LIST ZA TELESNO KULTURO Prejšnji teden je O-krajna zveze za telesno kulturo Ljubljana sklicala sestanek s predstavnikih občinskih statutov. Torej izrednega pomena o tem, kakšno mesto ima telesna kultura v osnut, pravljali naj bi predvsem ki Občinskih zvez. Raz-za telesnokultumo dejavnost v naših komunah' Človek bi pričakoval polnoštevilno udeležbo, toda kdo bi si mislil, vabilu se ni odzvalo kar 17 zastopnikov — od ljubljanskih NEODGOVORNO občinskih zvez je bil navzoč samo predstavnik Viča — zaradi česar je predsednik OZTK tov. Mikuž takoj zaključil sejo in pristavil: »Kaže, da naš forum ni več potreben ...« Ob tem nastane vprašanje, kaj je vendar vzrok tej neresnosti in neodgovornosti? Prepričani smo, da bi bila udeležba pobioštevilna, če bi na sestanku razdeljevali denarna sredstva, tako pa, kdo bo razpravljal o teh »nepomembnih« rečeh. če se je odsotnim zdela takšna razprava odveč, potem so pokazali svojo legitimacijo neresnosti, nerazumevanja in celo škodljive indolence! Ta abstinenca ni bila niti resna niti odgovorna, še najmanj pa tovariška do vseh ostalih discipliniranih funkcionarjev, ki so očitno prišli v Ljubljano samo gledat na uro. Nova ustava visoko vrednoti tudi telesno kulturo, toda prav takšna odgovornost lepo razkriva naše pomanjkljivosti in napake. Današnja stopnja razvoja terja strokovno popbllae, predane in požrtvovalne de-lavoe, ki bodo pripravi Ijeni žrtvovali za pomembne cilje telesne kulture še kaj več kot uro ali dve nadvse ko ristnega razgovora, torej takšnega, kot je bil na spredu prejšnje dni! M. LIPAR ■POLET številka 2 Ljubljana - nedelja, 12. januarja 1964 - Cena 30 din Leto XIX SEDMIČ »»PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE« Spomin na bitko v Dražgošah Nastopila je blizu 700 smučarjev in sankačev - Centralna prireditev tudi letos v Železnikih - Starejši tekmovalci za zgled mlajšim - V teku je zmagal Mirko Bavce Železniki, 12. jan. Letošnja sedma repriza športnopolitič-ne manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice« je bila speet prava manifestacija našega smučarskega in sankaškega športa, V Lancovem pri Radovljici, v, Kropi, v Selcah in Železnikih se je včeraj in dames zbralo blizu 700 smučarjev in sankačev iz vse Slovenije in tudi iz Hrvatske, ki so s tradicionalnim tekmovanjem počastili spomin na ju- PUSTOSLEMSEK 19. V M0RSINU MORSINE, 12. jan — Francoski smučar Jaufret je zmagal v slalomu na mednarodnem smučarskem tekmovanju v tem kraju. Progo, ki je imela 325 m višinske razlike, je prevozil v 36.68 sekundah. Jugoslovanski predstavnik Oto Pustoslemšek se je uvrstil s časom 41.18 na 19. mesto, kar je lep uspeh za našega reprezentanta. naško dražgoško bitko leta 1942. Centralna prireditev je bila tudi letos v Železnikih v središču Selške doline, kjer so se zbrali tekači in alpski smučarji. V tekmovanju patrulj so bile tudi letos mnogo bolj izenačene borbe kot v preta* klih letih, vendar so se na prvih mestih znašli v glavnem samo tiste ekipe kot pred leti, Zanimiv nastop je bil starej-Nadaljevanje na 12, strani 1 ZVEZNA HOKEJSKA LIGA Bassin Borut (4) je s