LETO IV. ŠT. 16(161)/ TRST, GORICA ČETRTEK, 22. APRILA 1999 NOVI SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LECGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 124 - 6596 CENA 1500 LIR /0,77 € NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 NAUK NEDELJSKEGA REFERENDUMA Referendum je torej propadel. Nekaj po eni uri popolnoči je v ponedeljek notranje ministrstvo v Rimu uradno sporočilo, da se je ljudskega glasovanja u-deležilo le 49,6 odstotka upravičencev, kar pomeni, da referendum nima nobene veljave. Volilni zakon za poslansko zbornico zato ohranja vso svojo veljavo. To pomeni, da se 75 odstotkov poslancev izvoli po večinskem sistemu - v vsakem okrožju je izvoljen kandidat, ki prejme največ glasov - ostalih 25 odstotkov pa po proporčnem sistemu - tu pa prihajajo do izraza politične stranke. V rimski poslanski zbornici je skupno 630 poslancev. Ob takem volilnem izidu, ki gotovo pomeni presenečenje za vso italijansko politično plast in jo naravnost sili h globljemu razmišljanju, moramo najprej podčrtati, da smo slovenski volilni upravičenci v Italiji ves čas volilne kampanje upravičeno kazali dokajšnje nezanimanje za napovedano volilno preizkušnjo. Nihče namreč ne more zameriti, če smo ob tem referendumu bili morda le radovedni opazovalci. Prav dobro smo se zavedali, kako je italijanski politični razred spet zamudil priložnost, da bi vsaj pomislil, kako bi bilo nujno tako ali drugače z zakonom urediti vprašanje izvolitve slovenskega manjšinskega zastopstva v rimski osrednji zakonodajni zbor, to je v parlament. I\'ic čudnega zato ni, če so slovenski volivci v nedeljo, 1 8. t.m., povečini ostali doma in jih torej ni bilo na voliščih. Očitno je tudi to bila oblika našega protesta, ki ne bi smela iti mimo tistih, ki se jih tiče. Pobudniki nedeljskega ljudskega glasovanja so bili in so verjetno še vedno prepričani, da Italija nima učinkovite in stabilne vlade, ker zlasti manjše politične stranke onemogočajo oblikovanje širokih in trdnih parlamentarnih večin. Mnogi pa so prepričani, da je to le delna resnica. "Če smo se morali o tako kočljivem, a za demokracijo bistvenem vprašanju izreči z referendumom, je to posledica dejstva - je napisal milanski Corriere della sera - da vladajoči strankarski sistem (tako imenovana partitokracija), ki je dejansko brez strank, ni znal ali hotel izvesti institucionalnih in volilnih reform, ki bi mogle demokratično usklajevati zahteve tistega, ki je na oblasti, z zahtevami po pravičnem zastopstvu volilnega zbora, torej širokih ljudskih množic". Naj bo kakorkoli, je jasno, da je nedeljska volilna preizkušnja gotovo zelo zgovorno pokazala, da obstaja velik razkorak med politiko in tistimi, ki so njen predmet, to je ljudstvom. Razkorak postaja dejansko vedno večji tudi morda zato, ker politiki prepogosto zahtevajo, naj bi ljudje na referendumih reševali tudi probleme, ki jih kratko malo ne razumejo. Marsikdo se zato popolnoma upravičeno vpraša, zakaj in čemu sploh imamo poslance in senatorje, ki smo jim na volitvah zaupali nalogo, da v našem imenu na pristojnih mestih urejajo tudi najbolj kočljive in zapletene probleme. Sami pa tudi imajo vsa potrebna sredstva za globljo preučitev problemov in za njihovo ustrezno reševanje. Pravo mesto za odobritev potrebnih reform je gotovo parlament. To je po našem glavni nauk, ki izhaja z nedeljskega referenduma. Sicer ima Italija tudi mnogo priložnosti, da se ozre okrog sebe in spozna, kako druge dežele u-rejajo taka in podobna vprašanja. DRAGO LEGIŠA POGOVOR Z DOPISNIKOM, KI SE JE VRNIL IZ CRNE GORE SRBI MORAJO OBRAČUNATI Z DIKTATORSKIM REŽIMOM t , m / Po kateri poti si v tako kočljivem trenutku sploh prišel v Črno goro? Na prvi pogled se zdi, da je to banalno vprašanje, a ni tako. Načrt je bil, da poletimo iz Benetk najprej v Rim in od tam v Dubrovnik. A se je že tu zataknilo, saj smo iz Rima najprej morali v Zagreb, kjer smo prespali in od tam smo naslednji dan poleteli v Dubrovnik, od koder pa smo s taksijem odšli do meje in tam vzeli drugi taksi, ki nas je odpeljal v Podgorico. Kakšen je bil pni vtis? V Črni gori sem bil že pred dvema letoma, tudi takrat za radio Trst A. Tokrat so bili ljudje bistveno bolj samozavestni; sicer so bili zaskrbljeni, a so imeli za prihodnost neko vizijo in tudi upanje, da se bo vsa zadeva le obrnila v neko boljšo smer. Pred dvema letoma pa si čutil, da jih bremeni teža Zvezne republike Jugoslavije in da so tudi brez prijateljev. Kot državljan "agresorske" države, kakršna je Italija, članica NATO, si imel težave pri opravljanju svojega dela? Najprej moram povedati, j da meje Črne gore še vedno nadzoruje policija, ki je zvesta predsedniku republike Djukanoviču. Sam predsednik Djukanovič je povabil | predstavnike tujega tiska, ki | so bili izgnani iz Srbije, naj pridejo v Crno goro, ker se je | zavedal, daje njegov politični obstoj odvisen od integracije j Črne gore v zahodni svet. Ja-i sno je, da je čim večja prisotnost tujih novinarjev v njegovem interesu. Dobro so nas sprejeli, od meje naprej ! nismo imeli težav. Kot ekipa RAI nismo imeli problemov, ' nekateri pa so jih imeli. Gre za merjenje moči med policijo in vojsko. Vojska ustrahuje, kolikor pač more. Kolegici dnevnika La Repubblica so zaplenili vse, od zapiskov do osebnega računalnika, ekipi ZDF so zaplenili ves material in opremo, ekipi BBC-ja tudi, Špancem tudi. Dej-| stvo pa je, da moraš biti oprezen, in tudi to je res, da smo | večkrat novinarji radi sami protagonisti, kar ni najbolj j pametna stvar. Kako si razlagaš beograjski poseben tretma z Italijo, četudi letala s smr- Kolega in prijatelj Fabio Gergolet se je pred kratkim vrnil iz Črne gore, kamor je bil odpotoval kot posebni dopisnik slovenskega uredništva radiotelevizije RAI kmalu potem, ko je kosovska kriza z napadom Atlantskega zavezništva na Zvezno republiko Jugoslavijo dosegla višek. Fabio Gergolet ima z dogajanjem na Balkanu bogate izkušnje, saj je bil za svojo matično hišo že dopisnik v Bosni. Zaprosili smo ga za pogovor, saj je njegovo pričevanje za naše bralce gotovo zanimivo in pomembno. Že vnaprej se mu zahvaljujemo, da je sprejel našo prošnjo za pogovor. tonosnim tovorom prihajajo iz oporišč v Italiji? Italija je imela v zgodovini poseben odnos do Balkana. Srbi sami imajo Trst in Italijo za svoje okno v svet. Zato me ne preseneča, da je Italija edina poleg Grčije v Beogradu ohranila odprto ambasado, da je kolega Remondino po napadu lahko ostal v Srbiji. Mimogrede: Remondino dela v zares težkih razmerah in mu ne zavidam. Z novinarskega stališča pa je zanimivo pogledati predvsem na razlike v tretmaju, ki ga je deležna javna italijanska televizija, in kakršnega so deležne druge, zasebne televizije. Santoro je lahko za svojo oddajo Moby Dick delal, se premikal in razpolagal s sredstvi, kakršnih Remondino nima... Vem tudi, da je določen del italijan- DRAGO LEGISA ske politike zelo naklonjen srbskemu lobiju in očitno je ta močnejši. Znana italijanska revija Limes, ki je posvetila posebno številko "Kosovu in Italiji v vojni" - tako beremo na prednji plat niči - piše, da je Črna gora "na robu odcepitve". Kaj meniš o tem? Črna gora je de facto že odcepljena. Več kot leto in pol v Podgorici ne sprejemajo legitimnosti jugoslovanske vlade, ki jo vodi Momir Bulato-vič, eden izmed načelnikov treh črnogorskih klanov. Ko govorim o klanu, ne mislim na slabšalni pomen besede, ampak na dejstvo, da imajo v Črni gori urejeno družbo po tribalnem sistemu. In spet poudarjam, da to ni v slabšalnem smislu. Črna gora se mora sedaj odločati, pravzaprav je Srbija na potezi, ko se mora odločiti, kaj naj stori s to uporno republiko. Šveža je vest, da so v Beogradu odredili aretacijo Novaka Kili-barde, črnogorskega podpredsednika, ki sem ga inter-vjuval; lahko zagotovim, da je moder politik. Ne zato, ker je pro-zahodno usmerjen, ampak zato, ker je normalen. Ker se zaveda, da je v Črni gori potrebno sožitje, pa čeprav je bil Judi sam pred časom prosrbsko usmerjen. V Črni gori živi deset odstotkov Srbov, dvajset odstotkov pa muslimanov in Albancev. Zaveda se, da morajo le-ti imeti svoje pravice, živeti v sožitju s Črnogorci. Sklep o njegovi takojšnji aretaciji je ponovno zaostrovanje konfrontacije. Od Zahoda je odvisno, če bo pustil, da se bo v Črni gori ponovilo, kar se je prej v Bosni in sedaj na Kosovu, že jutri pa lahko v Vojvodini. 1....— STRAN 16 Naše bralce in Ljudi dobre volje pozivamo, naj po svojih močeh pomagajo trpečim in preganjanim s Kosova. POMAGAJMO TRPEČIM IN PREGANJANIM! |!| ES tm r? Vida Valenčič KAKŠNO VLOGO IMA DANES NATO? Drago Legiša / intervju )OŽEŠKERK_____________________________ Matjaž Rustja NARODNE VREDNOTE DANES________________ Bogdan Pogačnik DETELOVA JANTARSKA ZVEZA m Harjet Dornik DAN DRUŽINE NA PLEŠIVEM Marjan Drobež 10. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI Jurij Paljk O ROJSTVU Mara Petaros SPET SO PRED NAMI DAVČNE PRIJAVE Igor Cotič / pogovor TANJA PETEANI O KŠD VIPAVA___________________ Osnovna šola P. Butkovič Domen, Sovodnje "GOSTILI SMO OTROKE IZ VVALESA" Darove v denarju sprejema tudi naša u-prava, ki bo poskrbela, da bodo prispevke nemudoma prejele pristojne ustanove in dobrodelne organizacije. NOVI GLAS 2 ČETRTEK 22. APRILA 1999 SVET OKROG NAS OB 50-LETNICI USTANOVITVE KAKŠNO VLOGO IMA DANES NATO? VIDA VALENČIČ O Severno-atlantskem zavezništvu se danes veliko govori. Če ne bi izzvenelo neokusno, bi lahko zapisali, da smo priče šaljivemu naključju: meseca aprila se namreč ujemata petdesetletnica ustanovitve zavezništva in vojaški napad na ZR Jugoslavijo. To naključje nam pravzaprav omogoča, da lahko tudi razmišljamo o vlogi tega vojaškega zavezništva, ki iz desetletja v desetletje zadobi-va nove razsežnosti, ob katerih se porajajo številna vprašanja in seveda številni protislovni odgovori. Današnje zavezništvo ni več to, kar je bilo ob ustanovitvi. Tedaj je predstavljalo protiutež drugemu svetovnemu bloku pod vodstvom Sovjetske zveze. Če je NATO v obdobju hladne vojne imel natančno določeno nalogo, to je obvarovanje celotnega zahodnega sveta pred osvajalnimi težnjami skupnega komunističnega nasprotnika, tako fizičnimi kot ideološkimi, je danes takšno izražanje izgubilo takratno veljavo. NATO je otrok hladne vojne, njegov pomen pa je v takratnem obdobju prerasel vojaške interese. Priznati je treba, daje hladna vojna s svojo najbolj neposredno posledico - večno opreznostjo - spodbudila v zahodni Evropi tudi integracijske procese, ki temeljijo na skupnih interesih. Zahodna Evropa je bila enovita, razvijalo se jepovezovanje med državami, ki se ni omejevalo zgolj na vojaško področje, marveč je preraslo v širši go-spodarsko-politični krog. NATO je temelj in okvir a-meriške navzočnosti v Evropi; četudi so besede še tako hude, morda je'res, da se A-merika nekako želi polastiti Evrope (če že ne drugje, pa vsaj na gospodarskem področju). V obdobju hladne vojne je stopalo v ospredje izoblikovanje varnostne identitete Evrope. Severno-atlant- sko zavezništvo je z ZDA na čelu predstavljalo za Zahod budnega očeta. O očetih pa se rado govori, da lahko postanejo posesivni in NATO ni izvzet. Njegova posesivnost je prišla jasno na dan v zadnjih letih. Evropa je seveda zelo slabotna hči, saj ni izoblikovala zadostne samozavesti, da bi se lahko uprla nadvladi; zato pa jo očetovska roka ZDA še bolj stiska. Evropa je morda naredila največjo napako, ko je Združenim državam prepustila celotno obrambo lastnega teritorija, ker ni bila in še danes ni dovolj močna in složna, da bi se sama branila. Posredno je s tem pooblastila Ameriko, da kroji njeno zunanjo politiko. Izoblikovanje neke skupne politične (in posledično tudi varnostne) identitete bi zato preobrazilo ne samo evropske organizacije, temveč tudi NATO. Evropa ne bi potrebovala več zaščitniškega objema ZDA, NATO pa bi se lahko -in delno se je že - preoblikoval v mednarodno silo, ki bi bila na razpolago Organizaciji združenih narodov za o-pravljanje njenih nalog. Smisel take organizacije pa je predvsem obramba človekovih pravic. Severno-atlantsko zavezništvo bi v takih razmerah predstavljalo povezavo med državami, in ne bi bilo več povezovalni organ v boju proti "sovražniku", pač pa organizirano sodelovanje v varovanju pred morebitnimi nestabilnostmi. In kršenje človekovih pravic je prav gotovo znak velike nestabilnosti oz. odsotnosti demokracije. Severno-atlantsko zavezništvo bi lahko v bodoče nad- zorovalo in spremljalo različne napetosti, ki bi lahko o-grožale spoštovanje človekovih pravic. Za vsemi temi napetostmi je lahko seveda cela vrsta razlogov, saj stabilnost lahko zamajejo gospodarske, socialne in politične težave. Tipičen primer je lahko Rusija, ki se še ni demokratizirala in je v nepopisnih gospodarskih, socialnih in političnih težavah. Bistvenega pomena bo seveda tkanje novih odnosov z Rusijo, ki so se zaradi znanih dogodkov pošteno ohladili. Na poti v novo tisočletje pa bi največjo spremembo gotovo predstavljalo predvsem postopno oblikovanje širšega evropskega zavezništva, v katerega bi se postopno vključevale države nekdanjega vzhodnega bloka. Nastajali bi novi odnosi med državami, ki bi verjetno zapečatili konec obdobja bi-polarizma. Zasluga ne bi seveda pripadla zavezništvu, ampak Evropi, ki bi se končno lahko postavila na noge. Seveda bi to pomenilo predvsem, da bi bila sposobna sama skrbeti za lastno obrambo in varnost. Prav gotovo predstavlja vojna na Kosovu nekakšno preizkušnjo za oblikovanje skupnih odločitev v zunanji politiki v dobrobit vseh evropskih držav. Do tega pa je še daleč. POZIV SSO ZA POMOČ ŽRTVAM VOJNE Svet slovenskih organizacij vabi člane in pripadnike naše narodne skupnosti, da se vključijo v mednarodno akcijo v korist žrtev kosovskih spopadov. SSO spodbuja zlasti širokogrudno pomoč nedolžnim otrokom in ostarelim, ki prenašajo najhujše posledice krize na Balkanu. SSO daruje milijon lir v sklad Karitasa, ki je vključen v človekoljubno delo v korist beguncev in ubežnikov ter vabi Slovence v Italiji, naj podprejo delo humanitarnih organizacij predvsem s finančnimi prispevki. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 F A X 040 775419 E-MAIL n g I a s t s @1tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDA1ATEL): ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI CLAS IE ČLAN ZDRUŽENIA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIH - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV VITALIH - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIIA 70.000, pč_ INOZEMSTVO 110.000 LIR. ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647491 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU ZASEDANJE ZVEZE FISC PO ZBOROVANJU V FAENZI ANDREJ BRATUŽ Prostrana in ravninska pokrajina Emilije-Romagne je polna prijetnih in zanimivih središč, ki so tudi turistično zanimiva. Mesta in mesteca (ne mislim pri tem na razvpita obmorska letovišča) dajejo vsemu svoj posebni pečat. Zgodovina - zlasti srednjeveška - nam odpira nove razsežnosti in obzorja zlasti na področju kulture in umetnosti. Človek se tu lahko mirno zamisli v preteklost, ki pa se nekje spaja s sedanjostjo. Vse to kaže tudi mesto Faen-za (v pokrajini Ravenna), kjer so na veličastnem in obenem asketskem pročelju srednjeveške katedrale (na sliki) vklesani znani Dantejevi verzi, ki pojejo o sv. Petru Damianiju, ki je prav v tem mestu več časa študiral in delovalm in je tu tudi pokopan v stolnici. Naj še povemo, daje Faenza mesto, ki je zelo znano po keramični umetnosti in obrti (ima tudi svoj zanimivi tovrstni muzej). Zborovanje zveze FISC je posebej organiziral katoliški tednik II Piccolo iz Faenze, ki prav letos praznuje svojo stoletnico. Ob tem so pred kongresno dvorano postavili razstavo številnih glasil, med katerimi je bil tudi naš list. Prvi večer 15. t.m. je bila slovesna otvoritev v mestni dvorani. Na sporedu je bil tudi koncert v katedrali, ki pa je odpadel. Sledil je program s predavanji in okroglo mizo. Kot že zadnjič napovedano, je bilo zasedanje zveze italijanskih katoliških tednikov (v to je včlanjen tudi naš tednik) posvečeno problemu priseljencev oz. imigracije. Vse to je zlasti v uvodnem posegu prikazal novi vsedržavni predsednik zveze FISC Vin-cenzo Rini iz Cremone. Glavni del programa tega zborovanja je bil v petek, 16. t.m. Zasedanju je predsedoval kardinal Pio Laghi, prefekt Kongregacije za katoliško vzgojo. Poleg njega sta spregovorila še msgr. Luigi Petris, ki vodi neko ustanovo za priseljence, ter duhovnik Bruno Mioli iz iste ustanove. Glavno težo pa je imel prav kardinalov govor. V začetku je cerkveni dostojanstvenik dejal, da živimo danes v zelo kompleksnem obdobju (v pravem pomenu "spremembe dobe"). Odnosi med narodi in kulturami se odločno množijo, kar dokazujejo tudi izrazi kot globalizacija ali mundializacija. Ne samo, spreminjanje in mešanje narave in kultur je danes pravi planetarni pojav. Vse to imenujemo tudi mul- tikulturnost, multietničnost, pluralistično družbo itd. Pred nekaj meseci je npr. OZN izdala poročilo o izredno kritičnem položaju cele vrste narodov s tretjega sveta, katerih pripadniki se danes preseljujejo na bolj razvita področja, posebno v Evropo. Kard. Laghi je nato prikazal mobilnost podjetnikov, študentov, kulturnikov, še zlasti pa selitve celih množic prebivalstva na druge celine v iskanju boljšega življenja. Za nekatere je to izziv, za druge nova možnost, za tretje pa nujnost. Še posebno je pereč pojav nezakonitega priseljevanja, ki ga je treba seveda urediti. Kard. Laghi je še zlasti pri tem prikazal vlogo Evrope. Težko je povezati razne duše, ki danes sestavljajo staro celino. Pri tem pa igra svoje še strah in skrb za lastno nacionalno identiteto in to posebno v današnji Evropi, kjer se različne narodnosti skušajo integrirati, ne pa utopiti. Gotovo je danes Evropa pristan tolikih beguncev prav zato, ker ima visok družbeni razvoj in blagostanje. In zato je treba vsemu temu poma-j gati na primeren način in s j solidarnostjo vseh. Veliko pričakovanje je bilo za popoldansko zasedanje, na katerem bi morala nastopiti tudi ministrica za notranje zadeve Rosa Russojervo-lino, ki pa so jo zadržale na predsedstvu vlade v Rimu neodložljive zadeve, povezane j z vojno na Kosovu. Zadnji | dan zasedanja pa je vodil kardinal Achille Silvestrini, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve. Sodeloval je tudi podpredsednik evropskega parlamenta Renzo Imbeni. POVEJMO NAGLAS VOJNA NAS SILI V VEČJO ČLOVEČNOST Vojna na ozemlju Zvezne republike Jugoslavije je z begunci in uničenjem že povzročila ogromno razdejanje. Razdejanje je tako veliko, da bo vplivalo tudi na širša območja in o-bremenilo razvojne procese. Vsaka večja vojna žal deluje na tak način, v glavnem le jemlje in če kaj plodnega podeli, je to nova izkušnja in po možnosti večja človečnost, ki naj bi v bodoče preprečila podobne katastrofe. Obremenjevalnega učinka vojne pa se je nujno zavedati, sicer je škoda še večja. Izvedenci trdijo, da z vojno na Balkanu Združene države Amerike v bistvu podrejajo Evropo. Kako bo torej potekalo nadaljnje nastajanje nove Evrope? Bo teža vojne stopnjevala evropske šibkosti ali bo okrepila evropsko izvirnost? Zgodovina uči, razdiralna vojna poglablja šibkosti, ni pa rečeno. Evropa mora biti na vsak način previdna, saj v kolikor ne bo uspela vzpostaviti skupne zunanje politike, bo postala slabotnejša in še bolj odvisna od močnejših od nje. Sicer je moč Evrope v delujoči miroljubnosti, se pravi v aktivni in zares požrtvovalni humanitarni dejavnosti. Kako bo obremenitve s strani vojne prenesla Italija? V kolikor poiščemo njene šibkosti, bi se lahko zaustavila na svoji poti v prepotrebne družbene reforme. Kot marsikatero drugo državo bi jo utegnila sedanja vojna obrniti nazaj, namesto razvoja bi se lahko u-veljavila težnja po vrnitvi v preteklost. Toda i velika moč Italije je v njeni humanitarnosti. ' Se bo slednja še okrepila in s tem nadvladala siceršnje šibkosti? Možnosti za pritrdilen odgovor seveda obstajajo. Slovenija izgrajuje svojo mlado državo. Tudi njo bo vojna na Balkanu postavila pred nelahke izbire. Dejstvo, da se je znašla sredi ogromnega zahodnega zavezništva, jo spreminja v še drobnejši prehoden prostor. Zaradi tega bi utegnila njena posebnost zbledeti in druž-beni procesi bi mogli postajati medlejši in še manj učinkoviti. Lahko pa bodo zaživele pobude po večji odločnosti, po močnejšem ob-j čutku skupnega nacionalnega interesa. Tudi v manjšini bomo občutili silnice vojne na Balkanu. Slednje bi lahko v nas še okrepile občutek, da nam ni treba nič več dodatnega napraviti in da s politično razdrobljeno-j stjo kar dobro shajamo. Res pa se nam odpira srečnejša pot in se bomo odločili za večjo notranjo povezanost ali vsaj stopnjevali vse tiste oblike sodelovanja, ki so nastale v zadnjem času. Torej lahko tudi v naši manjšini v tem nelahkem času pomenljivo izbiramo. Za vse navedene in druge prostore seveda velja, da nikakršna skrb zase ni umestna, v kolikor ne postavlja v ospredje misli na vse tiste, ki so zaradi vojne neposredno prizadeti in potrebujejo našo izdatno ter darežljivo humanitarno pomoč. AKTUALNO INTERVJU / JOŽE ŠKERK JEZIK PRIMARNA SESTAVINA NARODNE IDENTITETE DRAGO LEGISA Če sem prav razumel iz zajetnega svežnja listin, ki si mi jih dal na ogled, se je "zgodba" začela z odredbo župana Illyja, izdano januarja leta 1994. Je tako? Poslednja, ki joježupan llly izdal dne 8. marca 1999 prot. št. 1-10/ 1-14/1-99, ki dovoljuje občinskim uradom sprejemanje dopisov v slovenskem jeziku (ne pa odgovora s slovenskim prevodom), je popolnoma instrumentalna, saj je bila objavljena, potem ko je tržaška občina prejela obvestilo Deželnega upravnega sodišča, da bo 8. aprila t.l. razprava za obravnavanje rekurza, ki ga je vložilo društvo Edinost 2. avgusta 1996 proti prejšnji, bi rekel, za nas žalitveni odredbi, izdani 22. januarja 1996 prot. št. SOI-30/96. Ko se je župan dobro zavedal, da bo sodišče njegovo odredbo preklicalo kot protizakonito, je sklenil, da bi se izognil takšnemu izreku, da se posluži preklica, in to, ker formalno vzeto na dan razprave napadena odredba ne bi več obstajala. Vsekakor mislim, da je primerno, za boljše razumevanje, na kratko povzeti glavne ukrepe iz zadnjega desetletja. Kljub raznolikemu nasprotovanju seje do srede I. 1988 dalo dopisovati s tržaško občino v slovenskem jeziku. Do preobrata je Prišlo 27. julija, ko je župan Giulio Staffieri s pismom načelnikom uradov določil, da se lepaki v slovenskem jeziku izobešajo samo na Vzhodnem in Zahodnem Krasu. Dne 30.7.1988 pa je izdal za Slovence zloglasno odredbo prot. št. 1 7/ S.G.4-88, s katero je prepovedal sprejemanje dopisov v tujih jezikih. Nato je 3.3.1992 prefekturni komisar dr. Sergio Ravalli, imenovan zaradi takratne krize na tržaški občini, izdal odredbo prot. št. S.P.S.-57/1-92, s katero je zagotovil sprejemanje dopisov v slovenščini in slovenski prevod odgovorov. Toda župan Staffieri, ko je bil vnovič izvoljen, je spet izdal odredbo proti rabi slovenskega jezika, in sicer 5.10.1992 pod prot. št. S.P.S.-103/1 -1-92. Z izvolitvijo župana Riccarda 11lyja je bilo pričakovati, da se bo obdobje kršitve "najnižje stopnje varstva1' prenehalo. Toda, povsem nepričakovano, ježe24.1.1994 izdal odredbo prot. št. S.P.S.-44/I-94, ki se ni bistveno razlikovala od Staffierijeve, čeprav je imel ob prvem nastopu I unkcije že uveljavljen zgled v komisarju dr. Ravalliju, kako pozitivno urediti vprašanje v skladu z obstoječimi predpisi. Če je imel kakšen pomislek glede zakonitosti odredbe komisarja dr. Ravallija, je ta docela odpadel, ko je Deželno u-pravno sodišče, na priziv društva Edinost, ki sem ga zastopal, dne 23. avgusta 1995 z razsodbo št. 338/ 95 razveljavilo navedeno odredbo prav zaradi protizakonitosti določbe o rabi slovenskega jezika. Kako si razlagaš, da je župan IUy podpisal odredbo, o kateri je Deželno upravno sodišče med drugim ugotovilo, da "visi v zraku "? Zupan llly je nadaljevalec stare tržaške nacionalistične politike. Slo- Dr. Jože Škerk je v zamejski slovenski javnosti znan ne samo kot odvetnik, ampak tudi kot politični in torej javni delavec. Že kot mlad pravnik je bil v prvih povojnih letih skupno z dr. Tončičem in dr. Ferfoljo ter še nekaterimi drugimi izobraženci eden vidnejših predstavnikov Skupine neodvisnih Slovencev in že leta 1952 izvoljen v devinsko-nabrežinski občinski svet. Spet je bil izvoljen leta 1960. Na začetku šestdesetih let je bil med ustanovitelji Slovenske skupnosti, ki je združila vse dotedanje slovenske nekomunistične politične organizacije na Tržaškem. Na prvih deželnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini leta 1964 je bil na listi Slovenske skupnosti izvoljen v deželni svet, v katerem je ostal en mandat. Do zadnjega občnega zbora je bil predsednik pokrajinskega sveta SSk za Tržaško. Ze skoraj pol stoletja ima v Trstu samostojno odvetniško pisarno, s katero torej nadaljuje tradicijo naših primorskih politikov, od katerih so mnogi, če že ne večina, bili pravniki s svojimi samostojnimi pisarnami. Zaprosili smo ga za pogovor, ker vemo, da je kot odvetnik zastopal prof. Sama Pahorja oziroma Društvo Edinost pred Deželnim upravnim sodiščem. Predmet obravnave je v obeh primerih bila raba slovenskega jezika, katere pravico je v obeh primerih zanikal tržaški župan Riccardo llly. venci poznamo, na svoji koži, njene tragične in usodne posledice, ki se danes izvajajo v rokavicah, zaradi pomanjkanja našega odpora in zlasti s strani naših političnih predstavnikov. To je spodbudilo župana, da je izdal takšne protipravne in protiustavne ukrepe. Kako je mogel župan Illy, ki je bil izvoljen tudi s slovenskimi glasovi, kratko malo odrediti, naj "se akti in listine v slovenskem jeziku vrnejo piscem z vabilom, naj jih predložijo v italijanščini"? Zakaj je prekinil prakso, ki je že obstajala v tržaški občinski upravi? Očitno je prišel do zaključka, da ga bodo občinski svetovalci, izvoljeni s slovenskimi glasovi, kljub temu vedno podpirali in glasovali za ohranitev njegovega županovanja. In da bodo prav tako ravnale stranke in organizacije, ki se sklicujejo na levo sredino oz. Oljko. Ni mogoče mimo dejstva, da je glas slovenskih svetovalcev skoraj vedno odločilen pri sprejemanju raznih važnih sklepov in da rešujejo župana in odbor, ne da bi pri tem postavili kot pogoj pošteno ureditev, kot je že bilo v preteklosti, urada za tolmače in prevajalce ter že svojčas uveljavljene pravice Slovencev do dopisovanja v lastnem jeziku in za prejemanje odgovora s prevodom. V drugem primeru, ki je tudi predmet priziva, se župan sklicuje na svojo odredbo iz leta 1996. Prav tako vabi pisce, naj uporabljajo italijanski jezik. Pri lem pa dejansko dlakocepi: če gre za upravni postopek, naj bo dopisovanje v italijanskem jeziku. Tudi v tem primeru je Illy naredil korak nazaj. Zakaj? Po preklicu prve odredbe z zgornjo razsodbo št. 338/95 je župan izdal novo 22.1.1996 pod številko prot. S.O.I.-30/96, ki se v dolgem besedilu sklicuje na zakone, pogodbe in sodbe, ki pa utemeljujejo ravno obratno od tega, kar je sam določil, in sicer, da občinski uradi lahko sprejemajo dopise v slovenščini, le če so osebnega značaja, in da jih morajo vrniti pošiljatelju z vabilom, naj pišejo v italijanskem jeziku, če se vsebina nanaša na upravni postopek. S tem je bilo še enkrat precizirano stališče, prisotno v tržaških nacionalističnih krogih, da mora slovenščina ostati le jezik za privatno občevanje, za uradne zadeve pa ne obstaja in tako ni dopustna. Priznati je treba, da je to korak naprej od stališča "qui si parla soltanto ita-liano". Toda spričo svetovnega in posebno zahodno-evropskega demokratičnega razvoja odnosov med narodi in spoštovanja osnovnih človekovih pravic je šlo za neznaten korak. Če pa se upoštevajo italijanska ustava, mednarodne obveznosti italijanske republike in kompetence upravnih organov, kot dosledno tolmači ustavno sodišče, je gornji ukrep v nasprotju s pravnim redom in obenem izraz nazadnjaške miselnosti. V roki imam tudi Uljevo odredbo iz marca letos. Z velikim začudenjem ugotavljam, da ta najnovejša odredba, ki prav tako zadeva rabo slovenskega jezika, sploh ne omenja po mojem temeljnega zadevnega zakona, in sicer zakona z dne 14.3.1977, štev. 73. Ta je namreč ratificiral Osimski sporazum. Kako si to razlagaš? To me ne preseneča, ker imam ne samo občutek, temveč tudi nekatere dokaze, iz katerih izhaja, da prav župan llly zlorablja svoj položaj, da se uveljavi celo na vsedržavni ravni (zadnje izjave predsednika parlamenta Violanteja) princip ali teza, da se ne upoštevata Londonski sporazum in Osimska pogodba in da je urejanje pravic Slovencev izključno notranja državna zadeva. Takšno stališče ni bilo doslej potrjeno na sodnem področju. Obratno: Ustavno sodišče, tudi v nedavni razsodbi št. 15 od 22.1.1996, je ugotovilo veljavnost ravni varstva, ki jo predvideva navedeni Posebni statut v italijanskem notranjem pravu, vsaj od leta 1977, ko je stopil v veljavo gornji zakon (dne 2.4.1977 so bile izmenjane ratifikacijske listine med Italijo in Jugoslavijo). Ne trdim seveda, da ni pomembna "okvirna konvencija o zaščiti narodnih manjšin", sprejeta v Strasbourgu leta 1995 in potrjena z zakonom iz avgusta 1977, štev. 302. Res pa je, da je za Tržaško vprašanje rabe našega maternega jezika uredil Posebni statut Londonskega sporazuma iz leta 1954. Pomembnost slednjega je na dlani: na njegovi osnovi je namreč italijanska uprava spet v Trstu. V Osimski pogodbi pa je rečeno, da se mora ohraniti raven zaščite, predvidene v Posebnem statutu. Kaj bi k temu rekel? Ukrepanje župana lllyja je v popolnem nasprotju z jasnimi določili j gornje konvencije, pa čeprav se na-i njo sklicuje. Njen 1. člen namreč določa, da je varstvo narodnih manjšin sestavni del mednarodnega varstva človekovih pravic in tako spada na področje mednarodnega sodelovanja. Njen 22. člen pa izrecno prepoveduje vsako sklicevanje na konvencijo z namenom, da se zanikajo ali celo samoomejujejo pravice, ki so zagotovljene s pogodbami, ki so jih sklenile države podpisnice. Posebni statut, priloga št. II Spomenice o soglasju, ki je bil podpisan 5.10. 