Hochlobl. k. k. Hofbibliotbek,
WiSn
St. 40.
V Gorici, 5. oktobra 1883
Tedaj XIII
„Soča" izhaja vsak potok in  velja
po pošti prejemana ali v rtoriri ini Ioni
poŠti jana:
Vse leto.....i.   1 to
Pol leta.......--.i'
Četvi-t leta     ......i l ¦'
Pri oznauilih i»:  r.,<>    tudi j>j. ,./>i»-
S unicuU" *e plačuje za navadno tr;stop>
no vrsto.
8 kr. fe ne ?i-k;i  1  krat 7   .,   ,s    .,      .     2    ., 6   ,.   „   ,. ¦   „   3   .. Za vrče črk*-   (m pnmton;.
Posamezne Stevilke se dobivsjo po 8 kr. v toltakarnirah v gosposki ulici hWnu „trHi kroir', na sterem tvga in v imnski ulici lor v Trstu,   via Ca-
si'rran, H.
Dopisi naj s<- hlagovoljuo poSiljajo uri'tliiislvu ,.So(*o" vG.-iriciv Via Ascoli 8, L, mu-oiUiimt, pa opravni&tvu „So8o" Via della Croce St. i. II.
Rokopisi se no vraCajo; dopisi naj se blagovoljno frauknjcjo. — Delalcom in drugini nepvenio/,»im so navofinina zniza, ako so oglasfl pri opiavnifttvu.
P. ii. guspuilc narociiikc,
kateriin je potekia narucnina, proximo, naj na-rocbo punovijo in naj nam pusljeju naroenino. Gospode, ki so z nanienino na dol^n, uljudno prosimo, naj poravnajo svuj dull?, da ne bodo zaviruli lista v ujegovem delu.
Dezelni zbor.
b final a seja bila je v petek 21. septembra ob 4. urt popoluiuc, Prebere iu potrdi he zapisuik devete seje. Poslauec It. Mohorcie stavi uasieduji predlog: „Narocuje at* dezelneiitu odboru, da sestavi in predloiu dcitdueuiu zboru v priuoduji se.->iji poselski red uuuiosto oucga, kigaje izdala pninorsku naiuest-nija dua 10. julija l«574. Predlog so podpisali su posluuci; Mauiovich, Dottori, Del Toire, lvancie, Ko-vaeic, Jonko. Poslauec 1'uncie predlaga, naj so olnav-nujc uusvet puloin uujnosti, ne da In he izrucd ka-keuiu odseku v pit'Uesovan.je tu puroeanje. NujtiOhl he sprejuiu biez ugovora in tako tudi pieUlog.
Dezelui g I a v a r odgovonl je na intoi pelacijo dr. Vcrzeguussija in je navedel Vac, kar je odboni znano o zapusciuab, o katenii je posianec V. interpc* ioval, tax je dokuzal, da bpaua uadzuiuislvo uad do* tteuitna ustauovuma v podrocje c. k. numestuijc v Trstu. Dr. Vcrzegiussi vzel je odgovor ua zaa-nje, pa hi je pridizaS, da tuorebiti v pnhoduji sesiji poda Rak predlog v tej zadevi.
Poshuux Ivancic poroca v lineuu pelicij.skega odseka o vseli Se nete.v.-mh peticijah. Najprej pretllaga, naj zboi sklene, da se sme o pelicijah razpravljaii potom nujuoati brez uavaducga pi.-=anega aii tiskauega porocila. Zbor sprejme ta piedlog. Na to poroca o proSnji nabiezmsKega zupanstva za podporo OUU gld. v napravo nsaioke Sole. Dezelui zbor presel je o tej prosaji na dnevni red, natocil je pa dezciiieiuu odbo-ru, naj se dogovou z obCino iu solskim bvetovulatvoui v nameHj <la se pnhodojemu dezeiuewu zboru predlozi nataneeu uacrt nametovaue Sose.
To m az u Pe r 11 c a iz Kionberga dovoli se pod-pora 30 gl. za preskrbijenje snot po raujkeni Autonu Logarju, Ki se je ubil pri grajeuji dezelne ktnytijske Uh, — iiibardu Pistotnigu, vseucilisemku, aa ne
LISTEK.
Fizika. Spisal Cellular
(Dalje.) Pri  drugem  natisu bo, se ve da, §e tudi tu pa tam kaj diugega  ireba popraviti,  k eeraur naj sledi tukaj uekoliko nngljajev:
V  § 103, iz zacetka: sPrehodi li gibajoCc se telo v vsaki sekundi 10 m...r tedaj praviuio, du je g.b ravnomeren,"" je napaCno, ker po takem bi bd gib uihala ravnomeren, kar m; priataviti se mora: „in v vsakem eaakein odlomku ene sekuude." Malo vrst pozaeje je pravdno leceuo: „v eaakih casih*.
V  iateni § nize doli: aGib je tedaj ravnomeren, ako se gtblje vsied vstrajuasti." Ta stavek je brez zveze s poprej reeeaim; treba je Citatelja opom-niti na § 0 vstrajuosti.
§ 104=: „Mer gtba je preina, ob katerej se gi-bivo gtblje ali vsaj tezi gibati." Prvo je prav, drugo je uier sde, a ne giba.
§ 105. „SiIe aiso same ob sebi, ampak so zve-zaae s tvarino... kjei* sile delujejo, tain je tudi telo, ed kojega sila izvira." Bolje iu jasnejse: nVsaka siia deluje med dvema telesoma, kateri tezi uied seboj pnbhzati ali drugo od druzcga oddaljiti." Malo m2e doli: „mema jediuica je ona siia, katera prouarocuje isti teg kakor kiiogiam vode/ Stati mora „kakor liter yode; ta teg pa imenujemo kilogram".
dovoli podpora, za katero je prosil, dasi je dr. Mau- | rovieb piiporocal, naj bi mu dull oO gl. ¦»- Prosnja z u p a n s t v a v S o e i za novo cenitev tamo&ujih plain n in obeinskih zemljiSC v namen, da bi se zuizali doticni davki, izroci se dezelueiuu odboni, da neini, kar bo za primerno npozual. — ProSnja Jokd'a Se-molifia iz Biestoviee, da se mu odpusli dolg do glavnega zaloga za uboge, odstopt se dezelneniu odboni z narofeilom, da dovoli prosileu tako olaj^anji za platevanje kapitala iu obrestij, kakorduo spozna za potrebno, samo da zalog ne zgubi kapitala. — ProSnja Knstijana Bra tine za podporo nucakii Autonu Braiini, ki se uei v Marijauuv obrtuij:skisoli, odstopi se dezelneniu odboru, da jo priporoei kupcij-ski zboiniei goriski. — /ahvali se podpora 2U0 gl., katero je dezelni odbor podelil obituijski soli v Fo-Ijanu, ter ga pooblanli, da podeli tej Soli so drugo podporo 100 gl. — Prosnja Aleksaudta Uhiadesa odstopi se dezelneniu odboru, da on preeeiuvSi nje-gove osebuo zasluge niorda doVuli povisek duuu'. -— Prosnja Ivana Lasiea iz Veitojbe za podporo se zavrne.
Po pozaiu poskfdovanim koritniskmi pivlnval-ci'in dovoli se po nasvetu poslanea Kovaihea v iine-iiu peticijskega odseka iz zaloga izreduili stroSkov za leto 1884 100 gl. z dodatkoui, da detfelni zbor ne bo za take nainene vec dovoljeval podpor, ker se hi.^ui posestuiki lahko zavarujejo zoper Skodo po pozaru.—-Poslauec lvancie poroca o b"-* peticijah za podporo skladovuiin eostam iz tie^.eliiega zaloga. V.se peti-cije se zavrzejo. —-Poslauec Povse poroca opros-iiji z.ipanij: Uil'euberg, Doruberg, Hinarje, tiabrije, da bi se b rani ska eesta vvrstila med skladovuo ceste. Prosnja so odstopi dezelucuu odboru za ua-daljuo obravnavo.
Na predlog Gasserjev v iiuenu dezelnegaod-bora potrdijo se dela, katera je dal dezelui odbor iz-vrsiti na obeli oddelkili kmetijske sole s pre»ez-kom preudarjeuega zueska 45G3 gl. 53 kr., in ona v dezelui hi si se stroskom 444 gl. 30 kr. ter se dovoli dezelnemu odboru dodatni kredit za 5007 gl. S3 kr. na racun leta 1883.