svojimi izrednimi akcijami večkrat dvignil gledalce s sedežev in mnogo pripomogel k uspehu Olimpije. MEDNARODNI SMUČARSKI TEK V VAL D AOSTI ^ ITALIJANI - ODLIČNI Italijanskemu vabilu se ni odzvalo 5 držav - Tekme v višini 1790 m pod Mont Blancom - Ponoči zapadel nov sneg - Na startu 46 članov in 41 mladincev H G ■ : m ■ : n ■ Presenečenje v Zagrebu Olimpija nepričakovano premagala Medve-ščak - Beograjski derby za Partizanom - Nesporazum v Subotici - Jeseničani nezadovoljni s poročili s tekem MEDVEŠČAK : OLIMPIJA 1:2 (0:1, 1:0, 0:1) Zagreb, 12. jan. Olimpija je sinoči v Zagrebu poskrbela za eno največjih presenečenj letošnjega prvenstva. Po porazu prejšnje nedelje v Ljubljani ni nihče pričakoval, da se bodo Ljubljančani v Zagrebu lahko kolikor toliko uspešno upirali domačinom. Toda gostje so sinoči s svojo borbenostjo ta. požrtvovalnostjo presenetili vse in zasluženo osvojili obe točki. Potem ko so v prvi tretjini povedli z 1:0, ni še nihče od domačinov pričakoval najhujšega. Pa vendar, v drugi tretjini domačinom ni uspelo več kot izenačiti. Ko so gostje tik pred koncem tekme dosegli vodilni gol, je bilo že prepozno, da bi lahko Nadaljevanje na 12. strani Courmayeur, 12. jan. (Od našega, posebnega dopisnika Janeza Pavčiča po telefonu). V petek popoldne so odpotovali naši tekači na velike mednarodne tekme v Oourmayeur v dolini Val d'Aosta v Italiji. Organizator je obljubljal pravo predolimpijsko borbo najboljših iz vse Evrope. Toda kaže, da so se ostali tekmeci ustrašili konkurence odličnih italijanskih tekačev in niso hoteli preizkusiti svoje moči neposredno pred nastopom na olimpij- skih igrah v Seefeidu. Od 6 povabljenih držav so. prišli na start samo Jugoslovani s člansko in mladinsko vrsto. Zaradi pomanjkanja snega v Ooumiayuerj.u so nastopih člani ta mladinci izven tega Nadaljevanje na 12, strani IV, MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR OLIMPIJE TROFEJA SPET V LJUBLJANI Berite na 9. strani Obiščite sejemske prireditve na GR 9, SEJEM KONFEKCIJE, MODNIH TKANIN, PLETENIN, USNJA, IZDELKOV USNJARSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE IN RAZNIH MODNIH ARTIKLOV, Z MEDNARODNO UDELEŽBO »MODA 1964« od 18. do 26. januarja 1964 3. MEDNARODNI SEJEM OBMEJNE BLAGOVNE IZMENJAVE »ALPE-ADRIA« od 9. do 17. maja 1964 5. MEDNARODNI LESNI SEJEM od 6. do 14. junija 1964 10. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM VIN, ŽGANIH PUAC, SADNIH SOKOV IN OPREME od 29. avgusta do 6. septembra 1964 H. MEDNARODNI SEJEM ELEKTRONIKE, TELEKOMUNIKACIJ, AVTOMATIZACIJE IN NUKLEARNE TEHNIKE »SODOBNA ELEKTRONIKA« od 17. do 25. oktobra 1964 Zimmermann je, kot kaže, letos eden najbolje pripravljenih smučarjev in kot glavni kandidat za zlate medalje na olimpijskih igrah. Pa vendar, po dveh zaporednih zmagah v petek in soboto v Wengenu se mu je danes zapletlo v slalomu im moral je odstopiti. S tem je šlo po vodi njegovo zanesljivo prvo mesto v kombinacij . j PREGLED PLAVALNE SEZONE ;Y JUGOSLAVIJI LESTVICE SESTAVIL: MITJA PREŠERN Napredek vendar prepočasen 200 m METULJČEK 2:22,2 Rogušič (JS) 2:25,6 Terzovič (JH) 