1954 v Londonu, medtem ko je bila ! Spomenica samo parafirana (sigli-rana), je v 2. členu določil, da bodo pripadniki manjšine uživali enake pravice in ravnanje kot ostali prebivalci obeh območij. Ta enakost pomeni, da bodo uživali "enakost v ravnanju pri uporabi jezika, kakor je določeno spodaj v 5. členu". Ne glede na razne druge aspekte je Ustavno sodišče z razsodbo št. 28 z dne 11.2.1982 potrdilo pravico rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi kot "tutela minima" s parafraziranjem 1. odstavka 5. člena Posebnega statuta ter na osnovi neposredne normativne operativnosti 6. člena ustave, zaradi česar niso potrebni nobeni izvršilni predpisi. Ko je Ustavno sodišče v letih 1995-96 spet poseglo na področje rabe slovenskega jezika, je spet citiralo dobesedno 5. člen Posebnega statuta. Vztrajnost odklonilnega stališča do naših pravic je torej političnega značaja, pri čemer se kršijo mednarodne obveznosti in notranji predpisi. Ustavno sodišče, na katerega se je bil obrnil prof. Samo Pahor, je v eni svojih razsodb zelo natančno opredelilo pomen jezika za vsako narodno skupnost. Kako je mogoče, da llly tako kočljivo zadevo bagatelizira? Spričo tolmačenja Ustavnega sodišča, ki je najvišji izraz pravne omi-| ke italijanske države, je ravnanje župana lllyja groba kršitev osnovnega pravnega reda in zanikanje upravičenih zahtev Slovencev. Njegove i trditve, da so tukajšnji večjezični prebivalci "bogastvo Trsta", postanejo le demagoška gesla v iskanju opravičil do mednarodnih forumov in zlasti do Slovenije. Ne morem se braniti vtisa, da ima ta gospod naš jezik še vedno za jezik dekel, hlapcev, mlekaric itd. Se strinjaš? V nekem pogovoru je sam župan povedal, da je bila v času bivanja v zgoniški občini mlekarica edina slovenska govoreča oseba med doma-| čini, ki jo je spoznal. To se pravi, da ni imel za potrebno navezati primerne človeške stike z našim okoljem in se je zadovoljil z običajnim ] zadržanjem tržaških buržujev. Tudi Ti kot podpisani in celotna naša generacija smo šli skozi italijanske šole vseh stopenj, vključno z univerzo. Zato dobro poznamo italijansko kulturo in smo po vojni imeli, hvala Bogu, priložnost, da smo se poglobili tudi v svoj slovenski svet. Ali se Ti ne zdi, da tudi Illy dejansko boleha za občutkom manjvrednosti? Brez dvoma bi bilo potrebno organizirati znanstveni simpozij, na katerem bi proučili duševne, racionalne in neracionalne vzgibe za tako mišljenje in ravnanje. Prav ta razdelitev med višje in nižje, ki so jo ustvarili in zagovarjali tržaški italijanski nacionalistični krogi, je med drugim spodbudila dva vojna spopada. Italija je leta 1915 napadla Av-stro-Ogrsko, da bi osvobodila Itali-I jane v Trstu, leta 1941 pa Jugosla-; vijo, da bi osvobodila Italijane v Dalmaciji. Posledice obeh napadov so bile usodno polne za naše ljudi, nacionalisti pa jih prikazujejo kot uspeh civilizacije proti slovanski (slovenski) nevarnosti. Kaj nam je naposled narediti, da ne bomo več drugorazredni državljani doma? Vprašanje je izredno aktualno. Mednarodni, ideološki, politični, gospodarski, intelektualni in drugi odnosi se bliskovito spreminjajo. Primerno prilagajanje in izkoriščanje priložnosti je za Slovence v Ita-: liji izredno težavno. Mislim, da spremljamo in sprejemamo razvoj dogodkov preveč pasivno in razcepljeno. Postati bi morali protagonisti na vseh področjih, ki zadevajo naš obstoj in razvoj. Bili smo še v težjih ! pogojih, toda vztrajnost, pogum in volja so nas rešili. Ob upoštevanju, da je jezik osnovna, primarna sestavina narodne identitete in bitno-; sti, moramo doseči priznanje rabe našega jezika v odnosih z upravnimi organi. Mislim, da imamo na razpolago dovolj pravnih argumentov in je zato odvisno le od naše volje, da zagotovimo to prvino. V ta kontekst bo vložen priziv na Deželno upravno sodišče tudi proti sedanji krivični odredbi, obenem pa bi morali tudi naši predstavniki postaviti z vsem pogumom to vprašanje na dnevni red. 3 ČETRTEK 22. APRILA 1999 4 ČETRTEK 22. APRILA 1999 KRISTJANI IN DRUŽBA BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A ZVONE ŠTRUBELJ I ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO 4. VELIKONOČNA NEDELJA "Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi ven. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev." Jezus jim je pripovedoval to prispodobo, pa niso spoznali, kaj jim je govoril. Jezus je znova spregovoril: "Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju." (Janez 10,1-10) KRISTUS KOT VRATA K BOGU Priliko o dobrem pastirju in roparju nam posreduje le evangelist Janez. Gre za znano biblično temo, ki jo srečamo že pri preroku Ezekijelu, ki takole oriše nasprotje med dobrim in neodgovornim pastirjem: "Sam bom pasel svoje ovce in sam jim bom dajal počitek, govori Gospod Bog. Izgubljene bom poiskal, razgnane pripeljal nazaj, polomljene obvezal, bolne okrepčal, rejene in krepke obvaroval. Pasel jih bom, kakor je prav" - "Mleko uživate, z volno se oblačite, tolste živali koljete, črede pa ne pasete. Oslabelih niste krepčali, bolnih niste ozdravljali, polomljenih niste obvezovali, razkropljenih niste vodili nazaj, izgubljenih niste iskali, temveč ste jim gospodovali trdo in nasilno. Tako so se razkropile, ker ni bilo pastirja, in postale plen poljskih živali" (Ez 34,15-16; 34,3-5). Jezus zaostri nasprotje in izoblikuje priliko o dobrem pastirju in roparju. S tem želi znani tradicionalni primerjavi med dobrim in slabim pastirjem dati nov pomenski odtenek. Dobri pastir je lahko le eden, tisti, ki lahko postane prapodoba vseh odgovornih in dobrih pastirjev: On sam! V 23. psalmu so Izraelci z molitvijo in pesmijo že priznavali resnico Jezusove prispodobe: "Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi..." To, kar napoveduje prerok Ezekijel in kar ugotavlja psalmist, se uresniči v Jezusu. Zato Janezovo deseto poglavje o dobrem pastirju izzveni kot svojevrstna himna Kristusovemu božanstvu. Jezus samozavestno pravi: "Jaz sem vrata k ovcam!" "Kdor stopi skozme, se bo rešil." Ena od vzhodnih vrat jeruzalemskega templja so se imenovala "ovčja vrata". Skozenj so stopali judovski verniki na dvorišče veličastnega templja. Zbirali so se, da častijo njihovega Pastirja, Go-spo-da. Morda je Jezus ob pripovedi prilike o dobrem pastirju imel pred seboj prav to prizorišče. Zato nam postanejo razumljive njegove besede: "Jaz sem vrata k ovcam!" Še več. Ra-zumljiva postane tudi njegova trditev, da je on pravi tempelj, v katerem lahko najbolj pristno častimo Boga. Ena od obtožb na judovskem procesu proti Jezusu je bila: "Ta je dejal: Božji tempelj morem podreti in ga v treh dneh postaviti" (Mt 26, 61). Prilika o dobrem pastirju je v Janezovem evangeliju eden od številnih potretov Kristusove Cerkve. Zelo dobro nakaže bistvene poteze krščanske skupnosti. Kristus je vrata k ovcam, se pravi, po njem smo kristjani deležni "božje paše", božjega življenja. Vsakega kliče po imenu. V moči svetega krsta kristjan prepozna Kristusov glas, glas dobrega pastirja. Vsakdo prejme njemu lastno poslanstvo, ki ga opravlja z dosledno hojo za Kristusom. "Hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas." Osnovna naloga vsakega učenca je zato prav hoja za Kristusom. Le-ta omogoča življenje v polnosti." Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju." Vstopiti skozi vrata, ki je Kristus, pomeni torej stopati po poti njegove velikonočne skrivnosti, nositi z njim svoj križ, postati Njemu podobni v smrti, da bi lahko postali Njemu podobni tudi v vstajenju. DUHOVNO SPOROČILO ŠKOFA ANTONA MARTINA SLOMŠKA KARIZMATIČNA GOREČNOST ŠKOFA "ZVELIČAVNE OMIKE" Duhovnik, škof, pesnik, pisatelj, narodni buditelj, politik, šolnik in kmalu prištet med blažene. Lik božjega služabnika škofa Antona Martina Slomška je v teh mesecih vedno bolj prisoten v slovenski javnosti v pričakovanju na 19. september, ko ga bo Janez Pavel II. v Mariboru slovesno proglasil za blaženega. Tudi v luči tega dogodka je bilo v nedeljo, 18. aprila, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici predavanje na temo Duhovno sporočilo škofa A. M. Slomška. Prireditelj je Študijsko raziskovalni forum za kulturo, ki se je tokrat prvič pojavil v naši javnosti z gostom-pre-davateljem prof. Marjanom Turnškom, docentom na teološki fakulteti mariborske univerze in vicepostulatorjem v procesu za Slomškovo beatifikacijo. Kot piše na zgibanki s programom predavanj, ki jih letos prireja forum v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž, štandreško dekanijo, centrom Emil Komel in kulturnim centrom Stella Matutina, ima prireditelj ambiciozne načrte: 'omogočiti srečanja, študij in poglobitev tako tradicionalnih kot sodobnih pomenov kulture"; pri tem zajema iz duhovne zakladnice zahodne in vzhodne krščanske tradicije, v luči te pa išče "pomensko poenotenje umetnosti, filozofije, teologije ter antropoloških, ekonomskih, pravnih in družbenih ved, ki naj... bodo sredstva za iskanje in poglabljanje smisla človeškega obstoja." V karizmatični pastirski vnemi in goreči težnji po krščanski popolnosti je Slomška gnalo življenjsko vodilo: Vse v večjo slavo božjo i n zve-ličanjeduš. Njegovo nadpovprečno in neutrudno delovanje je želelo biti ljudem v blagor in Bogu v čast. Z enim o-česom je bil stalno vpet v večnostno obzorje, z drugim pa strokovno in krepko zasidran v konkretnem poslanstvu. Njegovo možato, odločno, modro in daljnovidno, nezamenljivo slovensko naravo je prežemal zdrav, realen življenjski optimizem, ki se je "nalezljivo" širil okrog njega, ko je vodil misijone in duhovne vaje ali vzgajal otroke in družine. Znane so njegove pridige beračem, ki jim je bil "angel tolažbe, miru in potrebne materialne pomoči", hkrati pa tudi vnet vzgojitelj; znal se je namreč približati vsaki revščini in tudi osebno podpreti u-boge, za katere je ustanavljal bratovščine in združenja. Največja dobrina na zemlji mu je bila milost vere oz. pripadnost katoliški Cerkvi, je še povedal prof. Turnšek. Božje otroštvo mu je bilo pomembnejše od gole narodnosti, ki jo je gledal kot nezamenljiv božji dar v luči odrešenja. Upravičeno ga lahko imenujemo tudi "očeta" ekumenskega gibanja, saj ga je needinost v Cerkvi močno bolela; ustanovil je Bratovščino svetih bratov Cirila in Metoda, ki je povezovala ljudi v molitvi za edinost med kristjani in ki se je razširila tudi po Evropi. U-činkovito seje znal posluževati sodobnih komunikacijskih sredstev, saj je zapustil tisoče in tisoče popisanih listov, pisem, govorov in pridig. Njegov izredni preroški čut za spoznavanje znamenj časa gaje privedel celo do tega, daje kljub cesarjevemu ukazu omogočil ureditev novih škofijskih meja in prenos škofijskega sedeža iz Šent Andraža v Maribor, kar je imelo od-ločilne verske, narodnostne in politične posledice za naš narod. Sploh pa lahko rečemo, da je Bog prek svojega ponižnega služabnika dejavno posegel v zgodovino slovenske Cerkve in naroda, tako da je prek njega pustil v življenju slovenske vernosti in omike trajne sledove. V razpravi, ki je sledila predavanju, so kar številni prisotni ob besedah gosta spozna- li, da bo Slomšek pravzaprav prvi javno proglašen za blaženega na Slovenskem, kajti iz zgodovine vemo, da obstajajo svetniki, v katerih je vsaj deloma tekla slovenska kri. Jasneje so tudi izvedeli za razliko med blaženostjo in svetostjo, pa tudi spoznaii, zakaj je v procesu za beatifikacijo in kasneje svetost potrebna prisotnost čudeža. Ob tem jih je predavatelj seznanil tudi z nekaterimi podatki o drugem kandidatu, Frideriku Baragi, pa še o Slomškovi zakoreninjenosti v ljudsko kulturo. DD ŠE EN SRČEN POZIV SVETEGA OČETA "NADALJUJMO Z MOLITVIJO ZA VSE TRPEČE V VOJNI!" Sveti oče je v nedeljo, 18. t.m., med mašo in v nagovoru po Angelovem češčenju dobesedno rotil vse vpletene v vojno na Kosovu in v Jugoslaviji, naj končno že sedejo za pogajalno mizo in naj prebivalcem teh dežel spet o-mogočijo mirno življenje, kajti "vojna ni nobena rešitev". Sv. oče je tudi vernike naprosil, naj molijo k Sveti Mariji, Materi Božji, ki je naša pri-prošnjica pri Bogu in dobra Mati vseh ljudi na svetu. Janez Pavel II. je tako spet dokazal, kako mu je pri srcu vsak človek, ki trpi, saj se od vedno zavzema za dostojno življenje vseh ljudi na svetu. In koliko trpljenja je na Kosovu in v begunskih taboriščih ter zbiralnih centrih v Albaniji, v Makedoniji in drugod, kamor odteka žalostna reka beguncev s Kosova! Prav begunci so najbolj žgoča problematika spopada na Balkanu, saj niti Organizacija združenih narodov ne ve več točno, koliko jih je že od- šlo in jih še bo šlo s Kosova v svet. Po ocenah mednarodnih opazovalcev naj bi jih bilo že od osemsto tisoč do milijona. Poleg tega, da je v reki beguncev ogromno človeških tragedij, saj je vsak človek svet zase, pa smo sedaj priče tudi zlorabljanju beguncev v najbolj nizkotne namene. Ni namreč skrivnost, da Miloševič zlorablja begunce za destabilizacijo sosednjih držav, med katerimi je na prvem mestu Makedonija, nato Albanija. Tega se zaveda tudi sv. oče, ki po vatikanski diplomaciji še vedno zahteva takojšnjo prekinitev sovražnosti. Zanimivo je, da so sever-no-ameriški škofje pred kratkim poslali pismi Slobodanu Miloševiču in Billu Clintonu; prvega pozivajo, naj tako preneha s pogromom na Albance na Kosovu, drugega pa, naj zaustavi napade letal na srbske cilje. Tudi druge škofovske konference zahodnoevropskih držav pozivajo obe sprti strani, naj prenehajo z nasi- ljem. Papež skuša vedno bolj pritiskati na Miloševiča, kateremu je poslal tudi pismo, v katerem govori, da se ne morejo na noben način prenašati "krivična raba krvi in deportacije". Nadaljuje takole: "Krvavi tribalizem se mora takoj zaustaviti in spet vzpostaviti pravičnost!" Da se Vatikan in sveti oče zavedata težav, ki jih je še poostrila vojna na Balkanu, priča tudi Osservatore Romano, rimsko-vatikanski dnevnik, ki je precej blizu Svetemu sedežu, čeprav ni njegovo uradno glasilo. Zadnje tedne namreč na prvih straneh objavlja samo pozive k miru in poroča o rekah beguncev, ki so prišli iz današnjega pekla - s Kosova. "Paradoksalno je dejstvo," piše Osservatore Romano, "da so vsaj ti begunci, ki so zbežali s Kosova, sedaj na varnem; ničesar pa ne vemo o vseh tistih beguncih, ki so še ostali na ozemlju Kosova in Republike Jugoslavije." ----------JUP OB BEATIFIKACIJI A.M. SLOMŠKA Odbor za papežev obisk in Slomškovo beatifikacijo vabi že sedaj vse Slovence, da bi se v čim večjem številu udeležili srečanja s sv. očetom v nedeljo, 19. septembra, na mariborskem letališču, ko bomo Slovenci priče izjemnemu dogodku, saj bo škof Anton Martin Slomšek kot prvi Slovenec proglašen za blaženega. Hkrati razpisuje odbor tudi nagradni likovni natečaj za portret blaženega škofa A.M. Slomška. V sporočilu piše, naj bo slika v tehniki olja, akrila ali v kaki drugi tehniki, velika pa naj bo najmanj 100x70 cm. Portret blaženega Slomška je lahko klasičen ali moderen, bistveno pa je, da estetika izraža duhovne, značajske in druge kvalitete blaženega. Slika naj bo tudi primerna za povečavo na prizorišču beatifikacije. Rok izdelave Slomškovega portreta je 20. junij letos. Natečajna komisija bo izbrala najboljša tri dela in jih odkupila, in sicer: za prvo nagrado bodo dali 400 tisoč tolarjev, za drugo 350 in za tretjo 250 tisoč tolarjev. Avtorji naj slike oddajo v Slomškovi knjigarni v Mariboru, Slomškov trg 3; slike naj bodo označene s šifro. Priložijo naj zapečateno kuverto s šifro na ovojnici in polnim naslovom v kuverti. USTANOVITELJICA MARIJINEGA DELA IN DELO ZA EDINOST CHIARA LUBICH PRVIČ V SLOVENIJI NADJA MAGANJA Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila v torek, 13. aprila, nabito polna, tako da sem se s težavo prebila do apside. Želela sem od blizu videti Chiaro Lubich, ki je po srečanju s člani Slovenske škofovske konference na ljubljanski nadškofiji v cerkvi spregovorila slovenskim vernikom. Vanjo sojo pospremili ljubljanski nadškof, metropolit dr. Franc Rode, in drugi vidni cerkveni predstavniki, med prisotnimi pa so bile tudi znane osebnosti iz kulturnega in političnega življenja. Nadškof Rode je na kratko predstavil to vidno predstavnico religioznega življenja našega časa, ki je bila prvič v Sloveniji. Chiara Lubich, ustanoviteljica in predsednica Marijinega dela - gibanja ognjiš-čarjev, seje rodila v Tridentu. Grozote druge svetovne vojne so usodno vplivale na nje-neživljenjske izbire. V zaklonišča so ona in njene prijateljice jemale s seboj le Sveto pismo. Stavek: "Ljubite se, kot sem vas jaz ljubil", je postal življenjsko vodilo mladih dek-et. V objemu trpeče matere, ki je med bombardiranjem izgubila vse svoje štiri otroke, je Chiara Lubich spoznala, da je njeno poslanstvo v sprejemanju trpljenja človeštva. V središče svojega življenja je postavila križanega Kristusa, ki se razodeva v vsakem trpečem človeku. V evangeliju je našla odgovor na vse probleme posameznika in družbe. Od leta 1960 se gibanje ognjiščarjev hitro širi v vseh bijo prvi. To je revolucija kr-! ščanstva. Marija nam govori tudi o smislu trpljenja. Tisti, ki nam ga je razložil, je bil Jezus. Trpljenje ima dva vidika: naravnega in nadnaravnega. Kar je važno, je to, da obstaja božja ljubezen tudi v trpljenju. Na koncu nam je Chiara Lubich povedala, da prihaja po srečanju v Rimu do vedno tesnejšega sodelovanja med različnimi gibanji. Dan, podoben binkoštnemu srečanju v Rimu, so ponovili že 50 ali 60-krat na različnih koncih sveta. Tudi v Sloveniji bo 25. junija letos tako srečanje gibanj. Ob tej priložnosti bi rada izrazila željo, da bi tudi v zamejstvu prišli skupaj vsi tisti Slovenci, ki na verskem področju delujejo v najrazličnejših gibanjih, da bi se ob bliža-nju leta 2000 odprli vplivu Sv. Duha se skupaj vprašali, kaj od nas pričakuje. Pred ubranim petjem zbora Ave je nadškof Rode izročil Chiari Lubich najvišje priznanje Cerkve na Slovenskem -odličje sv. Cirila in Metoda. V utemeljitvi je med drugim zapisano, da prejema odličje, "ker je s svojo karizmo edinosti veliko prispevala k preno- vi verskega življenja v Cerkvi na Slovenskem. Več kakor trideset let si številni laiki in duhovniki prizadevajo živeti duhovnost Marijinega dela in u-resničevati Besedo življenja. S tem prispevajo svoj delež pri novi evangelizaciji slovenske družbe. Obisk gospe Chiare Lubich je razlog upanja in vidno znamenje Svetega Duha prav v času, ko se Cerkev na Slovenskem s svojo sinodo pripravlja na obhajanje svetega leta 2000." državah Evrope in sveta, tudi v državah na drugi strani železne zavese. Gibanje prodre ne le med katoličane, ampak ' tudi med pripadnike najraz-I ličnejših verstev in celo med j ateiste, saj sloni na vrednotah | ekumenizma. Chiara Lubich ' ima karizmo edinosti in povezovanja različnih in njeno gibanje predstavlja, kot je poudaril dr. Rode, "čudež edinosti v današnjem svetu". Med srečanjem v cerkvi sv. Jožefa je Chiara Lubich v nagovoru osredotočila svojo misel na Marijo, ki navdihuje I razna gibanja in karizme v Cerkvi. Poleg Svetega Duha je gotovo Marija navdihnila svetega očeta, daje kot pripravo na jubilejno leto 2000 povabil v Rim verska gibanja, ki de-j lujejo znotraj Cerkve, z namenom, da se še bolj povežejo med sabo in da bi prišlo i med njimi do prave edinosti v spoštovanju različnosti, v | zavesti, da se pred vsemi odpirajo široka obzorja misijon- | skega delovanja. Če je institucionalni vidik bistven, je poudarila Chiara Lubich, je prav tako bistven karizmatični vidik, ki je tesno povezan s pr-1 vim. Marija vodi gibanja, ko ! svetuje, naj sprejmejo vesolj-1 no duhovnost edinosti. Ta du-! hovnostvodi k veliki izbiri, ki je bila osnovnega pomena za Marijo: spodbuja današnjega •človeka, naj izbere smisel ' svojega življenja. V središče [ vsega naj postavi Boga - Boga ljubezni. Marija nas tudi uči, kako naj odgovorimo na njegovo ljubezen. Ljubiti Boga pomeni sprejeti načrt, ki ga ima Bog za nas. Naše življenje naj postane čudovita božja pustolovščina. Premagajmo naš zgolj človeški način ljubezni! Ne poudarjajmo več razlik med nami, ampak predvsem to, kar nas druži! Biser iz evangelija je medsebojna ljubezen, ljubezen med kristjani. Kristjani naj postanejo eno v krščanski Ijube-i zni, naj ljubijo vse in naj Iju- IZ DELOVANJA SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE ČETRTO ZASEDANJE ŠKOFOVSKE KONFERENCE V torek, 13. aprila, je bilo na nadškofiji v Ljubljani 4. plenarno zasedanje Slovenske škofovske konference. Udeležili so se ga slovenski škofje in apostolski nuncij Farhat. PredsednikSŠK nadškof Rode je poročal o svojem nedavnem obisku v Rimu, kjer se je srečal s svetim očetom in z državnim tajnikom kard. Angelom Sodanom. Škof Kramberger je povedal, da dobro potekajo priprave na papežev obisk in na Slomškovo beatifikacijo. Ustanovljene so bile cerkvena, državna in mestna komisija. Pred papeževim obiskom bo izšlo pastirsko Pismo slovenskih škofov. Nuncij Farhat je ob tem izrazil zadovoljstvo in napovedal prihod vatikanske delegacije Pred papeževim obiskom. Škof) e so se seznanili z dosedanjim delovanjem sinode. Tajništvo je prejelo veliko odzivov na delovno besedilo. Dekanijski sinodalni dnevi so doslej potekali zelo dobro. Sveto leto 2000 naj bi obhajali v krajevni in vesoljni Cerkvi. Zato bodo škofje v vsaki škofiji določili nekaj romarskih svetišč. Narodno romanje v Rim bo od 22. do 29. oktobra 2000. Poleg tega je bilo potrjenih še nekaj načrtov za svetoletno praznovanje. Priprave nove izdaje bogoslužnih knjig lepo napredujejo. V bližnji prihodnosti bo izšel lekcionar za leto A, saj je iz Rima že prišla odobritev prevoda. Škofje so govorili o verouku, ki naj bo še naprej tesno povezan z župnijsko katehezo in naj mlade uvaja v bogoslužno življenje Cerkve. Spregovorili so tudi o Slovencih po svetu. V popoldanskem delu zasedanja so se slovenski škofje srečali z gospo Chiaro Lubich, ustanoviteljico in predsednico Marijinega dela. POGLOBITEV DUHOVNIH VEZI S HRVAŠKO V torek, 20. t.m., sta se v Novem mestu na prijatelj- I skem in delovnem srečanju sestala predsednik Hrvaške škofovske konference nadškof Josip Bozanič in predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Franc Rode. Namen srečanja je bil poglobitev duhovnih vezi in sodelovanja med Cerkvijo na Hrvaškem in Cerkvijo na Slovenskem ter utrditev prijateljstva med hrvaškim in slovenskim narodom. Mnogo je dejstev, ki govorijo v prid duhovni povezanosti in sodelovanju med obema krajevnima Cerkvama: geografska bližina, ki omogoča izmenjavo duhovnih darov, trajno in mirno sožitje med obema narodoma v zgodovini, skupna krščanska kultura in njene temeljne vrednote, predvsem pa isto občestvo v sveti katoliški Cerkvi in neomajna zvestoba Petrovemu nasledniku. Predsednika škofovskih konferenc podpirata napore predstavnikov hrvaške in slovenske države pri reševanju odprtih medsebojnih vprašanj ter se zavzemata za čim-! prejšnje rešitve v duhu pravič- nosti in medsebojnega spoštovanja. Taka so tudi pričakovanja in zahteve slovenskega in hrvaškega naroda. Sogovornika sta se zavzela za pomoč kosovskim beguncem ter izrazila moralno podporo prizadevanjem Karitas. Vernike pozivata, naj se velikodušno odzovejo vabilom te mednarodne katoliške dobrodelne organizacije. ROMANJE GORIŠKE NADŠKOFIJE V LURD Z mesecem majem se bo začelo vpisovanje za romanje v Lurd z vlakom, ki bo letos od 19. do 25. julija. Slovenski goriški romarji se lahko prijavijo pri dr. Francu Močniku v Zavodu sv. Družine kadarkoli, pri gospe Reni Tomšič ob delavnikih od 11. do 12. ure (ul. Venezian 6, So-vodnje ob Soči) ali pri gospe Joani Nanut (ul. S. Mi-chele 169 v Štandrežu). Vsa pojasnila lahko vedno dobite pri dr. Močniku v Zavodu sv. Družine, tel. 0481 530341. SVETNIK TEDNA 23. APRILA JURI), VOJAK IN MUČENEC Po ljudskem koledarju je pravi začetek pomladi Jur-jevo - spominski dan sv. Jurija, vojaka in mučenca, ki je bil nekoč 24., zdaj pa je 23. aprila. Ta svetnik, ki ga u-podabljajo kot zmagovalca nad zmajem - o njem pa vemo malo zgodovinsko zanesljivega - je med pokristjanjenimi Slovani nadomestil neko pomembno pomladansko božanstvo, najbrž ]arila. O Jurjevem naj bi bila narava že zelena, zato se glavni junak obrednih obhodov na ta dan imenuje Zeleni Jurij: eden od fantov je od nog do glave ovit v zelenje. Jurjevanje, ki se je danes ohranilo samo še v Beli krajini, je bilo nekoč razširjeno po vseh slovenskih pokrajinah. Jurjaši so med petjem posebnih kolednic in plesom obhodili vso vas, pri vsaki hiši voščili srečo in dobili od gospodinje darove. Kaj je zanesljivo znanega o sv. Juriju? Njegov grob je v palestinskem mestu Lida, kjer napis že iz leta 368 poveličuje "svetega in zmagoslavnega mučenca Jurija". Sledovi bazilike v njegovo čast, pozidane že v Konstantino- vi dobi, so še zdaj dobro vidni. Obstaja obilo prič iz poznejših dob, ki govore o velikih čudežih, ki se dogajajo tu. Iz številnih opisov njegovega trpljenja najstarejši in najbolj utemeljeni soglašajo, da je bila njegova domovina maloazijska provinca Kapadokija. Njegov oče je bil po rodu iz Perzije, mati pa domačinka, oba sta bila do- Sv. Jurij ubija zmaja, ker si je princesa tako želela (panjska končnica) bra kristjana. Sin si je izbral vojaški poklic in je hitro napredoval v službi. Hkrati pa je v Juriju rasla globoka in močna vera. Ko se je začelo preganjanje, je razdal svoje imetje med reveže in se sam oglasil na dvoru v Ni-komediji, da je kristjan. Začelo se je dolgotrajno mučenje, ki ga je junaško prenesel. S svojo izpovedjo vere in s svojim zaupanjem v Kristusovo zmago nad smrtjo je spreobrnil mnogo ljudi. Nazadnje je bil obglavljen. Njegovo telo je dal cesar Konstantin prenesti v Lido in nad njegovim grobom so sezidali lepo baziliko. Njegov življenjepis je pomešan s slikovitimi legendami, iz katerih je teže razbrati zgodovinsko jedro. Ena od teh legend ve povedati, da je rešil deklico (dušo) iz zmajevih krempljev, zmaja pa ubil. Zmaj pomeni nevero ali poganstvo. Podoba velja za vse zmagovalce nad božjimi sovražniki od nadangela Mihaela dalje. Kdaj je dal sv. Jurij življenje za Kristusa? Najstarejše izročilo pravi, da se je to zgodilo pod perzijskim kraljem Dacijanom, vendar se v tem imenu verjetno skriva ime rimskega cesarja Dioklecijana. Zdaj na splošno prevladuje misel, da je prestal mučeništvo pod Dioklecijanom, najbrž leta 303 ali malo prej, ko je ta cesar "iztrebil" krščanstvo v svoji armadi. Cerkve in ustanove (tudi viteški redovi), posvečene sv. Juriju, so razširjene po vseh krščanskih deželah od Etiopije do Georgije (Gruzije), ki ima po tem svetniku celo ime. Cerkve na Vzhodu že od prvih časov slave njegov spomin 23. aprila; tega se drži tudi latinski Zahod, razen oglejskega patriarhata, kjer so njegov god že od nekdaj praznovali 24. aprila. To je veljalo tudi za slovenske dežele južno od Drave. Po novem se tudi mi glede datuma pridružujemo vesoljni Cerkvi. Ime Jurij spada med tista imena, ki so na Slovenskem manj pogosta. Druge oblike so: Jurček, Jure, Juri, Jurko, Juro pa Jurka, Juriča, Žorža. Ime izhaja iz latinskega imena Georgius, ki ga povezujejo z grško besedo "geor-gos", ki pomeni "poljedelec, kmetovalec, vinogradnik, viničar". Iz imena Jurij so nastali tudi številni slovenski priimki, npr. Jurca, Jurčič, Jurčec, Jurc, Jurančič, Juričič, Jurjevič, Jurko, Jurkovič. SILVESTER ČUK 5 ČETRTEK 22. APRILA 1999 izziv za naš čas CURIOSITY KILLED THE CAT Radovednost je ubila mačko, pravijo Angleži. Najbrž je neka mačka iz radovednosti pozabila biti dovolj pozorna in jo je to stalo življenje. Niso pa samo mačke radovedne. Predvsem smo radovedni ljudje. Seveda pa se naša, vsakdanja radovednost ne požene do skrajnosti, kot je na primer poročanje s kakega bojišča, kar dejansko letno stane življenje precejšnjemu številu reporterjev. Naša vsakdanja radovednost je manj nevarna, vendar so njene posledice prav tako lahko hude. O čem pa govorim? O svetu informacij in naši radovednosti. Pravijo, da živimo v informacijski družbi. To je res. Nekateri ameriški sociologi informacijo že primerjajo z novo obliko reli- 6gije in zahtevajo, da se šteje za osnovne človekove pravice. Tako kot ima .............. človek pravico do veroizpovedi in sta- četrtek novanja ter šolanja, ima tudi temeljno 22' APi999 Pavico do informacije. Na svetovnih borzah na najbolj presenečujoč način rastejo "puhle" delnice družb, ki ničesar ne prodajajo ali kupujejo, temveč predvsem podajajo informacije prek Interneta. Sam internet je veliko informacijsko svetišče in i/se, kar ima kaj o-praviti z internetom, je že potencialno zapisano uspehu. Pred 30 leti je imel povprečni evropski človek svojo mirno službo, popoldanski konjiček, družino, prijatelje, tedenske piknike in počitnice nekje v Evropi. Sploh ni vedel in se ni niti zanimal za zadeve, ki so se dogajale na drugi strani zemeljske oble. Do Evrope so prihajale le najbolj odmevne novice iz sveta: vojna v Vietnamu, pristanek na Luni in podobno. Veliko manj pa je takrat vedel, da je Andy VVarhol začel izdajati revijo Intervievv, da so v Maleziji nastali nemiri zaradi izida volitev itd. Naštel sem nekaj stranskih informacij prav zato, da bi poudaril razliko. Danes se nam te informacije zdijo normalne in samoumevne. Živimo v svetu, ki spominja na plavanje proti toku; če se za trenutek ustaviš, te tok nese nazaj. Stalno se je treba gibati in stalno se je treba informirati. l/se ali čim več je treba vedeti. Kdor ima več informacij, ima več možnosti, da se pravilno odloča, da se izkaže in da ima dodelano mnenje. Pomanjkanje informacij je srbski narod privedlo do tragičnih razmer. Vedno so poslušali samo svoje medije in danes ne vedo, da se Srbija že vsaj osem let obnaša kot agresor. Pomanjkanje informacij je pogubno. Pred nekaj dne- vi sem se z znanci pogovarjal o Kosovu. Eden