Poslauec J. Tonkli poroca v iuiouu fiuaucnega odsekn o proracunu dezeluega zaloga za leto 1884. Pri splosui obravnavi oglasita se za besedo dr. Mau-rovich iu dr. Verzegnassi, kateiili prvi je ponavljal, kar je bil uze pri drugi priliki povedal o tern, da se pri nas ne spoStuje dovolj   doba   12  mesecev, to je
§ 100: „Okoli hoiizoutalue osi vrtljivo, jako lahko koke;u pravilnejse: „jako lahko vrtljivo kol-cc;,< kajti da je kolce lahko, ui tohko vazno.
§ 107, str. 9G, vista 4. od zdoli: „Gib je tedaj lavnomerno posptSen" beseda atedaj" je ueumestna.
Str. 02. 3. vrsta od doli BKoliko casa potrebuje polz, da preleze 1 m. visok plot?" za ucuo knjigo pretiivialua naloga. Saj iinamo dovolj zauimivejSih primer za jako pocasuo gibauje.
§ liy. Opazka: nOzka ladja se laglje prevrle nego Siroka," ne spada v mehauiko trduih teles, ampak v hidrosti'tiko.
§ 120: sSpodnja celjustnica je jednoramen vz-vod" je le pogojuo resnicno, keder nauirec zobe stis-uemo; kedar j:h pa razpnemo, je Celjustnica dvora-men vzvod.
§ 129. „pri strojih nimamo nobenega dobicka na delu ampak §e celd izgubo. A vender se jih po-sluzujemo z velikim dobickom in to za to, ker je mozuo zmagovati z njih pomocjo najveeje upore.*
To je uejasua argumentacija; kajti cim yece upore nam je preniagati, tim vee treba se ogibati iz-gube ua delu, tun meuj bi potem smcli se posluitevati strojev. Korist strojev je ta, da spremiiijajo delo, ki je produkt iz velike sile iu kratke poti, v tako, ki je produkt iz majhne sile in dolge poti, kar je koristno z ubziroin nato, daje dostikrat nam sila omejeaa ua razpoiagauje, pot pa n e o in e j e n a. Ce hofieiuo n. pr. breme vzdiguoti, kt tehta 200 kgr., ne zadostujejo sile ua^ih miSic niti toliko, da bi to breme I m m. } visoko vzdiguoli, Delo, ki je zamocemo §n \m b^
Bolufincga leta, pri sklepanji rafiunov in proracunov, Porocevalee ga je zavrnil in zbor jo preSel v uadrobno razpravo proraeuna. Pri poglavji VIH., ki govori o kmetijski Soli, poprijol je dr, Manrovich besedo ter je rekel, da bo glasoval proti preudarkn stroSkov za to Solo in siccr zato, kor ne donaSa de^eli primerne koristi in ker jo razdeljena na dva oddelka; sloven-ski in italijanski. Porocevalec pojasni na to, da kme-tijska Sola dona&a gotove, dasi pocatjue obresti, in da je zadila ge le od onega casa napredovati, odkar ima dva oddelka. Ko je bila kmetijska Sola zdrugena, pogoltnila je okolo 200.000 gl., ne da bi bila kaj ko-riatila; odkar jo razdeljuna, hodijo kmetovalci iz eelo decide po naukc, Hveto, eupiae in sadna drevesa na kmetijsko Solo. Moz>», ki imajo napredek in liber ft-lizem v ustili, bi ne smeli nasprotovati tej Soli. Od-sekov preudurek stroSkov za kmetijsko solo sprejmo «e neprcmenjen.
Poglavje IX. inielo je proracunjonih 150 gl. kot podporo za sklidovne ceste insieer zacesto, ki veze nubre^iusko zeleznicno postajo z driavno eusto.' Poslauec Dotted stavil jo pri tej toeki slcdeci nasvet: „Narofiuje se dezelneniu odboru, nnj Kopot naredipo-febne stopnjc, da so letni stroSek 150 gl. za cesto od uabreziusko Zeleznicne postaje in potem stroski za popravljauje in vzdrZevanjo mediiarodnega most a pri Bracaim provzemd — prvi na raeun oskrbuiStva juzne Zeleznicu, drugi pa na raciin dr^avnega erarja." Predsednik odgovori, da ta predlog pride v obravnavo po koucanem napovedaneiu dneviiem redu. Porocevalec dr. Tonkli pojasnuje, kako je priSlo, da v proracunu za prihodnje leto je pisan naslov (rubrika), ki se ue vjema s tern, kar je pod naslovom, (ome-ujeni kos ceste ui tiatnreC vvr56eu med skladovne ceste). Druga leta dajale so se obilue podporo skla-dovnim cestam, letos se pa poslanci niso mogli zje** diniti ni o vsoti, ki naj bi se eestaui podelila, ui o uacmu, po katercm naj bi se podpora razdelila. Nje-gov govor spravil je zborniCno* levico v velik nemir, dr. Maurovich je vines govoril: uon concediamo dei sussidi (ne damo podpor), dr. Verzegnassi: to ne spa-da k stvari, in drugi drugace, da bi predsednik za* brauil govoriti o tej atvari. De^elai glavar odgovori, da ne mote pustiti, da bi se govornik motil in prosi porofievalca, naj nadaljuje. Porocevalec dokaze, da govori o stvari, da nainrcc pojasnuje, zakaj se no vjema naslov IX. poglavja z njegovo vsebino. Na to je zbor dr. Tonklija nnrno posluSal do konca.   Po
menu neposredno opraviti, je tedaj cnako nicli. Ako pa porabimo u. pr. kolo na vretcnu, pri kterem se imata polumera kakor 1:10, tedaj zadostuje sila 20 kgr.j in teh 20 kgr. upora boino lo2e prcmagali 10 in. daleC, kakor 200 kgr. 1 m. dalefi.
§ 136. GenetiCno razjasnilo osrednjega giba je pomanjkljivo. „Osreduji gib.... uastaue, ako se g a-ue telo v neko iner, ase prepuSCa potem delo-vauju sile, katera je pri vlaCujo k... tofiki." Glasiti se mora: ako se telo v neko raer z a I e n e, a potem p r e p u s t i delovanju sile, katera je privlaCuje k ... tocki, ki pa lie lezi v tej meri.
§ 136, str. 126. „Pri gtbu mesca okoli zemlje je teznost izvor sredote^nosti; pri giba premicnie okoli bolnca pa... giavitacija.a Zakaj uasprotje deiati med stvarmi, ki so bistveuo eno iu isto, kakor te^uost iu gravitacija? Naj bi se k vecemu reklo: nOna sila, ki privlacuje luuo k zcmlji, je ista kakor ona, ki jo pri pozemeljskih teiesih tetfnost, kjer pa deluje med nebnimi telesi, gravitacijo imenujemo."
§ 145. „Pogosto nam pa ni moei dokopati do vode, in v teh slucajih vrlamo v zemljo. Vodnjake ta vrste zovemo.... arte^ke vodojake**. Bistveni zuak artezkega vodujaka ni ta, da je vrtan, ampak ta, da voda vsled posebuih podzemeljskik razmer, katere so tudi iz z raven stoje^e podobe razvidne, sama ob sebi uad zemljo ure, na mestu da bi se morala se sesal-kami all vedricami vzdigati,
§ 151. „Ta tlak plinavih teles zovemo njih na-petost ali proznost.H Kmalo potem sledi: „Plinava telesa so popoluoma nro^ua\  To, je isti izraa y
kon&mem govorn, ki je izvrstno razjasnil, j>o kakih nacelih in s kakega staliSca je trcba presojevati pod-pore za ceste, oglasila sta se Dottori in Verzegnassi vsak dvakrat, da<bi ugovarjala Tonklijevi razpravi, pa brez uspeba, kajti odgovoril jima je prav krepko na vse ugovore.
Poglavje IX. in nasledoja sprejeta so bila po-tem uespremenjena. PotrebScine za leto 1884 zoaSajo 198.773, zaMba 86.115, primanjkljej 112.658 gl. Da se primanjkljej zalozi, tirjale se bodo za leto 1884 naslednje davsTine iu doklade: 1. doklada 12% od celega zneska vseh neposreduih drzavoih davkov, 2. doklada 20»/0 na uzituiao vina, moStaiu mesa, 3. doklada 500/0 k drzavnemu davku vpeljanemu vsled dffavne postave od 23. junija 1881. (St 62 dr*. za-konika) zadevajoeemu kuptfjo in nadrobuo prodajo iganih pijat', 4. davScina 50 kr. za vsak bektoliter na drobno potocenega piva. Zastran nacina, po ka-terem se ima pobuati deielna davScina od piva, zla-sti zastran oseb, od katcrih, in pogojev, po katerih se Ima tirjatt glede koatrolue oblasti organov, kojim je pobiranje izrodeuo, in glede kaznovanja prcstopkov, veljajo enaka pravila, kakor za pobiranje vinske uzit-nlnc.