2:26,2 Zlatic (CZ) 2:29,6 Dermastia (L) 2:31,1 Krstcnošič (O) ,2:32,4 Vlahovič (JZ) 2:33,8 Brinovec V. (T) 2:34;8 Volčanšek (MZ) 2:35,1 Tripalo (POŠK) 2:38,9 Peternel (T) povpreček 1962 — 2:34,6 povpreček 1963 — 2:31,0 V primerjavi z razvojem plavanja v svetu je jugoslovanski napredek prepočasen - šprint in prsni slog stagnirajo - Velik delež slovenskih tekmovalcev 200 m HRBTNO 2:23,5 Vrbovšek (L) tekmovalk, le Piličeva izstopa in ji tudi obetajo, da bo že v prihodnji sezoni tudi naša nova rekorderka na tej progi. Ce bi izolirano od vseh dogajanj v svetu ocenjevali našo preteklo plavalno sezono, MOŠKI 100 m PROSTO 57,9 Kocmur (T) 58.1 Sandič (PB) 59.2 Dermastia (L) 59.5 Kičovič (CZ) 59.6 Dijakovič (MS) namreč s tako velikimi-in naglimi koraki naprej, da mi z našim napredkom ne dohaja-: mo te velike borbe s časi v bazenih po svetu. Toda pusti- 59.8 Prezzi (POŠK) 59.9 Jager (MZ) 1:00,3 Lutilski (MD) povpreček 1962 — 59,4 povpreček 1963 — 59,4 400 m PROSTt 4:27,2 Rogušič (JS) 4:27,2 Dijakovič (MS) 4:42,4 Brinovec P. (T) 4:43,9 Brinovec V. (T) 4:45,9 Jager (MZ) 4:46,2 Clekovič (MZ) 4:51,8 Terzovič (JH) tem bi bili to Dermastia, Kr-stonošič, Vlahovič in Tripalo. V hrbtnem slogu je letos po potem bi bili lahko zadovolj- dolgih letih Vrbovšek zameni. Napredek na vsej črti, kar njal rekorderja Borčiča. Žal kačejo predvsem primerjave pa vse poletje nista imela pri-povprečkov desetoric. Skratka ložnosti, da bi v medsebojnem 59,7 Rupčič (PR) pozitivna ocena, ki pa je lah- dvoboju v vodi odločila komu 59>8 Borčič (PR) ko zelo varljiva, če jo gleda- resnično pripada prvo mesto, mo samo z domače perspek- Tudi Jesenšek si je z odličnim tive. Plavanje v svetu koraka rezultatom zagotovil mesto v mladinski državni reprezentanci. Nasprotno od moških kaže ženski šprint viden napredek. Ne samo to, da smo v Trtni-mo to mračnejšo stran naše kovi dobili novo rekorderko, analize — važno je namreč le tudi sicer so skoraj vse tek-to, da se je zavedamo pri tej movalke izboljšale svoje oseb- oceni — in poglejmo podrob- ne rekorde. Prav jsto lahko _______t_______ nerje kako stojimo z našo in- trdimo tudi o disciplini 400 m 4:53,1 Kiš (JH) terno bilanco. prosto, kjer sicer rekorderka 4:54,0 Volčanšek (MZ) Začnimo tam kier stojimo Zeierjeva še nima enakovred- 4:56>3 Martinovič (S) trenutno najslabše. To je ne tekmice, vendar ce ie ne bodo dohitele že starejše Sin-čičeva in Veržijeva potem trde, da bo to zagotovo uspelo njeni rojakinji Nadramiji. Tudi pri ženskah je prsni slog edina disciplina, kjer v povprečku beležimo celo nazadovanje. To gre predvsem na račun nekaterih starejših tekmovalk, ki v svojih rezultatih stagnirajo. Zelo uspešen pa je bil tu slovenski trio To-minšek-Breskvar-Peterman z vejša imena (Dermastia, Pup- vidnimi mesti v tablicah. Med- čič in Prezzi) ki so se letos iem v moških beležimo v prvikrat spustili pod minuto metuljčku največji napredek in ki v tej »Sprinterski suši« v ženskih disciplinah ne mo- 2:48,0 Gruhič (MS) daieio naiveč nad Na srednii remo trditi isto. Le dve tek- 2.51,4 Bonetti (PR) in'dolgi progi prostega sloga m°valki