aktualno: na koncu zmagajo pogum, vera v dobro in upanje, da se je za nekatere vrednote in ljudi v življenju vredno boriti. Čeprav ves čas slutimo, da zgodba češke židovske družine ne bo imela srečnega konca, med branjem kljub temu ves čas upamo, da se bo pripoved obrnila drugače. A to že po logiki poznavanja zgodovinskih dejstev o pogromu nad Židi v času nacizma ne gre.
»Teta Hana se je prestopala. Zlomljeni nogi sta ji še vedno otekali in jo boleli. Zazrla se je vame, kot bi me videla prvič v življenju, in si me preiskujoče ogledovala. Pomislila sem, da bi se rada prepričala, ali sem njeni sestri Rosi vsaj podobna, če me bo že imela na grbi.«
Zgodba tako prepleta čas pred vojno, med njo in po osvoboditvi. Pripovedujeta jo Mira in njena teta Hana, ki je preživela koncentracijsko taborišče in nosi težko breme občutka krivde, da je poslala v smrt svojo družino. Po preživelih grozotah Au-schwitza je bila uničena telesno in duševno. To ji je onemogočalo, da bi se lahko s čimerkoli preživljala. Zato ji je po vrnitvi v domači kraj edina pomoč in uteha sestra Rosa, ki je skrita na podstrešju doma preživela okupacijo.
Nazadnje izgubi še Roso, saj njena družina umre zaradi tifusa. Rosina hči Mira edina preživi. Ker ni ubogala staršev, na slavnostni večerji za mamin rojstni dan namreč ne dobi sladice. Ta je bila usodna za vse druge člane družine. Tudi teta Hana je hudo zbolela in le po čudežu preživela. Hana si je ves čas želela umreti in tudi tokrat ji ni uspelo. Preganjal jo je občutek krivde za smrt mame, dedka in babice, saj se niso pravočasno umaknili v tujino in se tako rešili pred deporta-cijo. Hana je bila namreč zaljubljena v fanta, za katerega je verjela, da se bo z njo poročil in da zato ne sme odpotovati. A on je nazadnje izbral njeno najboljšo prijateljico ... Pri njej se je leta kasneje znašla osirotela Mira, dokler Hana ni spoznala, da mora sama prevzeti skrb zanjo. Četudi je deklica s strahom in z nezaupanjem sprejemala neobičajno teto, je šla živet z njo. Sčasoma je razumela razloge za njeno »drugačnost« in ji pomagala, da je lažje pozabila na hude čase. Nazadnje je Hana spoznala, da jo še vedno nekdo potrebuje in da je sposobna nekoga imeti rada.	TC
O avtorici
Alena Mornštajnova je za roman Hana leta 2018 prejela nagrado češka knjiga za najboljše prozno delo preteklega leta. Leta 2013 je debitirala z romanom Slepi zemljevid, ki je bil v ožjem krogu nominirancev za omenjeno nagrado. Njen drugi roman Hotelček je izšel leta 2015. Dela kot lektorica angleškega jezika in prevajalka.
ALBUM S CELJSKEGA
Pred več kot 340 leti je v Celju nazadnje morila kuga
Jeseni 1679 je v Celju in okolici izbruhnila kuga. Prinesli so jo študentje, ki so potovali iz Gradca v Gorico in so se ustavili v Celju. Mesto je bilo skoraj opustošeno. Meščani so večinoma pomrli. Da bi si izprosili Božje varstvo in prenehanje morilne šibe, so šli bosi in jokajoči v številni procesiji na današnji hrib sv. Jožefa. S seboj so nesli težek lesen križ, ki so ga kot drevo življenja zasadili na vrhu griča. Pri tem so se zaobljubili, da bodo tam pozidali cerkev na čast sv. Jožefu, če bi po njegovi mogočni priprošnji prenehala nalezljiva bolezen.
Celjani so slovesno obljubo izpovedali na god sv. Martina 11. novembra 1679, januarja naslednje leto je kuga zares prenehala razsajati. Ignacij Orožen je v Celjski kroniki zapisal: »Še dan današen se bere vsako leto na sv.