Po porocevalcevem nasvetu sprejme se financna postava tudi v tretjem branji. Dottorijev predlog o nnbre^inski cesti in bracanskem mostu sprejme se brez ttgovora.
S tern bil je dovrSen daevni red desete seje in koncano delo, ki je bilo odloceno lctoSnjemu zboro-vanju. Dezelni glavar izprosi pooblasfienje, da potrdi dczeloi odbor zapisuik zadoje seje, in sklene s krat-kim nagovorom ? italijanskem jeziku letoSnjo. zascda-nje. Oracni, da se m vara], ko je v zacetku zborova-nja izrekel Dado, da v goriSki zbornici ne pride do bur-nib, aarodnostnih bojev. Obzalovalje, da poslanci niso mogli zediniti se o podporah za ceste, ter izrece svoje trdno prepricanje, da se zgedi to prihodnje leto. Sled-njic" povabi poslance, naj vskliknejo trikratni evviva presvitlemu cesarju. Poslanci odgovore z navdusenimi zmo in ewiYa in zborovanje bilo je koncano.
Dopisi
IZ Steverjana, naMihelovo.--V zadnji „SoSi8 bilo je Citati v doptsu iz SmartuokojSeaitske zupanije, da je ondaSoje stareSiustvo sklenilo, naj se zafioe trgatev Se le 8. oktobra, in da boda kaznovau, kdor bi se tenia us.avljal. Pisalec teh vrstic se popolnoma ujeraa z onim dopisom, posebno pa s tern, kar ima v trecem oddelku, ki pravi, da je omenjeno stareSiu-atvo ie vec let sem prepovedalo nositi grozdje na prodaj brez zupanstvenega dovoljenja. V teui grmn tie! zajec. Kaj bo neki koristila prepoved zaradi od-nasanja trgatve, en bi ae ne prepovedalo tudi neopra-vi&no prodajanje grozdja? Prva prepoved brez druge bila bi Seleprava zaslomba takim, ki zajntra, pred no solace izide, so zn pri Soclnem mostu s tako dobro zamaSenimi Bkastelaini,B da Se oglenceva kislina bi imela tezavo ven uteCi. Nektere pa porabijo opol-dansko oro zato. — Zakaj tako? to naj si vsak sam misli. Tako ravoaoje moral je pisalec teh vrst vefikrat videti. Zdaj pa Se 14 doij s trgatvijo poiakati, potem ne bi bilo treba, da bi se Bp r e I e p a i n s I a d k a gospa* Kebnla, kakor jo imenuje drag dopisnik iz Brd,.vozila, kajti bi jo 2e poprej oduesli. — Nekatere
precej razlicnem pomenu rabljen.   Brzkone se je dal piaatelj zapeljati od katere neuigke fizike, kajti spo- [ miojam se, da sem nekje nasel izraz    .ElasticiUit" na rnestu „Spannkraft.B Resje, da sta si ta dva poj-ma precej blizo v rodu, a zamenjati se vender ne smeta; dokaz temu je ravno ona nejasnost, ki lezi v ravno navedenih stavkih.   Napetost merimo po atmo- i sferah, a o pro^nosti pravimo, da je vec ali manj po- I polna.  Vsak plin ima neko doloCeno mero pro^nosti, ' ki jo lmeaojemo popolno:  a napetoati nima plin po svoji naravi, tampak po zaaanjih okolj§«nah, namree po prostora, v katerega je zaprt, io po svoji toplini. Zraven bi §e predlagal kot terminus za „Spannkrafttt Buapontt na mestn „napetostK, kakor je pisatelj ie po-rabil j.vzgon* za BAaftrieb*,  ker koncoica ost vender le bolj znael kako svojstvo, kakor koliSino.
§ 156. Pri opisovanji ni omenjeua tiskovna za-
Mopmca; v zraven stojeSi podobi se ve da je vidua.
; § 157. Pri 9zgo§Cevalnem smrku8 je razlagatije,
zakaj je zgogfievanje zraka omejeno, v tern pomanklji-
vo, da m onieojen agkodljivi prostor".
§ 163, poskns c. ZAkMek tega poskasa je ne-jasen, kerpreved skrfien. Jasneje bilo bi tako le: Istega poskusa (da se namre6 zvonec izpod brezzraCnega recipienta ne cuje) vidimo, da zrak zvok prevaja: ker pa zvonec tudi cojemo brez zraka v recipienta, ako inn notice niso z bombaiem povite, vidimo, da tudi trda, prozoa telesa zvok prevajajo. Da sliSimo zvok, potrebna je ltd. kakor 2e stoji.
§ 166.  „Nase nho ne razlofcnje v seknndi^ ved nego 9 glaaov;* uvrstiti se mora beseda: "zaporednih*. ^Kpnec prib.)
izjeme naj bi le bile od take prepovedi. Ni2e Steve-rjana n. pr. v gmajnab naredili so si mali posestuiki nekaj Vinogradov, ki se ne drzijo skupnih viaogradov. V te zahajejo pogoato potnikt ne bodi jib treba iz Gorice, kateri Skodojejo posestnikom. Za take in enake vinograde naj bi bila izjema glede trgatve alt pa naj bi L0 prepovedalo goriikim oznacenim potnikom ob onem easn v na§e eograde.
Pa tudi neke druge gteverjaaske okolisCine ne smem zamoICati. Tukaj so zaeeli gospodje pi. Fabris, baron Tacco in vec drogih saditi razoih bolj zgodajih trt, postavim portugalko, burgundovko, modro frankinjo (Biaufraakisch). .Portugalko so celo na SFapn ze prvo doi septembra potrgdli. Potreba zgoJuje trgatve pc»-kazala se je tudi pri trgatvi gospoda barona Tacco. ki y. bila 14 mio. meseca in ki je zelo tr^tela radi zdrelobe. Birguadec in franktnja gospoda Fiibrisaje pa dosegla letos bladk<>-f, katere nikakor bi ne bil kdo pricakoval. Minala leta imela je frankinja 95 do 100 stopiuj aladkosti mi „Ebs 1 e-j e vo" vago, ki kaze najbolj natan^no. Ma^ira Stev. 2 je imela letos sladkosti 101—105; burgundec pa 114—(15 stopinj; kar je je pa ostalo, ki je bila videti revna in suba, je pa tako sladkost dos?gI*, da je presegla „Eh»i»-je vo" vago. ki kazc do 130stopinj s!adkosti, za do-brih 5 stopinj. Po izrazu samega g. Fabrisa je le prav malo pikolitov tako veliko sla'fko-,t do^'glo v njego-vem ^ivijenji. Ker je letos Bog trti toliko sladkosti dal in ker ima g. Fabris posebno pazljivost pri trgatvi in v kleti, bodo letos njegove buteljke gotovo §<* bolj§e, nego minul i leta. Prijatelji ojegovih bu-teljk bodo imeli letos lepo prilozoost, da se prepri-| iajo o dobroti, ker shranjeno je vsako vino posebej v svojih sodih. Gorifiani pa tudi okolifcini ze dobro po-znajo njegove buteljke, pa tudi dalefi v Avstriji blizu neraske meje jib kaj radi srkajo, kjer so po prijateljih za nje izvedeii.
Pa tudi pravilno napravljena rebula v boteljkah je kaj dobra pijaca. Lwi na Ce§ko poslana v sodu naredila je dober utis; zato so si jo tudi letos u2e naroftli. Dobro bi bilo, da bi tudi drogi, posebno ve-liki posestniki v Brdih posnemali pri napravljanji viua g. Fabrisa, da bi nasa vina s Casora zadobila veljavo tudi na zunaj.            _______
IZ Perva&ne, 28 sept. — PreSlo jc Wago po-Ietje; pribli&uje se nam zimski das, kratki dnovi, dol-gi ve^pri; narava bode sladko spavala odpofiivaje se od truda. Tudi mi bodemo spavali, odpoeivaje se od trudapolnih javnib plesov, katere smo iuieit v uaSein obli^ji, rekel bi, cez iaero. Zastonj biti so tvoji na-sveti, draga „Soca", zastonj podudevanje na§e vrle dubovScine, kajti plesati se je moralo. Naj bi se pri-hodoje poletje kaj tacega ne ponavljalo vefi. Drag! sosedje pervaSki kakor dornber§ki, oklenimo se raji na§e umrle dornberskc ditalnice; prebudimo jo k novemu ^ivljenju, napravimo tfitatnico pravega pomena in sicer tako, da bodo lahko tudi manje pre-mo2ni zamogli v ceno fcitati Casntke in poduCljive kojige. Kako je sicer lepo sli§ati, kako se sem ter tja napravljajo Citalnice in kako napredtijejo v narod-nem obziru, mi pa spimo spanje pravifinega. Kam si pri§Ia pred par leti tako slavljena dornberSka Ci-talnica? zastonj pra&ijo po tebi k nam dohajoei tujei. Tedaj uarodna dahovgeina, ufiiteljstvo, inteli-gencija, oklenimo se umrle Citalnice ter probudimo jo k ^ivljenju, kajti veliko bolje za nas, ako se bodemo pred svetom odlikovali s kak§no narcdno veselico, nego s pogostimi javnimi plesi. Da ne bodo ove be-sede „bob v steno", pomozi Vsegamogofini.