Tresičeva in Jelovče- 2:52,1 Hebel (MD) sta Rogušič in Dijakovič raz- 2:23,8 Dorčič (PR) 2:29,1 Cazar (JS) 2:29,4 Jesenšek (C) 2:30,4 Paparela (JD) 2:34,6 Drezga (MS) 2:34:6 Mileusnič (PB) 2:34,8 Goršič (L) 2:35,5 Miškov (JZ) 2:35,6 Žerjal (MZ) povpreček 1962 — 2:33,1 povpreček 1963 — 2:31,1 t I 1 400 m MEŠANO 5:05,4 Rogušič (JS) 5:21,0 Dijakovič (MS) 5:22,8 Brinovec V. (T) 5:25,8 Dermastia (L) 5:27,0 Tripalo (POŠK) 5:30,5 Brinovec P. (T) 5:32,0 Perišič (PB) 5:35,0 Dorčič (PR) 5:40,7 Dvoržak (MD) 5:41,7 Krstulovič (JS) povpreček 1962 — 5:33,1 povpreček 1963 — 5:28,2 ZENSKE i sprint na 100 m prosto in prsno plavanje. V obeh disciplinah je povpreček desetori-ce enak lanskemu — torej stagnacija. Stanje pa ne kaže kakšen vidnejše izboljšave v bližnji bodočnosti, kajti na čelu lestvic sta plavalca (Kocmur ih Perišič), ki sta že prešla zenit svojih uspehov, vsi mlajši tekmovalci pa vidneje zaostajajo za tema veteranoma. V Sprintu imamo- tri no- povpreček 1962 povpreček 1963 4:46,8 4:44,8 1500 m PROSTO 17:53,8 Rogušič (JS) 18:20,2 Dijakovič (MS) 18:45,6 Brinovec V. (T) 19:04,0 Brinovec P. (T) 19:06,2 Clekovič (MZ) 19:22,4 Terzovič (JH) 19:53,2 Martinovič (Š) 19:54,6 Jokič (JD) 19:57,0 Krstulovič (JS) 20:01,0 Volčanšek (MZ) povpreček 1962 — 19:30,4 povpreček 1963 — 19:13,8 100 m PROSTO 1:05,8 Trtnik (L) 1:08,0 Zeier (JD) 1:08,3 Camdžič (JH) 1:09,0 Boban (JS) 1:09,6 Sinčič (JS) 1:10,2 Verza (MZ) 1:10,8 Franjičeviče (PB) 1:11,1 Giljum (MS) 1:11,2 Pogačič (MZ) 1:11,2 Pauljev (PB) povpreček 1962 — 1:10,3 povpreček 1963 — 1:09,5 Djordje Perišič 3:10,3 Perišič (PB) 3:11,4 Zelenika (MS) 3:12,0 Kerker (MZ) povpreček 1962 — 3:07,3 povpreček 1963 — 3:07,5 100 m METULJČEK 200 m PRSNO 2:42,9 Perišič (PB) 2:47,8 Tomičič (MZ) 400 m PROSTO 5:03,4 Zeier (JD) ■ 5:27,4 Verzi (MZ) ■ - 5:24,4 Sinčič (JS) 5:34,0 Franjičevič (PB) 5:34,0 Nadramšja (JD) 5:37,7 Giljum (MS) 5:38,0 Trtnik (L) 5:38,5 Pogačnik (MZ) 5:43,4 Vrančič (JS) 5:45,4 Vrdoljak (JS) povpreček 1962 — 5:36,1 povpreček 1963 — 5:32,7 1:15,5 Tresič-Pavičič (JS) 1:16,1 Jelovac (POŠK) 1:19,0 Camdžič (JH) 1:20,8 Krstič (JD) 1:21,6 Skorja (V) 1:22,7 VBrži (MZ) ■ 1:23,2 Giljum (MS) 1:23,8 Kovačevič (JS) 1:23,9 Breskvar (C) 1:24,9 Katurič (JH) povpreček 1962 — 1:22,7 povpreček 1963 — 1:21,1 100 m HRBTNO red zase. S svojimi rezultati sta se uvrstila med najboljše v Evropi in tako sta tudi naša najresnejša kandidata za Tokio. Od mlade garde se je letos najvidneje povzpel mladi 15-letni Zagrebčan Clekovič, kateremu mnogi obetajo bodočnost naših sedanjih rekorderjev. Za prsno plavanje smo že ugotovili da stagnira, kar pa je v precejšnji meri posledica premajhne pozornosti, ki jo naši trenerji posvečajo tehniki tega sloga. Veteranoma Peri-šiču in Tomičiču se je v vrhu najbolj približal mladi Splitčan Grubič, vendar je bil v rezultatih preveč nestabilen, da bi lahko že v pretekli sezoni kdajkoli ogrozil njun primat. Poleg že znanih imen je najnovejša pridobitev Kranjčan Devičnik, ki se je presenetljivo hitro prebil med najboljše v državi. Za metuljček lahko trdimo va izstopata, medtem ko je da je