Martina dan, 11. novembra, v cerkvi sv. Jožefa sv. meša v vedni spomin te storjene obljube.«
Temeljni kamen za zaobljubljeno cerkev so položili v velikonočnem času leta 1680, ko so slovesno obhajali dan sv. Jožefa. To je bila poslednja velika kužna epidemija, ki je prizadela Celje. Čeprav se je kasneje še javljala, je Celju in okolici prizanesla. Glavna romarska shoda pri sv. Jožefu nad Celjem sta 19. marca in 1. maja.
Vir: Kolar, B. Sv. Jožef nad Celjem in laza-risti, 2002, str. 13-14
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Cerkev sv. Jožefa nad Celjem - notranjost cerkve ob slovesnosti 250-letnice, 1680-1930, hrani Osrednja knjižnica Celje
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtni ca iSŽJ
NE SDVIMZI TEHTNICE
raje se nauči pravilne uporabe
Imate mogoče kako obleko za ženske, ki včasih kaj pojejo?
Žaba
Dedek se sprehaja ob potoku in nenadoma iz potoka zasliši glas: »Pomagajte mi, prosim!«
Pogleda, a ne vidi nikogar. Glas spet pravi: »Gospod, pomagajte!«
Pogleda bolje in vidi žabo, ki pravi: »Sem začarano 19-letno dekle, prosim, poljubite me in spremenila se bom spet v dekle. Potem se bom ljubila z vami in spet se ► L 1 >
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
boste počutili kot mladenič.«
Dedek pobere žabo, jo vtakne v žep in reče: »V mojih letih imam raje govorečo žabo.«
Nič mastnega
Janez pride domov iz službe, se usede za mizo in vpraša: »Kaj bo za večerjo?«
Žena se postavi v zapeljivo pozo in pravi: »Mogoče jaz?!«
Janez pa: »Saj veš, da ne smem nič mastnega.«
Pravijo, da smo ženske in moški enakopravni. Lažejo. Ko leti moški, je Superman, ko leti ženska, je čarovnica.
Česa se Bill Gates najbolj boji? Da Chucku Norrisu zmrznejo Windowsi.
Ajci?!? Kdaj se odseliš?
Vse se je začelo s poljubom
Izredno pomemben teden je pred vami. Po torku, 24. marcu, ko bo nastopil lunin mlaj v ovnu, se bo začel za vas nov ciklus, zato dobro premislite, kaj želite. Svetujem vam veliko pozornost na vseh področjih. Položaj Marsa vam bo povzročal veliko nestrpnost, tudi nepremišljenost. Svoje lahko prispevajo tudi neurejeni odnosi, zato pazite.
3\k

Lev

Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Če menite, da ste postavljeni v situacijo, v kateri ne morete nič narediti, se motite. Vse je v vaših rokah. Problem bo vaša neodločnost. Porajale se vam bodo dileme in težko se boste odločili. Prav nič ni treba hiteti, vzemite si dovolj časa. Odločitve, sprejete v trenutku ali celo pod prisilo, ne morejo biti dobre. Veselili se boste druženja z ljudmi, a za zdaj to ni mogoče.
škorpijon
Uspešni boste pri uresničevanju načrtov, Mars vam prinaša odlično energijo. Vztrajnost in ambicioznost bosta poplačani. V odnosih bo lahko prišlo mimogrede do kakšne sporne situacije. Pazljivi bodite v odnosu do ljudi, do katerih čutite nelagodje ali nenaklonjenost. Izognite se jim v širokem loku. Vaša vladarica Venera v vašem znamenju vam bo v veliko oporo pri premostitvi nasprotij.
Tokrat boste šli na vse ali nič. Tveganje se bo obrestovalo. Kljub temu prihodnjič ni treba ukrepati tako drastično, saj vam vse skupaj povzroča prevelik in nepotreben stres. Če boste kritizirali določeno osebo, vam lahko to vrne z dvojno mero. Previdnost velja pri stikih, še posebej vas opozarjam, da nanjo ne pozabite v prometnih situacijah. Hitite počasi.
Dvojčka
Komunikativni in intuitivni boste, kar je odlična kombinacija. To obdobje po mlaju 24. marca bo odlično za dolgoročno načrtovanje in postavljanje temeljev ter smernic, v katere morate vključiti nove sodobne pristope. Ne pozabite na nova tehnična sredstva, ki jih boste z veseljem preizkušali. Previdno boste izbirali družbo, saj vam lahko določene osebe jemljejo energijo.