12 Renfi, 20. sept. — Dopisnik iz renSke oko-lice v 37. Stevilki cenjene BSo6e« vidi po mojem mtienji preved 6rno nasa okolico. Ako pregleda le-toSnje pridelke po nasih poljilr, mora pritrditi da smo dolini Bogu hvalo za obilni blagoslov, ki nam »a je dal. Kar zadeva nedeljsko pobajkovanje mladenc^v in deklet po poljib, velja morebiti za reulko okolico (kar bi se pa jaz ne upal trditi), ali o renSkib de-kietib in mladenCib se menda to ne more g^roriti ker po koncani slu2bi bo^ji gredo dekleta na s-voj dom, mladenfii pa ostanejo i mozmi pred cerkvo kj«T se pogovarjejo o letini, o vremenu, o davkth, o vej-ski in drugih vsakdanjih ali pa tudi nenavadnih redeb. Da hodijo na§a dekleta v Aleksandrijo slu^bo iskat je pa6 res, ali k temu jib sili potreba, da si kaj pri-sluzijo. Glede poStenosti smejo senasa dekleta meriti z dekleti bliznjih obcin; v cerkvi dajejo lep iz«»led pobo2uosti, ko zbranega duha moiijo iz bukvic all ko pazljivo posiugajo nauke naiega eastitega gospoda ^upnika. Lepe nauke, katere slisljo doma, nese'o se-boj, ko gredo po svetu, iu ko se vrnejo domov, jib mso pozabile. Pisatelju teh vrstic tudi ni znano, da bi bila katera naSib deklin na poti iz RenC v Aleksandrijo ali iz Aleksandrije v Rence pozabila sloven-ski jezik. Pri nas je narodaa zavest dobro vzbujena m nimamo med seboj odpadnikov naroda. Ponosui smo na to, da smo slovenske ktvi, iu uikomur ne pu-stimo, da bi izrul iz na§ega srea Ijubezen do domo-vme ali da bi nam iz nasih ust vzel slovensko bese-do. To cast si bocemo za Ren2e vedno ohraoitij
VaSaan.
Iz VipOlS, i. oktobra. — 0 ua§ih po§tuib slu-gab, kakor tudi o gori§kih poStnib odpravnikih imel bi kaj povedati, kako berejo in umcjo italijaiibke na-piae na pisiuih, pa za daues naj bo, posebno ker se taki slucaji u2e tako vefikrat ditajo v casuikib. — Pred par leti sli§alo se je pri nas prav lepo cerkveuo in posvetao petje, ko sta bila §e pri nas gospoda Ivan KocijanCic in Ivau pJ. Reja. Ali prvi se je pieselil na svoje posestvo v Mu§o, drugi pa v Gorico, kjer je odprl gostilnico, in od tistega casa uimamo vec do-brega petja. Pri slovesuih in aavaduih masah vedno pojeta le dva glasova; enkrat sUSis" „Sladko oro,* drugi krat: BPred stolom"; to se ponavlja celo leto in Se naprej. Smili se mi ubogi organist, ki se na-penja s svojim gibkira glasom, toliko da ne poCi. In kaj je terau krivo ? Prepicla placa nasega nrgaoista, Kako bo organist z veseljem podufieval bodisi cetk-veno, bodisi posvetno petje za borih 30 gl. na Into. Obcinarji &lijo sicer imeti dobro petje; alt za tako plago se ne more imeti. Zato proaim, naj su zbudi obftinski predstojnik in naj se pogovori z obcinarji, (la dolofiijo oiganistu spodobno plaCo, potem botiio imeli zopet tako petje, kakor pred par leti, oaj bo v cerk%i ali zun»j cerkve. Gospodoma Kocijaneitfu in pi. Iteji j>a Se zdaj izrekam presreno zahvalo za ujih nekdanji trud in pozrtovalno deiovaiije.
Dobili smo, kakor si porofiala, draga nSofiaa, skladovno ccsto cez Pceval, Vipol^e in Koxauo do Bmartna. Lt'pa hvala naj bo za to izrecena uaSemu g. poslancu Audreju KocijanCifiu, ki se jevveliko tru-dil in prizadeval, da nam jo je pridobil. Se zdaj, ko je le obemska cesta, vidimo dosti odlifine gospode, ki bodi ogiedavat stari grad grofov Attenwov. Ko bo cesta v boljem stanu, videli bomo §e veC domacluov in tujeev, ki pridejo k nam po opravilih iu po kup-ii'il Promet z Gorico bo po tej cesti jako otajSau iu te^ko je razsoditi, kdo bo imel oil te ceste veco ko-rist: Brda ali pa gorisko mesto, katerega ia^m in poslariec je v deseti seji du2elnega zbora glasno ugova-rjal: non coucediamo sussidi, t. j. ne dovoiimo pod-por (za skladovne ceste).
S Krasa, 20. sept. 1883. — V 31. Stevilk't „Soee" iitali smo dopis iz Povirja, v katerem gospod dopisnik opisujo Solo v Povirji. Priaetkora jo hvati ter jo imenuje zncetnico uinogim tm.inttnim osebam, katere nam je tudi imeiioval. Dvojico je Se prezrl, ue vein, iz kakih tizrokov; a vsekako vredna sta i ta dva, da se omenitii. Prvi je gospod France Rebec, neke-danji profesor v Gorici, a sedaj na Ruskera v Sinfe-ropolu, bivsi nad^oruik srednjih Sol ter profesor drev-nih jezikov (aagl. fra;t.) na yscuLiliSLi v Kijevu, odli-kovan se Stanisiavoviin in Feodor^ivim redoin ; drogi je marljivi in uCeni gospod Karl Svab, bivSi profesor zgod'>vine in zemljepisa na koperekem oLiteljskein izobra2evali§C*i, klerega nam je 2alibog netnila smrt §e mladega pobrala.
V nadaljnih stavkih to^i gospod dopisnik, daje Sola v Povirjt v zadnjib Ietih zelo nazadovala, ter nasteva uzroke te prikazni, ki se nam zde dovotf tehtni. Tozi, da imajo Zc vec let bolehnega uciteija, ki pri najboljSej volji zaradi mno^ine (152) otrok ?u zaradi boleznf Solskih tt-zav sam ne more premagavati. Po-vedal je. kako bi se stvari nekoliko v okom prtiio. To p.i je gos-poli dopisnika s Krasa v 74. St. ,Edi-nosti" take sp^klo, da je kar zaupii ter mihal na desno ia levo brez prave podlage in logike.
Dopisnik trdi da v Se2ani bi se ne moglo iz-hajati s trirazre l-iico radi neagodnih Sohkih prosto-rov; a jaz sinelo trdira, da prostori bi bili popolnoma dobri, dasi ne tako slozm, kakor zdaj, ko imajo Stiri* razrednico.
Dalje meni gospod dopisnik, naj bi v t\m b)* I«zni uiiteljeve v Povirji poduceval solo gosp. inpoik. Tu morani pomilovati g. dopisnika in reCi, da so rau povirske razmere prav malo znaae. Gosp. 2apuik je mlad in krepak, a tudi opravil ma je cez glavo, ker v Povirji je mesto kaplana izpraznjeao, ter ima iup-nik svoja in kaplanova opravila.
Uzrok, katerega je navedel g. dopisnik, da bi dokazal, da je bilo gosp. uCitelju se^anskemu aemo-goce, v fiasu bulezni povirskega uciteija v Povirji sob poducavati, je popalnoma niCev, a pregovor: rtmdd dvema zlema izvoli se manjett je slabo obrnil. Kaj je raanjSi zlo, da je 152 otrok brez vsega poduka, ali da ima 89 otrok poludnevui poduk ? Le ne zagovarja-ti, kar se ne da.
Folitidni pregled.