je priznal, da sicer bere le II Piccolo in je torej bolj malo informiran, potem pa je zagovarjal svoja izredno nepopolna stališča, kot če bi bila absolutno veljavna. V diskusiji je bil edini z nasprotnim in, moram reči, tudi napačnim stališčem. Če nimaš dovolj informacij, nimaš prihodnosti. To je seveda le ena plat medalje. Druga pa je pogubnost prevelikega števila informacij. Internet ali satelitska televizija sta krasen vir informacij, ljudje pa smo zelo radovedni. Zanima me rusko podjetje, ki prodaja celotni ruski arsenal, spletna stran preživelih iz družine Romanoff, spletna stran Mossada ali kitajskega proizvajalca računalnikov, l/se to bom pregledal, veliko časa izgubil, nekaj malega izvedel in konec. Ta čas pa bi lahko prijetno porabil s prijatelji ali prebral kako knjigo, kaj napisal, kaj ustvaril. Ogromno število informacij našo družbo spreminja v vedno bolj lahkotno in površno družbo, kjer vsi vemo nekaj malega o vsem, o ničemer pa dovolj. S tem se pa ustvarja neki intelektualni srednji razred oz. intelektualno malomeščanstvo. Vse manj je velikih umov, velikih umetnikov, skratka pomembnih osebnosti, vse več pa bo nas - povprečnih človečkov, ki niso prav neumni, preveč pametni pa tudi ne. PETER SZABO OPČINE / AKTUALNA OKROGLA MIZA NARODNE VREDNOTE DANES MATJAŽ RUSTJA Slovenska zamejska skavtska organizacija je priredila v petek, 16. aprila, okroglo mizo Narodne vrednote: dileme naših organizacij. Večera v Finž-garjevem domu na Opčinah se je udeležilo lepo število ljudi, posebno mladih skavtov, čeprav je bil posvet odprt vsem. In tudi tematika je bila dovolj vabljiva in aktualna, primerna ne samo za skavtsko skupnost, ampak tudi za celo vrsto drugih ustanov in organizacij, ki delujejo v zamejstvu. Mogoče voda res ne sega še do grla. Večer je uvedel predsednik SZSO Peter Černič in uokviril smernice ter vzroke okrogle mize, katere namen je bil pretehtanje in razmišljanje o tematikah ali pojmih, ki so bili včasih kruh zamejskega Slovenca, danes pa postajajo predmet revizij v iskanju resničnih potreb, želja in smernic nemirnega obmejnega pasu. Problemi, bolje rečeno vprašanja, so nastala ob prebiranju (in spreminjanju) statuta in tudi zaradi težav, ki jih voditelji srečujejo pri posredovanju "zamejskih" naukov mladim skavtinjam in skavtom. Organizatorji so si torej tudi prizadevali, da bi na večeru izsledili praktične nasvete za skavtska srečanja ali za osebni vsakdan. Tematiki narodnosti, domovine, vere, zdravih načel nasploh res ni videti konca v enem večeru, pa čeprav so lahko pričujoči pogledali globoko v problematiko tudi s pomočjo petih vidnejših predstavnikov naše manjšine. Moderator je bil časnikar Ivo Jevnikar, ob njem pa so za mizo sedeli (po abecednem redu) pravnik in politični delavec Andrej Berdon, psiholog Danilo Sedmak, moralni teolog msgr. Oskar Simčič, sociolog E-midij Susič, šolnica in jezikoslovka Zora Tavčar. Treh temeljnih vprašanj večera se je vsak diskutant dotikal s svojega zornega kota, tako da je mul-tidisciplinarni nastop razkrival delčke mozaika, ki se je doslej v celoti pokazal le v prihodnosti in je torej vsem neznanka. Potrebno pa je, da se o teh (in drugih) žgočih tematikah govori in razmisli, ker se kulturne in življenjske razmere spreminjajo, z njimi tradicionalni odnosi do vrednot, ki zaobjemajo tudi gledanje na identiteto v naši manjšini. Razmislek je torej nujno potreben (tokrat je dala pobudo mladinska in vzgojna organizacija, ki prav zaradi tega občuti v temeljih nelagodje in iskanje). Pet gostov je v treh krogih odgovarjalo na tri sklope vprašanj. Prvo je dozorelo s skavtsko obljubo, saj novinec obljubi služenje Bogu in domovini; prav pojem domovine pa je v zamejstvu problematičen. Tema drugega kroga je bil jezik, ker se prevečkrat pojavlja v našem besedišču cela kopica tujk in tudi spoštovanje do jezika usiha. Zadnji, tretji krog pa je segel v bistvo katerekoli slovenske organizacije v zamejstvu: posredovanje narodnih vrednot. Odgovori so bili seveda raznoliki, tudi različni med seboj, neizpodbitno pa je dejstvo, daje bil prav vsak odgovor dragocen in potreben... pravzaprav nujno potreben je odgovor vsakega zamejca, ki mu je kaj do skupne biti in rasti. Pri vseh treh tematskih sklopih je bila predavateljem skupna čustvena navezanost, preko katere se vsi počutimo del naroda, s spoštovanjem gledamo na domovino, iz ljubezni do jezika gojimo slovensko besedo in si želimo posredovati te naše občutke ali vrednote mlajšim rodovom, da bi bili tudi oni deležni čuta pripadnosti in bogastva raznolikosti. Najprej moramo namreč vzgajati pozitivnega človeka (tako je dejala Zora Tavčar), človeka vrednega tega imena, ki se ne valja v mevžavosti. Vodi- lo mu je odprta slovenskost. Neizogibno pa izoblikuje našo skupnost tudi jezik, ki je trenutno še pomemben dejavnik etnične skupnosti, in če te temelje zanemarjamo, nimamo na čem graditi identiteto. Vsaka etnična skupina temelji namreč na objektivnih (v te spada tudi jezik) in na subjektivnih sestavinah za identiteto (Emidij Susič). Jezik pripada narodni razsežnosti človeka. Družina in narod sta globoko povezana, saj je družina prvi korak v socializacijo in komunikacijo, pri tem je sredstvo jezik, kot je tudi v narodu. Zato jezik ni samo sporočanje, je veliko več: je melodija doma in družine, je materin jezik. Korenine naj torej gradijo človeka s slovenskim dihom v srcu, ki ne bo podcenjeval ali precenjeval druge narodnosti in se bo zavedal, da je slovenski narod del zbora vseh narodov sveta in ga bogati, ker izraža svojo noto (Oskar Simčič). Jasno pa je, da je veliko odvisno od strpne vzgoje (Zora Tavčar). In sproščeno doživljanje danosti mora vključevati tudi narodno-obrambni pomen jezika. Prisila in tiha asimilacija pa sta privedli tudi do tega, da se človek, ki ne pozna slovenščine, počuti Slovenca; deasimilacijo pa je treba spodbujati (Andrej Berdon). Res je tudi, da smo zelo strpni (bolj kot večinski narod) in tudi to moramo posredovati mladim, pa da ne bomo v strpnosti utonili (Danilo Sedmak). Veliko je bilo še izrečenega. Predavatelji (in publika v debati) pa so si bili konec koncev složni v tem, da je treba cilje in težnje skavtske organizacije čimbolj krepiti, jih pronojiti z modrostjo in težiti dan za dnem po višjem; s samozavestnim nastopom in zgledom učiti mlade (zakaj pa ne tudi starejših) ter odločno zavračati najhujšega nasprotnika - apatijo. ABSOLUTNO NAJBOLJŠI ZBOR NA FESTIVALU VELIK USPEH ZBORA AVE V GRČIJI SKLAD DUŠANA ČERNETA MAKS KOMAC NAGRAJENEC Maks Komac, ugledni goriški prosvetni delavec, je letošnji nagrajenec Sklada Dušana Černeta. Sklep je bil soglasno sprejet 22. marca letos na sedežu Sklada v Donizettijevi ulici v Trstu. Utemeljitev bo podana med svečanostjo, ki bo v petek, 30. aprila, ob 19.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Sklad je bil ustanovljen leta 1975 v spomin na tedaj umrlega Dušana Černeta, slovenskega javnega in kulturnega delavca, časnikarja na postaji Radio Trst A. Njegova življenjska vodila so bila slovenstvo, krščanstvo in demokracija, to so pa tudi merila za priznanja, ki se v njegov spomin podeljujejo zaslužnim ustanovam in osebnostim v našem zamejstvu. PROJEKT TOLOMEO ZA NAJ MLAJŠE PRIGODE PETRA IN VOLKA TUDI NA GORIŠKEM Prejšnji teden je v okviru projekta Tolomeo - plodnega sodelovanja med deželno ustanovo za gledališke dejavnosti, občinami in šolami -, ki že nekaj let nudi učencem raznih stopenj pestre kulturne ponudbe, obiskalo tudi slovenske vrtce na Goriškem tržaško gledališče La Contrada z izvedbo glasbene pravljice Sergeja Prokofijeva Peter in volk. Poleg "napete" pripovedi nudi pravljica malim poslušalcem možnost zaznavanja vsebine v čudovitih zvokih orkestrskih instrumentov. Naši otroci so pravljičnemu pripovedovanju sledili v slovenščini, kajti dogodivščine o Petrčku, ki je z zvijačo u-jel volka, je v slovenski inačici živahno podal igralec Franko Korošec; letos namreč sodeluje z italijansko gledališko hišo in je z omenjeno pravljico že osrečil italijanske malčke na Tržaškem in Goriškem. Pred nekaj leti je kot član SSG z isto pripovedjo prijetno presenetil tudi naše osnovnošolce v goriškem Kulturnem domu. V sredo, 14.t.m.,je pravljična zgodbica zaživela v goriškem vrtcu v ulici Brolo. Celo najmlajši so z veliko pozornostjo spremljali pripovedovanje in radovedno pričakovali, kako se bo pripovedovalec Korošec s preprostimi rekviziti v hipu preobrazil v Peterčka, v hudega volka in vse ostale nastopajoče junake. Ob koncu so nekateri pogumnejši zakorakali po učilnici in ponazorili slavnostni sprevod. ------- IK Pretekli teden je v Grčiji, na Rodosu, potekal 2. Mednarodni glasbeni festival v organizaciji grškega združenje prijateljev zborovskega petja Po-lifonia Athenaeum in kulturne ustanove občine Rodos. Festival je bil tekmovalnega značaja; predvidene so bile tri kategorije, in sicer zborovska in vokalna zasedba ter solopetje. Prestižnega glasbenega srečanja se je u-deležil tudi Komorni zbor AVE iz Ljubljane, ki ga vodi Andraž Hauptman. V ostri konkurenci - nastopali so namreč izredno kvalitetni evropski in južnoameriški zbori - je ljubljanski zbor dosegel najvišje število točk, in sicer 91, ter tako osvojil zlato plaketo. V kategoriji vokalnih skupin je nasto- pila tudi komorna zasedba zbora AVE, ki je prav tako zmagala zlato plaketo. V soboto, 17. t.m., so se najboljše uvrščeni zbori pomerili še za nagrado Grand prix. To visoko priznanje je prejela komorna zasedba zbora AVE kot absolutno najboljši zbor na glasbenem festivalu. Omeniti moramo še, da so v kategoriji solopetja nastopali tudi trije slovenski pevci; vsi so se uvrstili v finale, baritonist Primož Dekleva pa je osvojil tretje mesto. Z veseljem lahko torej ugotavljamo, da so se naši slovenski zbori in pevci še enkrat izkazali pred mednarodnim občinstvom in ponesli v svet slovensko glasbeno kulturo. -KULTURA' SCGV E. KOMEL - KC L. BRATUŽ / KONCERTNA SEZONA TEMPERAMENTNI KVARTET ZA SKLEP IZBRANE KONCERTNE SEZONE IVA KORŠIČ GLASBENA MATICA / SEZONA SE JE IZTEKLA OD VIOLINE DO HARFE V raznoliki ponudbi letošnje gori-ške koncertne sezone, ki stajo priredila Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel in Kulturni center Lojze Bratuž, je čisto ob koncu po izvajalcih klasične, resne glasbe našel svoj poustvarjalni večer tudi New Svving Quartet. V četrtek, 15. aprila, so njego- vi člani Dare Hering - prvi tenor, Oto Pestner - drugi tenor, Tomaž Kozlevčar - bariton in Marjan Petan - bas z ritmično in interpretativno brezhibnim izvajanjem črnskih duhovnih pesmi in gospelov potrdili, da so izjemna pevska skupina, ki z globoko čutečo dušo posega v za slovenskega pevca nekam tuj repertoar in ga zna pronicljivo posredovati kar se da široki pu-iki. Štirje zanesenjaki, ki so se lotili rugačne glasbe ob kohcu šestdesetih let in jo začeli širiti na slovenskih tleh, so se v tridesetih letih svojega neverjetno uspešnega delovanja razvi-■ v glasbenike, ki jih cenijo po vsej Ev-ropi in so znali vžgati srca tudi v domovini črnske duhovne pesmi. Četrtkov koncert v veliki dvorani KC Lojze Bratuž je bil predzadnji (zadnjega so imeli v Novi Gorici) v sklopu večerov, ki sojih posvetili svojemu visokemu glasbenemu jubileju. Skoraj dve uri trajajoči nastop je potekal pod geslom / sai/v the light - Videl sem luč -, povzetim po pesmi Hanka William-sa; s tem naslovom so poimenovali tudi svojo najnovejšo zgoščenko. To je njihova ze petintrideseta plošča; iz nje je bila tudi večina predvajanih spi-ritualov in gospelov. Ob ognjeviti spremljavi instrumentalne skupine Radko Divjak Band, ki jo sestavljajo mojstrski glasbeniki Radko Divjak - bobni, Jani Hace - bas, Jaka Pucihar - klaviatura, Blaž Jurjevič - klavir, so nas štirje "zlati fantje" popolno- PREJELI SMO DVOMLJIVA SLOVENŠČINA ••••••••••••••••••••••••V« Demokracija nas je 27. marca seznanila o odprtem pismu, ki je bilo poslano ministru za šolstvo in šport v državi Sloveniji dr. Slavku Gabru. Tako izvemo: "Redna predavanja na nekaterih fakultetah v Ljubljani imajo slovenski predavatelji /I/ slovenskim /!/ slušateljem na slovenski /// univerzi v tujem jeziku, in sicer z izgovorom, daje med 'gosti' tudi nekaj tujih študentov." - Tako se podcenjuje slovenski jezik, ki je uradni jezik države Slovenje. Tega gotovo omenjeni profesorji še ne vedo, ali pa nočejo vedeti in še vedno mislijo, da so v SFRJ! - Kdor slovenskega jezika ne obvlada, naj študira v državi, kjer se govori njegov jezik! - Zanimivo bi bilo vedeti, kaj o tem mislijo davkoplačevalci? AMBROŽ KODELJA I ma pritegnili v "duhovni" ritem s svojim doživetim petjem, v katerem smo zaznali vso globino sporočilnosti pesmi. Te pojejo o hrepenenju, trpljenju, i veselju, ljubezni, veri v Vsemogočnega, ki vodi naše zemeljsko bivanje. V priredbah Ota Pestnerja in Tomaža Kozlevčarja smo podoživljali skladbe, ki sojih izvajali velikani tovrstne glasbene govorice, med temi Elvis Presley. Po dvajsetih napovedanih pesmih, ! ki sojih posamezni člani kvarteta izra-! žito uokvirili in jim včasih pridali še kako zanimivo opombo, je neustav-Ijivo ploskanjespet priklicalo na oder pevce; ti so nam hudomušno ponu-! dili še poskočno polko, pri kateri so kar j z usti, mimiko rok in seveda glasom pričarali ustrezne instrumente. Podarili pa so nam tudi narodno pesem Pozimi pa rožice ne cveto in pa nepogrešljivo, nadvse priljubljeno When the saints go marching in. Z iskrenim zadnjim aplavzom smo kvartetu zaželeli še mnogo uspehov in mednarodnih priznanj na njegovem glasbenem popotovanju. Zadružna kraška banka je lani finančno podprla 164 kulturnih, športnih in drugih pobud v skupni vrednosti nad 323 milijonov lir. Zadružna kraška banka spremlja z veliko pozornostjo dejavnosti slovenskih tržaških društev in organizacij. Upravni svet, ravnateljstvo in vse osebje se dobro zavedajo, da je dejavnost kulturnih, glasbenih, športnih, dobrodelnih in drugih društev ter organizacij izredno pomembna za obstoj celotne naše skupnosti. Za: to vsako leto nameni precejšen del dobička predvsem slovenskim in tudi italijanskim društvom, organizacijam, šolam in župnijam. V letu 1998 je Zadružna kraška banka ugodno finančno rešila 164 prošenj, ki so jih na banko naslovila najrazličnejša društva in organizacije v skupni vrednosti približno 323 milijonov lir. Največj prispevkov je bilo namenjenih kulturnim pobudam, in sicer v skupni vrednosti 92 milijonov lir, od katerih je bilo približno 11 milijonov dodeljenih glasbenim pobudam. Sredstva so prejela najrazličnejša kulturna in glasbena društva, kijih banka podpira v njihovi dejavnosti ali pa sponsorizira njihove nastope in pobude. Športnim društvom je banka namenila 73 milijonov lir, dobrodelnim ustanovam 53 milijonov, trgovskim pobudam 40 milijonov lir, kmetijskim organizacijam pa 15 milijonov lir. Velikodušno je podprla tudi slovenske šole. Omogočila je nakup raznih šolskih pripomočkov, kot so ROSSANA PALIAGA Letošnja koncertna sezona Glasbene matice se je zaključila 12. in 13. t.m., ko je v goriš-kem Kulturnem domu in na o-dru Deutscher Hilfsvereina v Trstu nastopil duo, ki ga sestavljata violinist Črtomir Šiškovič in harfistka Simona Mallozzi. Šiškovič ne potrebuje posebnih predstavitev, saj je eden najbolj znanih tržaških glasbenikov, ki so se po diplomi vTrstu uveljavili tudi izven našega mesta. Študij violine je začel na Glasbeni matici; izpopolnjeval pa se je v Ljubljani s prof. Veronekom, v Londonu s prof. Rostalom, v Kolnu pri Igorju Ozimu, v ZDA s Francom Gullijem. Poleg koncertne dejavnosti kot solist in v komornih zasedbah je bil koncertni mojster v orkestru gledališča G. Verdi vTrstu in v orkestru Toscanini v Parmi. V le-tem igra tudi Simona Mallozzi, ki je diplomirala iz harfe na konservatoriju v Parmi in se nato posvetila koncertiranju. Pred leti je začela sodelovati s Šiškovičem; od takrat se duo ni več ločil, na odru kot tudi v življenju. Izviren repertoar za tovrstni sestav je zelo omejen, zato je pri izvedbi nekaterih skladb harfa prevzela vlogo klavirja. Nastopi tega dua so precej pestri zaradi raznoličnosti skladb in avtorjev na izbranih sporedih, kot tudi zaradi izkoriščanja vseh možnih kombinacij: harfa solo, violina solo, duo. Programtržaškega koncerta ježe na začetku spodbudil dobro razpoloženje prisotnih z veselimi toni Rossi-nijevega/Vndanfe z variacijami v f duru. Poslušalci so potem lahko cenili sposobnosti solistov z Improvizacija- računalniki, preslikovalni stroji, televizijski aparati; pripomogla je k uresničitvi raznih šolskih dejavnosti in prireditev v skupnem znesku 32 milijonov lir. Del svojih dobičkov je banka namenila tudi župnijskim skupnostim npr. za popravilo cerkva, župnijsko in karitativno dejavnost idr. (18 milijonov lir). Omenjena banka je med drugim omogočila nakup novega kombija Ford Tourneo za Sklad Mitja Čuk; nagradila je 39 najboljših šolarjev in dijakov slovenskih in italijanskih srednjih šol; podarila je naprave za a-nalizo krvi bovški splošni ambulanti. Podprla je izdajo raznih knjig - Gli Sloveni in Italia, Utrip pod gričem -Padriče skozi stoletja, Velika knjiga o slovenskih športnih igrah, Okus teme - Skilanova jama, Galebov šolski dnevnik idr. Ob 90-letnici ustanovitve ban- mi za harfo solo Primoža Ramovša in s Sonato v d duru za violino solo Giuseppeja Tartinija. Ramovševa skladba je z intelektualnega vidika zelo živahno delo, v katerem je avtor uporabil veliko število zvočnih efektov v izredno dinamičnem glasbenem dogajanju. Po zanimivem primeru slovenske sodobne ustvarjalnosti je prišla na vrsto lepa violinska sonata istrskega skladatelja, kije nepogrešljiva prisotnost na sporedih Šiškovičevih koncertov. Izvedba te sonate je bila zelo umirjena in uravnovešena v dinamičnem j gibanju; izstopala je Tassova arija za-i radi svojega strogega legata, pod vpli-i vom katerega so vse note zazvenele j kot neprekinjena glasbena misel. Prvi del se je zaključil s prisrčnimi toni tradicionalno naklonjenega sloga Uroša Kreka, in sicer s skladbo Ca-priccio notturno za violino in harfo. Nekoliko drznejša podoba sodobne glasbe pa se je pojavila v skladbi Epi-cedion Lojzeta Lebiča, s katero se je začel drugi del koncerta. Sledila jePe-semvnoči za harfo solo Carlosa Leo-: na Salzeda, ki je kot virtuoz in pedagog pomembno vplival na razvoj tega instrumenta v našem stoletju. Izvajalca sta se spet združila pri izvedbi j klasičnega melodiziranja Saint-Saen-i so\/eFantazije in pri etnično obarvani Madžarski Fantaziji Franza Leharja, ; kateri sta sledila še dva dodatka. Čeprav je bil koncert lep, je bilo j čutiti, da je potekel v nekoliko težkem vzdušju zaradi hudih težav glasbene i šole, o katerih slišimo pesimistične no-! vice. Ljudem, ki so ob izhodu izražali ] željo po srečanju ob prihodnji sezoni, i smo lahko odgovorili le z grenkim na-; smehom. Kljub vsemu upamo. | ke je Zadružna kraška banka skupaj z ZKB Doberdob in ZKB Sovodnje zalo-\ žila knjigo Slovenske zadružne ban-j ke. Poleg tega je z več kot 150 pokali | in raznimi drugimi darili omogočila nagrajevanje predvsem športnih prireditev. V lanskem letu v svoji razstavni dvorani gostila pet različnih likovnih razstav in obenem dala na razpolago dvorano raznim društvom in organizacijam, ki so v njej priredili nad 30 srečanj in predavanj. Zadružna kraška banka je tako konkretno dokazala svojo zavzetost za celotno našo krajevno skupnost in ponovno potrdila, da deluje po načelih vzajemnosti in da pomaga pri kulturnem in gospodarskem razvoju ! območja, na katerem opravlja svojo bančno poslovanje. ZGODOVINSKI ROMAN NENAVADNA KNJIGA: DETELOVA JANTARSKA ZVEZA Roman Leva Detele Jantar-ska zveza, ki je izšel kot 55. zvezek Družinskih večernic Mohorjeve založbe v Celovcu, je delt) posebne vrste in zasluži vso pozornost slovenske kulturne javnosti. Obsega 416 strani in je plod skrbne priprave. Z veliko literarno pa tudi strokovno (zgodovinsko) zavzetostjo in bujno domišljijo se pisec loteva stare prazgodovine o Venetih, ki jih vedno večje število resnih poznavalcev sprejema kot predhodnika Slovencev. O tem je dal avtorju gotovo koristne napotke Ivan Tomažič z Dunaja, ki se je uveljavil kot najbolj vidni utemelje-valec bivanja starih Venetov, o čemer priča njegov daljši zgodovinsko jezikovni epilog k romanu pod naslovom Od Protoslovanov do Slovencev (str. 417-452), pri čemer je podana tudi velika sorodnost med sanskrtom in slovenščino. Knjiga bi bila vsekakor zelo primerna za prevod v kakšen drug jezik, zlasti morda v italijanščino, saj je v Detelovem romanu govor tudi o imperatorju Juliju Cezarju, mladem upravitelju Galije Cis-alpine Brutusu, starem Katulu in mladem pesniku Vergilu v Mantovi, pa tudi življenje Venetov se v glavnem razteza na področju sedanje Italije. Zgodba romana, ki je poln novih še neznanih izrazov za letne čase, zvezde, običaje, ljudi in božanstva pa tudi za predmete praktičnega življenja, opisuje življenje v kraju Zovici pri Vikanah, kar bi bilo približno pri sedanji Vicenzi v Italiji, kjer je ugledni trgovec z jantarjem ostarel in prepustil delo in posle po posebnem o-bredu svojemu nasledniku, polnoletnemu sinu Žarnu. Le-ta se po očetovih stopinjah odpravi na dolgo in nevarno pot preko Emone in sedanje Avstrije in Češke tja do Vzhodnega morja, do Baltika. Tam pride po dobri sreči v hišo glavnega poznavalca jantarja na Obali Klepa in pridobi veliko količino ter rumene dragocenosti. Pri tem se spozna z lepo Klepovo hčerjo, Svetlolaso Deveno, in oba mlada se na prvi pogled zaljubita. Čeprav sosednje - divji gozdni Skiti - ogrožajo mirno Klepovo domačijo pa tudi kraje ob Jantarski obali in četudi De-venin očezboli, se hči odloči, da odpotuje z Žarnom na dolgo pot proti Jugu. Stari Klep umre, mlada dva pa odideta proti Zovici. Na poti doživita razne nevarnosti in čudna srečanja z nesrečnimi in srečnimi osebami, pri čemer igra svojo vlogo tudi zvesti Žar-nov hlapec stari Gorjan. Deveno ugrabijo celo razbojniki, vendar jo Žaren s pomočjo odločnega noriškega kralja Volka reši in končno privede do težko pričakujočih staršev v Zovici, ki blagoslovijo poroko obeh mladih ljudi. V romanu je nanizanih vse polno prigod, zlasti tudi iz pripovedi starega Gorjana, ki razodevajo tradicijo in verovanje starih Venetov. Ti so očitno zavzemali pomembno mesto v tedanji Evropi, saj so njihovo venet-ščino razumeli celo zgoraj na daljnem Severu, v bojih na Baltiku pa sta uspešno sodelovali celo dve venetski vojni ladji. Knjiga je napisana živo in ustvarjalno. V ospredje je povsod prisotno nagnjenje k dobremu oziroma pozitivnemu. Zato jo bodo kot prepričljiv roman iz davne zgodovine z veseljem brali starejši bralci, u-živali pa bodo tudi mlajši in mladi, ki bodo ob delu poglabljali svojo samozavest. Kot ugotavlja pisatelj in kritik Marjan Tomšič, je "Jantarska zveza stvaritev močne in zrele ustvarjalne osebnosti". BOGDAN POGAČNIK BOGATA PvODPORNA DEJAVNOST ZADRUZNE KRAŠKE BANKE Upravitelji in nadzorniki ZKB v letu 1998 7 ČETRTEK 22. APRILA ^ 999 TISKOVNO POROČILO IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE 8 NOVO DELOVNO RAZMERJE NA GLASBENI MATICI Glasbeno matico že dalj časa pestijo hude finančne težave, o katerih smo že večkrat poročali in zaradi katerih osebje že nekaj mesecev ne prejema plače. Upravni odbor pa se je odločil za nekatere nujnostne ukrepe; obrazložil jih je v tiskovnem poročilu, ki smo ga prejeli in ga objavljamo. ČETRTEK 22. APRILA 1999 Upravni odbor Glasbene matice, piše v tiskovnem poročilu, je na podlagi sklepov nujnostne sanacijske narave, ki so prišli zelo jasno do izraza na zadnjem občnem zboru te naše osrednje glasbe-no-kulturne ustanove, ki je bil na Opčinah 5. marca letos, na svojih sejah dne 9. in 13. aprila letos vzel v pretres več možnosti rešitvenih posegov v korist obstoja in nadaljnjega razvoja GM in njenega stalnega pouka na sedežih v Trstu, Gorici, Špetru in Kanalski dolini. V pričakovanju podržav-Ijenja Glasbene matice oziroma ustanovitve samostojnega konservatorija slovenske glasbene šole tudi v obliki samostojne podružnice pri že obstoječem tržaškem konservatoriju, je Upravni odbor GM sklenil, da sprejme nujne sanacijske ukrepe in s tem prepreči hudo okrnitev ali celo zaprtje njenih glasbenih šol, za kar je krivo težavno finančno stanje, ki i že nekaj let pesti to našo ustanovo. V tem smislu je imel Upravni odbor 19. aprila letos [ sestanek s stalnim učnim in neučnim'osebjem GM in ga potanko seznanil s celotno zadevno problematiko GM J ter nakazal pot odločne notranje organizacijske preo-snove oziroma restruktura-cije GM tudi z možnostjo odpusta njenega stalnega osebja. Da bi se preprečili drastični in za marsikoga od prizadetih izredno hudi posegi, je Upravni odbor GM šel na pot J rešitve problema z uvedbo {"part timskega" delovnega razmerja s celotnim osebjem in z nekaterimi drugimi pose-i gi v delovni odnos. Ta rešitev je nujna, se zaključuje sporočilo GM, če hočemo s skupnimi močmi ohraniti pri življenju ustanovo, ki je za obstoj in razvoj celotne slovenske narodne skupnosti nepogrešljiv glasbeni in kulturni dejavnik. MARJAN SLOKAR V DSI "KIROVA VELIČINA" V SLIKI IN BESEDI V ponedeljek, 19. t.m., je v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev potekal zelo lep in bogat večer, ki je udeležence priklenil na stole do poznih ur. Gost tradicionalnega ponedeljkovega večera DSI je bil namreč upokojeni časnikar Radia Trst A Marjan Slokar, ki je s pomočjo diapozitivov prikazal perzijsko zgodovino in pokrajino. Naslov večera je bil Kirova veličina z besedo in podobo skozi perzijski čas in prostor. Zamisel o večeru (Slokar je že bil gost DSI s predvajanjem diapozitivov iz Nevv Yorka, sicer ga je pogostokrat videti tudi na drugih večerih društva) je nastala, potem ko je bil Marjan Slokar na potovanju v Perziji oziroma današnjem Iranu. Kot je pred začetkom predvajanja diapozitivov dejal predsednik DSI Sergij Pahor, seje Slokar na tem potovanju navdušil za perzijsko zgodovino in kulturo ter se vanjo poglobil. Kot je sicer sam povedal, je rabil približno dve leti, daje zbral podatke in ikonografski material ter vse gradivo globlje preučil. Diapozitivi so udeležencem prikazali perzijske zgodovinske kraje, v bogati in briljantni slovenščini sestavljeno besedilo pa jim je ori- | salo perzijsko oziroma iran-; sko zgodovino od Kira Veli-! kega, čigar cesarstvo se je v | antiki raztezalo od Grčije do Indije, preko osvajanj Aleksandra Velikega, Partov in ! Sasanidov pa do islamizacije, ponovnega blišča v času dinastije Safavidov in po-i časne dekadence do padca | zadnjega šaha Reza Pahlavija pred dvajsetimi leti in revolucije, ki je privedla na ! oblast islamski režim, ki vlada še danes. Nad vsem pa stalno lebdi lik ustanovitelja perzijskega ! cesarstva, Kira Velikega. Nje gova preprosta in hkrati veličastna grobnica je prikaza ■ na na začetku in na koncu serije diapozitivov, večkrat ; pa jo najdemo tudi vmes. Kir ; je bil namreč velik osvajalec, obenem pa tudi razgledan in | strpen vladar, ki ni vsiljeval svojih navad in vere drugim narodom. Na večeru je bila tudi podčrtana izredna moč perzijske kulture, saj so bili Perzijci v svoji zgodovini večkrat podjarmljeni, dolgoročno pa so vse osvajal ce asimilirali in pregnetli s svojo kulturo. DEŽELNA RAZSEZNOST IN SKRB ZA URESNIČEVANJE SMERNIC AGENDE 2000 V nedeljo, 18. t.m., je bil v Prosvetnem domu na Opčinah izredni in redni občni zbor Kmečke zveze, stanovske zveze slovenskih kmetov, ki je pred nekaj tedni dobila deželno razsežnost. Zbor je potekal pod geslom Agenda 2000 za močno in kakovostno kmetijstvo. AGENDA 2000 /A KAKOVOSTNO KVUTIISUO U.INDA >000 PIR l NA AGRKCITIRA fORTt I Dl OtAIITA O tem, daje postala Kmečka zveza pred kratkim deželna organizacija s povezavo med slovenskimi kmetovalci v tržaški, goriški in videmski pokrajini, smo že poročali. Na izrednem delu občnega zbora so s statutarnimi spremembami še potrdi- li to deželno razsežnost, poleg tega pa so se prilagodili novim zakonskim normam in predpisom. Redni del občnega zbora pa je bil posvečen pregledu delovanja KZ v letu 1998. Kot je izhajalo iz poročil predsednika Alojza Debelisa in tajnika Edija Bukavca, leto 1998 ni bilo povsem pozitivno za italijansko kmetijstvo, o čemer pričata npr. nadaljevanje krčenja števila kmetijskih obratov in majhna povprečna površina kmetij, če- prav sta obseg in vrednost proizvodnje velika in je ugodno tudi gibanje cen. Kot je izhajalo že iz samega gesla občnega zbora, so veliko skrb posvetili t.i. Agendi 2000 oz. nedavnemu berlinskemu sporazumu o kmetijski politiki v Evropski zvezi v letih 2001-2006. KZ ocenjuje ta sporazum z zmernim optimizmom, saj daje možnosti oz. smernice za novo kmetijsko politiko. Veliko vlogo pa imajo tu tako dežela Furlanija-Julijska krajina kot tudi krajevne ustanove in uprave, se pravi gorske skupnosti, občine in pokrajine. Deželna uprava bi morala korenito in bistveno spremeniti svojo kmetijsko politiko v skladu z evropskimi smernicami, še v letošnjem letu pa bi morali sklicati de- j žel no kmetijsko konferenco. Krajevne uprave so v zadnjih letih pokazale večjo odprtost glede kmetijske problematike, čeprav ta pozitivni odnos, zlasti v primeru tržaške občine, še ni popolnoma prodrl. Najbolj učinkovito sredstvo za ohranitev in razvoj kmetijstva pa je Globalni načrt, ki lahko zagotovi finančna sredstva ter usklajene in usmerjene posege in pobude. Pri načrtovanju uporabe teritorija pa naj se upoštevajo predvsem potrebe primarnega sektorja, ki mora imeti svojo besedo pri uresničevanju t.i. krajinskih parkov (oz. krajinsko-kmetijskih parkov, kot je bilo potem dodano v sklepni resoluciji). Tržaškega malega slovenskega kmetovalca pa bremenijo tu--di hudi finančni problemi, ŠKEDENJ / ETNOGRAFSKI MUZEJ RAZSTAVA O JESENIŠKIH PLAVŽIH V nedeljo, 18. t.m., so v Škedenjskem etnografskem muzeju odprli razstavo z naslovom Slovensko plav-žarstvo 20. stoletja -jeseniški plavži. Razstava je sad sodelovanja med Škedenjskim etnografskim muzejem in jeseniškim muzejem (razstava o škedenjski železarni je že bila na ogled na Jesenicah). Na nedeljski slovesnosti sta jo odprla jeseniški župan Boris Pregant in ravnatelj tržaških mestnih občinskih muzejev Adriano Dugulin ob prisotnosti ravnatelja Škedenjskega etnografskega muzeja Dušana Jakomina, ravnateljice jeseniškega muzeja Nataše Kokošinek in načrtovalke razstave Irene Be- nedičič ter vrste uglednih (gostov, med katerimi je bil i tudi tržaški podžupan Roberto Damiani. Le-ta je v svojem posegu poudaril vlogo ; Škedenjskega etnografskega muzeja in obenem napovedal namen tržaške občinske uprave, da na pročelje muzeja postavi dvojezično plo- ščo v spomin na škedenjske krušarce. To je bil tudi primeren odgovor nedavni odločitvi škedenjskega rajonskega sosveta, da bo tabla samo v italijanskem jeziku. Damiani, Dugulin in Jakomin so tudi prejeli spominske plakete jeseniškega muzeja. povezani z visokim davčnim pritiskom in birokracijo. Vsekakor je bila KZ v lanskem letu vsestransko dejavna. O tem pričajo nešteti stiki in sodelovanja s krajevnimi upravami, sorodnimi ustanovami v Italiji in Sloveniji, vrsta tečajev, strokovnih srečanj, obiskov in tudi pomoč članom z nasveti in konkretnimi pobudami. KZ je tudi narodna organizacija, zato je bila izražena tudi zahteva po čimprejšnjem sprejetju zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, in sicer tako, kot ga je manjšina sama izdelala. Občni zbor KZ je pozdravilo res veliko število gostov, od podpredsednika deželnega sveta F-Jk Miloša Budina, predsednikov SKGZ in SSO Rudija Pavšiča in Sergija Pahorja, pokrajinskega svetovalca SSk Vladimirja Vremca, pokrajinskega predsednika Zveze neposrednih obdelovalcev Dimitrija Žbogarja, predsednika KGS in dober-dobskega župana Maria Lavrenčiča ter državnega sekretarja pri slovenskem ministrstvu za kmetijstvo Ervina Kuharja pa do predsednika ustanove ERSA Augusta Pinata, predsednika tržaške trgovinske zbornice Adalberta Do-naggia, predsednika deželne konfederacije kmetov Danteja Savorgnana, dolinskega župana Borisa Pangerca, predsednika tržaških čebelarjev Livia Doriga, predstavnike! Zadružne zveze Slovenije Noseta in predstavnice Zveze kmečkih in podeželskih žena Suzane Lovrečič. Iz njihovih pozdravov je bilo razbrati predvsem zadovoljstvo zaradi deželne razsežnosti organizacije, slišati je bilo tudi potrditev vloge KZ kot narodnoobrambne organizacije, seveda pa je iz izvajanj gostov izhajalo prepričanje o pomembnosti primarnega kmetijskega sektorja, predvsem pa o potrebi po kako-i vostnem kmetijstvu. V ta na-! men je bila še podčrtana potreba po načrtovanju usklajenega razvoja kmetijskega sektorja in njegove vloge pri vzgoji prebivalstva h kulturi varstva okolja in prehrambeni kulturi. Še posebno priznanje je bilo dano organizaciji Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki so potekali septembra lani na razstavišču tržaškega velesejma in ki so približali tržaškemu prebivalstvu pokrajinsko in deželno kmetijsko stvarnost, ki je tako stopila v zavest ljudi. Skrajni čas pa je, da se uredi vprašanje t.i. Kraškega parka, in to s skupnimi močmi. Glede tega je padel pred-! log, da bi tak park nosil naziv ne samo "krajinski", ampak "krajinsko-kmetijski", saj je bil podčrtan tudi pomen naziva, ki pomeni tudi neko obvezo. Na občnem zboru so ude-I leženci tudi izglasovali reso-! lucijo in izvolili nov48-član-ski glavni svet in razsodišče, ki bosta vodila KZ v prihodnjih treh letih. 