Rak
Strelec
Veselili se boste začetka pomladi in želeli prehitro narediti vse, kar ste si zamislili. Malo upočasnite tempo. Vaše počutje morebiti ne bo najboljše, zato nujno poskrbite tudi zase. Malo se razvajajte, poležite, preberite kakšno dobro knjigo ali si oglejte zanimiv film. Odpočijte si. Novo poznanstvo lahko preraste v dolgoročno prijateljevanje, ki vam bo v veselje.
Kozorog
Prazna Luna, vaša vladarica, bo v ovnu v torek narekovala nov ciklus dejavnosti, ki bodo imele ob rasti lune lepo podporo. Cilji, ki si jih boste zadali, mogoče res ne bodo doseženi takoj, vzemite si časovno rezervo. Bodite previdni v odnosih. Ne sprejemajte odločitev in ne tvegajte po nepotrebnem. Časa za razmislek imate več kot dovolj.
Imate podporo nebesnega svoda, zato pogumno delujte, obrestovalo se vam bo. Novosti pri delu lahko pričakujete po mlaju 24. marca. Uspeli boste doseči tisto, za kar si prizadevate že več mesecev. Vztrajnost se vam bo poplačala. Na čustvenem področju lahko pričakujete zanimive preobrate. Kako se boste odzvali, je vprašanje. Vedite, da vam planeti še vedno dajejo podporo za konkretno akcijo.
Vodnar
Sonce v sorodnem znaku vam prinaša veliko energije, vaše počutje in razpoloženje se bosta umirila. Kljub temu svetujem več previdnosti okoli mlaja 24. marca. Naj vas vodita modrost in strpnost. Veliko boste razmišljali o prijateljstvu z neko osebo, postavili si boste veliko vprašanj. Prišli boste do odgovorov, vendar bodo ti ponovno odprli nove dileme. Ne bo enostavno.
V četrtek in petek boste gostili Luno v svojem znaku. Še zlasti v petek bo lepo, ko bo nastopil prvi pomladanski dan, odlično se boste imeli. Na zasebnem področju bo drugače. Za boljše odnose v družinskem okolju se boste morali zelo potruditi. Tokrat vam nihče ne bo prišel naproti. Našli boste pot in način, kako izpeljati projekt, ki bo zanimiv za vse.
Ribi
Devica
Natančni in delavni boste, zlepa se ne boste ustavili pred svojimi obveznostmi. Ni čudno, da bodo temu primerni tudi rezultati. Lahko boste zadovoljni. Na čustvenem področju bo zanimivo in lepo. Včasih je lahko domišljija bolj realna od stvarnosti. Tokrat vas bo lahko resnično nosilo na oblakih vaših želja. Do uresničitve vam ne manjka veliko. Naj vas kljub temu spremlja pamet.
Od sobotnega popoldneva do zgodnjih jutranjih torkovih ur boste gostili Luno. Konec tedna bo precej umirjen, prevladovalo bo romantično razpoloženje. Vaša ustvarjalna energija bo prebujena, kar boste lahko zelo lepo izkoristili. Preostanek tedna bo drugačen. Vznemirjenja vam ne bo primanjkovalo, čeprav ne bo šlo vse po načrtih. Odlično se boste znali prilagoditi situaciji.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
VRSTA ARTILERIJSKEGA OROŽJA
DRAGOCENA OBREDNA POSODA
IZLOČITEV DOZORELEGA JAJČECA
KRATEK POŽIREK
DALMATINSKA VIŠNJA
KAKOR SE
... STREŽE, NAŠA TAKO JIM CELINA KOSA REŽE
19
MESTO V ZGORNJEM EGIPTU
LISA EDELSTEIN MEDMET SMEHA
12
NEKDANJI ANGLEŠKI ATLET (SEBASTIAN)
PREVIDNOST JE ... MODROSTI
KRŠKO
SESTAVINA BELJAKOVIN
NEKDANJI ARABSKI EMIRAT
AZIJSKI VELETOK
DELA GA, GA
IVANKA MEŽAN
HRVAŠKA KMEČKA STRANKA
TROPSKA GOMOLJNICA
FRAN GESTRIN
OTROŠKI OBRAZ
16
DEL POSTELJNEGA PERILA
ANGLEŠKI IGRALEC (PETER)
14
DEL TROSILNIKA
TRNEK S TREMI OSTMI
MESTO V BELGIJI
RDEČ KOT .. TOALETNE POTREBŠČINE
MEHKA KOVINA SREBRNO BELE BARVE
SVETOVNI TRGOVINSKI CENTER
KOŠČEVO ORODJE
SLOVENSKO POHIŠTVENO PODJETJE PRIPADNIK SIKHOV
20
TRIVALENTNI KISIK
... MEMIC VAJTA
KLJUBOVALEN, KUJAV
Povsod z vami
IT. ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL
VLEČE SE KOT ... KAČA
UDELEŽENEC
SINJSKE VITEŠKE IGRE TATINSKA PTICA
KRAJ PRI NOVIGRADU
LIVADA VEČANJE
SLOVENSKI
PIANIST BERTONCELJ
10
BILJARDNA PALICA
ZMANJŠANJE
ŠTEVILA ŠTUDENTOV ČE
STARO-DOBNIK (POG.)