J«a politicnem polji avstrijskem pouzrocu-jsjo nrnogo hrupa dopolnilne volitve v drzavni zbor v moravskem velikem posestvu, kjer je ve-cina volilac komisije zavrgla stiri glasove usta-vovercsv, ki niso imeli volilne pravice. Vsled tega sta bila izvoljena dva konservativna, vladi prijazna poslanca z enim glasom ve6ine. Zani-mivo ie pri vsem tem tadi tos da preti ustavo-versba man|sina 4r^avaega zbora izstojuti in
odpovedati se daljemu poslovanju, ako bi se ona volltev ne ovrgla. Toda juha se nikdar ne je tako vroda, kakor se kuha.
V Saden poloSaj do§Ia je tudi veeina slo-venskih posiancev v dez. zboru kranjskem, ka-tera se je bila z nemsko manjsino pogodila, da odobri volitye v veleposestvu kranjskem, ako se manjsioa udelezi obravnavanja volilnega reda. Stvar je bila, kakor receno, dognana in je tekla gladko do vfieraj, ko sti bili na dnevnem redu tofiki: porofiilo o volitvi v veleposestvu in o pre-naredbi dezelnega volilnega reda. Seja je bila napovedana ob 10. uri. Pred sejo pa je raanj-sina vecini naznanila, da kompromisa ali pogod-be ne more izpeljati. Pogajanje med strankama pouzro&lo je zakasnenjc napovedane seje za pol-drugo uro. Ob&instva se je bilo mnogo zbralo, ki je nezadovoljno zapusttlo dvorano, ker ime-novani tofiki stavili sti se raz dnevni red in prideta menda v jednej priiwdnjih sej na vrsto. Nerazumljivo nam je, kako more veSina sloven-skih posiancev z renegati in politidnimi prena-petezi, o katerih je iinela dovolj priiike, da jib v vsakem oziru — tudi gledL mozate besede — spozna, v katere koli dogovore stopiti. So li vo-Iltve pravituo vrSile se, dobro, naj se odobri jo; so se vr§ile pa pri volitvi nezakonitosti, onda naj se ovr^ejo. he pravica in resnica nas pri-peljeti do koncnc zmage.
0 avstrijskem polozaji priobc'iijc berolinskt easnik BPost% ki je s tamosnjo vlado v ozki dotiki, zaoimiv clanek, v katcrcm dokazuje, da bi Avstrija ne mogla izpolnovati svojega poklica, ako bi zivela z najvefcjim delom svojih drzav* ljanov, s Slovant namrei, v razmcrji tlatttcljice do stiskancev, in hvali Taaffejcvo mlnisterstvo, ki se prizadeva biti vsem narodnostim cnako pravirmo, dasi mu je ncizmernih tczav prcmagati. Vazno hrva&ko-ogcrsko vpraSatije obraCa E3 na bolje, Driavni poslanci hrvaski — vsi razen Kristica — izrotili so ministru Tiszi spometrico, <vi obsega te le tocke: 1.) naj se odstranijo grbi z madjarskimi napisi; 2.) naj se uvedo na Hrvaskem zopet ustavno Btanje; 3.) naj se odstranijo vse nezakonitosti, ki so se vrsils od leta 1808 naprej in so v protislovji s hrvasko-ogersko pogodbo; 1.) hrvaski poslanci se ne u-delezi zascdanja v drzavnem zboru, ko pride hrvasko vprasanje na vrsto. Minister Tisza pri-§el je v ponedcljek veLer k pogovorom hrvas-kih posiancev, ter je na dotifino spomenico od-govoril, da kakor je bil strog v naredbah, da se povrne kaljeni mir, tako je zdaj popustljiv in spravljiv, da se postavno konca ves razpor. Kriza v Serbiji je resena. Kralj, dospevsi v Belgrad, sprejel je ostavko ministerstva Pi-rocanca ter je pooblastil podpredsednika drzav-nega sveta, Nikolo Kristica, da sestavi novo mi-nisterstvo. Kristid je se vefiji neprijatelj radi-kalne stranke in njenih nazorov nego Pirofianac. Kralj se je s tern imenovanjem od radikalne stranke, za katero je vccina naroda, odstranil, namesto da bi se ji blizal. Bo li to v prospeh in korist srbskemu kraljestvu, kdo more to znati? Spauski kralj Alfons vrnivsi se od vojaikih vaj v Homburgu dospel je v Pariz, kjer je bil od predsednika francoske republike sprejet. A pri tem sprejemu je zbrano ljudstvo zacelo zviz-gati in zabavijati ter je kralja zalilo, in vse to vsled tega, ker ga je imenoval nemiki cesar Viljem polkovnika ulanskega polka, ki jo sedaj v Str&sburgu, v mestu, katero so Nemci v zad-nji vojski Franeozom odvzeli. Pariska razposa-jenost razburila je pa Spance tako, da se je bati daljsega in velieega sovrastva med bratov-skima narodoma. Bismark ima sre5o!
Kralj je bil, ko je na Spansko mejo in po-tem v Madrid dospel, povsod navduseno sprejet.
Domade stvari
Cesatj^V god praznoval se je vceraj z veliko slovesaostjo v mestu in na de^eli. Vsi javni zavodi v Gorici imeli so prazuik in slu^be bogje za cesarja.
V veliki cerkvi bila je ob 10. uri slovesna peta ma§a, katero je eluzil preO, kapHulo? vikw dr, Talusai
in katere so se udelq&li vsi dostojanstveniki, deielni in raestr? zastopniki, dr^avni m-Rdniki, profosorji in ufiitelji, vojaki, veterani, mescaai in rlni.?.) ijudstvo. Na javaih poslopjih razobegeue so bile d^avne zastave, na prazniCui obleki bilo je videti, da v mestu so razumeli pomen visokega doe. Tako je prav.
Knezo-nadSkof dr. Alojzij Zora pride iz Tista v Goricojutre, vsoboto, G.oktobra ob ll3/4pred-poludne z 2elezoienim vlakom, ki prihaje vsak dan ob tej uri. Na kolodvora pozdravi uadSkofa mestni 2upan s stare§instvom; od ondot se popelje novi vla-dika v Voliko cerkev, kjer ga borio pridakovali prvo-stolni kapitnl in mestna duhovSeina. Nad§kof pomoli nekoliko pred altarjem sv. B. T. in se odpeljc v svojo pnMo. — Drugo soboto, 13. t. m., ob 8. uri zajutra (ako n« bo kake premembe) sprejme nadSkof palij (pallium, zuaint»nj« nailskofijske in metropolitske iasti) iz rok §kofa tr^a§kega, monsignora Glavine, v seme-niSki kaptjli. Palij mu ost&ne kot oaeben kin6 in zna-racnje, ki ne preide na njegovoga naslednika; vsake-mu nadSkofu dajo nov pulij. V nedeljo, 14. t. m., bo slovesno vmeseenje, pri katerem se pokloui natlSkofu duhovSCina, pozueje pa dostojanstveniki, uradi in de-putacije.
Slovensko braluo in podporno drultvo
priredi 14. t. m. popoludiie veselico & petjein, de-klatnacijo, govorom, godbo in sredkanjem na Cast no* vemu nad^kofu v prostorih in na vrtu gostilne „Eu-ro|>att na Travniku. Doiuati in zunanji udje, kakor tudi prijatelji drnstva se vabijo, da pridejo k veseUci v obiluem Stevilu. NatauCen pogram prinosemo pri-hodnjifi.
G. Antonu Hribarju, voditelju na tukajSnji e. k. deski vadnict, dali so preteklo soboto opoludne ztati kri^ee za zaslugc. Pri tej priliki zbrali so se bili vsi ut'iitelji imenovniiegit zavoda v okiuCani dvora-ni in vodja gotiskega uiitelji56i, g. Peter Uajakovii1, izrocil je odlikovancu po kratkem uagovoru in med srfiuim d'stitauji'in ztiamenje cesarjevega priznanja v Icpem crnein zavitku. Odlikovauec se presreno za* hvali za cesarjevo milost ter proni, nuj so njegova zahvala nasenani na pristojuo mesto. NavKofii ufiitelji cestitali so pa vrsli odlikovaacu in s slavakliei na cesarja koncalo jo Hvedano opravilo. — G. 1. Kurien postal je stuliu vadtticni uLitelj iu bo poduLeval, kakor do zdaj, telovadbo na gori^kili drMvoih uCilnicali.