1Ž OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V Gorici, Kulturni center Lojze Bratuž, 12. aprila 19 9 9 PREDSEDNIŠKO POROČILO Kot je razvidno iz tajniškega in iz poročil članic, je bilo delovanje v enoletnem obdobju od zadnjega občnega zbo-raZvezezelo bogato in je krepko seglo na razna kulturna področja. Goriški prostor, razen Krminskega, je dobro pokrit. Sodelovanje s kulturnimi organizacijami v Sloveniji, na Koroškem in v naši deželi je okrepilo naš skupni kulturni prostor. K temu je pripomoglo tudi več skupnih pobud. Dan slovenke kulture smo izvedli skupaj s Slovensko prosveto in Zvezo slovenskih kulturnih društev, revijo Primorska poje v soorganiza-ciji z Zvezo pevskih zborov Primorske, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo cerkvenih pevskih zborov. Odmeven je bil tudi niz veseloiger ljubiteljskih odrov, ki gaje naša Zveza organizirala s Kulturnim centrom Lojze Bratuž. Da je delo Zveze globoko ukoreninjeno v prostoru, pričajo tudi nekatere pomembne obletnice. Lanska Cecili-janka je bila že štirideseta, letos pa bomo primerno počastili 40-letnico ustanovitve naše organizacije. O kakovosti dela na zborovskem področju govorijo priznanja, ki sojih prejeli nekateri naši zbori na državnih tekmovanjih. Naša Zveza kot pomemben dejavnik slovenske narodnostne skupnosti pozorno spremlja in reagira na dogajanja v naši skupnosti. V zadnjih letih t.i. civilna družba nestrankarske organiziranosti si prevzema vedno večje odgovornosti. V prvi vrsti je to posledica razdrobljenosti in nerepre-zentativnosti nekaterih političnih strank, v katerih Slovenci delujemo. V takih razmerah enotna delegacija ne more o-pravljati vplivnejše vloge. Potreben je organ, ki bo predstavljal vso slovensko narodnostno skupnost. Danes to vlogo odigravataSSO in SKGZ. Tudi samozvana tretja krovna organizacija bi rada opravljala to poslanstvo, toda dokler bo ostala pri nekaterih posameznikih, si je težko predstavljati, da bi lahko kaj pomenila. Ko je Oljka prevzela državno oblast v Italiji, smo pričakovali nekaj več posluha za naše probleme, predvsem za globalni zaščitni zakon. Do sedaj je ostalo le pri lepih besedah. Masellijev predlog je po začetnem navdušenju, vsaj glede rokov odobritve, nekje obtičal. Upajmo, da bo deklaracija o slovenski manjšini, ki jo je pred kratkim sprejel slovenski državni zbor, pospešila postopek in da bo v tej zakonodajni dobi končno le prišlo do izglasovanja globalnega zaščitnega zakona. Glede krajevnih uprav je nesprejemljivo zadržanje go-riškega župana, ki po enem letu obnove občinske uprave ni še sklical slovenske kon-zulte. Tudi nagoriški pokrajini se predolgo zavlačuje z ustanovitvijo podobne konzul-te. Kaj pa deželna uprava? Ču- ti se desničarska usmeritev. Čeprav deželni zakon določa, da se 90% višine prispevka, določenega za pomembnejše kulturne ustanove, med temi je tudi naša Zveza, takoj izplača, se deželna uprava tega ne drži. Smo meseca aprila in za letošnje leto še ni prišel noben deželni prispevek. Tudi komisija, ki naj bi dajala deželni upravi smernice za dodelitev prispevkov na podlagi dež. zak. 46/91, še ni opera- Spet smo se zbrali, da podrobneje pregledamo opravljeno delo Zveze same kakor tudi vseh društev in skupin, ki so članice te organizacije. Naj povem, da je imela Zveza 10. decembra lani izredni občni zbor za spremembo statuta in prilagoditev novim zakonskim predpisom. Od zadnjega rednega občnega zbora Zveze, ki je bil 19. marca lani, se je širši odbor sestal na devetih rednih mesečnih sejah, na katerih smo programirali delovanje in pregledali opravljene pobude. Na sejah je bilo vedno sklepčno število članov. ZBOROVSKA DEJAVNOST V redno delovanje Zveze spada revija pevskih zborov Cecilijanka, ki je potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v soboto, 21in nedeljo, 22. novembra lani. Na slednji je sodelovalo 19 pevskih zborov, in sicer deset iz Goriške, dva iz Tržaške, po eden iz Kanalske doline, Benečije in Koroške ter trije iz Slovenije. Moški zbor Er-mes Grion iz Tržiča je nastopal kot gost in kot predstavnik italijanskega združenja USCI. Štirideseta revija Cecilijanka je bila posvečena gori-škemu skladatelju, glasbenemu pedagogu in zborovodji prof. Stanku Jericiju ob njego- vi 70. obletnici rojstva. tivna. V to komisijo je desničarska deželna uprava imenovala nekaj slovenskih predstavnikov, ki nimajo z našo kulturno organiziranostjo nobene vezi in so prišli v ta organ samo zato, ker podpirajo idejno usmerjenost sedanje deželne uprave. Dežela je tudi finančno nagradila te zveste zagovornike in dala znatna finančna sredstva za nekatere njihove pobude. Pri tem je seveda zmanjšala prispevek res- V soboto in nedeljo so prejeli posebna priznanja zbori, ki so na reviji nastopili več kot 30-krat; ti so: MePZ Rupa-Peč, MePZ F.B. Sedej, MePZ Štandrež, MePZ Lojze Bratuž, MePZ Hrast, MoPZ Fantje izpod Grmade in MoPZ Mirko Filej. V nedeljo popoldne pa je predsednik Zveze dr. Damjan Paulin podelil priznanja zaslužnim zborovodjem, ki so nastopili na Cecilijanki več kot 20-krat. To so Zdravko Klanjšček, Gabrijel Devetak, Stanko Jericijo, Ivo Kralj, Herman Srebrnič, Herman Antonič in Karlo Lavrenčič. Ob tej priložnosti je Zveza izdala bogato brošuro, ki med drugim vsebuje izčrpne podatke o Cecilijanki. Letos poteka tudi 30 let, odkar je stekla prva revija Primorska poje. Med organizatorji te pevske revije je tudi naša Zveza. Letošnja Primorska poje se je začela 6. marca in se bo sklenila 18. aprila. Prvi in sklepni koncert sta slavnostna. Letos se je za zbore odprla tudi nova možnost, in sicer to, da v svoj program predlagajo izbor nabožne glasbe. Program sakralne glasbe odpojejo zbori v cerkvi. Zveza ima v organizaciji dva koncerta na Goriškem, in sicer 7. marca v Štandrežu in 16. aprila v KC Lojze Bratuž. nim slovenskih kulturnim organizacijam. Po nekaj spodrsljajih je Urad za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu republike Slovenije primerno usmeril svojo pozornost na zamejske organizacije, ki realno predstavljajo kulturno organiziranost in delo na tem področju. Usklajeni predlog SSO in SKGZ glede uporabe sredstev iz Slovenije je pozitivno ocenila tudi pristojna komisi- Da je pevska dejavnost ze- lo razgibana med nami, priča dejstvo, da pojo naši zbori lepo slovensko pesem tudi izven našega prostora. Tako sta MoPZ Mirko Filej in MePZ Rupa-Peč prepevala slovenskim izseljencem v Berlinu. Mešana pevska zbora Hrast in Sedej pa sta odnesla prvo mesto v polifoniji oz. folklori na vsedržavnem tekmovanju v Vittoriu Venetu. Poleg tega smo našim zborom lahko prisluhnili na kvalitetnih celovečernih koncertih. Zveza slovenske katoliške prosvete sodeluje tudi s sorodnimi organizacijami, kot sta Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Tako je decembra lani gostoval na Reviji tržaških zborov moški zborŠtmaver, na reviji Koroška poje, februarjajetos, pa mešani pevski zbor Štandrež. Vsako leto se eden izmed naših zborov udeležuje tudi Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični v Sloveniji. GLEDALIŠKA DEJAVNOST Poleg pevske dejavnosti je v društvih, ki so člani Zveze, zelo razgibana tudi gledališka. V letošnji sezoni so bile na odrskih deskah naših dvoran odigrane tri premiere. V ja državnega zbora, ki jo vodi Marijan Schiffrer. Ustanovitev Sklada za ljubiteljsko kulturno delovanje v republiki Sloveniji, ki ima nalogo, da strokovno in finančno podpira to področje, pomeni tudi za našo Zvezo korak naprej pri enakovrednem obravnavanju zamejske ljubiteljske kulture. Verjetno je en predstavnik Slovencev, ki živimo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem v širšem upravnem organu Sklada, preskromno zastopstvo za kulturno ustvarjalnost slovenske skupnosti izven matičnega prostora. Števerjanu smo si maja lani lahko ogledali kriminalko Aga-the CristieMišolovka. V Štandrežu so januarja letos uprizorili Simonovo komedijoZa-res čuden par, februarja pa je v Gorici skupina Oder 90 društva Mirko Filej s svojo premiero Mrtvi ne plačujejo davkov Nicole Manzarija odprla vrata nizu komedij pod naslovom Iskrivi smeh na ustih vseh, v organizaciji ZSKP in KC Lojze Bratuž. Pri tej pobudi so poleg goriškega društva Mirko Filej nastopili igralci društva Štrandrež s komedijo Zares čuden par in enodejanko Jaz sem Berto, dramska skupina Branik iz Slovenije s komedijo Glavni dobitek ter tržaški klepetulji Vanka in Tonca. Na večeru zamejskih gledaliških ljubiteljev je 6. novembra lani nastopila v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici štandreška skupina s komedijoSfcopuh. Tudi letos je na Novogoriškem potekalo 14. srečanje goriških ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga organizira Zveza kulturnih društev iz Nove Gorice. Pri tem srečanju sta sodelovali dramski skupini društev Štandrež in Sedej. NATEČAJ MLADI ODER Kot že vrsto let je Zveza slovenske katoliške prosvete tudi letos skupaj s Slovensko prosveto iz Trsta razpisala na- Skušal sem nakazati zunanji okvir, v katerem živimo in delujemo. Ni najbolj rožnat, ni pa tudi tako negativen, da bi lahko odločilno vplival in usmerjal naše delovanje. To je odvisno predvsem od nas samih, od naše volje do dela in do obstoja kot narodnostna in kulturna skupnost. In ravno pregled pomembnega dela, ki so ga posamezna društva in Zveza opravili, nam daje dovolj poguma, da bomo po tej poti še nadaljevali. Nad uspehi posameznih društev moramo biti vsi ponosni, zadovoljni in si prizadevati, da bi tako nadaljevali tudi v naslednjih sezonah. Nevarnost vidim v samozadovoljstvu nekaterih društev, ki vidijo predvsem sama sebe in svoje delo in jim ni veliko mar za prizadevanja drugih in za skupne pobude. Sodelovanje na vseh ravneh in v vseh možnih oblikah lahko rodi le pozitivne sadove. Društva in seveda tudi Zveza naj bodo občutljive za prostor, v katerem delujejo, in na vse organizirane in tudi spontane oblike kulturne prisotnosti. Šola, druga društva in skupine naj predstavljajo priložnost za uveljavitev skupnih pobud. Zahvaljujem se članom za sodelovanje in zunanjim sodelavcem za pomoč. tečaj Mladi oder. Tako so v Peterlinovi dvorani v Trstu dne 8. februarja prejele priznanje igralske skupine društev iz Standreža, Števerjana, Rupe-Peči, Štmavra, Doberdoba in Gorice. DAN SLOVENSKE KULTURE Že vrsto let sodeluje naša Zveza pri soorganizaciji osrednje zamejske proslave ob Dnevu slovenske kulture. Tudi letos smo to prireditev sooblikovali s Slovensko prosveto iz Trsta in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Proslavi sta bili 6. februarja v Trstu in 7. februarja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V Gorici so proslavo izoblikovale dijakinje zadnjih razredov pedagoškega in klasičnega liceja. Recitatorja Alda Sosič in Jan Leopoli sta brala dela pesnikov in pisateljev, ki so v lanskem letu bili nagrajeni ali pa so izdali kako svoje delo. Za glasbeno kuliso je poskrbel Godalni kvartet Tartini. PUBLIKACIJE Ob 40. jubilejni Cecilijanki je Zveza izdala izčrpen zbor-nik, ki je vseboval podroben in statističen pregled vseh pevskih revij od začetka pa do danes s podatki o zborih, zborovodjih in tudi o skladateljih, po katerih so segali zborovodje v teh letih. —— STRAN 4» Od leve: podpredsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan, predsednik Damjan Paulin in tajnica Anka Cernic. TAJNIŠKO POROČILO .-J * ČETRTEK 22. APRILA 1999 2 * ČETRTEK 22. APRILA 1999 PRILOG/V - ZSKP ŠTEVERJAN SKPD F.B. SEDEJ Delovanje našega društva je bilo od zadnjega občnega zbora Zveze do daneszelo živahno in razvejano. Že takoj na začetku naj omenim mešani pevski zbor, ki je pod taktirko prof. Bogdana Kralja in organista Hermana Srebrniča žel veliko uspehov. Največji uspeh lanske sezone je bila seveda udeležba na vsedržavnem tekmovanju v mestu Vit-torio Veneto. Za to priložnost se je zbor prijavil v mešani zasedbi in dekliški zasedbi Se-dej-Vesna. Mešani pevski zbor je osvojil prvo nagrado kot najboljši zbor v kategoriji ljudskega petja. Združeni dekliški zbor je dosegel četrto mesto v polifoniji, v ljudski pa tretje. Društvo je za to veliko priznanje zboru organiziralo Slavnostni koncert mešanega zbora in združenega dekliškega zbora v petek, 19. junija, v Sedejevem domu. Izkupiček večera je bil namenjen prizadetim ob potresu v Gornjem Posočju. Koncert so pevci ponovili naslednjega dne v Križu pri Trstu. V soboto, 17. oktobra, je zbor nastopil na XII. polifonskem srečanju v Sacileju. Sledil je nastop na 40. Cecilijanki, na kateri je zbor prejel posebno priznanje, saj je na tej reviji nastopil kar 37-krat. Za svoje dolgoletno delo so bili nagrajeni tudi nekateri zborovodje, med katerimi je tudi naš organist in dolgoletni zborovodja Herman Srebrnič, ki je na Cecilijanki vodil zbor kar 28-krat. Od 26. do 28. novembra so na gradu Dobrovo potekali Gradnikovi večeri. Enega teh večerov, to je v petek, 2 7. novembra, so oblikovali člani društva F.B. Sedej in KD Briški grič. Na programu je bil recital o Gradniku in pa nastop mešanega zbora. 13.12. 1998 je zbor sodeloval na 8. zborovski božični reviji v Bar-kovljah, ki jo prireja zbor Ja-cobus Gallus. 21.12.1998 je zbor nastopil na božičnem koncertu v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Koncert je snemala slovenska postaja Radio Trst A in televizija. Zbor je na orgle spremljal Aljoša Starc, dirigiral pa seveda prof. Bogdan Kralj. Naj omenim še, da so polnočnico iz Števerja-na neposredno oddajali po Radiu Trst A in da je na njej sodeloval naš zbor. V nedeljo, 10 januarja, je mešani pevski zbor sooblikoval božični koncert v cerkvi Novega Svetega Antona v Trstu, ki ga vsako leto prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. 12.2. 1999 je zbor sodeloval na Prešernovi proslavi v Števe-rjanu, 7.3.1999 pa na Vodopivčevem večeru v Sedejevem domu. Pod okriljem društva deluje tudi otroški zbor pod vodstvom Valentine Humar. Uspešno lansko sezono so zaključili s celodnevnim izletom v Živalski vrt v Lignano. To so organizirali v nedeljo, 3. maja. V letošnji sezoni pa je zborček pel na tradicionalni Mali Cecilijanki, namiklavže-vanju v Števerjanu. Takoj po teh nastopih so se morali pri- STMAVE R - PEVMA Franka P-adovan praviti na srečanje z italijanskimi otroškimi zbori, ki ga organizira deželna ustanova USCI. Ta je bil v nedeljo, 20. decembra, v občinskem gledališču v Tržiču. Naši so se predstavili z božičnim programom. V mesecu februarju so pevsko vajo na pustno soboto spremenili v pustno rajanje. Dva tedna kasneje, to je v soboto, 6. marca, so v veliki dvorani KC Lojze Bratuž snemali dve slovenski ljudski pesmi za kaseto, ki jo bo še pred koncem šolskega leta izdala otroška revija Pastirček. V nedeljo, 14. marca, pa je zborček sodeloval na reviji Pesem mladih na Pomorski postaji v Trstu. Po dveh letih premora je dramska družina iz Števerja-na spet stopila na odrske deske in prižgala luči s kriminalko Agathe Christie Mišo-lovka. Tudi tokrat je prišel na pomoč režiser Emil Aberšek. Premiera je bila 7. maja v Sedejevem domu v Števerjanu. l_gro so nato ponovili še v Standrežu, Sovodnjah in Grgarju v sklopu 14. Srečanja goriških ljubiteljskih gledaliških skupin. Mladinski krožek je organiziral natečaja Moje jaslice in Moja sladica ter izlet na sneg in pustni sprevod po vasi. Društvo redno izdaja tudi svoje glasilo Števerjanski vestnik. Vsebina zavzema predvsem vaško kroniko. Točke, ki jih redno obravnavamo, so duhovna misel, poročila vsega delovanja društva, nekaj o športu, kmetijstvu, domača in širša politika, križanke ter novosti na matičnem uradu. Letos je glasilo praznovalo 30. obletnico nepretrganega izdajanja, in to v petek, 12. februarja, ob dnevu slovenske kulture v Števerjanu. Za to priložnost je društvo izdalo posebno tiskano številko. Na večeru so sodelovali mešani pevski zbor, govornik Saša Martelanc, glavni urednik Šte-verjanskega vestnika Marjana Drufovka, predsednik društva Mihael Corsi in dramska družina, ki je po svoje, na zelo pester in pripovedni način, "prelistala" naše glasilo od leta 1969 pa do današnjih dni. V mesecu maju smo poskrbeli za tradicionalni pik- nik v Borovcih na dan sv. Florijana za vse člane društva in somišljenike. V nedeljo, 26. julija je domači ansambel Briški odmev nastopil kot gost na XXIII. Se-njamu beneške pesmi v Le- ! sah. V našem društvu pridno deluje tudi mlajša dramska skupina. Vsako leto se pripravlja na prihod sv. Miklavža, na Božičnico in Materin dan. Nalogo priprave otrok sta si prevzeli Kristina Corsi in Barbara Peršič. Za ta trud in delo je skupinica tudi letos prejela nagrado Mladi oder. V nedeljo, 18.10.1998, je bil zaključni koncert v okviru Koroških dnevov na Primorskem. V Števerjanu smo imeli v gosteh kulturno društvo Globasnica, ki nam je s svojim otroškim-mladinskim zborom in folklorno skupino podarilo prijetno popoldne. V nedeljo, 15. novembra, smo v Števerjanu praznovali zahvalno nedeljo. Za to priložnost je društvo povabilo v goste Komorni moški zbor s Ptuja, ki ga vodi Franc Lačen. Večer seje zaključil s pričakovano tombolo. 6. januarja smo božične praznike pozdravili v Sedejevem domu, kjer so otroci pod vodstvom Kristine Corsi zaigrali dve igrici. Sledilo je nagrajevanje Športnega tedna '98 in natečaja Moje jaslice. 7. marca letos pa smo se poklonili spominu Vinka Vodopivca. Ta večer smo organizirali skupaj z domačo župnijo. Večer so so-oblikovali mešani in moški zbor F.B. Sedej, dekliška skupina z recitalom in pa g. Jožko Kragelj, ki je predstavil svojo najnovejšo knjigo o Vinku Vodopivcu. Tudi lanski razpis Festivala je predvideval tridnevno tekmovanje narodno-zabav-nih ansamblov, in sicer v petek, 3., soboto, 4., in nedeljo, 5. julija. Razpis jeprivabil 20 skupin iz raznih pokrajin Slovenije. Tako smo v petek prisluhnili devetim, v soboto pa enajstim ansamblom, na odru festivala pod Borovci, ki ga je letos krasila scena domačina Jelka Komjanca. Tekmovalna večera je komisija za glasbo strokovnoocenila in določila najboljše ansamble, ki so nastopili na nedeljskem finalu in so se potegovali za osem bogatih nagrad. Nedeljski gost pa je bil lani ansambel Lojzeta Šlaka. Vse tri večere sta povezovala posamezna nastopa izkušena poklicna napovedovalca Betka Šuhel in Janez Dolinar. V festivalskih dneh je bila v spodnjih prostorih Sedejevega doma postavljena lepa razstava domačina Hijacinta Jus-se. Društvo je kot običajno izdalo bogato brošuro, ki jo je založila ŽSKP iz Gorice. Seveda je moral tekmovanje spremljati tudi dobro založen buffet s pijačo in jedmi na žaru, ob katerem se obvezno razvije vsak večer po nastopu praznik pozno v noč. Zaključujem z upanjem, da je tudi naše delovanje v Brdih pripomoglo k rasti naše slovenske kulture in k ohranitvi našega skupnega cilja - slovenske besede. KD SABOTIN Tudi od zadnjega občnega zbora ZSKP do danes je bilo delovanje KD Sabotin zelo pestro. 16. maja smo kljub slabemu vremenu izpeljali bakla-do v dobrodelne namene, 24. julija pa smo sodelovali pri organizaciji praznovanja sv. Ane v Pevmi. Poleg rock-koncer-ta, na katerem je sodeloval tudi štmavrski ansambel STM, je naslednji dan potekala bak-lada po bližnjih vaseh. Z rajonskim svetom smo organizirali 9. jesenski pohod na Sabotin. V soboto, 24. oktobra, smo imeli otvoritev razstave slik Albine Pintar/z Gorice do Podgore. Umetnico je predstavil župnik Vojko Makuc in razstava je bila na ogled do konca leta. V nedeljo, 25. oktobra, so bili srečanje in pohod na Sabotin s sv. mašo pri razvalinah cerkve sv. Valentina ter družabnost na sedežu društva. 8. novembra smo organizirali praznik kostanja, 15. novembra pa zahvalno nedeljo v Pevmi, s pripravo voza s kmečkimi pridelki. 22. novembra je potekalo tradicionalno martinovanje, 5. decembra miklavževanje, 31. decembra pa smo se v družbi poslovili od starega leta. Ob zaključku leta je bil na sedežu društva kulturno-družabni večer, ki smo ga organizirali v sodelovanju z rajonskim svetom. 6. januarja smo že četrtič nagradili najlepše jaslice v naši okolici. Med najpomembnejše pobude društva prav gotovo spada praznovanje sv. Valentina. 13. februarja smo odpr- li razstavo Ljudje in ozemlje 1915-1918\r\ predstavili zbirko Življenje na frontnem ozemlju. Žgodovinar dr. Branko Marušič je predstavil razstavo in predaval o prvi svetovni vojni. 14. februarja je bila tra- Lovrenc Peršolja dicionalna šagra, popoldne pa slovesna sv. maša. Praznovanje sv. Valentina smo letos zaključili v nedeljo, 21. februarja, z otroškim popoldnevom v družbi Janeza Bitenca. Nastopil je otroški zbor Štma-ver, domači otroci pa so uprizorili prirejeno Bitenčevo igrico Čarodejni klobuček. Tudi napustovanje nismo pozabili. Člani mladinskega odseka so pripravili alegori-I čen voz , ki je spremljal tako mlade kot starejše pustarje po ! vasi. Poskrbeli smo tudi za gostovanja nekaterih skupin, kot npr. skupine Oder 90 s komedijo Dan oddiha, 9. maja 1998 pa je bil v štmavrski cerkvi pomladanski koncert, na katerem je nastopil harmonikarski kvintet Prosek-Konto-vel Glasbene matice in Trsta. Moški pevski zbor, ki ga vodi Nadja Kovic, pri vajah pa : ji pomaga Valentina Humar, vedno sodeluje na vseh kulturnih prireditvah v vasi. 24. aprila je pel na komemoraciji pri spomeniku padlim v Ga- brjah, 26. aprila pri počastitvi 50. obletnice postavitve spomenika NOB na trgu v Pevmi, 1. maja na Prazniku frta-Ije v Rupi, 1 7. maja na koncertu Marijinih pesmi vžupnijski cerkvi v Štandrežu, 1. novembra pa pri spomeniku padlim v Pevmi. Sodeloval je na reviji Cecilijanka in Primorska poje na Dobrovem. 6. decembra je sodeloval na Reviji pevskih zborov v Boljuncu, 10. januarja pri maši v Žavodu sv. Družine, istega dne popoldne pa na Božičnem koncertu na Mirenskem gradu. Otroški pevski zbor Štma-ver je v letošnji sezoni res številen, saj šteje kar 35 pevcev, ki prihajajo na pevske vaje tudi iz sosednjih vasi. 25. aprila je pel na Prazniku frtalje v Rupi, 31. maja pa na Prazniku špargljev v Standrežu. Sodeloval je na miklavževanju v Štmavru in na reviji mladinskih zborov Mala Cecilijanka. 17. januarja so njihovi mladi glasovi spremljali bogoslužno daritev v bolnišnici sv. Justa v Gorici, 11. februarja pa so razveselili bolnike iste bolnišnice ob pustu. Člani mladinskega odseka vedno sodelujejo na vseh prireditvah v vasi. Ob miklavževanju so se predstavili z igrico Korida in 3. maja so sodelovali na igrah brez meja v Števerjanu. Ansambel STM je igral na rock - koncertu ob prazniku sv. Ane v Pevmi, 31. oktobra na Hallovveen Rock noči v Sovodnjah, na martinovanju v Štmavru, 5. decembra pa v Podturnu v Gorici v domu za prizadete. 8. aprila je ansambel The Shudder (tako se trenutno ta skupina i-menuje) imel koncert na O-slavju. KD Sabotin večkrat sodeluje pri svojih pobudah z župnijo, z Rajonskim svetom in s Centrom za arheološke in zgodovinske raziskave na Goriškem. LAŠKO SKRD JADRO Naše društvo je imelo tudi lani pestro dejavnost. Njegova pozornost je bila namenjena predvsem kulturnemu področju, slovenski šoli in sodelovanju z občinsko upravo. Ta zadnja točka je temeljna za naše delovanje in obstoj, ker nam daje občina Ronke za razne prireditve na razpolago občinske prostore in tudi pokroviteljstvo. Z občinsko upravo v glavnem sodelujemo ob sre-čanjih-praznovanjih, ki potekajo s pobratenima občinama Metlika in VVagna; prisotni smo v treh njenih komisijah: za socialna vprašanja in okolje, v slovenski konzul-(i ter v odboru, ki vodi knjižnico. Društvo je kot po navadi organiziralo dva tečaja (začetnega in nadaljevalnega), slovenskega jezika za odrasle, božični koncert (tokrat 3 zbori iz Opatjega sela), skupaj z ženskim zborom romanje v Milan in tečaj klekljanja. Ta od- V m Samantha Peric sek je nato izpeljal štiri razstave izdelkov (in sicer v Ronkah, Renčah, v župnji sv. Nikolaja v Tržiču in v prostorih društva F. Venturini pri Domju). V sodelovanju s slovensko osnovno šolo in vrtcem smo pripravili Prešernovo proslavo, tradicionalno dvotedensko poletno središče na sedežu društva ter miklavževanje v župnijski dvorani v Darisu (Tržič). Predstavili smo knjigo Delčki našega vsakdana Neve Lukeš, gostili pa dr. Jožka Šavlija iz Gorice, ki je govoril O mitologiji Slovencev, Lovski zbor Doberdob, Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Škednja, zbor Fantje izpod Grmade, tržaškega harmonikarja Egona Tavčerja, pesnico Veroniko Bizjak iz Repna in učiteljico Marto Košuto, ki je predstavila škedenj-sko narodno nošo. Organizirali smo tudi nekaj razstav slik: Sabine Milanič iz Doberdoba, Oskarja Beccie iz Ronk ter Milana Bizjaka iz Repna. Ob določenih priložnostih sodelujemo tudi z društvom Tržič: npr. pri vsakoletni slovenski sveti maši v svetišču la Marcel liana in ob vseh svetih ter pri martinovanju in sve-toivanskem kresovanju. PRILOGA - ZSKP NOVI GLAS/ST. 161 1999 GORICA GORICA MoPZ MIRKO FILEJ Dne 21. marca 1998 je zbor nastopil na celovečernem koncertu v Gabrjah v sodelovanju z mešanim pevskim zborom Rupa-Peč; naslednji dan, 22. 3., smo nastopili na reviji Primorska poje v Kostanjevici na Krasu. Dne 27. marca smo z avtobusom odpotovali v Berlin na obisk k tamkajšnji slovenski skupnosti. Ustavili smo se najprej v Ingolstadtu, kjer smo si v spremstvu gospoda Gajška ogledali mesto in tam tudi prenočili. V soboto, 28. marca zjutraj, smo nadaljevali pot do Berlina in imeli koncert isti večer v cerkvi sv. Elizabete. Zapeli smo v sodelovanju z mešanim pevskim zborom Rupa-Peč. V nedeljo in ponedeljek smo si ogledali mesto v spremstvu gospoda Pečovnika in gospe Irene ter Mateje Mikulandra; to sta slovenski izseljenki, ki sta veliko prispevali k organizaciji in lepemu uspehu našega potovanja. Zadnjega marca smo se vrnili domov. Dne 3. maja smo sodelovali na koncertu v cerkvi sv. Ivana v Gorici pri izvedbi Sonetnega venca Ljubke Šorli. Dne 1 7. maja smo na koncertu Marijinih pesmi v štan-dreški cerkvi zapeli dve pesmi samostojno, druge pa v sodelovanju z zborom Rupa-Peč. Dne 7. junija smo imeli zadnji koncert sezone 1997/ 98, na katerem smo nastopili na tradicionalnem Prazniku špargljev v Štandrežu. * Sezono 1998/99 smo pričeli 31. oktobra, ko smo se zbrali pred grobom prof. Mirka Fileja v Starancanu in tam zapeli tri pesmi. 