13
18
KOCINE POD NOSOM
MEDNARODNA OZNAKA KENIJE
ŠAHOVSKI VELEMOJSTER KARPOV
OGLAŠANJE VRANE
NIZOZEMSKA TRGOVSKA VERIGA
ZNAK, ZNAMENJE
GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU, SADJEVCU
SUNEK, S KATERIM SE KAJ SPRAVI V PREMIKANJE
TOMAŽ ERTL
VZDEVEK SRB. IGRAL. MIODRAGA PETROVICA
9
ORLANDO BLOOM
NEKDANJI ČASTNI BRIGADIR
15
SPECIALIST ZA DUŠEVNE BOLEZNI
ANGLEŠKI PEVEC JOHN
22
KAR JE NARISANO NA HITRO
NASPROTJE (KNJIŽ.)
ŠVEDSKI AVTO

LAHKA SIVA KOVINA
SUDOKU 405
	6		2	8	3			
		8	7		6			
		9				3		6
6	4			5				
		7				9		5
	3			2	8			
5	2							
			3				4	
			4			1	9	
SUDOKU 96
9			3					7
	8	3	5					
	5		7					6
3	1	2			6			
				7	2		9	
					3	1	6	
				9		5	8	
	6	1		4		9		
		8						
REŠITEV SUDOKU 404
REŠITEV SUDOKU 95
7	3	4	8	1	5	6	9	2
2	6	9	3	7	4	5	8	1
1	8	5	2	6	9	3	7	4
3	4	2	5	9	1	8	6	7
5	9	8	7	2	6	4	1	3
6	7	1	4	3	8	2	5	9
9	2	3	6	5	7	1	4	8
4	1	6	9	8	2	7	3	5
8	5	7	1	4	3	9	2	6
5	7	9	2	6	8	3	1	4
8	4	2	3	1	5	9	6	7
1	3	6	4	9	7	2	8	5
3	8	1	9	7	4	5	2	6
4	9	7	6	5	2	1	3	8
6	2	5	1	8	3	4	7	9
2	5	8	7	3	9	6	4	1
9	6	4	8	2	1	7	5	3
7	1	3	5	4	6	8	9	2
novi tednik
Vedno? г (мтој /
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno? г илеиој /
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 24. marca.
Geslo iz številke 11: Zaskrbljeni zaradi virusa
Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Pino Mlakar: Ples kot umetnost in gledališče ter platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Elica Cirkulan iz Vojnika.
2.	nagrado, knjigo Monografija o Edvardu Kocbeku in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Franc Juteršek z Ljubečne.
3.	nagrado, platneno nakupovalno vrečko NT&RC in paket prigrizkov Rocky rolls in Whats up, prejme: Ivanka Leskov-šek iz Gorice pri Slivnici.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli na oglasnem oddelku, ko bo spet odprt.
3K
veliki %
1. številka v prodaji od 14. februarja.
www.trik.si facebook.com/3K.krizanke
2
17
IVAN LAH
5
4
IN REM
7
DOBE
8
11
21
6
48
INFORMACIJE