Duhovsko premembo. e.g. Ivan Krauelj, vikar v pokoji, je umil 24. sept, v Ivanalu. — U. g. Franc II o $ i c, kaplan v Kaualu, Sel je zadasuo v pokoj. — ('. g. Milia Pi rili, ztiituik pod Mcloaini, fiel je v tftaint pokoj. — C. g. Anton Br a tin a, ka-[dan ;iod Melcami, imenovan je oskrbnik ondaSujc jiipnijc. — C. g. Hilarij Zorn postal je uamestni ucitelj verouauka na c. k. realki v Gorici. — C. g. Angelj Gentazzo, kaplan pri fari sv. Vida na Pla-cuti, poduC'UJe zaCasno veronauk na c. k. deSki in dc-kliSki vadnici v Gorici. — C. g, Ivan G r b e c, kaplan v LoCniku, postal je knezo - nad§kofov domaci koplan. — Razpisani sti zupniji v Bracaou (Brauzano) in pod Melcami do 12. t. ra.
Zupnijsko slruSnjo delali so od 2. do 4. t. in. nasleduji Cc. gg.: Ivan Grbcc, kaplan v Locmku; Jozef SkoCir, spoveduik na Sv. Gori; Ivan Trevisan, vikar na otoku Motosiui; Anton Zarl, vikar v »(5ez-Softi; Karol Zurmuu, kaplan v FJuraieelu (Futnucello).
Ivan. Prindid (ne Jo^ef, kakor pi§e ,Corr.8) bil je mlajsi izmed treh bratov, katerih oce §e 2ivi v Kozani v Brdih. Eden brat je gospodar na oceto-vem dotnu, drugi je pa lastnik tovarne v Astiahanu v Aziji. Ivan prosil je oieta, naj mu da njegov delez\ da pojde po svetu, ali oce je bil trd in mu ga ni dal, Ivan se navelica prosenja, vzatne seboj 200 gt. in se napravi na pot v Azijo. te pisem, katere je pisal do-ma5im, razvidi se, koliko je t'pei po svetu, ker ona vsota ui mu zadostovala, da bi bil priSel k bratu v Astrahan. SlednjiC se mu vendar posreCi, da pride do svojega brata, pri katerem se mu je dobro godilo. Za nekaj casa sklene, da se vrne domov, in se poslovi od brata, s katerim sta se prav dobro imela. Ker so prav takrat kronali ruskega carja, krenil je v Moskvo, da bi videl to velikansko sloveaaost; o tem, da bi bil hotel odpirati pot gori^kemu sadju v Moskvo. kakor porola imenovani list, ni niC znaoo. Tu v Btaro-slavnem ruskem mestu, to je v vodi Moskvi, ki teCe skoz raesto, naSel je na§ rojak svojo sinrt. Ne ve se, ali je pri§el po nesrefii ali iz svoje volje v vodo; le to je gotovo, da je tr vodi smrt storil. Bog bodi mu milostljiv.
Neki kmet zunaj goriSkega mesta 2ivel je v vednem sovra§tvu in prepiru se svojim sinom. Pogo-sto sta se kregala, zmiijala in klela. Tako se je zgo-dilo tudi preteklo soboto zvecer. Nazadnje zagrabi oCe zeleznevile in se zaleti proti sinu; am je pa vileod-vrnil in je pri tej priliki oeeta moCuo ranil na levem ramenu. Kjer ni v dru^inah miru, se tako godi.
- Neki mladeniS v Porteolah, v goriski Furla-niji, prosil je oceta, naj mu da denar, da pojde na pies. 05e se je sinu na vso mo6 ustavljal ter mu ni %W\ <teti dettara, Sia §re m fotyt ift W$mi ItOj),
nevolji §kodo delati in rezati, kar mu pride pod ro-ko. Ode gre po pu§ko, ostreli slna v nogo in se po-tem sam izda sodniji.   Kam pridemo po taki poti?
Cerkveiia osbrbniStva, obcinske predstojhlke in gospnde organiste ter prijatelje lepega petja in godbe, opOzarjemo na spis g. Dan'ila Fajgeljna v da-nasujera Hstu o HvSkib orglab, ki naj bi slu2ile v izgK'd onim, ki mislijo napraviti nove orgle v kaki cerkvi.
Slovenski napisi v Gorici pomno^ili so «e v zadnjih mesecih vsaj za dva. <3t. atartin Poberaj, ki je nSociuima Citateljem znan po svojih oznanilih, katera v „Si>5ia razglaSa, postavil je nad svojo ftai enno in krojaCnieo na Travniku pred kosaruo napis v slovcuskem, italijanskem in nemSkem jeziku. Tako je storil tudi g. I, K e b a t, ki pod kosaruo za Mesni-cumi prodajc divjadino in kuretnioo. Na§e rojake spo-minjamo na ta dva na§a moia ter jira priporoC^mo, naj kupojejo, dotiano blago pri njih. Kdor upoiStuje nag jezik na svoji tabli, ojega bomo spo.^tovali z nasim denarom; kdor je nasprotnik naSiin pravic-nim prizadevanjim, naj se debeli in pita pri drugih in ne pri Bloveucib. Slovenec naj Slovenca pozna, Slovenec naj Slovencu pomaga, Uljudni bodiino proti vsakeutu cloveku, ali potrebue reel kupujmo v prvi vrsti pri tistih, ki nam niso nasprotnl in nas ne za-nicujejo.
Delalsko podporno drufetvo v Trstu praz-novalo je preteklo nedeljo prvo obletnico blagoslov-Ijenjnlzastave na jako dostojen in sijajen nucm. Zaju-tra ob 9Vt bila je slovesna mafia z aslstenco v cerkvi sv, Jakopa, Maseval j« 2upnik e. g. Fabris, pri-meren govor imel je a. g. Ivan Butignoni, roj«n Ite-lijan v Kopru, ki se jo pa prav dobro navadil slovenski jezik zato, da more kot namostnik izveliCarjiiV zado3tovati svojemu poklicu v Trstu. Pri mail je pel incsini zbor dciahkega podpornoga druitva latinsko maSo pod vodstvom g. Tanceja z mojstorsko izui'ju-nostjo. V presbiteriji bil jo odlofion pro»tor za odbor in zastavo, okoto katere so bile zbrano odbomicc ion-skega oddelka, ker se je ta dan na zustavo pripol trak tega odddka. — Popoludiie bila je vonelica v gostilni ,,Monto verde,ff in ml katero so slovesno pri-peli zastavi novi trak, ki je tretji na nji. Siavnostni govor imela je odbornica A. Kolmlova. Pevuke f-0(5ko in dcklamacije izvrsile so »e krasno. Dvorana bila je prclepo okinLana, udele^itev fieizmerna; zastopani sti bili drugtvi „Avstrija" in „Uttiotie operaja.* NavzoSi so bili mnogi tudi zunanji gosti, ki so se cucliii, da je toliko ^ivljeiija med triaSUimi Slovenci. Oestitarao lepemu napredku tri2aski!ga delalskega druStva 1
Bogoslovsko udilisde imelo je danes slovesno sv. ma§o; jutre zafiuejo predavaoja. V phro leto oglasUi so se do zdaj le Stiri sluSatelji: iz gorigkc nadSkofije dva: gg. Stacol in Zigon; iz trzaske §ko-fije tudi dva: gg. Gojtau in Lenassi. Iz poreske in kiake (Veglia) fikofije niso priSli $e oglasi, da bi mi znali. Vseh bogoslovcev v goiiSkem semeni§5l bo oko-lo 50, pred 151 eti bilo jib je 100. Tr2aaka in poreska gkofija imati veliko pomanjkanje duhovnov.
Spremembe uditeljev v goriSki okolicl Gg. Ig. Kritman v Dornbergu, Fr. Svara v Podgori, Andrej BraSCek v Vertojbi postali so deflnit'vni nadaaitelji. Jarnej Bajar naduCitelj pride iz Kri2a v ^etnpas. BM SqAqvMj definitivni uaitelj pride iz Sempasa na Vogersko, Jogef Krage^j definitiv. ufcj-telj iz Vogerskcga na Banjsice, Andr. Sirok def. u?i-telj iz Opatjihael vwKozano, Fr. Bajt suplent c. Lr. vadoice v Gorici v Standre2 kot def. uaitelj, Iv* Zkn poduCit. \7, Gabrij pri Ajd. kot def. uaitelj V Kri2, Aot. Bustija poduCitelj iz Kozane v Opatjasclo kot 7fiL  ti^itBji
Dalje pridejo kot poduaitelji gg. Ivan Vodopivcc iz Visnjevka v Gabrije pri AjdovSaini, Jo|. Budal iz Plavi v Visnjevik, Ivan MokaroviC iz Cepovana v Kromberg, Iv. Kavs iz Kamenj v Batoje, Ant. Mleku2 iz Solkana v Depovan, Ivan Grahli izpraSan udit. kan-didat v Skrilje, Alojza Bovcon iz Skrilj v Kojsko, Marija Kranjec iz Sempasa v Vedrijan, Angela Ko-cijanaia iz Dornberga v Sempas, izpras. uait. kandi-datinje gg.ane Karolina Ursia v Ramenje, Vilhelmina Franko v Solkan, Matilde Berlot v Dornberg. Henrik Leban podueit. v Kojskcm pojde kot def. ufcitelj v Plave, JoS. Srebernia def. uaitelj v Krdrabergu v za-aasni pokoj. Uaitelj J. Bogatej gre iz Bo^ca v So«o, izpraSani uait. kandidat Andr. Gabergaek v Bovec kot poduaitelj. Poduaiteljici Avgusta Ursia v Kobatidu in Ana ^arf na Srpenici menjati sluzbe.