23. novembra smo nastopili na Cecili- Robert Jug janki v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Dne 7. decembra smo sodelovali pri peti maši za rajne pevce v cerkvi v Štandrežu; sledila je družabnost v župnijskih prostorih. Dne 1 7. decembra smo peli na božičnem koncertu v Gorici, v cerkvi rajona sv. Ane; koncertu je sledilo srečanje s predstavniki rajonskega sveta. Dne 26. decembra smo sodelovali pri tradicionalnem božičnem koncertu v goriški stolnici, ki je bil namenjen slovenskim zborom. Dne 31. januarja letos smo sodelovali pri peti maši vzhodnega obreda v Solkanu; 27. marca smo nastopili ob 30-letnici revije Primorska poje v Škofijah; 11. aprila pa smo sodelovali na koncertu ob drugi obletnici smrti Bogomira Špacapana v cerkvi v Podgori. MePZ LOJZE BRATUŽ Letos poteka že tretja sezona, odkar vodi zbor dirigent prof. Stojan Kuret. Tisti, ki smo bili v pripravljalnem odboru, smo se že takrat dobro zavedali, da bodo izbire, za katere smo se odločili, zahtevale veliko dela, požrtvovalnosti in dobre volje. Jasno je tudi, da se mora prenovljena skupina, ki jo sestavljajo pevci z dirigentom na čelu dobro spoznati, dobiti mora svojo identiteto in ravnotežje. Že lani smo lahko poročali o spodbudnih korakih v tej smeri; letos lahko to ponovim in še okrepim. Seveda gre tu za ravnovesja, ki ne morejo nastati na umeten način, toliko manj pod pritiskom. Potreben je v prvi vrsti čas: to pa naj ne bo v nekakšno opravičilo, temveč le spodbuda k delu in vztrajno- I sti. Tudi nekatere pozitivne o-jcene, ki smo jih zasledili v j sredstvih javnega obvešča-i nja, po zadnjih nastopih, nam dajejo slutiti, da smo na pravi poti. Naj spregovorim še o nastopih zbora: po lanskem občnem zboru Žveze, se pravi i že v lanski sezoni, smo z i zborom nastopili še dvakrat. Dne 19. aprila 1998 je zbor nastopil v Boljuncu v okviru | revije Primorska poje. Tudi lansko delovno leto smo sklenili z že običajnim nastopom v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Dne 3. junija je zbor namreč izvedel Lebanovo mašo Pobožni vzdihi. Po poletnem premoru smo sep-i tembra ponovno začeli z va-i jami dvakrat tedensko. V nedeljo, 22. novembra, smo nastopili na 40. izvedbi go- !> Miloš Čotar riške pevske revije Cecili-janka. Po novem letu smo z veseljem zaznali nov elan in živahnost med pevci, tako da so pustni teden in še druge l priložnosti porodili po vajah lepe trenutke sprostitve. Rav-! no tako so pevci sami izrazi- li željo, da bi večkrat nastopili, da bi si tako utrdili samo-\ zavest. Dne 1 7. marca smo nastopili v cerkvi v Pevmi. Koncert je bil razdeljen na dva dela: najprej je zbor izvedel Lebanovo mašo Pobožni vzdihi, drugi del pa je vseboval nabožne pesmi slovenskih skladateljev. Večer je obogatil nastop dveh so-lopevk iz razreda prof. Franke Žgavec. Dne 21. marca je zbor dvakrat nastopil: zjutraj pri | sv. maši v Ricmanjih v okviru slovesnih praznovanj sv. Jožefa. Po skupnem kosilu in sprehodu pa je zbor nastopil še v cerkvi na Opčinah v okviru revije Primorska poje. Na Veliko noč popoldne in velikonočni ponedeljek smo se nekateri pevci podali na letovanje v kočo sv. Jožefa v Žabnice. Tudi to je bila | lepa priložnost, da smo utr-! dili družabnost. GORICA RADIO GLAS - SLOVENSKI ODSEK Čez vse leto 1998 smo imeli enourno slovensko oddajo. Red ne govorjene oddaje ob sredah in petkih so bile stalno na sporedu tudi v poletnem času. Kljub privolitvi, da se slovenski program podaljša na eno uro, je uprava radia ostala v odnosih s slovenskim odsekom zadržana in toga. Stvari očitno niso tekle gladko niti med italijanskimi sodelavci, zato se je škofija z novim letom odločila za preokret. Meseca februarja je bil imenovan nov koordinator: g. Andrea Bellavite. S to spremembo smo bili vsi zelo zadovoljni. Dne 23. februarja je bilo srečanje vseh sodelav-i cev. G. Andrea Bellavite je povedal, da želi dobiti goriški nadškof do meseca aprila izčrpno poročilo o stanju na radiu: o novih programih, o aparaturah in opremi, o fi-, nančnih težavah in potre-; bah. Na osnovi tega poročila naj bi se nadškofija odločila, DOBERDOB V sklopu koncertne sezone Glasbene matice in Slovenskega centra Emil Komel je MePŽ Etrast v mesecu aprilu 1998 nastopil na dveh celovečernih koncertih v luteranski evangelistični cerkvi v Trstu inv cerkvi sv. Ignacija v Gorici. 25. aprila je zbor sodeloval na reviji Primorska poje v Tolminu. 7. maja je društvo organiziralo predstavitev dveh zgoščenk v župnijski dvorani v Doberdobu: Naša Pesem 97 - Nagrajeni primorski zbori in Veseljaki, domačega istoimenskega otroškega zbora, ki ga uspešno vodi Lucija Lavrenčič. 23. maja je MePZ Hrast nastopil na državnem tekmovanju v Vit-toriu Venetu, kjer je osvojil prvo mesto v polifoniji in drugo mesto v ljudski pesmi. 25. maja je zbor sodeloval na mednarodni reviji v Doberdobu Pesem ne pozna meja, 3. junija pa je sodeloval na pevski reviji v Tržiču. 5. junija, na povabilo Kulturnega doma Nova Gorica za ciklus Glasba z vrtov sv. Frančiška, se je MePZ Hrast predstavil s celovečernim koncertom v cerkvi na Kostanjevici. 6. junija se je SKD HRAST Maurizio Peric začel Praznik pomladi ob 30-letnici društva Hrast. Zvrstila se je otvoritev razstave čipk s prikazom del ob koncu tečaja, organiziranega v sodelovanju s šolo čipk dežele Furlanije Julijske krajine. 7. junija je zbor ■ sodeloval pri podpisu listin ob ' pobratenju občin Doberdob J in Bled. Praznik se je na-! daljeval z organizacijo 4. pokala pomladi - krosstekme z gorskimi kolesi. Tudi letošnja izvedba je privabila v Dober-dob številne ljubitelje te športne panoge. Na obeh večerih je bilo seveda poskrbljeno za glasbo in dobro počutje. Septembra je zbor gostoval s celovečernim koncertom v Saurisu. Meseca oktobra se je pričel nadaljevalni tečaj čipk v sodelovanju s šolo čipk Furlanije Julijske krajine. 10. oktobra je MePZ Hrast sodeloval na pevski reviji Italo Visin-tin v Tržiču. Ob 70-letnici rojstva prof. Stanka Jericija je društvo predstavilo 11. novembra v Doberdobu življenjsko glasbeno pot skladatelja z glasbenim večerom pod naslovom Na obzorjih zvoka. Nastopili so zbor, glasbena J skupina in sopranistka Romi-na Basso. Za vezni tekst pa je poskrbel David Bandelli. 20. novembra je zbor sodeloval v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž na predstavitvi zbirke skladb Stanka Jericija, ki jih je izdala Zveza slovenske katoliške prosvete. 21. novembra je MePZ Hrast nastopil na reviji Cecilijanka. 5. decembra je v župnijski dvorani poteka-! lotradicionalno miklavževanje z igrico Na prvi zvezdici se pripelje sv. Miklavž, ki sta jo zrežirali Marta Ferletič in Mateja Černič. 20. decembra je zbor sodeloval na božični reviji v Gorici, ki ga je snemal i deželni sedež RAL 6. marca 1999 je MePZ Hrast nastopil v Kopru na koncertu ob podeljevanju priznanj natečaja radijskih posnetkov Primorska poje. Zbor je namreč dosegel prvo mesto za prosti ! program v kategoriji mešanih \ zborov. 14. marca je zbor sodeloval na reviji Primorska poje v Hrpeljah. ali naj še naprej podpira radijsko postajo ali naj se ta pustolovščina, ki sicer traja že 21 let, preneha. Sam g. Bellavite je nadaljevanju naklonjen in je na srečanju poudaril, da radio, kljub vsemu, ostaja tudi danes pomembno sredstvo obveščanja. Na etnično mešanem o-zemlju nudi še prostor za srečanje različnih jezikov in kultur. Poudaril je, da je radio odprt različnim pogledom, vendar naj bi bili vsi predlogi sodelavcev pošteni in dostojni, saj se Radio glas v svojih temeljih navdihuje ob krščanskih vrednotah. Poudaril je pomembno vlogo slovenskih oddaj in si želel tudi furlanskih. Predlagal je, naj bi pripravljali poročila o naših kulturnih do-! godkih tudi za italijanske poslušalce. Ponudil nam je možnost podaljšanja slovenskega programa po želji, tudi čez ves večer, s čimer je v celoti izpodbil togost prejšnje uprave, pri kateri smo se morali boriti za vsako minuto. Glede razpoložljive moči smo se zaenkrat odločili, da oddajo podaljšamo na poldrugo uro. Od 8. marca naprej so slovenske oddaje na sporedu vsak večer, razen ob nedeljah, od 20. do 21. u-re in 30 minut. S številom sodelavcev so bile vedno težave, ker smo pač prostovoljci, poleg tega nam je prav v tem i času zmanjkal marljiv sode-| lavec, ki je bil odpoklican k vojakom. Trenutno nas je osem stalnih in nekaj mlaj-I ših, ki pomagajo pri telefonu in v diskoteki. Že ustaljenim govorjenim programom na sredo in petek z naslovoma: Pogled v dušo in v svet ter Običaji in na- Danijel Čotar vade ob praznikih na Slovenskem se je zadnje čase pridružila torkova oddaja S časopisnih strani, ki s primernim komentarjem povzema nekaj pomembnih člankov iz naših časopisov. Med oddajami, ki zadevajo lahko glasbo, predlaga nov sodelavec Novosti na slovenski glasbeni sceni. Po daljšem premoru zopet načrtujejo sodelovanje z slovenskimi skavti z oddajo, ki bo na sporedu ob četrtkih. Po vseh težavah, ki so se zvrstile v zadnjih letih, nismo izgubili poguma. Prepričani smo, da imajo slovenske oddaje na škofijski radijski postaji Radio Voce - Radio Glas svojo važnost. Vsi sodelavci smo odločeni, da jih bomo še naprej dostojno vodili, če bo le radio obstajal. 3* ČETRTEK 22. APRILA 1999 4* ČETRTEK 22. APRILA 1999 PRILOGA - ZSKP S 1 . STRANI TAJNIŠKO POROČILO Poleg tega vsebuje publikacija opise in fotografije zborov, ki so nastopili naCe-cilijanki več kot 10-krat. V publikaciji je tudi članek v spomin na pokojnega Mirka Špacapana, dolgoletnega zborovodjo in kulturnega delavca. Zbornik, ki šteje 135 strani, je uredil in predstavil dr. Damjan Paulin, uvodne besede pa je napisal dr. Andrej Bratuž. Ob letošnji Cecilijanki je Zveza izdala tudi Jericijeve priredbe narodnih pesmi. U-vodno besedo je napisal Štefan Mauri, pesmarico pa je predstavila prof. Franka Žgavec. Zbor Hrast je nato zapel nekaj Jericijevih skladb. Predstavitev obeh publikacij je bila 20. novembra lani. Lani je Zveza izdala tudi pesmarico Mimo nas plove čas, v kateri so zbrane pesmi za mešani zbor. Skladbe je napisal primorski skladatelj in dolgoletni zborovodja Štefan Mauri. Uvodno besedo v Maurijevo zbirko je napisala Tatjana Gregorič. 40. OBLETNICA ZVEZE Letos poteka 40. obletnica Zveze, zato bomo to obletnico primerno obeležili. V načrtu je postavitev Gobče-ve operete /1meljska princesa, ki naj bi bila postavljena na oder meseca oktobra. Pri tem bodo sodelovali zbori, igralci, solisti, orkester in folklorna skupina. Režijo je prevzel Adrijan Rustja, dirigent pa bo Hilarij Lavrenčič. Leta 2001 bo tisočletnica prvega imenovanja naselja Gorice. Tudi to obletnico bo Zveza primerno proslavila. SODELOVANJE S KOROŠCI Že vrsto let goji, ohranja in utrjuje naša Zveza stike s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca. Z njo potekajo obi- STANDREZ OBČNEGA ZBORA SO SF. UDELEŽILI IN NA NJEM POZDRAVILI: Vojko Stopar - ravnatelj Sklada republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti; Janez Povše - podpredsednik Sveta slovenskih organizacij; Franka Žgavec - predsednik Kulturnega centra Lojze Bratuž; Boleslav Simoniti za Sklad iz Nove Gorice; Nadja Kovic za Zdru-že-nje cerkvenih pevskih zborov. IZIDI VOLITEV ORGANOV ZVEZE Na občnem zboru je bil za predsednika izvoljen Damjan Paulin, nadzorni odbor pa sestavljajo: Marko Brajnik, Mauri-zio Peric in Ivan Vogrič. U-pravni odbor sestavlja 33 članov in so v njem enako zastopana vsa društva. čajne izmenjave ob Koroških dnevih na Primorskem in Primorskih dnevih na Koroškem. Tako so potekali Koroški dnevi na Primorskem od 9. do 18. oktobra lani. Za o-troke je v okviru Goriškega vrtiljaka gostovala v KC Lojze Bratuž lutkovna skupina Buba iz Šmihela z igro Bratje, škratje, tatje, ki jo je otro-škajaublika zelo lepo sprejela. Štiri osnovne šole je obiskala koroška pesnica in glasbenica Lenčka Kupper, ki je s sinom Nikom s pesmijo in plesom kar omamila naše malčke. Štandrež je obiskala dramska družina iz Sel s komedijoAepa čevljarka, Šte-verjan pa otroški in dekliški zbor ter folklorna skupina iz Globasnice. V Gorici pa sta ! bila srečanje in nastop gojencev SCGV Emil Komel in glasbene šole iz Koroške. V soboto, 17. aprila, zvečer so Korošci gostovali v župnijski cerkvi v Štandrežu s J psalmsko kantatoŽena-mati, ki jo je napisal Alojz Rebula, uglasbil pa Jože Ropitz. Pri tej kantati sodelujejo pevski zbori, instrumentalisti, solisti, recitatorji in kantor. RADIO GLAS Zadnji dve leti so sodelavce slovenskih oddaj na radiu Glas spremljale nemajhne težave. S polurne oddaje smo i lansko leto prišli na okroglo uro, letos marca, ko so pri j tej radijski postaji zamenjali vodstvo, si je slovenska od-' daja pridobila še pol ure. Tako potekajo sedaj na Radiu Glas slovenske oddaje vsak večer, razen ob nedeljah, od 20. do 21.30. To je lepa pridobitev. Zato vabim, da se mladi, ki jih ta zvrst zanima, pridružijo že stalnim sodelavcem in tako pripomorejo k širjenju kulture tudi po radijskih valovih. RAZSTAVE V sodelovanju z društvom ; Ars je naša Zveza organizirala v galeriji Katoliške knjigarne razstavo mladih umet-I nikov, in sicer Dimitrija Brai- nija, Ivana Žerjala in Ivana Zottija. Razveseljivo je dejstvo, da se ta razstavna kultura širi tudi med našimi članicami. Tako lahko beležimo likovne raz-tave v Števerjanu, Štandrežu, Štmavru in v Laškem, fotografske pa v Štandrežu. POKLON PADLIM Tudi v preteklem letu so se člani odbora Zveze poklonili žrtvam v Gonarsu s polaganjem venca ob 1. novembru. Članice Zveze so se tudi spomnile in se poklonile pokojnim kulturnim delavcem in žrtvam vojne in to v me-J stu in v vseh okoliških vaseh. Ob koncu bi se rada zahvalila najprej našemu pred-! sedniku dr. Damjanu Paulinu za vsestransko skrb in vodstvo naše ustanove in potem še vsem odbornikom, ki so redno sodelovali in pripomogli k izpeljavi začrtanega dela Zveze, pa tudi vsem članom društev in organizacij, ki so s svojim delom in vztrajnostjo obogatili našo kulturno rast. PD STANDREZ V okviru PD Štandrež delujeta dramski odsek in mešani pevski zbor, ki sta imela v minulem letu bogato delovanje. Dne 4. aprila lani so naši amaterji gostovali v Mačko-Ijah z Molierovo \gro Skopuh. Dne 1. maja so popestrili program na Prazniku frtalje v Rupi z enodejanko Čudna bolezen. Z isto igro so gostova- li 14. maja v Novi Gorici na proslavi Rdečega križa in 24. maja v Renčah. Za tradicionalni Praznik špargljev sta Majda Zavadlav in Božidar Tabaj naštudirala novo igro Jaz sem Berto pod strokovno režijo Janeza Starine. Tudi v poletnih mesecih so Majda Zavadlav, Božidar Tabaj in Marko Brajnik gostovali z igro Čudna bolezen, in sicer 15. junija na Vrhu sv. Mihaela, 24. junija v Vitovljah, 26. julija v Lokah in 2. avgusta v Podgori. 29. avgusta so v Braniku ponovili enodejanki Čudna bolezen in Človek brez smeha. S slednjo so 28. septembra obiskali središče upokojencev v Štandrežu. V okviru 14. Srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin so se igralci predstavili 6. novembra v gledališču v Novi Gorici z igro Skopuh in 11. novembra v Braniku z enodejanko Jaz sem Berto. Dne 30. januarja letos so člani skupine postavili na o-der novo komedijo v treh dejanjih, Zares čuden par, ameriškega komediografa Neila Simona, v slovenskem prevodu Dušana Tomšeta. Tudi v tej novi dogodivščini je skupino spremljal režiser Emil Aberšek, strokovno pomoč pa je posredoval igralec Janez Starina. Ob premieri je izšel tudi gledališki list, v katerem so, poleg režiserjevega zapisa in slik, navedeni vsi nastopi dramske skupine. Komedijo so ponovili naslednji dan in 6. februarja v Štandrežu, 14. februarja v Braniku, 21. RUPA-PEC PD RUPA-PEC Dne 21. marca lani je MePZ Rupa-Peč izvedel koncert narodnih pesmi v cerkvi v Ga-brjah. Od 27. do 31. marca sta MePZ Rupa-Peč in MPZ Mirko Filej gostovala pri Slovencih v Berlinu. Zbora sta izvedla koncert slovenskih narodnih pesmi v cerkvi sv. Elizabete. 19. aprila je zbor nastopil v Boljuncu na reviji Primorska poje. 25. in 26. a-prila ter 1. maja je potekal tradicionalni Praznik frtalje s kullurno zabavnim programom. 17. maja je zbor nastopil na koncertu Marijinih pesmi v župnijski cerkvi v Štandrežu. 31. maja je zbor pel na šagri v Mačkoljah. 13. junija je potekalo srečanje z zboroma iz Vrtojbe in Dobove. Srečanje je potekalo v Vrtojbi. 19. junija je zbor sodeloval na proslavi ob 90-letni-ci Zadružne kreditne banke iz Sovodenj. 2 7., 28., 29. julija in 3. avgusta je PD Rupa-Peč organiziralo izlet v Piemont. 2 7. septembra je društvo organiziralo romanje v Nazarje. 15. novembra je društvo organiziralo martinovanje. 21. istega meseca je MePZ Rupa-Peč nastopil na pevski reviji Cecilijanka in prejel pri-znaje za dolgoletno sodelovanje. 5. decembra lani je bi- lo v Rupi miklavževanje. Nastopil je dramski odsek PD Rupa-Peč z igrico Pepelka malo drugače. 6. decembra je zbor sodeloval pri maši v Gornjem Cerovemu. Za priložnost je zbor pripravil krajši koncert adventnih pesmi. 13. decembra je bila v Rupi blagoslovitev obnovljene cerkve in novega križevega pota, dar slikarja Andreja Kosiča. 26. decembra je MePZ Rupa-Peč sodeloval pri božičnici v goriški stolnici. 27. fe- Mirjam Pahor bruarja letos je društvo priredilo Prešernovo proslavo z recitalom pesmi Zore Saksida. Priložnostno misel je podal Janez Povše. 28. februarja je zbor pel na pevski reviji Sovodenjska poje. 7. marca je zbor pel na reviji Primorska poje v Vipavi. 11. a-prila je bila proslava ob 10. obletnici odkritja spomenika padlim v Rupi. Popoldne je MePZ Rupa-Peč nastopil na koncertu, ki je sledil maši za-dušnici ob drugi obletnici smrti Bogomira Špacapana. Otroški zbor Rupa-Peč vodi Tanja Kovic. Na nastopih jo spremlja Majda Klemše. Zbor je nastopil na Prazniku frtalje, miklavževanju v Rupi, Mali Cecilijanki in na prosla- vi ob 10-letnici otvoritve spomenika v Rupi. Martina Nanut februarja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in j 21. marca v Mačkoljah. Dne 13. marca sta Majda Zavadlav in Božidar Tabaj ponovila uspešno enodejanko Jaz sem Berto v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v okviru niza veseloiger ljubiteljskih odrov Iskri- vi smeh na ustih vseh. MePZ Štandrež je pod vodstvom Tiziane Zavadlav pel 28. marca lani med koncertom Višarskega kvinteta iz Kanalske doline, ki je bil v gosteh v Štandrežu; 29. marca v Podgori, kjer so obhaja- li 1. obletnico smrti Bogomira Špacapana. Dne 5. aprila se je udeležil revije Primorska poje v Hrpeljah, 26. aprila je pel na Prazniku frtalje v Rupi, 17. maja na koncertu Marijinih pesmi v Štandrežu v organizaciji Zveza cerkvenih pevskih zborov, 24. septembra je popestril program ob predstavitvi knjige Damjana Paulina: Štandrež 1927-1947. Od fašizma do zavezniške u-prave. Dne22. novembra se je zbor predstavil najprej na 40. reviji Cecilijanka, nato 2 7. novembra na italijanski Cecilijanki v travniški cerkvi. V božičnem času, in sicer 20. decembra, je pel na Prazniku miru in prijateljstva v Štandrežu in 26. decembra na božičnici v stolni cerkvi. Letos i je 26. februarja sodeloval na Prešernovi proslavi v Štandrežu, 28. februarja na reviji Koroška poje, nazadnje pa še 11. aprila na reviji Primorska poje pri sv. Ivanu v Trstu. Poleg nastopov posamez-I nih skupin je društvo priredilo in organiziralo tudi druge pobude. 25. in 26 aprila smo v Štandrežu v organizaciji društva in župnije pobirali prispevke za pomoč po-tresencem v Soški dolini. Tradicionalni praznik Špargljev je lani potekal 30. in 31. maja ter 6. in 7. junija v župnijskem parku med lipami v Štandrežu. Na programu so bili slikarski ex-tempore, nastop zbora OŠ Fran Erjavec, otroškega zbora iz Štmavra, ritmične skupine iz Nove Gorice, MoPz Mirko Filej, srečanje pritrkovalcev, fotografski natečaj in nastop domače dramske skupine. Dne 24. septembra je društvo predstavilo knjigo Damjana Paulina: Štandrež 192 7-1947. Od fašizma do zavez- niške uprave. Knjigo je predstavila prof. Lučana Budal, nekaj besed pa je podal avtor sam. Dne 8. oktobra smo imeli vsakoletni občni zbor društva, 11. oktobra je v okviru Koroških dnevov na Primorskem bila v gosteh pri nas gledališka skupina iz Šel z igro Lepa čevljarka. Dne22. novembra smo odprli fotografsko razstavo domačina Viktorja Selve v okviru pobude Spoznavajmo domače ustvarjalce. Na začetku je bila glasbena točka, nato predstavitev avtorja in njegovih del. Kot je že tradicija, smo 1. novembra odborniki društva polagali vence vojnim žrtvam na ploščo pred župnijsko dvorano in na pokopališče. Dne 14. novembra je PD priredilo martinovanje, 15. smo obhajali zahvalno nedeljo, 5. decembra pa miklavževanje, na katerem so otroci osnovne šole v režiji učiteljice Majde Zavadlav pripravili igrico Presenečenje. Sledilo je obdarovanje otrok. Dne 20. decembra je rajonska konzulta iz Štandreža v sodelovanju z domačimi društvi in župnijo organizirala Praznik miru in prijateljstva. Na prireditvi so sodelovali otroci OŠ Fran Erjavec, otroci OŠ Feretti z Rojc in o-troci OŠ iz Vrtojbe; sledil je nastop MePZ Štandrež in O-ton Župančič. Spored so sklenili oba zbora in otroci. Dne 4. februarja so mladi člani društva priredili večer z naslovom Srečanje v temi. Tokrat se nam je predstavil jamarski klub Seppenhoffer. Na prijetnem večeru so prisotni spoznali veliko skrivno^ sti kraškega podzemskega sveta. Dne 8. februaruja so na Prešernov dan v Trstu podelili priznanja Mladi oder. Letos so prejeli priznanje dramska skupina za igri Skopuh i n Jaz sem Berto ter otroci OŠ Fran Erjavec za igrico Presenečenje. Dne 26. februarja sta KD Oton Župančič in naše društvo priredila skupno Prešernovo proslavo, na kateri so sodelovali otroci OŠ, MePZ Štandrež, recitatorki in govornik Elda Nanut. Dne 3. marca je bila v mali dvorani župnijskega doma predstavitev i z ved be Škofjeloškega pasijona iz leta 1721. Uprizoritev je predstavil član organizacijskega odbora Marjan Kokalj. Člani društva in prijatelji so bili 28. marca prisotni pri večerni uprizoritvi tega najstarejšega slovenskega dramskega besedila. Dne 7. marca je v župnijski dvorani potekala revija Primorska poje 1999,10. marca je bila odprta razstava domačina Viljema Zavadlava v okviru pobude Spoznavajmo domače ustvarjalce. ODSOTNI DRUŠTVI Na občnem zboru nista poročali društvi Pod-gora in Mirko Filej, zato njunih prispevkov ni v tej prilogi. TRŽAŠKA KRONIKA VEDNO BOLJ AKTUALNA POBUDA TRADICIONALNA ODPRTA MEJA '99 V ZNAMENJU SOŽITJA IN PRIJATELJSTVA V petek, 16. apri la, se je s slovesnostjo in odprtjem razstave v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani uradno pričela pobuda Odprta meja '99, ki jo letos prireja devet občinskih uprav, med katerimi je prvič tudi tržaška občina. Ravno dejstvo, da je k pobudi pristopila tudi tržaška občinska uprava (na sežanski slovesnosti je bil prisoten tudi tržaški župan Riccardo llly), daje Odprti meji verjetno novega zagona, pa tudi novo razsežnost, še zlasti kar se tiče sodelovanja z občino Sežana. Tako tržaški župan llly kot sežanski župan Miroslav Klun sta poudarila potrebo po medsebojnem čezmejnem sodelovanju, in to ne samo na kulturnem področju, ampak - kot je med drugim izhajalo iz izvajanj župana Kluna - tudi na gospodarskem in turističnem področju, kjer je še veliko možnosti za sodelovanje. Govornika sta omenila tudi vojne grozote na Balkanu. K temu bi dodali, da so pobu- de, kot je Odprta meja, aktualne in potrebne ravno v času, ko se zdi, da sta človeško srce in razum klonila pred logiko nasilja, da se ponovno podčrta važnost medsebojnega sprejemanja in sodelovanja. Odprto mejo '99 prireja, kot že rečeno, devet občinskih uprav z obeh strani meje: poleg sežanske in tržaške občine naj omenimo še občine Dolina, Hrpelje-Kozina, Koper, Milje, Komen, Repen-| tabor in Devin-Nabrežina. Ravno občini Dolina in Hrpe-' Ije-Kozina sta naslednji dan, 1 v soboto, 17. aprila, priredili 1 prvo odprto mejo v letošnjem letu. To je bila že 19. Odprta meja z bogatim kulturnim sporedom ter s srečanjem in nagovorom obeh županov, ; Vojka Mahniča (Hrpelje-Kozi-! na) in Borisa Pangerca (Dolina) in z nastopom poslanca Davorina Terčona. Tudi letos so se udeleženci Odprte meje lahko prosto sprehodili od Beke do Botača, v soboto zvečer pa je bil v gledališču France Prešeren v Boljuncu | tudi zadnji tržaški koncert v okviru jubilejne 30. revije Pri-' morska poje. ROJAN / JUBILEJNA SLOVESNOST 25. APRILA MSGR. STANKO ZORKO OSEMDESETLETNIK V teh dneh praznuje pomemben življenjski jubilej priljubljeni slovenski duhovnik, msgr. Stanko Zorko. Kljub svojim osemdesetim letom z nezmanjšano prizadevnostjo opravlja svojo dušnopastirsko službo za slovenske vernike ro-janske župnije pa tudi širšega slovenskega prostora. Msgr. Stanko Zorko se je rodil 21. aprila 1919 v Leskovcu pri Krškem v številni družini. Z velikimi žrtvami domačih se je prebil do mature, ki jo je opravil v Ljubljani in leta 1940 vstopil v ljubljansko bogoslovje. Druga svetovna vojna ga je pregnala iz Slovenije, tako da je prejel mašniš-ko posvečenje v kraju Mon-te Ortone pri Padovi, novo mašo pa je pel med begunci iz Rovt in Logatca v Senigallii pri Anconi. Za kratek čas je služboval vgoriški nadškofiji, potem pa prišel na Tržaško, kjer je po kratkem postanku v Bazovici I. 1952 postal kaplan v Rojanu. V skoraj petdesetletnem službovanju v tem tržaškem predmestju je razvil bogato delovanje za slovenske vernike predvsem na verskem, pa tudi na kultumo-pro-svetnem področju. Kot dober duhovnik je posvečal največjo skrb opravljanju svojega poklica: maševa-nju, delitvi zakramentov, o-biskovanju bolnikov, poučevanju verouka v osnovnih in srednjih šolah, povezovanju vernikov v župniji itd. Zanje daruje vsak dan sv. mašo, ob nedeljah pa kar dve. Posebno skrb namenja sv. maši, ki jo od leta 1965 vsako nedeljo prenaša Radio Trst A iz rojan-ske cerkve, saj se zaveda, da je sv. maša po radiu v veliko ’ tolažbo bolnikom in starej-j šim ljudem, ki ne morejo v cerkev. Radijskim poslušalcem je znan tudi zato, ker je trideset let pripravljal in vodil j oddajo Vera in naš čas. Pomembno je bilo tudi njegovo sodelovanje pri urejanju Katoliškega.glasa, saj je bilo tržaško poduredništvo dolga leta pri njem doma. Vedno se i je zavedal važnosti slovenskega tiska, zato je v župniji vedno priporočal in širil katoliški tisk. S pomočjo požrtvovalnih članic Marijine družbe je zgradil Marijin dom z I veliko in lepo dvorano, v kate-i ri seje razvilo bogato versko in kulturno-prosvetno delovanje in ki je danes edino središče za Slovence v Rojanu. ! Tesno je povezan s slovenski-i mi misijonarji in skupno z misijonskim odsekom Marijine družbe vneto zbira pomoč I zanje. Organiziral je veliko skupnih tržaških romanj, pa , tudi daljših ali krajših izletov za svoje farane. Veliko je tudi skritega in tihega dela, za katerega ve samo Bog. Za g. Zorka je na-1 mreč značilno, da nikoli ne sili v ospredje, nikoli se ne hvali ali razkazuje. Prav s svojo skromnostjo ter tihim in marljivim delom si je pridobil i spoštovanje in priljubljenost ne samo med slovenskimi, ampak tudi med italijanskimi verniki. Vsi, ki poznamo in cenimo njegovo delo, mu ob 80-letnici izražamo globoko hvaležnost in zahvalo za vse, kar je v svojem dolgem življenju do sedaj naredil, obenem pa želimo, da bi mu Bog dal še veliko zdravja, da bi še dolgo opravljal svoje poslanstvo med nami! V nedeljo, 25. t.m„ bo jubilant v rojanski cerkvi ob 9. uri daroval zahvalno sv. mašo. Pri njej bo pel rojanski cerkveni zbor, ki se mu bodo ob tej priložnosti pridružili nekateri nekdanji člani zbora. ČESTITKE Ob visokem življenjskem jubileju vošči g. STANKU ZORKU veliko zdravja in božjega blagoslova pri nadaljnjem delu rojanski cerkveni pevski zbor Voščilom msgr. STANKU ZORKU ob njegovi osemdesetletnici se z veliko hvaležnostjo pridružujeta uredništvo in uprava Novega glasa. SLOVESNOST V SKLOPU SVETOVNEGA DNEVA POKLICEV Časnikar Sergij Pahor bo govoril o duhovnih vrednotah v našem narodu. Sledil bo nastop MePZ iz Mirna, ki bo pod vodstvom Andreja Budina zapel vrsto velikonočnih in Marijinih pesmi. Pri orglah Anton Klančič. Sledili bodo litanije Matere Božje z odpevi in blagoslov ter družabnost. Vabljeni! Nedelja, 25. aprila, ob 17. uri, v nabrežinski cerkvi OBVESTILA ŽE NEKAJ časa začeto pobudo župnije sv. Jerneja na Opčinah, repentabrske župnije in slovenske salezijanske skupnosti na Opčinah za pomoč kosovskim beguncem so slovenski duhovniki v sredo, 14. aprila, na rednem srečanju Duhovske zveze želeli razširiti tudi na vse slovenske vernike tržaške škofije. Sami boste presodili, kako potreben je tudi vaš delež pri pomoči beguncem, zlasti otrokom in že toliko vojnim sirotam. V ta namen je bila pri Zadružni kraški banki odprta posebna hranilna knjižica, kjer zbiramo prispevke za begunce. Številka hranilne knjižice je: D/R n. 76610. Zbiralno akcijo toplo priporočamo! Kdor želi, lahko odda svoj prispevek tudi v vseh podružnicah Zadružne kraš-ke banke. Obrnete se lahko tudi na svoje duhovnike. Hvala za vašo solidarnost! Za morebitne dodatne informacije se lahko obrnete na o-penskega dekana Zvoneta Strublja (tel. 040 211276). V NEDELJO, 25. aprila, bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27, ob 17. uri nastopila dramska skupina iz Štandreža z veseloigro Zares čuden par. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 26. aprila, na predstavitev priročnika Slovenska krajevna imena v Italiji, ki ga je pripravil prof. Pavle Merku. Delo je izdala založba Mladika, na društvenem rednem večeru pa ga bo predstavil časnikar Ivo Jevnikar. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 s pričetkom ob 20.30. KLUB PRIJATELJSTV A vabi na prijetno družabno srečanje 29. aprila v ul. Donizetti 3. VPISOVANJEV slovenske jasli poteka do 28. aprila, in si- cer v jaslih v Domju in v ul. Archi 4 v Trstu ob ponedeljkih od 14. ure do 17.30 ter ob torkih in četrtkih od 9.30 do 11.30. Starši lahko vpišejo svoje otroke tudi ob sredah, in sicer v občinskem uradu za stike z javnostjo na Velikem trgu (trg Unita) št. 4 z urnikom od 12.30 do 15. ure. MOSP, ODBOR za mladinsko pastoralo in Mavrični most mladih prirejajo prvomajski izlet. Program izleta: 1. maj 1999 (sobota): ob 7. uri odhod z avtobusne postaje Sežana (za prevoz do Sežane bomo poskrbeli, če bo nujno potrebno); potovanje z avtobusom mimo Ljubljane in Celja do Ponikve (rojstni kraj škofa Antona Martina Slomška); sledila bo vožnja na Slom, Sladko goro, Gabr-nik in Olimje (z ogledom vseh teh krajev); vozili bomo še naprej do Maribora; večerja, družabni večer in prenočitev pri Akademskem katoliškem društvu AMOS. 2. maj (nedelja): dopoldne maša in ogled Maribora; vožnja po avstrijski Koroški: Šent. Pavel, Gospa sveta, Tinje, Vrbsko jezero, nato vožnja skozi karavan-| ški predor mimo Ljubljane domov; vrnitev v večernih urah na sežansko avtobusno postajo. Prijave in predplačilo pri Slovenski prosveti (ul. Donizetti 3, tel. 040 370846, fax 040 633307) do zapolnitve razpoložljivih mest (teh je ! 45 in ne samo petnajst). KLUB PRIJATEIJSTV A bo prire-dil v soboto, 15. maja, zanimiv izlet v Sečovlje na og-led j solin in muzeja solin ter v Portorož in Piran. Vpisovanje do 6. maja v trgovini Fortunato : na novem naslovu v ul. Val-; dirivo 23/C v Trstu. Zvečer tudi po telefonu na št. 040 43194 ali 040 639949. DAROVI ZA KARITAS vAjdovščini: V.F. 30.000 lir; N.N. 20.000 lir. ZADRUZNA C* KRAŠKA BANKA j^01 Zadružna kraška banka obvešča cenjene člane, da bo redni občni zbor v drugem sklicanju v nedeljo, 25. aprila 1999, s pričetkom ob 9.30, v občinski telovadnici v Zgoniku, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega odbora, prikaz in obrazložitev obračuna z dne 31. 12. 1998; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. razprava in odobritev obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1998; 4. določitev sejnine odbornikom in honorarja nadzornikom; 5. izvolitev treh članov upravnega odbora, celotnega nadzornega odbora in razsodišča. Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izključno drugega člana. Vstop v dvorano le z vabilom. ČETRTEK 22. APRILA 1999 fj li* it GORIŠKA KRONIKA V OKVIRU PRILJUBLJENE REVIJE PRIMORSKA POJE V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ DAN DRUŽINE NA PLESIVEM 10 ČETRTEK 22. APRILA 1999 V petek, 16. t.m., je bil v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž drugi koncert letošnje revije v našem mestu. Nastopili so moški zbor Kromberški Vodopivci iz Kromberka, mešani zbor Trnovo, ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja, dekliški komorni zbor Vox lllirica iz Ilir- ske Bistrice, komorni moški zbor Izola in moški zbor Sre-j čko Kosovel iz Ajdovščine. Posamezni zbori so izvajali j dela domačih in tujih sklada-' teljev. Pevska revija seje nato zaključila z zadnjim koncertom, ki je bil v nedeljo, 18. : t.m., v Postojni. FORZA I TALI A PROTESTIRA BODIMO STVARNI! Predstavnik stranke Forza Italia (deželne koordinacije oz. odseka za zunanje zadeve -Dipartimento esteri) Alex Pintar pošilja daljši polemični komentar v zvezi z nedavnim občnim zborom ZSKPv Gorici oz. z izjavami njenega predsednika dr. Damjana Paulina. Tu objavljamo v izvlečku le nekaj značilnih odlomkov. Nimamo namena posegati v samo pravno oz. formalno plat polemike, ki jo nekdanji vidni predstavnik mladinske sekcije SSk v Gorici - sedaj v Forza Italia - tu načenja. Skrajno čudno je še zlasti dejstvo, da pošilja tako izjavo italijanska desničarska stranka oz. njen zunanjepolitični odsek (Dipartimento esteri). Smo mar Slovenci v Italiji neka tuja, torej izvendržavna skupnost? Ali nismo italijanski državljani slovenskega jezika, ki plačujemo davke, lojalno izvajamo republiške ustavne in zakonske norme, ki jih pa republika še v marsičem do nas ne u-resničuje? Ob koncu izražamo vse svoje zaupanje organom ZSKP v Gorici in njenemu predsedniku, ki vestno in pozorno sledijo manjšinski kulturni stvarnosti in torej tudi s tem povezanimi zakonskimi določili. (URED.) Sklicujemo se na članek, objavljen dne 15. aprila t.l. v Primorskem dnevniku, v katerem novinar poroča o občnem zboru ZSKPv Gorici ter o izjavi predsednikaZSKP Damjana Paulina. Forza Italia odločno zavrača te izjave, kajti ne odgovarjajo resnici ter so polne politične demagogije. Paulin ne pozna vsebine zakona št. 18/96, ki prenaša na direktorje posameznih od-borništev vse kompetence v zvezi z izplačili že dodeljenih sredstev v finančnem zakonu. Če bi se Paulin pozanimal na pristojnih uradih, bi si prihranil zadrego, v katero ga spravlja nepoznavanje upravne prakse. Omenjeni zakon odvzema vsako kompetenco, glede izplačevanja, deželni vladi ter odbornikom. Forza Italia je mnenja, da so direktorji posameznih odbor-ništev in deželni funkcionarji j pri izvajanju uradnih obveznosti politično neobarvani ter neodvisni od strankarskih j stališč. Ti funkcionarji so že j več let zaposleni na Deželi in i so pred sedanjo vlado videli nešteto drugih z različnimi vladnimi večinami. Polegtega Paulin dokazuje, da ne pozna upravne vede, s tem da ignorira dejstvo, da mora deželni finančni zakon po odobritvi s strani deželnega sveta I sprejeti tudi ministrski svet v | Rimu, ter da so morebitne zamude kvečjemu posledica obstrukcije v deželnem svetu.«...) Forza Italia odločno zavra-| ča ocene presednika ZSKP j glede članov komisije za dodelitev prispevkov slovenski i manjšini na podlagi zakona J 46/91, kajti meni, da so ime-| novani izvedenci dobri poz-navatelji stvarne organiziranosti slovenske manjšine v Italiji. Glede Paulinove ugotovitve, da je znotraj manjšine potreben organ, ki bo predstavljal vso narodnostno skupnost, Forza Italia poudarja, da je edina politična sila, ki je ob parlamentarnih avdicijah predstavila popravek v tem smislu Masellijevemu zakonskemu osnutku ter da je že večkrat izrazila mnenje, daje v manjšini potrebna notranja politična razjasnitev. (...) 'BITI NA TEJ POTI JE ČUDOVITO" HARJET DORNIK Dan družine je priložnost, da primorske družine utrdimo prijateljske vezi in se ob izmenjavi izkušenj v sproščenem vzdušju medsebojno o-bogatimo. Letos je srečanje mlajših družin, ki živimo ob lepi Soči, potekalo v znamenju vojnega pekla in negotovega vremena, ki je sredi pomladi celo pobelil bližnje vrhove. Vseeno se nas je 18. a-prila v dopoldanskih urah zbralo na Plešivem devetnajst družin. Nekatere so prvič pristopile k pobudi, ena družina je bila iz novogoriškega predela. Eden od namenov vsakoletnega praznika, četrtega po vrsti, je zbližanje s člani društev, ki delujejo v vaseh s slovenskim življem, tamkajšnjimi družinami in domačini, da za en dan začutimo utrip njihovega življenja in bolje spoznamo njihovo naravno okolje. Zato nam je prišlo v navado, da se vsakokrat za dan družine “selimo11 v drug kraj. Letos smo se povezali s Kulturnim krožkom briške mladine - Plešivo in ob njegovem sodelovanju izpeljali dan. Nekatere družine so se zbrale že pri nedeljski deseti maši, ki jo zadnja leta na Su- bidi daruje msgr. Oskar Sim-j čič. Cerkveni prostor seje hi-' tro zapolnil z mlajšimi obrazi in otroškimi glavicami in prisrčna subidska cerkvica je j bila za priložnost skoraj pre-! tesna. Marsikdo od nas je v nedeljo prvič stopil vanjo. Maš-nikje nazačetku božje daritve ■ pozdravil zbrane družine. "Lepo je, da je prav maša izhodišče za vaše veselje in doživetja v tem dnevu, ki ga boste preživeli med plešivskimi rojaki", se je razveselil msgr. : Simčič. Res, veselje tega dne-1 va se je začelo že tu. Člani družin so sooblikovali sveto : daritev z branjem beril, orgla-njem in petjem. Po maši smo se zbrali pred osnovno šolo LudvikaZorzu-ta. Pridružile so se nam še druge družine. Sonce se je j sprva skrivalo, a kot je poudaril mašnik, "važnoje, daje | sonce v nas, da izžareva iz našega srca". Počasi se je nebo toliko zjasnilo, da nam je dalo | upati v veliko igro za male in ! velike na prostem v prijaznem plešivskem okolju. V treh skupinah smo se dve uri in čez i potepali po poljskih poteh in se pomenkovali. Pri postojan-| kah smo reševali zastavljene naloge ter pokazali svoje tehnične in ročne spretnosti. Pri Andrejevi postojanki smo morali zakuriti ogenj z mokrimi V POMOČ KOSOVSKIM BEGUNCEM ČLOVEKOLJUBNA POBUDA "OTROCI OTROKOM" k 'fs ' '4 Akcijam,, ki potekajo v tem času za pomoč kosovskim beguncem, seje pridružila tudi pobuda šestnajstih slovenskih kulturnih, mladinskih, športnih, glasbenih, šolskih in vzgojnih ustanov ter organiziranih skupin različnih nazorov iz Goriške, ki so se pretekli teden strnile okoli tega plemenitega človekoljubnega cilja. Slovenski ljudje v mestu so že v preteklih letih izkazovali veliko solidarnost do beguncev z enodnevnimi ali daljšimi akcijami. Spomnimo se samo na ogromno delo, ki so ga opravile v zadnjem desetletju sestre Čudodelne svetinje na Korzu s s. Mihelange- lo na čelu, ki so zbirale raznovrstno potrebno blago in ga tedensko ali pogosteje oddajale v Slovenijo središčem za begunce s področij nekdanje jugoslovanske države. Pretekli torek, 20. t.m., so pobudniki od 15. ure dalje sprejemali v Kulturnem domu najrazličnejše vrste pomoči za begunce: dolgotrajna hranila in pijače, raznovrstne obleke, spalne in sanitarne potrebšči- ne, pa tudi denarne prispevke. Zbrano blago so pobudniki odposlali v četrtek prek Rdečega križa s trajektom iz Trsta v begunske centre v Al-; baniji, prostovoljne prispevke s prireditve pa posredovali i ustanovi Karitas za potrebe kosovskih ljudi. Akcija je imela tudi vzgojni namen in je nagovorila v prvi vrsti otroke, za katere vemo, da znajo imeti | zelo občutljivo srce. Vabilo jih je pozivalo, naj izrazijo svojo solidarnost do vrstnikov, ki 1 skušajo preživeti grozote balkanske vojne. "Otroci, pomagajmo otrokom, tistim otrokom, ki sedaj spijo v blatu, ni-! majo kaj jesti in ne morejo o-biskovati šole! Tistim otrokom, ki nas vsak dan gledajo I s televizijskega ekrana in nas z očmi prosijo pomoči. Darujmo jim to, kar v tem trenutku najbolj potrebujejo: hrano, obleke, šolske potrebščine. Igrače jim boste lahko podarili naknadno." Otroci so torej prinesli svoj dar in tudi sooblikovali človekoljubno prireditev ob 18.30 s pevskimi in plesnimi nasto- pi ter recitacijami. Na odru so : se zvrstili otroška zborčka Di-i jaškega doma in iz Štmavra, i skupina DO-MI-SOL, športna j in ritmična skupina Dijaškega i doma, učenci Glasbene matice in sovodenjske osnovne šole, otroški zbor društva O. Zu-| pančič ter učenci goriške in ! standreške osnovne šole. Na-' stope je prisrčno povezovala učiteljica Manuela Graunar. S svojimi zdaj umirjenimi zdaj razgibanimi nastopi so mali otroci iz vrtcev in večji iz os-| novnih šol pokazali, kakšno bi pravzaprav moralo biti otroštvo vseh otrok: sproščeno, veselo, ustvarjalno. Med gledanjem nastopajočih skupin pa so se nam odslikavali povsem drugačni prizori nekih drugih otrok nedaleč od nas, ki živijo mejne izkušnje. Od ! daleč jim voščimo, da bi preživeli in da bi njihovo trpljenje | čimprej prenehalo. -----------HD MOGOČEN KOROŠKI KONCERT V ŠTANDRF.ŽU Prejšnjo soboto je bil v štandreški župni cerkvi veličasten vokal no-instru mentalni koncert, na katerem so sodelovali mešani zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca, mešani zbor Sele, vokalni ter instrumentalni solisti. Koroški izvajalci so predstavili psalm-sko kantato Žena-Mati, ki jo je na besedilo pisatelja Alojza Rebule uglasbil skladatelj Jože Ropitz, ki je celoten ansambel tudi vodil. Res številno občinstvo je vse nastopajoče nagradilo z navdušenim aplavzom. Več o koncertu v prihodnji številki. poleni, mimirati in uganiti stavek in pravilno povezati žice v električnem tokovnem krogu, pri Martinovi smo izluščili iz besedil imena, ki so se nanašala na okoliške kraje, se e-no minuto pomerili v polžji hoji, sestavili pesmico z akrostihom Plešivo, si telefonirali in izvedli štafeto, pri Maurovi pa smo izmerili višino drevesa, narisali panoramsko skico ter določili točko na spe-| cialki s pomočjo azimuta in razdalje od danega izhodišča. Vrnili smo se k osnovni šoli. Otroci so se še malo poigrali ob šoli, obiskalo nas je še nekaj znancev, med tem pa so člani domačega kulturnega krožka skuhali štiri pa-i štašute za okrog sto prisot-i nih. Na šolskem dvorišču smo j sedli k skupnemu obedu in uživali veselje tega srečanja. Nebo je zdržalo natanko do konca kosila. Dež je začel liti, ko smo se ravnokar pripravljali na popoldansko srečanje s Stenom Vilarjem iz Medvod. | Zatekli smo se v zgornjo šol-; sko sobo, posedli na tla ali na I stolice in v prisrčnem intimnem vzdušju sledili nadaljnjemu programu. Najprej je Mau-ro razglasil zmagovalno skupino, - to je bila druga skupina -, ki je odnesla nekaj vina, risalne pole in barvice. Nato je bil na vrsti Sten, naš stari znanec z nastopov na goi iski osnovni šoli in večletni animator v Dijaškem domu. Za-| želeli smo si ponovnega srečanja z njim, saj zna očarati prav vse, mlade in velike, zato smo ga ponovno povabili v našo sredo. Najprej smo skupno z njim zapeli, potem je Sten povlekel izpod hlačnika prijatelja Fifija, iz košare pa govorečo opico, se oblekel v klovna, odprl skrinjico želja in čarobno košaro ter iz njiju pri-| vlekel nič koliko zabavnih ' stvari. V svoj program je seveda vključil tudi nas, odrasle otroke, in nas vse okroglo uro zabaval s svojimi domisli-; cami in pesmicami. Preden smo se razšli, smo pogledali še prizorček o raztresenem violinistu, poslušali pesmico zmagovalne skupine in pojedli sladoled in slaščice, ki sojih pripravile nekatere mame. Njim in ostalim, ki so prispevali k uspešnemu srečanju, se iz srca zahvaljujemo. Članom krožka na Plešivem prisrčna hvala za pripravo prostorov in kosila, domačinom za žlahtno briško kapljico, gostišču Sirk za golaž in sladolede, g. Simčiču pa za prijazne besede v cerkvi. Razšli smo se v dežju, a s prijetnim občutkom, da smo j v tem dnevu vžgali še eno iskrico toplega prijateljstva med nami. Ob ponovnem i doživetju naše skupnosti smo razumeli, kako je pomemb-! no, da prihajamo skupaj. S pomočjo takih trenutkov rastemo kot prijateljska skupnost. Naši zanesljivi odnosi so za nas veliko bogastvo, iz katerega lahko zajemamo vsak dan. Biti na tej poti je čudovito. USPEH NA BOLONJSKEM SEJMU OTROŠKIH KNJIG LEPO PRIZNANJE NAŠIM ŠOLAM IGOR COTIC Slovenska šola je deležna laskavih priznanj tako v deželnih kot tudi v državnih krogih. Ministrstvo za šolstvo je uresničilo pobudo Minerva z namenom, da bi prikazalo šolski svet na sejmu otroških knjig v Bologni. Inšpektorica slovenskih šol Lučka Barei je predstavila državni komisiji načrt osnovne šole P. Voranc iz Doberdoba. Taje po strogi selekciji izbrala sto deset načrtov s celotnega apeninskega polotoka. Furlanijo-Julijsko krajino so zastopale osnovne šole iz Štarancana, Manzana, Pordenona in osnovna šola R Voranc iz Doberdoba z načrtom Vsi skupaj in z načrtom o bralni kulturi. Izbrani načrti so bili na ogled na sejmu otroških knjig, ki je potekal v Bologni od 8. do 11. aprila pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo in v sodelovanju z bolonjskim sejmiščem. Sejma so se udeležili ravnateljica doberdobskega didaktičnega ravnateljstva Nataša Paulin in učiteljici Majda Gergolet ter Magda Visen-tin(na sliki). Zamisel za uresničitev eksperimentalnega načrta osnovne šole R Voranc Vsi skupaj je nastala z željo, da bi tri različne stopnje (vrtec, osnovno in nižjo šolo) povezali v šo-lo-laboratorij v duhu kulturnih izmenjav, vzgojnih pobud in gojenja medsebojnih odnosov. Projekt predvideva so- delovanje med otroškim vrtcem, osnovno šolo in delno med oddaljenimi razredi nižje šole. Razčlenjen je na tri različne vzgojne dejavnosti: spoznavanje okolja, razumevanje glasbe in spoznavanje gledališča. Prva dejavnost temelji na spoznavanju in vrednotenju okolja, v katerem delujejo tri različne šolske stopnje. V to delavnico spadajo raziskave o kraškem okolju in dober-dobski preteklosti. Marja Fei-nig-Tavčar, izvedenka za Orf-fov instrumentarij, pa vodi dejavnost o vzgoji glasbene kulture. Tretja dejavnost je namenjena spoznavanju gledališča. Učenci so sledili gledališkim predstavam v okviru Goriškega vrtiljaka, ki ga je priredil Kulturni center L. Bratuž s PDG Nova Gorica in v sodelovanju s Kulturnim domom ter SSG. Poleg projekta Vsi skupaj so predstavili še načrt o bralni kulturi in bralni olimpiadi, ki ga uresničujejo vse osnovne šole doberdobskega didaktičnega ravnateljstva. OS Vrh sv. Mihaela je oblikovala vrhovsko ljudsko pravljicoEf-ko Mužetko, ki je tik pred izidom v zbirki/Co/ačfc/. Romjan-ska OŠ je pripravila osnutek otroške slikaniceNašapravljica, ki sojo izoblikovali rom-janski otroci pod mentorstvom prof. Jasne Merku. Sovodenjski učenci so posredovali gradivo o projektu Comenius. Pri oblikovanju tega načrta sta sodelovali tudi šoli iz Irske in SKLEPNI VEČER REVIJE PRIMORSKA POJE V POSTOJNI ZADNJI JE ZAPEL ZBOR F.B. SEDEJ IZ STEVERJANA MARJAN DRUFOVKA Prejšnjo nedeljo, 18. aprila, se je MePZ F. B. Sedej iz Ste-verjana predstavil na reviji Primorska poje. Števerjanski pevci so imeli čast, da so lahko nastopili na zaključni reviji v Postojni, in sicer kot zadnji zbor. Letos je namreč potekal 30. jubilej revije, ki povezuje Primorce, z domačo in preprosto besedo veže Slovence. Koncert v natrpani dvora ii postojnskega kulturnega doma so sooblikovale še naslednje pevske skupine: Portoroški zbor (Portorož, zborovodja Mirko Slosar), pevska skupina Kantadore (Gradi, Emil Zonta), dekliški zbor Vesna (Križ, Bogdan Kralj), moški zbor Matajur (Klenje, David Klodič), mešani zbor Divača (Anton Baloh) in mešani zbor Triglav (Split, Tanja Kurajica). Števerjanski zbor je pod taktirko zborovodje prof. Bogdana Kralja pričel svoj nastop s pomladansko Lebičevo Luba vigred\n nato zape\Jeruzalemsko mesečino goriškega ustvarjalca prof. Stanka Jeri-cija. Nadaljeval je s črnsko duhovno In the River of Jordan, pri kateri smo prisluhni- li solo pevki Silvani Vogrič, in iz VVallesa (Anglija). OŠ R Voranc iz Doberdoba je nudila material o Prežihovih srečanjih (brošuroSonceljubd), videofilme, lepake o kraških legendah, o doberdobski šoli in njeni preteklosti, pravljico Mojca Pokrajculja. Največ radovednosti je vzbudila lutka Lovre, ki je bila izdelana po natančni pripovedi gospe Malke Marušič-Opajčeve. V Bologno so prinesli tudi izdelke najmlajših. Sovodenjski vrtec je pripravil slikanico Minka, Piki in Zmaj Smetojed. Pravljico Čarovnik Časovni k pa so oblikovali malčki celotnega doberdobskega didaktičnega ravnateljstva. Pisanost in raznolikost izdelkov v slovenskem besedilu, poudarek na spoznavanju in vrednotenju okolja, težnja po sožitju, ljubezen do materinega jezika, vse to je vzbudilo odobravanje in pohvalne ocene visokih predstavnikov ministrstva za šolstvo in številnih udeležencev bolonjskega sejma. Skratka lepo priznanje slovenski šoli in potrdilo o njeni bogati življenjskosti. z La mia mama me ga dito (M. Lanaro), ki jo je povezoval tanki glas tenorja Marka Terčiča. Zbor je sklenil nastop z živahno pesmijo/Co/o v priredbi Vasilija Mirka. Res vživetoje odpel ves program in s tem zelo navdušil prisotne; po toplem in dolgem aplavzu je.prisotnim sedemglas-no zaželel Mnoga leta kot voščilo organizatorjem revije za doseženi trideseti jubilej in tako tudi glasno pozdravil zveste poslušalce. Ob koncu gre omeniti tudi odlično kritiko, ki jo je zbor prejel od komisije: zbor je mlad in sposoben, kaže se njegova celovitost. Med publiko smo med u-glednimi gosti zasledili tudi predsednika slovenskega parlamenta Janeza Podobni ka in predsednika Zveze pevskih zborov Primorske Rudija Ši-maca, ki sta se kasneje pri večerji pridružila števerjanske-mu zboru; ta ju je počastil z izvajanjem svojih najboljših in najuspešnejših pesmi. Naj Primorska poje živi in raste tudi v prihodnja desetletja novega tisočletja in učinkovito opravlja svoje kulturno, narodno in družbeno poslanstvo. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEC prireja 25. aprila ter l.iti 2. maja 1999 v Riipi tradicionalni PRAZNIK FRTALJE SPORED: • NEDEL)A, 25. APRILA 1999 - OB 16.30: - nastop otroških zborov Rupa-Peč, vrtec Rupa, Vrh sv. Mihaela, Plešivo, O. Župančič - Štandrež; - tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje; - ples z ansamblom Zamejski kvintet • SOBOTA, 1. MAJA 1999 - OB 16.30: - nastop moškega pevskega zbora Chorus 97 - Miren; - častni govor Sergija Pahorja; - sledila bo veseloigra dramske skupine PD Štandrež; - ples z ansamblom Happy Days • NEDELJA, 2. MAJA 1999 - OB 16.30 - nastop otroškega zbora Štmaver; - nastop: moški pevski zbor Paglavec - Podgora, Pevska skupina Šavrinske pupe en ragaconi - Šmarje; - ples z ansamblom Happy Days DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BIFE Z RAZNIMI SPECIALITETAMI NA ŽARU, TIPIČNO FRTALJO IN DOMAČIM VINOM. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA in OSNOVNA ŠOLA VRH SV. MIHAELA vabita na predstavitev knjige ETKO MUŽETKO vrhovska ljudska pravljica SODELUJEJO: učenci osnovne šole, mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela, dekliški zbor Danica Torek, 27. aprila 1999, ob 19.30, v prostorih osnovne šole Vrh sv. Mihaela. ŠTUDIJSKO RAZISKOVALNI FORUM ZA KULTURO KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ŠTANDREŠKA DEKANIJA KULTURNI CENTER STELLA MATUTINA vabijo na predavanje DUHOVNOST IN KULTURA predavatelj dr. Franc Rode, ljubljanski naškof in slovenski metropolit Sreda, 28. aprila, ob 20. uri v veliki dvorani KC Lojze Bratuž. OBVESTILA PUIOVANJL Z NOVIM Gl ASOM na Poljsko in Litvo bo od 6. do 14. julija. Prijavite se lahko na upravah v Trstu ali Gorici, kjer dobite program. Obveščamo, daje potreben potni list. FORUM ZA kulturo vabi na/ec-tio divina, ki bo v petek, 2 3. aprila, ob 20. uri v centru Stella Ma-tutina. Predavala.bo s. Marina Štrempfelj. VZPI-SEKCIJA Vrh inSKRDDa-nica-Vrh vabita naSlovesnost ob 25-letnici odkritja spomenika padlim vNOB. Vrh, 25.t.m.: zbiranje ob 14.30 vKŠC Danica, povorka do spomenika, pozdrav predsednikaVZPI-sekcija Vrh in pozdrav sovodenjskega župana. Nastop dekliškega zbora Danica. Slavnostna govornika: C. Zlobec in podpredsednikVZPI A. Calabria. Sledi koncert TPPZ Pinko Tomažič v KŠC Danica. DRUŠTVOJADROin ženski pevski zbor iz Ronk bosta organizirala v nedeljo, 9. maja, izlet-ro-manje z obiskom svetišča Ma-donna della Corona - Spiazzi (VR) in ogledom zanimivosti Gardskega jezera. Kosilo poskrbljeno. Odhod ob 6.15 izpred cerkve sv. Lovrenca v Ronkah. Za informacije: Slava, tel. 0481 483136. ACMGORICAv sodelovanju z župnijami Zgonik, Mavhinje in Nabrežina prireja dvodnevno romanje v Maribor ob beatifikaciji škofa A.M. Slomška. Odhod z avtobusom v soboto, 18. septembra, in obisk Slomškovih krajev; v nedeljo, 19. sept., udeležba pri beatifikaciji, ki jo bo vodil Janez Pavel II. Zagotovljena je dvodnevna oskrba. Akontacija pri vpisu 50.000 lir. Prijave sprejemajo uredništvo Novega glasa, tel. 0481 5331 77 in 040 365473 ter župnija Zgonik, tel. 040229166. VKULTURNEMcentru Lojze Bratuž razstavlja SafetZec. Razsta- va bo odprta do konca aprila po urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 1 9. ure, ob nedeljah pa od 10.30 do 12.30. DAROVI ZA BEGUNCE s Kosova: N.N. 500.000; Štefan 200.000; C.K. 50.000; Svet slovenskih organizacij 1.000.000; Miro Tavčar 100.000; N.N. s Peči, Vrha, Rupe in Gabrij 800.000 lir. ZA NOVI glas: Sonja Mašera 10.000 lir. ZA ZAVOD sv. Družine: v spomin na pok. Avgusta Štekarja druž. Ušaj 100.000 lir. ZA SLOVENSKI tisk: Klementina Ušaj 30.000 lir. ZA MISIJON p. Kosa: N.Ž. 50.000 lir. ZA CERKEV v Rupi: N.N. 75.000 lir. ZA CERKEVna Peči: Danila in Danilo v spomin na Milko Cotar 50.000; N.N. za cvetje 20.000 lir. ZORA DEVETAK Laurenti v spo-min na mamo Terezijo: za cerkev na Vrhu 50.000, za cvetje v cerkvi 20.000 in za albanske begunce 50.000 lir. ČESTITKE BARBARA in MARTIN se iz toplih krajev vračata v svoje novo gnezdo. Pevci zbora Lojze Bratuž jima želimo obilo sreče na skupni življenjski poti in se že veselimo, da bosta odslej oba z nami prepevala. IVANKA in ZORKO PRINČIČ bosta v soboto, 24. aprila, praznovala srebrno poroko. Prijatelji pevskega zbora na Jazbinah in župnijskega občestva iz Števerjana in z Jazbin jima čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova in zdravja. 27. aprila bosta na Vrhu sv. Mihaela praznovala 25-letnico poroke VIDAin BENJAMIN ČERNIČ. Vse najboljše jima želi mladinski zbor Vrh sv. Mihaela. Diploma iz stomatologije in zobne proteze Na tržaški univerzi je na fakulteti za medicino in kirurgijo diplomiral z najvišjo oceno 110/110 in pohvalo 24-letni Goričan DIMITRI TABAJ Diplomsko nalogo z naslovom Sladkorna bolezen in ustna patologija: nove študijske metode z uporabo citofluorimetrije je zagovarjal z mentorjem prof. Maurom Melatom, korefe-renta pa sta bila prof. Euro Ponte in dr. Michele Maglione. Novemu doktorju iskrene čestitke! PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ Spoznavajmo domače ustvarjalce Razstavljala bosta DIMITRI BRAJNIK in IVAN ZOTTI GLASBENI UVOD: Ženska pevska skupina Štandrež pod vodstvom Tiziane Zavadlav. Razstava bo odprta do 2. maja 1999: ob delavnikih od 20. do 21. ure, ob praznikih od 9. do 12. ure. Torek, 27. aprila 1999, ob 20.30, v spodnjih prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ vabi na koncert ansambla ČUKI Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž - Gorica, petek, 7. maja 1999, ob 21. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC na tel. 0481 531445 od 8.30 do 12.30. 11 ČETRTEK 22. APRILA 1999 12 ČETRTEK 22. APRILA 1999 NOVI GLAS / ŠT. 1 6 1 999 iaSl MM 1 NOVA GORICA / 10. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI RUBRIKE SKRB ZA UVELJAVLJANJE IN RAZVOJ SLOVENSKEGA JEZIKA MARJAN DROBEZ O programu 10. primorskih slovenističnih dnevov, ki so od četrtka, 15., pa do sobote, 17. aprila, potekali v No- vi Gorici, smo poročali v prejšnji številki našega časnika. Predsednica slavističnega društva v Novi Gorici prof. Marija Mercina je ob otvoritvi dejala, da je letošnje srečanje še bolj kot prejšnja vključeno v prostor, območje ob državni meji z Italijo, kjer so problemi slovenskega jezika posebej občuteni in aktualni. Pritrdil ji je župan mestne občine Nova Gorica Črtomir Špacapan, ki je v svojem nagovoru poudaril, da bomo svojo jezikovno in narodno identiteto morali ohraniti tudi po sprejemu Slovenije v EU. Omenil je projekt, po katerem bi v okviru knjižnice p. Stanislava Škrab-ca v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici odprli Inštitut za preučevanje slovenskega jezika. Skrb za slovenski jezik v povezavi z okoljem in glede na kulturne in ostale razmere so izražali tudi literarni ustvarjalci med svojo predstavitvijo, ki sojo pripravili pod naslovom Goričani - besedi predani. Sodelovali so Vida Mo-krin Pauer, Marija Mercina, Marjana Remiaš in Milojka Žižmond-Kofol iz Nove Gorice, Jurij Paljk, Janez Povše in Aldo Rupel iz Gorice. Po literarnem večeru so povedali, kako vsak po svoje doživljajo goriški prostor. V petek so nekateri znani slovenisti prebrali poglede o raznih vidikih poučevanja, razvoja in problemov slovenskega jezika. Njihovo delovanje v goriškem prostoru je uvedel dr. Branko Marušič, ki je naštel in opredelil znanstvenike in kulturne delavce, ki so v preteklosti de-lovali predvsem v Gorici. Prof. Marija Merci na je v svojem posegu opozorila na spoznanja o mnogoteri kulturnosti in večjezičnosti obmejnega območja. Prof. Marija Pirjevec z univerze v Trstu je razčlenila poezijo Ljubke Šorli, pesnice temnega upanja. Dejala je, "da je ta trdo preizkušena, na-rodno zvesta in uporniško ponosna žena pri svojem snovanju v slogu nadaljevala slovensko pesniško tradicijo od ljudske pesmi, mimo Prešerna in Gregorčiča pa vse do moderne in čeznjo. Novejša doba dobiva do nje spet močnejše razmerje." Vera Tuta Ban je obravnavala pesnika Iga Grudna, ' na katerega smo skoraj pozabili". Povedala je, da celoten Grud- nov opus obsega kakih dva tisoč pesmi, zapuščino pa bi bilo vredno pregledati in obdelati. Njegov topli odnos do ljudi, groza pred vojno in želja po miru in vzajemnosti so globoka sporočila tudi za današnji čas, ko smo v nevarnosti, da mladina ne bo dobila od nas človečanske dediščine, ki je shranjena v umetnosti. Prof. Lojzka Bratuž je razčlenila temo z naslovom :Slo-venika v državni knjižnici in v knjižnici Centralnega bogoslovnega semenišča v Gorici. Prikazala je zgodovino obeh ustanov, podrobno pa je govorila o slovenskem deležu pri njunem razvoju. Državna knjižnica in knjižnica centralnega bogoslovnega semenišča sta veliko prispevali k vlogi Gorice, ' kulturnega žarišča velikega dela Primorske in dela Furlanije. Med knjižnim gradivom vdržavni knjižnici je npr. tudi Slovenska knjižnica Andreja Gabrščka, med najstarejšimi tiski v bogoslovni j knjižnici pa je Dalmatinova Biblija." Tomaž Sajovic s Filozofske ' fakultete v Ljubljani je v svojem referatu obravnaval razvoj časopisnega jezika v slovenskih deželah v 19. stoletju, Danila Zuljan-Kumar pajego-) vorila o vplivu novogoriškega pogovornega jezika na briško narečje. Nevenkajanež iz osnovne šole Dušana Muniha na Mostu na Soči je predstavila projekt o poti Cirila Kosmača. Potekala bi s Slapa ob Idrijci na Most na Soči oz. v nekdanjo Sv. Lucijo. Na številne probleme, vidike in razvojne težnje slovenskega jezika so opozorili udeleženci okrogle mize v okviru teme Jezik ob meji. Udeleženci 10. primorskih slovenističnih dnevov so si v soboto ogledali knjižnico p. Stanislava Škrabca na Kostanjevici ter državno knjižnico in knjižnico centralnega bogoslovnega semenišča v Gorici. Skladno s temo letošnjih srečanj so slavistom predstavili razne knjige, ki sojih izdali Goriška Mohorjeva družba, Založba Mladika iz Trsta in zasebna založba Branko v Novi Gorici. Ob slavističnih dnevih so v soboto popoldne odkrili spominsko ploščo literarnemu zgodovinarju, mislecu in borcu na Primorskem prof. Dušanu Pirjevcu na rojstni j hiši v Prvomajski ulici 26, ki je nekoč spadala v naselje Blanče in torej pod Solkan. O njegovi človeški in literarni podobi je govoril Rudi Šeligo. O ROJSTVU ...in o otrocih, o tistih, ki jih je v naši družbi vedno manj, a so še edina stvar, pred katero smo si še edini, da so naša prihodnost in dejansko najlep-ša stvar na svetu. V tej naši potrošniški, življenju odtujeni družbi, ki jih nima rada, saj mlade družine naravnost sili k to, da jih nimajo, se vedno znova, čeprav vedno bolj redko, zgodi čudež in se v okolici izve, da "Marija čaka". Potem rečemo: "A že?'1, morda dodamo še: "Saj ni mogoče, da bi...