Na tukajSnjo realko oglasilo sejeletos 200 ueencev, a sprejetih je 184. V prvi razred se jib je oglasilo 73, sprejetih |? 57, in sicer Slovencev 23 (pri skuSnji ni padel nobedeu), Italijanov 28, Nemcev 5, Francos 1. Veseli nas, daje Ietos razmeroma mnogo Slovencev stopilo v prvi razred te Sole, katere so se do zdaj nekako ogibali. Preverjeni sraa, da tudi med nItalijani« in 8Nemcitt tiai se kak Slovenec.
V Koboridu odprli so 1. oktobra telegrafiCno |Os$ajo ^tmp-drifyty.
Na dekliSM vadnici raorali so tudi letos za-rad premalih prostorov muogim deklicam odreCi spre-jem, katerih nekatere so sie v niestne italijanske Sole, druge pa ostanejo doma brez vsega poduka. Ker sta-iie ta Sola lepe novce, zakaj bi se ne poskrbelo za to, da bi imele ueileljice v vsakera razredu vsaj pos-tavuo stevilo uCenk, to je 40, uamesto 24, kakor je zdaj ? Ker so n&teljice dobro plafeae, naj se jim da prilika, da bodo drzavi vsaj toliko koristile, kolikor jim je postava odmerila.
Za KocIandiSev spomenik darovali so da-He; Jotef PavTetiS, vikar v Cerovein, I gl. —Andrej Brezov§2ek, zupnik v Rifembergu, 3 gl. — Andrej Jordan, spiritual v bogoslovskeni semenisfci, 5 gl. — anaSa 9 gl. Prenesek (v zadnjem izkazu bila je t i s karska pomota) 211 gl 50 kr. Vkup 220 g!. 50 kr.
Trgatev je letos uenavadno obilna v Brdik, praT dobra v Furlauiji, obilna v braniSki dolini in v nekaterih tipafskih krajib, primeroma dobra v goriski okolici, slaba pod Cavoooi, prav revna na Krasu, kjer je bila toca hudo potolkla.
Odvzeti aioramo Lekaterini roditeljem se tisto upaujc, katero smo jim dali zadujiC, ko smo rekli, da one deCke, kl ne znajo toliko nem^ine, kolikor je zahtevajo za pro realai ali gimnazijalni razred, mo-rejo vpisati v pripravljavnico, ki je za to stvarjena, da poduiuje nemScino. Poroca se namref, da priprav-Ijavnica je le za italijanske, ne pa tudi za slovenske defcke; a nekdaj bila je tutli za slovenske otroke.
Vrtnar v tukajsnjem zavodu za zapuscene otroke oi bil prav trdue glave; vCasih mu ni bila ua pravcm meatu, Najbrie se mu je bila tudi pretekli torek nekoliko zganila, ko je celo jutro sedei pred kuuinjo, kjer pomaga njegova zona, in ni botel iti na ddo. 2eua mu je prigovarjala, naj grc kopat, ali on je v eno mero odgovarjal, da ne bo kopal z na-vaduim pikonom, ker ni no?. Ko ga zena le ni pus-tila pri luiru, skoLj moi: po korici, zagrabi prelomijen kuhinjskt not ter zaene svojo zeno obdelavati. Na glasui krik uboge zene pritece vodja tega zavoda, g. Avgust Zunuan, in hoce moza pomiriti. Ta se obr-ne proti ojerau, mu razkroji dolenjo Adjust ter ga rani na Iiei in ua vratu; potem steee za bezeco zeno, katero dotece v vczi in jo po vsem zivotu z nozem obdelujc. Na zenino vpitje pritefie vratar in udari moza z dolgim zelezoin za uho, da se zvrne na tla. Na to pekliCejo policaja, ki odpelje hudoboega norca v jeco, ne da bi se ta kaj branil ali budovat. Zena je mocno ranjena ia v veliki nevaraosti zlvljenja. G. Zurman je sieer tudi mocno ranjen, ali zaoj oi no-bene ueYarnosti za zivljenje
Ha c. k. gimnaziji vpisanih je letos 364 di-jakov. V pnri razred se je bilo oglasilo 50 Italijanov ia 46 Slovencev, sprejetih je 33 Italijanov in 40 Sio-venceir, s ponavljavei vred §teje slovenski oddelek I. razreda 43, italijanski pa 41 dijakor. — Na spodnjem gimnaziji poducevala se bota dezelna jezika po 3 ure na teden.                     _______
Livske orglje.
Iz Tolmina, 23. sept. 1883.
16. tek. mesca so bile na Livku blagoslovljene nove orglje, katere so izdelaii gg. Ig. Zupan in sino-va v Kropi sa Gorenjskem. Dispozicija teb orgelj je eledeCa: 1. Principal 8' ves iz angle2kega cina; 54 Bojoeih glasov. ?, Salicional 8' ves iz cina, 54 poj. &. 3. Gedakt 8' iz lesa, 54 poj. gl. 4. Dolce 4' ves iz cina, 54 poj. gl. 5. Mixtura trojna 4' vsa iz cina, 126 poj. gl. 6. Sub-bas 16' lesen, 24 poj. gl. Vseh piScili skupaj je 402. 7. Copel za zvezanje pedala in manuala. 8. Terzoman. 9. Tiije kolektivni zbiral niki in sicer: Piano, Mezzoforte in Fortissimo. Manual ima 54 tast od velicega c do f; klavitura je krasna iz filonor/b kosti; pedal ima 24 Iakiranih tast, postavljen t podobi srpa, da je igranje organistu ja-ko prinozno. Orglje imajo sapuico na stozke (Ke-gellade) ter so prve te vrste na Goriskem. G. Zapan je uSenec slove&ga orgljarja Riegerja iz Jagerndorfa v Slezi& kateri se je izu&l pri Walkerji, najslavnej-Sem orgljarji v Evropi. — Sapnica na stozke ima vi-soke prednosli pred staro sapnico na vlake: I. lLima zaklopuic, toraj nobenega peresa; ni se toraj bati ne-prijetnega piskanja posameznih pi§Lalk, ker tukaj de-lttje edino sapa na stozke, katerih je toliko, kolikor je v oigljab piieali, ter se ni bati, da bi hermeticno ne zapirali. II. Intonacija tacih orgelj je mo5na tako, da Tsak spreraen mofineje poje nego sicer dva. III. Igranje na taae orglje je silno labko in enakomerno, IV. Intonacija posameznih piscali je tako nagla in precizna, kakorSaa nikdar ne more biti pri orgljah starega sistema, ker tukaj je sapa za vsako piScal natanj6no in pusebno regulirana. V. Odpiraoje spre-menov potrebuje toliko mofii, kolikor jo je treba za pritisek ene taste. VI. Vsa mehaaika, ki je neprimeruo raoenejsa in priprostejla od stare, je tako izpeljana,
da se brez vsake tezave do cajmanjsega dela z roko segne brez zopernega odpiranja. VII. Sapnica je vsa iz enega kosa, a sapa dobaja v vsafc spreoien posebe; ako bi se kedaj pripetito, da pride smet pod stozec, jo takoj sapa vize v stran in nevsegco cvilenjc je od-straujeno.