“, končno pa vidimo, da je res. Marija "čaka" in potem se rodi otrok, ki v naš vsakdan prinese veselje, saj ni ob rojstvu nikogar, ki se novorojenega ne bi veselil, pa naj skuša to še tako skrbno skriti. Celo takrat, ko rodi otroka tista zoprna ženska s konca ulice, tista, ki nikogar nikdar ne pozdravi, je vzvišena nad vsem in vsemi in se vedno grdo drži, ko ji rečemo vsakdanji "Dober dan"; pa se nekako raznežimo in po prvi misli:" Tudi ona, ki je poročena s tistim..., pravzaprav si ne bi mislil," nam je lepo. Novorojeno dete prinese v naš vsakdanjik kanček upanja, da v naši družbi le ni vse tako sivo, kot se kaže na ponedeljek, ko se v deževnem jutru odpravljamo na delo, kjer bo šef spet težil, kjer bodo kolegice in sodelavci spet neza- JURIJ PALJK dovoljni, kot je nezadovoljna večina od nas, ko smo pretirano ujeti v spone prehitrega tempa naše potrošniške družbe in mislimo, da moramo biti strašno nesrečni, če ne moremo do novega avta ali pa do zadnjega tipa prenosnega telefona, zadnjega modnega krika na področju akustike, HiFi aparatov... Otrok se kar rodi in zbere se vsa družina, tudi tista teta, ki je nikdar ne vidimo, razen na pogrebih bližnjih, pride in se nasmeje pred posteljico, v kateri leži štručka, ki še ne ve, kaj jo v čaka življenju. Pridejo tudi sosedje, tudi tisti, ki sicer nikdar ne stopijo v hišo, a tokrat naredijo izjemo; otrok se je rodil in veseli so novega člana soseske. Postanejo pred posteljico, ženske ugibajo, komu je otrok podoben, moški se držijo malce bolj daleč, vsi so nekam slovesno veseli, rokovanju ni konca ne kraja. Ponosni oče ponuja vino in tašča kuha gostom kavo, keksi so na mizi in tudi ureže se kos kruha in še kaj mesnatega se doda zraven; otrok prinese med nas spet tisto veselje in družabnost, ki nista več del našega vsakdana. Kar pozabi se na to, da bo potrebno jutri plačati električno energijo in telefon, da, prav tisti telefon, ki nenehno brni v kotu. Znanci in sorod-\ niki kličejo in čestitajo, hiša kar žari od veselja. In vse to samo I zato, ker se je rodil otrok, ker se je zgodila najbolj naravna \ stvar na svetu. Že res, da smo navajeni na vsako in vsakršno udobje, da imamo vsega preveč in mor-j da tudi zato čustev in veselja premalo, a vsako novo rojstvo ohranja v sebi še vedno tisti ' edini naboj, ki človeka ohranja pri življenju, s sabo pa prinaša I toliko neke nepoznane sreče, da jo moramo deliti z drugi-{mi. Končno gre le za novo živ-\ Ijenje, za nekaj naravnega, venelega in morda nam prav tega v današnjem življenju manjka. "In kaj zato, če Marija nima dela, bo že šlo, malce bodo | potrpeli, saj smo tudi mi, se spomniš, Marta ?" reče Ivo ženi, ko gresta od hiše, kjer je Marija povila novorojenčka, , proti avtu. Ženo stisne k sebi in Marti se zdi to skorajda neverjetno. “Koliko časa me že nisi tako objel," mu poočita z veselim glasom, prija ji in tega se tudi njen mož zave. "Se spomniš, kako sva našo Veroniko prinesla domov..." In se zagovorita v mladost njune hčere, ki je že zaposlena, tudi sama že mama. Koliko takih Mart in Ivov je ! med nami, ko se nam v sose-i ščini rodi otrok. Neverjetno je, \ kako takrat oživijo, se dobesedno pomladijo, kot da bi sami domov prinesli otroka. In vsa politika in večinski in proporčni sistem se gresta solit in referendum in ponižanja na delu in vse blebetanje po televiziji in razni Mike Bon-giorni in Pippi Baudi tudi, da niti ne govorimo o vsakodne-' vnih težavah, ki se zazdijo v i hipu smešne pred štručko v posteljici pri sosedih. “Marija je rodila" je vest, ob kateri se ženskam porodi mi-I sel, da ni niti tako slabo biti mati, četudi jim njihovi otroci že delajo sive lase; da je imelo življenje le nek namen in smisel, da le ni vse tako brezupno, kot se vse prevečkrat zdi , skoraj vsakomur izmed nas. Utrujeni možje zvečer izvejo novico, "da je Marija imela o-1 troka", gredo pred ogledalo in I se zagledajo v osivele lase, morda plešo in se spomnijo, kako je bilo pred veliko leti, ko so domov prinesli svojega otroka, ki jim danes vozi v av- I tu domov svoje otroke: “Tako \ majhen je bil, da me je bilo j groza, ko sem ga vzel v naročje!" Nasmehnejo se sebi in svojim spominom in se zadovoljni vrnejo v kuhinjo, tudi ženi ne rečejo nobene zaradi j pogrete juhe. Nekje v soseščini se je rodil otrok in tudi pri njih doma je lepo. Tako je z rojstvom, s tem najbolj naravnim čudežem, ki še edini velja v naši družbi, v kateri je vse tako narejeno, da i se ja ne bi zgodil. A se še, hvala Bogu, da se. HVALEŽNOST ZA POMOČ Objavljamo pismo družine, ki ji je lanski velikonočni potres razdejal hišo. Namnjeno je sicer dobrotniku, ki jo je želel podpreti, hkrati pa je lahko vsakomur v spodbudo, da ob svežih novicah ne pozabimo na potrebe bližnjih ljudi. m V ^, i Pozdravljeni! Smo štiričlanska družina, ki ji je potres porušil hišo. Sprva smo bili nastanjeni v bivalniku, z novim letom pa smo se preselili v kletne prostore neke druge hiše. Preživljamo se z eno plačo, ker žena ni zaposlena že od leta 1994. Ko se nama je rodila prva hči, je žena ostala brez službe. Kasneje smo ugotovili, da hči ne sliši. Ima veliko izgubo sluha (96%). Zato jo vsak petek vozimo na slu-šno-govorne treninge v Portorož, kjer se počasi vsi učimo govoriti. Po dobrih dveh letih se nam je rodil še sin Patrik, ki pa je hvala Bogu zdrav. Sedaj čakamo na vso potrebno dokumentacijo za graditev novega doma, vendar te ni in ni. Dnevi hitro bežijo in prav kmalu bo tu poletje, pa zopet jesen in zima. Čeprav nam zaenkrat precej slabo kaže, še vedno u-pamo na čimprejšnjo rešitev stanovanjskega problema vseh vaščanov. Na koncu naj se vam še zahvalimo za vašo nesebično pomoč, ki ste nam jo izkazali ob katastrofi. Iskrena hvala in lep pozdrav. DRUŽINA LIKAR DREŽNIŠKE RAVNE, 10. MARCA1 999 KONCERTA V SPOMIN NA HUBERTA BERGANTA Ob koncu tedna se bodo v Mirnu in Dornberku poklonili spominu na velikega slovenskega organista Huberta Berganta. V obeh župnijskih cerkvah v ta namen prirejajo orgelska recitala organista prof. Maria Pereste-gia iz Zagreba, ki nadaljuje skupaj s prof. Renato Bauer Bergantovo pedagoško delo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, oba pa sta pokojnemu asistirala že v časa življenja. V kontekstu spominske simbolike obeh koncertov naj povemo še, da so ju organizatorji načrtovali že s samim profesorjem Bergantom, a ju je slednji odpovedal tik pred usodnim udarcem bolezni. Koncert v Mirnu bo v petek, 23. t.m., na lurjevo (ki je tudi mirenski farni praznik) ob 20. uri, v Dornberku pa v soboto, 24. t.m., ob isti uri. KRATKE V VRTOJBI RAZSTAVA O KULTURI OBLAČENJA Kulturno društvo 7o/Va, ad. 1200 vVrtojbi uspešno izvaja svoj program oživljanja nekdanjih običajev in navad vtem naselju. V petek, 16. aprila, so zvečer v avli osnovne šole odprli razstavo o kulturi oblačenja pri njih v tem stoletju. Na slovesnosti so sodelovali skupina v vrtojbenski noši in učenci Glasbene šole. Razstavo pa so pripravili Artur Mu-žič, Nadja Pahor-Bizjak, Renato Podbersič, generalni vikar koprske škofije, in modna oblikovalka Slavica Rauter. Slednja je oblačila, ki so jih Vrtojbenci nosili vtem stoletju, tudi predstavila. Razstava bo odprta do 14. maja, ogledati pa si jo je mogoče vsak delovnik od 8. do 16. ure. OB STOLETNICI TABORA V BILJANI V Goriških Brdih bodo slovesno obeležili 130-obletni-co znanega ljudskega tabora v Biljani. To zborovanje je imelo velik pomen za narodno osveščanje Bricev, upoštevaje zlasti lego Brd ob meji s Furlani oz. italijanskim narodom. Sadovi omenjenega tabora so se kazali pozneje, skozi zgodovino pa vse do današnjega časa, ko so prebivalci Brd dosegli izpolnitev svojih zahtev in teženj v samostojni in neodvisni slovenski državi. Ob jubileju zgodovinskega pomena bo v soboto, 24. aprila, na Gradu Dobrovo razgovor za okroglo mizo o temi Goriška Brda na poti do osamosvojitve. Naslednjega dne pa bo na prostoru ob dobrovskem gradu zborovanje prebivalcev tega območja. Šlavnostni govornik bo Janez Podobnik, predsednik slovenskega parlamenta. V NOVI GORICI KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE V soboto, 24. t.m., bo ob 20.15 v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma nastopil Simfonični orkester slovenske filharmonije (dirigent Marc Albrecht; solist An-dej Petrač, violončelo) z deli VVagnerja, Čajkovskega in Beethovna. UGIBANJA IN DOMNEVE O LETU VKLJUČITVE V EU NAKLONJENOST EVROPSKI ZVEZI NARAŠČA MARJAN DROBEZ Veliki napori slovenske politike in vlade, da bi bila država čimprej pripravljena za polnopravno članstvo EZ, se kažejo zlasti pri prilagajanju zakonodaje pravnemu redu te povezave, spreminjanju stanja v gospodarstvu in javnih dejavnostih, pa tudi v sredstvih, ki jih namenja proračun za potrebe integracije. V Sloveniji se, sodeč po javnomnenjski raziskavi EZ, ki so jo opravili prek ustanove Eurobarometer, 52% prebivalstva strinja, da je prihodnostSIovenije povezana z EZ; s tem mnenjem je Slovenija prva med državami kandidatkami za sprejem. U-gled EZ seje med vprašanimi Slovenci povečal za 5%. Naklonjenost do evropske povezave se izraža tudi v podatku, da bi kar 57% vprašanih glasovalo za vstop v EZ, če bi bil razpisan referendum. V javnomnenjski raziskavi je bilo 52% vprašanih tudi mnenja, da so človekove individualne pravice v Sloveniji spoštovane, kar je nad povprečjem prejšnjih raziskav. V zadnjem času pa so se spet pojavila domneve o času vključitve Slovenije v EZ. Evropski svet je o tem sprejel stališče, da bi sprejem prvih novih članic bil možen v letu 2002, za sprejem pa se v prvi skupini zavzema šest držav, med njimi je Slovenija. Tudi vodja ožje pogajalne skupine za pristop naše države k EZ Janez Potočnik je prejšnji teden poudaril, da bi do sprejema prvih novih članic lahko prišlo leta 2002. Dodal je, da se Slovenija "močno trudi, da bi bila sprejeta med prvimi". Tudi Michl Ebner, italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, ki predseduje evropski delegaciji v pridružit-venem parlamentarnem odboru Slovenije in EZ, je ugodno ocenil možnosti Slovenije za sprejem v omenjeno povezavo, "ker da bo po sprejemu nepremičninske zakonodaje lahko šlo vse še hitreje". Menil je, da jeSlovenija zaradi vprašanja prodaje nepremičnin tujcem izgubila veliko časa, "pokazalo pa se je, da je v resnici le malo zanimanja za nakupe in da je bil strah odveč. Mislim, da se bomo zdaj lahko lotili drugih nalog. Slovenija ima dober gospodarski položaj in dobre možnosti za to, da uskladi svoj pravni red z evropskim tudi na področju pravosodja ter napreduje pri privatizaciji in denacionalizaciji. To so zdaj štiri najvažnejše zadeve." Svoje stališče glede sprejema Slovenije je pojasnil tudi avstrijski poslanec Evropskega parlamenta Frieedhelm Frischenschlager, član pridru-žitvenega parlamentarnega odbora Slovenije in EZ. Najprej je opozoril na problematiko brezcarinskih prodajaln: Popolnoma razumem, da Slovenija potrebuje denar iz brezcarinske prodaje blaga in da so vaši politiki za čim kas- nejše zaprtje. A po vsej EZ bodo takšne prodajalne izginile julija letos in izjeme niso mogoče. Zato mora Slovenija to storiti, drugega izhoda ni.11 Avstrijski poslanec v Evropskem parlamentu je glede možnosti Slovenije za vstop v EZ povedal naslednje: "Po mojem mnenju ima Slovenija celo najboljše možnosti med vsemi kandidatkami. Vaša dr-i žava bo torej lahko prva nova članica, če boEZ pripravljena j držati obljubo, da bo vsako državo ocenjevala popolnoma posebej." O zatrjevanju novega koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, "da bo : Slovenija izpolnila pogoje za vstop v EZ šele čez 15 ali 20 let, kot to napoveduje dunajski Inštitut za gospodarsko in znanstveno sodelovanje Wi-! fo", je avstrijski poslanec Evropskega parlamenta Fried-! helm Frischennschlager o-pozoril, "da Haider ne bo imel j priložnosti, da bi ustavil ali zaviral vstop Slovenije v EZ. Koroška je pač nekaj posebnega, drugače pa v Avstriji, razen svobodnjaške, ni nobene i stranke, ki ne bi bila naklonjena vstopu Slovenije v EZ". Po-ročilo o pripravljenosti Slo-j venije za vključitev v evropsko povezavo, ki gaje objavil dunajski inštitut, je bilo pristransko, zaradi česar je na Dunaju posredoval tudi minister Marjan Senjur. SPET O ZDRUŽITVI SKD IN SLS Poseg zveze NATO proti ZR Jugoslaviji se na različne načine odraža tudi v Sloveniji. Državni zbor je na izrednem zasedanju soglasno sklenil, da bo 1600 beguncev s Kosova dobilo začasno zatočišče. Že od prej je v Sloveniji 2477 kosovskih beguncev, ki jim bo | tudi priznano začasno zatočišče. V sprejemnih centrih za begunce pa je še 3500 begun-, cev iz vojne v Bosni, i V pripravah na uveljavitev dvokrožnega večinskega vo-1 lilnega sistema so se obnovile težnje za morebitno združitev ; programsko vodilnih strank. To v prvi vrsti velja za združitev stranke Slovenskih krščanskih demokratov in Slo-j venske ljudske stranke. Kaže, i da so pogovori o njuni združitvi tokrat zelo resni. Neura-1 dno omenjajo, da bi združeno stranko - o njenem imenu se še pogajajo - lahko vodil Ivan Oman, ki si za združitev SKD in SLS že dolgo prizadeva. OB 50-LETNICI USTANOVITVE VOJAŠKE IN POLITIČNE ZVEZE SLOVENIJA BI RADA ČIMPREJ POSTALA ČLANICA NATA Ob 50. obletnici ustanovitve zveze NATO - slovesnosti ob tem jubileju bodo od 23. aprilado2. majav VVashing-tonu - je v Ljubljani izšla posebna številkaSlovenske vojske, revije ministrstva za obrambo. V njej je objavljenih več prispevkov uglednih politikov in vojaških strokovnjakov, ki obravnavajo razmerja med Slovenijo in zvezo NATO. V vseh besedilih je poudarjena težnjaSlovenije, da bi se čimprej kot polnopravna članica vključila v to zvezo, ki ima sicer predvsem vojaško oz. obrambno funkcijo, spričo sprememb v mednarodnih odnosih pa pridobiva tudi politično vlogo. Na takšno poslanstvo opozarja tudi poseg NATA proti ZR Jugoslaviji. Predsednik vlade Janez Drnovšek je v svojem prispevku pod naslovom V zvezi NATO si bomo zagotovili dolgoročno varnost zapisal, "da so zavoljo trenj in razvojnih protislovij v svetu spet prišla v ospredje varnostna in obrambna vprašanja. Marsikdo je nemara že mislil, da je NATO s koncem hladne vojne in prenehanjem medblokovskih napetosti odslužil. A prav spremenjena geopolitična razmerja so poslanstvo omenjene zvezespet ovrednotila. Zato NATO lahko tudi vnaprej pomeni zanesljivo poroštvo za nemoten in čim primernejši potek preo-brazbenih procesov v Evropi, po potrebi pa tudi širše". Po zatrjevanju predsednika vlade: "Slovenija v NATU vidi enega ključnih in nepogrešljivih elementov današnje in jutrišnje evropske stvarnosti in zato se tudi čuti zavezana, da z NATOM po najboljših močeh sodeluje ter si hkrati prizadeva, da bi si med njegovimi članicami kolikor mogoče kmalu tudi sama zagotovila polnopravno članstvo." Pogovoru z državnim sekretarjem v ministrstvu za zunanje zadeve Ernestom Petričem je uredništvo revije obrambnega ministrstva dalo pomenljiv in zagotovo zelo aktualen naslov: NATO si ne more privoščiti poraza. Po mnenju dr. Petriča vojna na Balkanu potrjuje, kako labilne so varnostno-politične razmere v tem delu sveta. Doda-j ja, "da si Slovenija varnost na dolgi rok želi zagotoviti z do-! brimi sosedskimi odnosi in s l trdnim zavezništvom v okviru NATA. Pričakujemo, da bo ta zveza tudi v prihodnjem stoletju jamstvo naše varnosti in i zato se tudi vedemo tako, kakor da smo nekako že njeni | člani." Minister za obrambo Franci Demšar je v svojem prispevku tudi zapisal, "da imajo v ministrstvu za obrambo že l izdelan predlog dopolnitve nacionalne strategijesloven-| ske države za vključitev v ' NATO. V pričakovanju na i vključitev dopolnjujejo sistem šolanja in vojaško-strokovne-i ga izobraževanja; za povečano učinkovitost in racionalizacijo pa bodo v drugem delu letošnjega leta končali že 1 začeto reorganizacijo uprav-I nega dela ministrstva." Državni sekretar v ministrstvu za obrambo Bogdan , Koprivnikar je v pogovoru za Našo vojsko tudi poudaril, "da je v pričakovanju vključitve v NATO treba dati pred-I nost razvoju zračne obram-| be, telekomunikacij, logistike ; in človeškim virom. Od NATA pa pričakujemo predvsem več konkretnih napotkov glede prilagajanja naših oboroženih sil in obrambnega si-! stema." ' O širjenju zveze NATO, njenem posredovanju na Kosovu in o njeni novi zasno-i vi je napisal zanimiv članek Zoran Klemenčič, direktor centra za strateške študije. V i nadaljnjem prispevku, ki ga je pripravilo uredništvo, je za-I pisano, "da je Slovenija do sedaj opravila šest krogov i dialoga z NATOM glede polnopravnega članstva, oz. sedem, če temu prištejemo o-bisk predsednika države na sedežu NATA". Gorazd Vidrih je pripravil kronološki pregled sodelovanja Slovenije z zvezo NATO in pregled pomembnejših dogodkov iz J zgodovine omenjene države. | Isti avtor ugiba o naravi in sklepih vvashingtonskega J vrha držav članic. Zagotovo se vrh ne bo mogel izogniti vprašanju kosovske krize. Resolucija o tem, ki bo najbrž ( sprejeta, bi "lahko celo prinesla napoved preseganja sporazuma, ki so ga Albanci že podpisali, oz. napoved neod visnosti in samostojnosti Ko-' sova". Zanimiv je prispevek o tem, kolikšen bi bil po sprejemu naše države v NATO J njen prispevek za zvezo. Ta I prispevek bi znašal okrog 1,7% obrambnega proračuna. Gre vsekakor za finančno breme, ki bi bilo dokaj spre jemljivo za Slovenijo. Na srečanje v VVashington | ob 50-letnici zveze NATO so bili povabljeni tudi voditelji držav članic Partnerstva za mir, med njimi tudi Slovenije, j Slovenska država je po ma-j dridskem vrhunskem sreča-l nju julija 1997 veljala za sko-! raj edinega kandidata, ki izpolnjuje pogoje za članstvo Toda zadeve so se obrnile drugače. Po besedah visokih predstavnikov zveze NATO Slovenija sicer izpolnjuje me-i rila za članstvo, toda v član stvo na omenjenem vrhu najbrž ne bo sprejeta, ker domnevno NATA nekaj časa ne bodo več širili. ---------M. MESTNA OBČINA RAZDELJENA NA DVOJE? POSTOPEN RAZPLET KOPRSKIH OBČINSKIH ZDRAH MILAN GREGORIČ Slovenska vladaje končno pripravila in predložiladržav-nemu zboru novo dopolnitev zakona o ustanavljanju občin, v kateri je določila, naj bi se koprska mestna občina razdelila na dvoje, in sicer na mestno občino Koper, vključno dosedanjimi krajevnimi skupnostmi Ankaran, Hrvatini, Bertoki, Pobegi, Sv. Snton, Škofije, Marezige in Šmarje, ter na obči no Dekani, ki bi obsegala teritorij dosedanjih krajevnih skupnosti Dekani, Črni Kal, Gračišče, Gradin ter no-vopriključenih Podgorja, Zazida in Rakitovca. Tako bi bila po obsegu precej podobna nekdanji občini Dekani, ki je obstajala in delovala že izav-stro-ogrskih časov, prek Italije in Jugoslavije vse do ustanovitve Kardeljevih komun. Dekanska občina bi bila izrazito podeželska in spričo velike povojne demografske opustošenosti koprskega zaledja tudi dohodkovno pasivna ter bi prejela iz državnega proračuna vsako leto kakih 131,5 milijonov tolarjev (oz. 1 milijardo in 315 milijonov lir) izravnalnih sredstev in verjetna dodatna solidarnostna sredstva za investicije. To bi omogočilo istrskemu podeželju hitrejši in skladnejši razvoj, kar je bilo v vladnih gradivih posebej podčrtano. V dosedanjih razmerah namreč istrsko podeželje, vključeno v gospodarsko močnejšo občino Koper, ni izpolnjevalo pogojev za pridobitev navedenih sredstev. Zaradi tega je Kopr-ščina izgubila v petih letih obstoja novih občin okrog 650 milijonov tolarjev dodatnih sredstev (6 milijard 500 mili- jonov lir). Tolikšna je bila cena, ki jo je plačala na oltar politične oblastiželjnosti in slepote sedanje (rdeče) občinske I vladne koalicije. Da ne govorimo o razvrednotenju ideje 0 lokalni samoupravi v dosedanjih razmerah, ko ni imelo podeželje na občinski ravni nobene politične moči. Saj ima trenutno s svojo tretjino občinskega prebivalstva (15.000 duš) v 33-članskem občinskem svetu le tri poslance, to je toliko kot slabih 1000 pripadnikov koprske italijan- ' ske skupnosti. Spor, seveda, s tem še ni končan. Vladni predlog bo sicer dan v obravnavo po hitrem postopku ter ne predvi-| deva novega poizvedovalnega 1 referenduma, vendar je v zraku težnja po ustanovitvi večjega števila manjših občin, i ki ne bi bile povsem v skladu | z določili zakona, a bi bolj ustrezale zgodovinskim, geografskim in identifikacijskim okoliščinam. Tudi koprske občinske oblasti še niso po- | žrle političnega poraza in so se po svojo pravico obrnile | na pristojne organe Sveta Evrope ob navidez povsem slu-| čajni podpori italijanskih par-I lamentarcev (Mastella idr.). : Vendar po ocenah tukajšnjih pravnikov ni posebnih izgle-I dov, da bi ti organi posegli v | koprski spor. Poleg tega je pričakovati, da se bodo v navedenih evropskih organih oglasili tudi zagovorniki ; manjših občin in resnične lokalne samouprave tako z osvetlitvijo lastnih argumentov kot tudi dosedanjih nedemo-! kratičnih postopkov, ki so za-dušili spontane težnje po manjših občinah na Koprskem. KRATKE ZARADI SANACIJE OHRANITEV TV3 ZAGOTOVLJENA Nadaljnji obstoj in delovanje komercialne televizijeTV3 sta bila zaradi finančnih težav dalj časa ogrožena, stanje pa zdaj hitro sanirajo. Družbo TV3 je dokapitalizirala Krekova družba za upravljanje v Mariboru z lastnimi sredstvi. Predsednik upravete družbe Milan Gerič je povedal, da so s svojim finančnim prispevkom pridobili 23% delež v lastništvu komercialne televizije TV3. Krekova družba za u-pravljanje bo skupaj z ostalimi lastniki omenjene televizije poplačala terjatve. Predsednik Milan Grgič je ob tem dejal, "da si bo Krekova družba za upravljanje prizadevala za čim bolj gospodarno poslovanje in za ohranitev tega medija". K ukinitvi stečaja je torej prispeval dodatni vložek Krekove družbe za upravljanje, pomagali pa so tudi upniki, ki so v lastniške deleže spremenili kar za 281 milijonov tolar- > jev svojih terjatev. Skupščina družbe TV3 je pred dnevi imenovala za novega direktorja te komercialne televizije, ki je redno oddajala tudi v najhujši krizi, Dimitrija Kovačiča, nekdanjega predsednika mestnega sveta Ljubljane. ZASEDALA JE MEŠANA KOMISIJA ZA ZNANSTVENO IN TEHNIČNO SODELOVANJE V Ljubljani seje 13. aprila končalo drugo zasedanje me-j šane slovensko-italijanske komisije za znanstveno in tehnično sodelovanje. Delegaciji sta preučili 70 predlaganih načrtov in jih 31 odobrili ter določili prednostna področja sodelovanja. Italijansko delegacijo je vodil italijanski veleposlanik v Ljubljani Massimo Spinetti, slovensko pa državna sekretarka za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje Verica Trstenjak. Podpisali so tudi protokol tega zasedanjxa s programom sodelovanja med državama v obdobju 1999-2001. 13 ČETRTEK 22. APRILA 1999 14 ČETRTEK 22. APRILA 1999 NOVI ČASI ZA KMETIJSTVO NA TRŽAŠKEM IN NA KRASU NASTALO JE ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA ITALIJANSKO PRAVO "TIHA PRIVOLITEV" ZA PRESADITEV ORGANOV V torek, 13. t.m., je bilo v Nabrežini ustanovljeno Združenje slovenskih kmečkih in podeželskih žena. To dejstvo pomeni pomemben premik v tukajšnji stvarnosti, še zlasti ker so ženske, posredno ali neposredno vezane na kmetijstvo na Tržaškem, kar številne. Modro se nam zdi, da so se odločile, da bo njihovo združenje nepolitična stanovska organizacija, ki naj "nad-sindikalno" - če naj tako rečemo - povezuje vse ženske, ki so sicer včlanjene v obe stanovski organizaciji na Tržaškem, se pravi v Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih obdelovalcev. S tem so pokazale veliko zrelost in verjetno tudi daljnovidnost. Ustanovnega sestanka se je udeležilo 26 žensk od Milj do Medje vasi, članic obeh o-menjenih stanovskih organizacij, ki so na koncu večera tudi vse pristopile k Združenju. Izvolile pa so tudi 9-član-ski odbor, ki seje sestal teden dni kasneje in za predsednico določil Suzano Lovrečič, medtem ko bo tajniške posle o-pravljala Slavija Terčon; v odboru pa so še Suzana Creva-to, Nataša Pernarčič, Milena Rebula, Magda Riolino, Cvetka Šabec, Kristina Škerlj in Zdenka Žitko. Pobudnice so začele graditi svojo organizacijo postopoma. Po prvih stikih z Zvezo kmetic Slovenije, še zlasti z njeno predsednico dr. Mihae- lo Logar in tajnico mag. Matejo Suhodolnik, so poskrbele za strokovni izlet po Sloveniji, si ogledale nekaj kmečkih tu-rizmov in predvsem utrdile stike z Zvezo kmetic Slovenije. Kasneje pa so navezale stike tudi z Društvom kmetic sežanske regije. Na ustanovnem sestanku v Nabrežini so predstavile bogat seznam pobud, ki jih nameravajo izpeljati v letošnjem letu, še zlasti vjesensko-zim-' skem času, ko si kmetice lahko vzamejo nekaj časa zase. Že meseca maja se bodo nekatere odzvale vabilu Društva kmetic sežanske regije in se udeležile ekskurzije v Celje in na Kozjansko. V mesecu juliju bo skupina kmečkih otrok iz j našega zamejstva taborila na turistični kmetiji v Logarski dolini, nakar jim bo Združenje vrnilo gostoljubje in gostilo skupino otrok pri nas. V mesecu avgustu, koprirejadevin-| sko-nabrežinska občinska uprava praznik Morje-Kras, bodo za občane priredile nagradni natečaj za najlepši cvetni balkon oz. kotiček. Nadalje se bodo v sodelovanju z Društvom kmetic sežanske regije udeležile ekskurzije s prikazom peke kruha v kru-! šni peči. Priredile pa bodo tu-1 di tečaj o vlaganju sadja in zelenjave. V mesecu septembru bodo priredile izlet v Bologno na sejem Sana, kjer si bodo ogledale vrsto zanimivosti v zvezi z zdravo prehrano in naravnim zdravljenjem. V sode- lovanju z zavodom za poklicno usposabljanje v kmetijstvu Cefap pa nameravajo prirediti daljši tečaj knjigovodstva za srednje-majhne kmetije, biološko kmetovanje in vrtnarstvo. Očitno so si članice postavile zahteven program, ki bo gotovo marsikaj dobre-j ga prinesel posrednotudi šir-; ši skupnosti. Zanimanje udeleženk na u-stanovnem sestanku in dejstvo, da se v Združenje vključujejo tudi druge ženske, ki se niso mogle udeležiti prvega sestanka, potrjuje pravilnost odločitve o tem povezovanju. Veselimo se torej Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena, tudi ker dokazuje, da se za kmetijstvo na Tržaškem in širše na Krasu začenjajo novi časi. Po nekaj desetletjih krize in bega ljudi z zemlje se namreč mlade generacije vračajo k njej, k tej zemlji, ki je preživljala naše prednike in ki nedvomno pomeni tudi eno temeljnih postavk narodnega obstoja. MT MOŽNOSTI ZAPOSLITVE V LADJEDELNIŠTVU Tržiška ladjedelnica je v zadnjem obdobju zaživela, saj ima precej naročil za velike, luksuzne ladje, namenjene turističnim plovbam. S tem se je tudi povečala možnost zaposlovanja. Še zlasti iščejo visoko usposobljene delavce, električarje, strugarje in varilce. Zaradi povpraševanja je tržaška izobraževalna ustanova Delta Piu v teh mesecih priredila več strokovnih tečajev za ladjarske delavce, ki trajajo po 456 ur, od teh pa morajo tečajniki opraviti 176 ur praktičnega dela. Finančno kritje za te tečaje zagotavljajo ministrstvo za delo, dežela F-Jk, Evropski socialni sklad in tržiška občinska uprava. Podjetja, ki delajo v tržiški ladjedelnici, se zanimajo za te tečajnike in tridesetim so že zagotovila zaposlitev, kmalu naj bi se odprla vrata še kakim 100 delavcem. Dobre so tudi možnosti za posodobitev in preusmeritev tržaške ladjedelnice. DAMJAN HLEDE V petek, 16. aprila, je stopil v veljavo zakon št. 91 z dne 1. aprila 1999, potem ko je bil dan prej objavljen v Uradnem listu. To je znani zakon, ki ureja presaditev organov in tkiv. Po dvajsetih letih namer in poizkusov je torej prišlo do ureditve pomembnega, a hkrati kočljivega vprašanja. Jedro novega zakona je v t.i. informirani privolitvi. Kmalu bodo vsi italijanski državljani poklicani, da se izrečejo za posmrtno darovanje svojih organov ali proti njemu. Ministrstvo za zdravje bo moralo v 90 dneh od vstopa v veljavo zakona objaviti odlok, v katerem bodo natančno določena pravila za izvedbo z zakonom povezanih dolžnosti in nalog. Prejeli bodo vse potrebne informacije in bodo morali pisno izpolniti obrazec, ki jim ga bodo poslale krajevne zdravstvene uprave. Tistega, ki obrazca ne bo izpolnil in se torej ne bo izrekel o svojih namerah glede posmrtne presaditve svojih organov, bo zdravstvena u-prava imela avtomatično za darovalca. Gre za pravilo t.i. "tihe privolitve" (silenzio-assen-so), izjemno pravniško sredstvo, ki je bilo v zadnjih letih že nekajkrat uporabljeno na področju upravnega prava. To je točka, okrog katere se je razvila precejšnja debata. Gre namreč za področje, ki je na meji med pravom in etiko, kjer je treba najti takšno rešitev, ki bo znala hkrati zadostiti dvema potrebama: nujnosti večjega števila darovalcev po eni strani in varstvu etične vrednosti dejanja, s katerim razpo- lagamo s svojim telesom po drugi. Nasprotniki uvedbe pravila tihe privolitve so svoje prepričanje razložili s trditvijo, da fizična nedotakljivost osebe, ki jo ščitita italijanska ustava in civilni zakonik, ne more biti načeta s tako izjemnim pravniškim sredstvom, kot je "tiha privolitev", ki ne temelji na izrecni volji posameznika, ampak to voljo prekaša s pravno fikcijo (fictio iuris). Izrazili so tudi bojazen, da se bo pravilo tihe privolitve po tako pomembnem zakonodajnem priznanju lahko v bodoče razširilo na še občutljivejša področja. Zagovorniki tihe privolitve pa so poudarjali potrebo po močni spodbudi k nastajanju kulture darovanja organov, ki je v Italiji domala ni. Pravilo tihe privolitve ne bo veljalo v primeru dokaza, da pokojni, ko je bil še živ, ni prejel vseh potrebnih informacij. Možno bo tudi po smrti predstaviti pokojnikovo pisno in podpisano izjavo, s katero nasprotuje presaditvi. Za mladoletnike bodo morali izjavo o darovanju izraziti starši, ki imajo nad njimi starševsko oblast. V primeru njunega nesoglasja ne bo mogoča izjava v prid presaditvi. Prepovedano pa je izraziti voljo v prid darovanja organov v zvezi s še nerojenim otrokom, z nesposobnimi ali s sirotami, ki bivajo v javnih ali privatnih skrbstvenih zavodih. Presaditev je po zakonu možna samo v terapevtske namene. Izrecno je prepovedana presaditev spolnih žlez in možganov. Izrecno je prepovedano tudi proizvajanje človeških zarodkov, namenjenih za presaditev organov. OBRAZEC 730 / POMEMBNE NOVOSTI SPET SO PRED NAMI DAVČNE PRIJAVE Najprej si bomo ogledali vse novosti, ki jih letos prinaša obrazec 730, ki je namenjen določenim kategorijam davkoplačevalcev. Model 730 lahko izpolnijo vsi odvisni delavci in upokojenci, ki imajo poleg omenjenih dohodkov še: - dohodke od nepremičnin; - dohodke, ki jih zakon enači dohodkom odvisnega dela; - dividende kapitalskih družb in ustanov, ki imajo sedež v Italiji; - dohodke neodvisnega dela zaradi občasnega ali stalnega sodelovanja pri kaki ustanovi ali podjetju; - dohodke zaradi sodelovanja pri upravnih ali nadzornih odborih podjetij; - finančne dohodke v tujini; - dohodke, ki so podvrženi ločenemu obdavčenju, razen v primeru, da se odločimo za redno obdavčevanje. Te poenostavljene možnosti za prijavo dohodkov pa se ne morejo poslužiti: - imetniki številke davka na dodano vrednost, razen kmetov, - člani družb oseb, osebe, ki niso zaposlene v obdobju od aprila do julija leta 1999; - osebe, ki predstavljajo pri- MARA PETAROS javo namesto mladoletnikov, umrlih ali zakonsko preklicanih oseb; - osebe, ki v letu 1998 in v letu 1999 nimajo stalnega bivališča v Italiji. Za izpolnitev in končni obračun se lahko obrnemo na delodajalca, če seje le-ta odločil, da bo svojim uslužbencem nudil tudi to storitev, ali na katerega izmed pooblaščenih centrovCAF (centrodi assistenza fiscale), ki so se v zadnjih letih močno razširili in številčno okrepili. Ko se odločimo za tako poenostavljeno prijavo, se moramo torej prijaviti delodajalcu ali kakemu centru. Poenostavljena prijava prinaša davkoplačevalcu več prednosti. V prvi vrsti je davkoplačevalec rešen dolgih in zahtevnih računov, ki jih predvideva izpolnjevanje davčne prijave UNIKO. Njegova naloga je namreč le ta, da predstavi obrazec 730, iz katerega izhajajo njegova plača in dav- Kot vsako leto se bomo tudi to pomlad spoprijeli z davčnimi prijavami. Ker se zapadlosti naglo bližajo, je prav, da pogledamo po novostih in se počasi pripravimo na ta dogodek. čni odtegljaji, kar prepiše iz modela CUD (bivši 101 ali 201), doda morebitne stroške, ki jih lahko odbije (npr. zdravniški stroški, premije življenjskega zavarovanja, pasivne obresti ipd.), vstavi dohodke od nepremičnin ter vse ostale dohodke, ki jih prejema. Delodajalec ali center CAF pa bo sam poskrbel za predelavo podatkov in za obračun dolžnega zneska ali za izračun terjatve. Druga prednost je ta, da 1 za vsa plačila (junijski saldo in predujem ter novemberski predujem) poskrbi direktno delodajalec, če smo se obrnili nanj za izpolnitev prijave oz. po nalogu centra CAF, ki sporoči delodajalcu davkoplačevalca, koliko naj svojemu uslužbencu odtegne od plače za kritje dolga do države. Seveda se zgodi tudi obratno: če se davčna prijava zaključi s terjatvijo do države, kar pomeni, da nam je delodajalec že med letom odtegnil preveč, bo davkoplačevalec prejel odgovarjajoči znesek že s prvo plačo po prijavi, in mu ne bo treba čakati pet in več let kot pred leti. Posebnega pomena pa je tudi novost, da lahko zakonca predstavita model 730 skupaj. Do lanskega leta to ni bilo možno, od letos dalje pa lahko zakonca predstavita prijavo 730 skupaj in to ne glede na dejstvo, ali je zakonec v davčno breme ali ne. Da lahko predstavita prijavo skupaj, je dovolj, da odgovarjata oba zgoraj navedenim pogojem. V prijavi pa morata označiti, čigavo plačo naj davčna uprava obremeni za dolžni znesek in v kolikih obrokih, oz. s či- gavo plačo naj vrne presežek plačanih davkov. Če se izjavi zakoncev ne ujemata (npr. eden bi rad prejel povračilo na eno plačo in drugi na drugo ali eden bi želel plačati v treh obrokih in drugi v enem samem), prevlada mnenje naslovljenca davčne prijave. Kaj mora storiti davkoplačevalec, da lahko izpolni model 730? Davkoplačevalec mora do 30. aprila 1999, če se pri prijavi dohodkov posluži svojega delodajalca, oz. do 31. maja 1999, če se poslužuje centra CAF, predstaviti obrazec 730, iz katerega izhajajo vsi njegovi dohodki oz. odbitni stroški. Model lahko izpolni sam ali pa se posluži pomoči, ki mu jo nudi center CAF. Skupno z obrazcem 730 mora predstaviti tudi model CUD (bivši [ Mod. 101 oz. 201) in vso dokumentacijo, iz katere izhajajo odbitni stroški, poleg tega pa mora predstaviti tudi potrdila o plačanih predujmih v le-! tu 1998 (junija in novembra), ter model 730 ali UNIKO iz prejšnjega leta, če iz le-tega ! izhajajo morebitne terjatve do države. Modelu 730 moramo priložiti še obrazec, iz katerega za določitev osmih promilov raznim verskim skupnostim in štirih promilov političnim strankam. Davkoplačevalec bo prejel kopijo prijave s celotnim obračunom do 15. junija 1999, če mu je obračun izpolnil delodajalec, oz. do 20. junija 1999, če se je obrnil na center CAF. Davkoplačevalec bi moral prejeto kopijo pregledati in ugotoviti napake, ki so morebiti nastale pri prepisovanju podatkov ali pri obračunu. S tem so se težave, ki jih davkoplačevalec ima z davčno prijavo, končale. Z julijsko plačo bo še poravnal svoj dolg, s čimer bo lahko do naslednjega novembra pozabil na te obveznosti. Od novembrske plače pa bo delodajalec odtegnil znesek za kritje predujma. Če jedavkoplačevalčeva novembrska plača premajhna, bo preostali znesek odtegnil od decembrske. Če se morda zgodi, da se v teku leta dohodkovne sposobnosti davkoplačevalca spremenijo ali da se je povečal obseg odbitnih stroškov, ima le-ta možnost, da do konca septembra 1999 sporoči delodajalcu ali centru CAF, da se je njegovo stanje spremenilo in da bi moral zaradi tega plačati nižji novembrski predujem. V tem primeru bodo skupno s centrom CAF oz. z delo- I dajalcem spet obračunali dolžni znesek in predujem. KOTALKANJE / POGOVOR: TANJA PETEANI LJUBEZEN DO KOTALK IN MLADIH IGORCOTIC Tanja je pristopila k društvu že kot otrok, od same ustanovitve. Takoj na začetku je bilo razvidno, da se ji obeta lepa kotalkarska prihodnost. Z resnim delom je pod vodstvom Nade Devetak nizala uspehe najprej na pokrajinskih, deželnih in nato celo na državnih nivojih. Lahko se ponaša s prvim mestom v prostem programu in s četrtim mestom v kombinaciji na državnem prvenstvu v Livornu. Po večletnem uspešnem tekmovanju je prišla do križpot-ja: profesionalno tekmovanje ali posredovanje osvojenega znanja domačim, mlajšim rodovom. Ljubezen do najmlajših je bil jeziček, ki je nagnil tehtnico v trenersko smer. Stalno seje strokovno izpopolnjevala in dosegla kot vaditeljica najvišjo stopnjo v Rimu. Tanja, to je tvoja športna izkaznica. Zakaj si se odločila za vaditeljsko pot najmlajših? Prehod iz tekmovanja v trenerski svet je bil neopazen. Z mladimi imam veliko zadoščenj, še največ zadoščenj pa imam takrat, ko se mladi navdušijo in vzljubijo kotalkarska kolesca. Številni padci, majhni udarci, kaka solzica °b neuspehu ne zaustavijo mladostniške zagnanosti najmlajših. Bi lahko prikazala delovanje skupin? Glede na zmožnosti in zanimanja posameznikov smo v letošnji sezoni vaditeljice Tiziana Tomšič, Alessandra A- Pričela se je sezona kotalkarskih tekmovanj. Obiskali smo Tanjo Peteani, vaditeljico pri KSD Vipava, ki nam je orisala plodno in bogato delovanje domačega društva. Njeno delovanje zaobjema območje sovodenjske občine. Resnost in strokovno delo privabljata na kotalkališče ljubitelje kotalk tudi iz bližnje okolice, tako da je ob urah vadbe na plošči živahno in pisano. 4 j bate in jaz razvrstile člane v | tri skupine. Skupina začetnikov šteje dvajset članov, tekmovalno skupino sestavlja sedem kotalkarjev, rekreacijsko pa osem, katerim seje pri u-resničitvi tradicionalne božične revije pridružilo še deset članov. Tekmovalna skupina trenira petkrat tedensko po dve uri, ostali pa se zberejo i dvakrat tedensko. Krono vašega delo v a n ja p red st a vij a božična revija... Priprave na osrednjo revijo potekajo že od začetka sezo- I ne. Takrat si zamislimo temo predstave, si porazdelimo naloge. Revija bi ne bila tako us-j pesna, če nam ne bi starši ot-rok z navdušenjem priskočili na pomoč. Starši šivajo kostu-j me, rišejo panoje in so pri tem zelo delavni. Poleg tega pa je treba poskrbeti še za zamisel celotne predstave in za njeno glasbeno podlago. Prireditev je na Goriškem postala tradicionalna in je obenem zelo odmevna, saj privabi številne gledalce. Pred kratkim ste se člani KŠD Vipava udeležili pokrajinskega prvenstva mladinskih kategorij. Kako ste se odrezali? Najvišje uvrstitve so dosegli Mattia Cucovaz (prvo mesto med kadeti), Marti na Quag-j giato (prvo mesto med naraš- I čajnicami), Karin Cucovaz (pr- ■ vo mesto v prostem programu med kadetinjami), Monica Quaggiato (prvo mesto v kombinaciji med kadetinjami) in Isabella Lucigrai (prvo mesto , med deželnimi mladinkami). Zelo dobro sta se uveljavili tu- di Ivana Nanut in Serena Lucigrai. Kateri pa so največji uspehi društva? Največji dosežek je bilo pr- i vo mesto Cristine Sirotti z Vincenzom Guglielmom iz Gradišča na tekmovanju plesnih parov na evropskem prvenstvu v Nemčiji. Mattia Cucovaz je dosegel pred dvema letoma odlično prvo mesto na državnem prvenstvu v Bologni. Isabella Lucigrai pa si je pred kratkim priborila v prvenstvu deželnih mladink prvo mesto in pravico do nastopa na državnem tekmovanju, ki bo julija v mestu Bari. Katerim osnovnim kolalkarskim prvinam boš v prihodnje posvetila več pozornosti? Skoki, piruete povzročajo | mladim kotalkarjem največ i težav. Treba bo uriti obvlada- I nje telesa, tako da bodo posamezni gibi izvedeni dovršeno. Kako poteka sodelovanje z ostalimi društvi? Zelo dobro sodelujemo z društvi iz Renč, Ronk in Trži-| ča. Mednarodno tekmovanje Pokal Vipava, ki ga prirejamo vsako leto, je priložnost, da se poglobijo stiki z društvi iz Slovenije, EJrvaške in Veneta. ljubezen do kotalk zahteva veliko truda, prostega časa. Kaj načrtuješ za prihodnost? Upam, da mi bo ostalo dovolj prostega časa, da se bom I lahko še posvečala najmlaj-j šim, saj mi delo z mladimi da-! je veliko športnih užitkov. ODBOJKA PREJŠNJI TEDEN SLAB ZA OLYMPIO PONOS SLOVENSKE MANJŠINE V GORICI ČESTITKE SOVODENJCU! MARTINA HLEDE Dekleta druge divizije so bila na gostovanju v Gradišču ln so domačo ekipo premagale s prepričljivim tri proti nič. Tekma je bila precej enosmerna; naše igralke so bile vedno v vodstvu z rezultatom, vendar so tudi zaradi lastnih napak dodelile nasprotnicam nekaj točk. V ženski C ligi so naše i-gralke v gosteh vTolmeču izgubile tekmo s tri proti ena. set so sicer prepričljivo osvojile in že se je zdelo, da se bodo vrnile domov s tremi točkami. V drugem setu pa Se je položaj popolnoma spremenil: naše igralke so Precej popustile, nasprotnice so to izkoristile in reagirale, tako da so zmagale set in nato tudi tekmo. Moška I. divizija je gostovala v Marianu. Fantje so igra-p Precej dobro in borbeno. Potem ko so s seti že vodili z -:1 in četrti set 13:11, seje Konec preteklega tedna se ni dobro obrestoval za igralke in igralce Olympie, saj so zabeležili kar tri poraze na štirih odigranih tekmah. Alex Makuc poškodoval in je ! moral zapustiti igrišče. Domačini so tako osvojili četrti set. V tie-breku pa so ti stalno vodili in tako tekmo tudi zmagali. V C ligi se je moška ekipa srečala z vodilno ekipo II Poz-zo, kateri ni bila kos, saj je izgubila z gladkim 3:0. V ekipi se je poznala odsotnost standardnega igralca Janeza Ter-pina, ki je zaradi bolezni sledil tekmi le s tribun. Igralci O-lympie so tekmo sicer začeli dobro, saj je bila ta na začetku precej izenačena. Nato so domačini popustili, zato so gostje brez težav zmagali prvi set in nato osvojili tudi drugega in tretjega. Čestitamo dobremu možu, pridnemu očetu in enkratnemu prijatelju, ki že vrsto let sodeluje v sovodenjskem športnem društvu, mu pomaga in se trudi za njegov obstoj in za njegove časovno čimdaljše uspehe. Ta športni delavec resnično zna zelo dobro usklajevati svoje številne obveznosti in skrita veselja z delom in družino. In prave-notnost družine mu je zelo pomagala za dosego priznanja, o katerem bomo spregovorili v naslednjih vrsticah. Govorimo o pristnem So-vodenjcu, Davorinu Peliconu, katerega neugasljivo veselje, ki je vzplamtelo že v ranih, otroških letih in se torej trdno in nepretrgano vleče že več kot 40 let, sta nogomet in sodelovanje pri športnem društvu Sovodnje. Začel je kot odbornik, potem ga je odbor i-menoval za blagajnika, nato za podpredsednika; danes vestno opravlja funkcijo predsednika nogometa Sovodnje. In prav v tem sklopu trdnega in dolgega športnega veselja, zavzetosti in z leti tudi truda mu je 10. aprila letos v hotelu Holidav Inn v Rimu predsednik vsedržavne FIGC odv. Luciano Nizzola podelil priznanje za zavzetost, s katero že toliko let skrbi za domače športno društvo. Prejel je zavidljiv stisk roke, zasluženo zapisano priznanje in doživel nekaj nepričakovanega, življenjsko enkratnega in nepozabnega. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LETA 2006 ŠE DVA MESECA DO DOLOČITVE PRIREDITELJA ZOI 2006 Do odločitve o tem, kdo bo prireditelj Zimskih olimpijskih iger leta 2006, manjka še približno šest deset dni. 19. junija bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Spanec Juan Antonio Samaranch v Seulu sporočil, koga so izbrali za prireditelja iger. Vodilni predstavniki skupne kandidature Slovenije, Fur-lanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške še naprej poudarjajo svoje dobre možnosti, hkrati pa opozarjajo, da bo uspeh odvisen tudi od 15-član-ske komisije, ki bo odločala o prireditelju. Komisijo bo Mednarodni komite določil dan pred končno odločitvijo. V njej imata zagotovljeno mesto nekdanji predsednik FIFE Brazilec Joao Havelange ter predsednik ocenjevalne komisije MOK Japonec Čiharu Igaja. Poleg tega pa bo MOK določil še osem svojih članov, ki naj bi prihajali iz držav z bogato tradicijo v zimskih športih, tri predstavnike atletske komisije MOK ter po enega predstavnika nacionalnih olimpijskih komitejev in zimskih športnih panožnih zvez. Komisija bo 19. junija izbrala dva kandidata za končno glasovanje. Med izbranima kandidatoma MOK bo nato odločala skupščina MOK, ki ima trenutno 7 08 članov. Pred tem bodo kandidature za Zimske olimpijske igre leta 2006 imele priložnost za zadnjo predstavitev. [Določeno je, da se bo Celovec predstavil kot prvi. Prav od te predstavitve naj bi bilo po mnenju vodilnih veliko odvisno. Po Celovcu se bodo predstavili še Zakopani, Helsinki, Sion, Po-prad in Turin. Skupna kandi- 0 datura je že napovedala zadnje akcije v"pred-volilnem obdobju". Zdaj bo začela kampanjo po Ameriki, prav tako pa računajo na pomoč Evropske zveze, saj so v Celovcu prepričani, da je najboljša kandidatura s tega območja. Poleg tega so v Celovcu tudi medijsko aktivni, med drugim so se s satelitsko televizijo n-tv dogovorili za serijo oddaj o skupni kandidaturi. Slovenski organizacijski odbor za pripravo Zimskih o-limpijskih iger treh dežel leta 2006 se je s predsednikom kluba slovenskih olimpijcev Mirom Cerarjem dogovoril, da bodo slovenski udeleženci olimpijskih iger sodelovali in pomagali pri promociji kandidature 'brez meja" oz. kandidature Celovca. Dvajset do trideset slovenskih športnikov bodo tako imenovali za "ambasadorje kandidature". Vsak bo imel svojo izkaznico in veliko promocijskega materiala, kot so nalepke in svinčniki. Tako bodo športniki izrazili podporo kandidaturi in se osebno vključili v akcijo za pridobitev kandidature. Najstarejši olimpionik Leon Štukelj pa je podpisal pismo, s katerim poziva člane Mednarodnega olimpijskega komiteja in člane drugih mednarodnih športnih zvez, naj dodelijo organizacijo Zimskih olimpijskih iger leta 2006 Koroški, Furlaniji-Julijski krajini in Sloveniji. Slovenski orga-; nizacijski odbor bo pismo na-; s/ovil na vse člane Mednarod-| nega odbora ter na vse slovenske, italijanske in avstrij-ske veleposlanike po svetu ter na medije. ALPIN vmm KLJUB PORAZU JE JADRAN ČETRTI NA LESTVICI V zadnjem kolu košarkarske C lige se je Jadran Nuova Kreditna v gosteh pomeril proti ekipi Don Bosca v povratnem tržaškem derbiju. Ja-dranovci so tudi drugo tekmo proti 'salezijancem1' izgubili (poraz so doživeli tudi v prvem delu prvenstva) z izidom 58:54. Domačini so bili stalno v vodstvu, čeprav se jim je Jadran večkrat približal. V drugem polčasu je moral A-rena z igrišča zaradi poškodbe (ki pa ni tako huda, kot so mislili na začetku). Kljub porazu sojadranov-ci pristali na četrtem mestu na lestvici. Sedaj bodo v play-offu oz. končnici prvenstva za napredovanje v višjo ligo ževsoboto, 24. t.m., igrali proti ekipi Artene iz Pordenona. » 15 ČETRTEK 22. APRILA 1999 ZADNJA STRAN S 1 . STRANI SRBI MORAJO OBRAČUNATI... Si imel vtis, da srbsko vodstvo namenoma in načrtno usmerja reke prebežnikov s Kosova tudi na ozemlje Črne gore, da bi postali vzrok destabilizacije te republike? O tem ni nobenega dvoma. Srbsko vodstvo se je že večkrat izkazalo za popolnoma nehumano. Najprej na Hrvaškem, kjer so sistematično uničevali in zanikali hrvaško identiteto, v Bosni s tem, kar se je pač tam dogajalo, na Kosovu so do-sedaj dosegli naj višjo stopnjo zatiranja in izničevanja, čeprav imajo na žalost še ogromno negativnih rezerv. Gotovo je, da Miloševič načrtno izkorišča begunce v najbolj nizkotne namene. Predvsem pa se v Beogradu neprestano lažejo in spet lažejo. Držijo se načela, da stokrat ponov-16 Ijena laž postane resnica. ČETRTEK 22. APRILA 1 999 REFERENDUMU NA ROB Inštituti za javnomnenjske raziskave so nas že nekaj let navadili na izredno hitre napovedi volilnih rezultatov. In res so bile že prve napovedi pogosto dovolj indikativne, da se je lahko začelo že s komentiranjem rezultatov. Tudi v nedeljo zvečer je bilo tako. Na voliščih po vsej državi so komaj dobro začeli preštevati volilnice in že si jeinštitutAbacus privoščil spočetka zelo previdno, kasneje pa kar dovolj trdno napoved referendumskega rezultata. Tv-dnevnik je hotel za vsako ceno ustreči nestrpnosti gledalcev in tako rekoč v realnem času postreči s podatki. In pod vodstvom glavnega direktorja najvažnejšega italijanskega Tv-dnev-nika Borrellija so začeli pomembni politični veljaki, ob sicer začetni previdni premisi: "če bo projekcija potrjena'', komentirati ta - kot se danes reče, ko smo navajeni na internet - virtualni rezultat. Dobro poznamo take komentarje, saj se vsi radi pohvalijo z zmago, nihče pa ne prizna rad poraza in išče najrazličnejša opravičila. Tako smo lahko spet dobri dve uri poslušali razne ocene o pomenu tega referenduma in posledicah njegovega rezultata, ki smo jih poslušali že med volilno kampanjo. Čuditi se je le, da se je ob tako skromni razliki e-nega odstotka virtualne napovedi razlike med Da in Ne, tako navdušeno, da ne rečemo zagrizeno debatiralo, o prazni slami, kot bi po domače rekli. Naj le mimogrede omenimo, da se nam je zdelo proti vsaki statistični logiki, da so zagovorniki referenduma že ocenjevali kot veliko zmago 90-odstotni Da, skromne polovice volivcev. Kajti po naši logiki 90-odstotni Da polovice vseh volivcev predstavlja samo 45 odstotkov pozitivno nastrojenih državljanov. Vsekakor se je oddaja zaključila pozno ponoči pred objavo uradnih izidov referenduma, ki so vse preko dveurne komentarje postavili na glavo. Ob pol dveh ponoči je namreč prišla mrzla prha. Referendum ni dosegel veljavnega kvoruma. Direktor inštituta Abacus se je naslednjega dne vsaj javno opravičil za napako, direktorju Tv-dnevnika pa se za dveur-no mlatenje prazne slame še to ni zdelo potrebno. Potem pa se čudimo, če se ljudje vedno bolj oddaljujejo od politike in sabotirajo volilne preizkušnje. RAFKO DOLHAR Lr- __ r t \ Naš sogovornik Fabio Gergolet Kakšno je po tvojem razpoloženje Črnogorcev do avtonomije Kosova? Govoril sem s številnimi ljudmi, tudi s šefom črnogorske opozicije Predragom Bulatovičem, ki je eden od 50 tisoč ljudi, ki se v Jugoslaviji pišejo Bulatovič, med njimi je tudi obrambni minister Pavle Bulatovič. Sam mi je zagotovil, da so za avtonomijo Kosova. Dvomim, dajepro-srbski "lobby" za avtonomijo Kosova, ker bi sicer ne prišli do teh stvari, katerim smo danes vsi priča. Kljub vsemu pa mislim, da je večina Črnogorcev za avtonomijo Kosova, ker se zaveda, da gre za pozitivno reševanje problema. S tem da bi dali avtonomijo Kosovu, bi bili tudi Črnogorci sami bolj razbremenjeni pred pritiskom, ki so ga sedaj deležni in jih sedaj objektivno postavlja na rob državljanske vojne in na rob vojaškega udara. Je tudi v Črni gori opaziti oziroma čutiti prisotnost Osvobodilne vojske Kosova? Ne, ne čuti se je, a to, kar pravim, je malo pomembno, ker sem bil v Črni gori premalo časa in tudi nisem mogel preveriti vseh informacij. Jasno pa je, da begunci, ki pridejo v Črno goro, pustijo tu samo ženske, ostarele in otroke, moški pa odidejo v Albanijo, kjer se pripravljajo, da bodo odšli na Kosovo. Oni bodo dejansko kopenske sile zveze NATO, kot se je to zgodilo na Hrvaškem in v Bosni. Bodo letalski napadi po tvojem "ukrotili”Miloševiča in njegov režim? Letalski napadi lahko prispevajo nekaj k ukrotitvi tega velikega zločinskega aparata, ki ga je Miloševič ustvaril, postavil, financiral in bodril vsa ta leta. Lahko prispevajo k zmanjševanju vpliva tega zločinskega aparata. Jasno pa je tudi, da letalski napadi ne bodo zadoščali in bo potrebno dobro razmisliti o kopenskih silah in njihovi uporabi na Kosovu. Koliko časa bo po tvojem še trajalo to? Mislim, da je najbolj pametno, če smo optimisti. Srbi so sedaj še pod stresom in še lahko odgovarjajo z mitingi in podobnimi stvarmi. Prišel pa bo trenutek, ko bodo tudi oni pogledali resnici v oči in bodo vide- li, kam jih je njihov vodja pripeljal v vseh teh letih, in bodo na Kosovu nameščene NATO-ve in ruske vojaške enote in se bo stvar pričela umirjati. Takrat bodo Srbi sami obračunali z diktatorskim režimom, ki je povzročil že toliko gorja in trpljenja. Na misel mi prihaja stari komunist Stambolič, ki je pred desetimi leti v Beogradu rekel Miloševiču, ko je s prstom pokazal nanj: "Tovariš Miloševič, zavedajte se, kaj delate!" KONEC MAJA BODO SOVODENJCI VRNILI OBISK OTROCI IZ VVALESA GOSTJE V SOVODNJAH Sončno velikonočno jutro je privabilo na goriško železniško postajo lepo skupino sovodenjskih učencev, njihovih staršev in učiteljev ter ravnateljico. Poslovili smo se od predstavnikov valižanske osnovne šole iz Chvviloga, ki sodeluje že tretje leto z osnovno šolo Peter Butkovič Domen iz Sovodenj v evropskem projektu Comenius. Gostje so preživeli kar teden dni v Sovodnjah pri družinah osnovnošolcev. V skupini je bilo osem otrok, dva učitelja, dve študentki pedagoške fakultete, dva predstavnika staršev. Pričakovali smo jih v nedeljo, 28. marca, ob 21. uri, a so se pripeljali šele v ponedeljek ob šestih zjutraj. Veliki zamudi je najverjetneje botrovala vojna na Balkanu - poleti bombnikov iz Velike Britanije nad Jugoslavijo. Zaradi tega je letalo iz Velike Britanije odletelo šele okrog polnoči namesto ob petnajstih. Med požrtvovalnimi sovodenjskimi starši se je v nedeljo zvečer ustvaril pravi mrzlični "obveščevalni most", tako da so si verižno sporočali, kdaj bo pričakovano letalo končno zapustilo London in odletelo proti Benetkam. Tako je v nočnih urah neustrašna "karavana" avtomobilov potovala pod nadležno ploho proti beneškemu letališču, pričakala zaspane Vali-žane in jih srečno pripeljala v Sovo-dnje. Snidenje v Benetkah je bilo vsekakor navdušeno, kot se spodobi, saj je zavihrala v pozdrav tudi vali-žanska zastava. Načrtovan ponedeljkov program v šoli: slovesen spre- GORICA / GOSTOVANJE SSG V KULTURNEM DOMU VŽIVETA IGRA NAVDUŠILA MLADO OBČINSTVO Velika dvorana goriškega Kulturnega doma je bilavsoboto, 17. t.m., v popoldanskih urah prepojena z o-mamnimi hlapi pijače-pekočnice Zizn-šizn, čudne mešanice za zdravljenje zasvojencev z alkoholnimi pijačami: Slovensko stalno gledališče je namreč spet prikazalo zadnjo odrsko postavitev, in sicer Kliniko Ko-zarcky, najnovejše delo dramatika in režiserja Dušana Jovanoviča, ki je doživelo svojo praizvedbo prav v našem mestu na velikem odru Kulturnega centra Lojze Bratuž 15. in 16. marca letos (kot smo pred časom poročali v našem tedniku). Tokrat je v popoldanskih urah zaigralo alko komedijo za približno osemdeset mladih gimnazijcev iz Celja, ki so se pripeljali k nam prav zato, da bi okusili to svojevrstno odrsko delo, splet dogodkov, katerih protagonisti so mali ljudje; le-ti se skušajo otresti zapeljive omame, ki vodi edinole v pogubo. Dijaki so s prisrčnim ploskanjem nagradili igralce - Gregorja Geča, Vesno Pernarčič, Janka Petrovca, Vladimirja Jurca, Aleša Kolarja, Alojza Sveteta, Emila Filipčiča, Nino Valič. Odrski umetniki so se s prepričljivo, vživeto igro, ki ni izgubila premierskega bleska, spet preobrazili v psihološko zapletene like in zadovoljili mlado publiko. IVA KORŠIČ jem, "lov na zaklad" - zanimivosti so-vodenjske vasi, vse to je odpadlo, ker so Valižani utrujeni spali po gostujočih domovih. Popoldne je bil na sporedu izlet v Miramar z ogledom razstave tropskih metuljev in gradu. Ob 19. uri so se na Stadionu 1. maja v Trstu zbrale za skupni Comenius dayvse štiri šole, ki sodelujejo v projektu Comenius. Vsaka se je predstavila s svojim programom. Vzdušje je bilo veselo in polno navdušenja, ki povezuje v skupno čutenje. Torek je bil posvečen o-bisku zgodovinskega jedra Gorice, in sicer peš s Travnika po Raštelu na grad, ogled muzeja in razstave. Pripravo na obisk je prispeval Zdenko Vogrič, strokovnjak na tem področju, ki je gostom in sovodenjskim učencem predstavil vrsto diapozitivov. V Gorico se se podali učenci 3., 4., 5. razreda in seveda gostje. Popoldne so se ti mudili še po trgovinah, pod večer pa so jih nekateri starši pospremili v Pevmo, kjer so lahko zajahali konje. In to jim je bilo seveda v veliko zabavo. Sreda, 31. marca, je bil za sovo-denjske šolarje zadnji dan pouka pred velikonočnimi počitnicami. Ob 8.30 je občinska uprava v Sovodnjah priredila prisrčen slavnostni sprejem vvaližanskih gostov na županstvu. Spremljali so jih sovodenjski vrstniki višjih razredov in učitelji. Zupan Pe-tejan je orisal stanje občine in poudaril pomen spoznavanja in zbliževa-| nja z drugimi prebivalci Evrope; s tem se preprečujejo konflikti in se ustvarjajo mir, vzajemnost, sodelovanje na celini. Odbornik Kuštrin je goste obdaril s publikacijo Tako je I bilo nekoč, ki je nastala iz večletnega sodelovanja med šolami v občini in upravo. Ravnatelju valižanske šole pa je župan izročil tudi spominsko plaketo kot znak medsebojnega pri- 1 jateljstva. Vsaka šola je nato zapela še himno naroda, kateremu pripada. Gostje in učenci drugega ciklusa so se nato udeležili predstave Martin Krpan v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Učiteljica Egle Fran-dolič je goste primerno pripravila na predstavo, da soji lahko sledili, čeprav obvladajo le nekaj slovenskih besed. Sledilo je skupno kosilo v šoli in spoznavanje Sovodenj, ki je potekalo po manjših, mešanih skupinah. Zvečer pa se je sovodenjska šola prav napolnila, saj so neutrudni starši pripravili pravo pogostitev za goste in domače učence. Prišli so tudi nekateri bivši sovodenjski učenci, ki so pravzaprav prvi "zajadrali" v Co-meniusov projekt. Iz Trsta so se pripeljali tudi ravnatelj SŠ Sv. Ciril in Metod Marijan Kravos z družino in koordinator projekta Marina Čebu-lec. Kot znano je tržaška šola eden od sooblikovalcev projekta. Lahko rečemo, da je srečanje odlično uspe- lo, saj je potekalo v zelo sproščenem prijateljskem vzdušju. Za glasbo v živo so poskrbeli kar trije muzikantje: Robert iz Gabrij in Danilo iz Standreža s harmonikama ter vali-žanski oče Tim z violino. Živahni motivi so se prepletali in preskočili meje in pregrade... Domači osnovnošolci pa so se ponovno predstavili z veselimi mimično-plesnimi točkami, ki so jih pripravili na izrazno-plesnem tečaju v šoli. Naj gre tu javno priznanje ter pohvala vsem staršem, ki so večer omogočili, ga nekako "lahkotno", na tiho udejanjili in pripravili res veselo srečanje, ki nam bo še dolgo ostalo v spominu. Povedati je treba, da ni veliko takih pobud po naših šolah, ki so velikokrat | zgolj nekake resne "delivke znanja -učenosti" in ne nudijo podobnih sproščenih družabnih srečanj. Gotovo zasluži priznanje tudi naša ravnateljica Nataša Paulin, ki zavzeto in i požrtvovalno opravlja s sodelavkama Lauro in Nevio vse zahtevno birokratsko in organizacijsko delo v zvezi s projektom Comenius in ga | aktivno podpira že od vsega začetka. Na veliki četrtek so valižanski go-; stje odpotovali z vlakom na Bled in i tu uživali lepote ob krasnem vremenu kar cel dan. V petek zjutraj je na kotalkar-skem igrišču na Peči potekalo sproščeno srečanje otrok, ki so ob igri in zabavi utrdili prijateljstvo, mame pa so poskrbele za malico, prevoz in nadzor. Popoldne so gostje odšli v Gradež, kjer so se ob splošnem čudenju... kopali. Povedali so, daje pri njih v poletnih mesecih morje le za par stopinj toplejše in so zato vajeni bolj mrzle vode. Soboto so gostje posvetili celodnevnemu izletu v Ljubljano in Postojno. Zvečer pa so se udeležili o-bredov velike sobote v sovodenjski cerkvi in vstajenjske procesije. Zanje je bilo vse novost, saj pri njih nimajo podobnih obredov. In že je prišel čas vrnitve v Wa-les; čas oddiha za sovodenjske starše in otroke-gostitelje, saj so bili cel teden angažirani ter so se res pohvalno in odlično izkazali. Teden bo seveda ostal trajno v spominu vsem otrokom in odraslim, saj je pomenil neposredno soočanje, sobivanje, spoznavanje z "drugačnimi" prebivalci Evrope; in to kljub nepopolnemu znanju jezika, različnim navadam in hrani, načinu življenja, urnikov... V kratkem času seje bilo potrebno privajati drug na drugega, se sporazumevati. Ostale bodo dobre in nekoliko manj dobre življenjske izkušnje. Valižanom pa kličemo: "Nasvidenje v VValesu, v Chvvilogu, v zadnjem tednu maja!" OSNOVNA ŠOLA PETER BUTKOVIČ DOMEN