Zdaj pa nekoliko o posiimeziiih spremeoib: Pi ia-cipal, ki ima Jabije, poje tako !epo, kakor§nega se ni-sem sli§al. Salicioaal je prekrasen. Gedakt pain, jako mocan. Dolce njezen; glas njegov je siiSati. kakor bi pribajai iz uebiskib visiu. Mixtura je jako krepka in sub-bas siluo mocan, skoro preniocaB. Polne orglje imajo impozantno — nobel glas, kakorSuega zastoiy isceui pri diuzih orgljah. Mehanika je vsa iz lakira-nega zeleza, tekofcga ua struganih medenih obre^kib. S kolektivnittti zbiraluiki je inogafie organistu v tre-uutku, ko se dotakue z nogo zbiraluika, uapraviti piano, mezzo forte ali fortissimo, ne da bi se kak spraneu ganil — ker ostanejo zaprti. Meh (magazio) je tacpga dela in izvrstnosti, da ga je veselje giedati kako deluje — in dasiravno so orglje iatonirane na 115 miltDietrov sapue sile, ga otrek Jahko goni. Vse ciuaste pisfiali so na vrlm lepo obrobljene, imajoce zadej tako zvane Stiininritze, da pri ubiraiiji tii treba va-nje vrtati, sobiti jib ter rczati — oberejo se labko s svinCnikom; tudi so vse tako Ceduo izlikaue, da se svetijo, kakor &sto srebro. Koustrukcija piSdali je po-polnoma nova z vsemi preduostmi novih tznajdb, a pri lesenih so vsi oni deli, ki bi se uteguili kedaj odli' mati, z moCniiai vijaki pritrjeni. Okusno barvana omara je trdna, jako lepo v alogu ccrkve izdelana; videti je. kakor bi bila iz treli delov sestavljena. Principal v pro§pektu ni po izgleda naStlt mojsterskazov enako plo§6ekom v skledniku obeSen — ampak okusno v pet delov razstavljen. Ka vseh spremenih so porce-ianaste plosfiice, na katerih je lepo tiskauo ime spre-mena; enako je nad kiavituro, katera poLiva na okusno izrezanih joni^nib stebnb, v lepo obrobljeni porcelaua-sti plo§5i natisnjeno ime firroc.
Cena orgljam, katere so gg. Zupani v cerkvi v sterih dneh pri svojih stroskih postavili, znaSa s trau-sportom vred 630 f. Ob kratkera refiera, da scm od g. Zupana veiiko pricakova!, a popolnoma me je izne • nadil. Ni mi toraj treba firme Zupanove Se pesebno priporodevati, ker se o dobroti, trdnosti in eleganci teb orgelj^vsak sam lahko preprifa, da stvavi ne pre-tiravam. Zelim pa srfino, da bi nobcno castito ccrkve-no predstojniStvo, katero naraerava nove orglje si omi-sliti, ne preziralo Zupanove firme — zvest sein si, da mi bode za ta svet hvalezno. G. Zupanu pa ifsti-tam, da je vrlim LivCanom naredil orglje, katerim z mirno vestjo lahko rekajo uzor cerkvenih orgel ua Primorskem.                                 Danilo Fajgelj.
dudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomofi in ni treba miio-ijih Iicsedi, da se doka/.e njihova Ludovita nioc. Co se le rabijo nekoliko dnt, olajSajo in pre;:enejo prav kmaln najtrdovratniseze-lodcne bole.sii. Prav izvrntno v.strezajo zo-per Iiemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti crevesnira boicznitn in proti glistam, pri zenskili meseinih nadleznostib, zoper beli tok, bojast, zoper bitje srcater cisfcijo pokvarjena kri. One no prcgznjajo sarao omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Blagorodni gospodl Na priporocilo nekega prijatelja rabil sem kapljice sv. Antona Padovanskega proti mno-goletni prav mocni naduhi z uajboljim us-pehom in pri najhujih napadib s prav hitro olaj-lavo.
Prosim torej, po§ljite mi, da se bom dalje zdra-vii, prej ko mogofe 12 stekleucic proti po§tnemu povzetju. Mahrenberg.                           Franc Maeun,
c. k. sodnijski pdstav.
Prodajejo se v vseh glavnih Iekarnicah na sreta; za naroCbe in posil^atve pa edino v Iekarnici Cristofoletti V Gorici, v Trstu v Iekami C. Zanetti in G. B. Bovis in t iekami Alia Madonna  t Korminu.
Ena steklenica stane 30 novcev.
§t. 5669.
Uazolas.
S 1. oktobrom   1883 so v  tukajsnjeni c: k: magazinu za derva in oglje zviksane cene:
Mo?6gL oil oi % u 2s it- 10,232 k t      Hum Dglja „ 22 „ 23 „  1« „ lite iem druse vsiste od 2-S3 gl,  aa  3,   gl. mete; H      »  tntje  «,   f Ul „   „   2.70 „   „
C. K. 60ZDNA DENARNICA v Gorici, 29. septeinbra 1883.
Bergerjevo medicinsko
MILO m 8M0LE (THEERSEIFE)
PriporoCeno po medic, strokovujakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih driavah s sijajuim vspehom proti
vsakovrstni nciistosti na polti, sosebno proti krouicnim ir. luskinastim lisajem, hra-sram, nalezljivim hrastain, proti rudecemu uosu. oze-bljimi, potenju nog, prhljaju na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz sniule ima 40% smole iz lesa, iu se bistveuo razlocuje od v:ieh drugih stnol, ki se prodajajo. - - Da se prekanjaujii izognes, zahtevaj dolocuo Bergerjevo milo iz .smole in glej na zoaui zavitek. V dolgih iu liudili poltnili bole/.nili rabi se z vspehom ua incstu miia iz smole Bergerjevo mod sinolnatozvepleuo milo; kdor bi hotel imeti rajsi to, naj zahtt-vo ediuo Bergerjevo .smolnato 2vepleno milo, ker zunauja ponarejanja so brezvspesni izdelki. — Kot ueoBtro milo iz smole za odstraujeuje ne-iistostij na polti, zopur hrasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vinfvanje in kopanje zn VHakdanje rabo rabi:
Itrge»]#?# %lim$m> mil® Is §m%l%
ki ima 35% glicerine in je lino perfumano.
Csia 2i koaai ?saks ?rste 3i kr-1 brosuro mi-
lilavjii razposiljavee: lekaruar G. Hell v Opavu 4i!avna zaloga za Gorieo pri gg.  lekaroarj F. Cristofoletti (Zauctti) in A. Franzoui.
Me tli«
(preše)
najiiovcjSu scMtavo, potni-bii;i'jo mulo pro-stora, tin-kujo dvakral hitreju ko prejanju tixkavjiicc, ho labko goiiijo, moi'no in trdim, v vwjh vulikoHtih za posa-me/.nike in /a uajvitro po-HOMtnilio kot po.sebiit; vi'ed-nosti. I'orostvo, spriocvala ko loOo /.c nari'junih. tiskuv-nSiiiotili. Na(':rti in ceniki po --/.ulji bix'/plai'iio in poStniuo
prosti. Groziini mllni imjnovojSo izuajdbo. Zgoilnja naroclla os nam vsec.
PH. 3IAYFAUTII & Co. ,.:iSL„"ii».
Tovarnu v Frankfurtu a. M.
Kazpis.
Za soisko leto 1883—84 je izpiaznen Stipendij letnih 150 gld. avst. velj., kateroga je ustanovil baron Hcktor Hitter pi. Zahony v prid mladenicu, pri-padajofiemu goriski krouovini, ki se nameni kupcij-skim ali tehnicno-obrtnijskiin studijem na kaki kun-cijski akademiji ali v kakem politehniCuem zavodu ali pa v kakem drugem posebnem visjem obrtnijskem zavodu, doma^em ali zunanjem.
Mladeuici, ki menijo, da morejo prositi za ome-njeni Stiperulij, naj vio^ijo dotidie proSuje pri tukaj-snji kiiptij^ki in obrtnijski zbornici ilo 15. oktobra t. I.
Prosnja mora biti podprta z naslednjimi spri-cevali;
1.  se sprict-vv.lum, da je doticuik vpisau v akadcmiji ali zavodu;
2.  se sprifeviiliima dvch zadnjih semestrov, alipase
spnCevalom zrelosti;
3.  z domoviuskim listom hi spricevalom o premo2euj-
skih razmerah, izdanim od dotiCnega zupaustva.
Stipeudij se bo prejemal  vsa leta,   ko trpi do-
ticni podub,  v dveh odplacilih  placljivih prvi mesec
vsakega semestra proti praviloi pobotnici in dokazilu,
da mladeuic se uspesno bavi se studiji.
Kupfiijska iu obrtnijska zboroica v Gorici,
13. septembra 1883.
Predscduik
V. pi. RITTER.
Jožef Pallich,
prodajalec c. k. solskih in v?akovrstnih drugih knjig ter pisnih potrebscm v Gorici, na Travniku h. St. G, priporoca svojo bogato za-iogo za pisanje, risanje in Solo potrebnih priprav ter sprejeraa narofiila na knjige, i!u-strovane liste in aasopise vsake stroke in v vsakera jeziku z zagotovilom natanCne pos-tr»?2be iu nizke cene. Veiiko zalogo cerkvenih tiskovin in molitvenih bukev iz Ljubljane priporoca posebno dastiti dukovScini.
Majatelj In mmm W^Mk; A, fWtm, — Tiska; sHilarijanska ti?karna.« ˇ Gorici,