slog, kjer smo najbolj vse ostalo še daleč za po-napredovali. Čeprav letos brez vprečjem. Še vedno si delfin rekorderja Kuridje, je po- s težavo utira pot med tekmo- 1:17,0 Pilič (JS) 1:19,0 Kurir (JS) 1:19,5 Pauljev (PB) 1:20,7 Volfart (MZ) 1:21,2 Bašič (JD) 1:21,2 Gašparac (JZ) 1:21,3 Matošič (JS) 1:21,4 Bjedov (MS) 1:21,5 Souvan (L) 1:22,3 Matulovič (JZ) povpreček 1962 — 1:21,3 povpreček 1963 — 1:20,5 400 m MEŠANO 6:07,0 Verži (MZ) 6:07,8 Bjedov (MS) 6:11,6 Sinčič (JS) 6:13,0 Tresič-Pavičič (JS) 6:16,0 Jelovac (POŠK) 6:20,0 Pogačič (MZ) 6:20,6 Camdžič (JH) 6:20,7 Breskvar (C) 6:21,6 Skorja (V) 6:23,0 Zeier (JD) » povpreček 1962 — 6:24,1 povpreček 1963 — 6:16,1 Kratice pomenijo: Jasmina Pauljev vpreček krepko izboljšan pa tudi sicer ima 10 na lestvici rezultat, ki je še pred nekaj leti zadoščal za prvo mesto. Ce bi v lestvici poiskali tista imena od katerih v tej disciplini največ pričakujemo po- valke, kar se seveda odraža v rezultatih. V hrbtnem slogu beležimo izredno izenačenost 2:52,2 Hadžiomerovič (V) 2:53,0 Frank (JS) 2:53,8 Levičnik (T) 2:54,3 lisica (JS) 2:55,1 Grkinič (PR) povpreček 1962 — 2:51,1 povpreček 1963 — 2:51,1 200 m PRSNO 2:58,0 Bjedov (MS) 3:02,1 Tominšek-špindler (L) 3:05,5 Breskvar (C) 3:08,7 Cipci (JS) 3:08,8 Maričič (MZ) 3:09 Paterman (L) 3:09,4 Marasovič (JS) PREGLED PLAVALNE SEZONE . m JU V JUGOSLAVIJI C — Cdulozar, Krško CZ — Crvena zvezda — Beograd JD — Jug, Dubrovnik JH — Jadran, Hercegnovi JS — Jadran Split JZ — Jedinstvo — Zadar L — Ljubljana, Ljubljana MD — Medveščak, Zagreb MS — Mornar, Split MZ — Mladost, Zagreb O — Odred, Kikinda PB — Partizan, Beograd POŠK — POŠK, Split PR — Primorje, Reka Š — Šibenik, Šibenik T — Triglav Kranj V — Velež, Mostar »»IIIMMMaitMMMMiSaillMimMBHIIIIiimillMMillMIlliiK ,. _________. NTERVJL TEDNA-INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDN ROMAN SELJAK NAJLEPŠI SPOMIN: Zmaga nad Grdningenom Roman Seljak je eden zanesljivih potnikov, ki bodo zastopali abrve naše države na olimpijskih igrah v Innsbrucku. Letos je pričel s pripravami nekoliko pozneje kot ostali, vendar je s prizadevnim in vestnim delom nadoknadil zamujeno. Že na prvih tekmah je bil med najboljšimi in pokazal najboljšo stalno formo. Na letošnjih tekmah je bil dvakrat zmagovalec, 'enkrat pa tretji. Na vprašanje, naj nam pove podatke iz svoje osebne izkaznice, nam je dejal. Star sem 30 let, rodil pa sem se v Stari vasi pri Žireh na Gorenjskem. Izučen sem za radiomehanika, zaposlen pri Iskri, v servisu v Rožni dolini. Kdaj ste pričeli smučati? S petimi teti. Ko mi je bilo sedem tet, sem prvič tekel na šolskih tekmah. Ko sem obiskoval gimnazijo v ži-reh, je prišel k nam nekdanji smučar-tekač Janko Slivnik iz Gori j, ki je tam vodil krajši tekaški tečaj. Ob zaključku tečaja je bila tekma na 3 kilometre in zmagal sem s precejšnjim naskokom. Menda ste se poizkušali tudi v smučarskih skokih? ■ Res je! Nekaj časa se nisem mogel odločiti ali naj tečem ali naj skačem. Moj najdaljši smučarski skok je skoraj 40 metrov. Ko sem prišel leta 1953 v Kranj, ms je znani tekmovalec Gašper Kordež dokončno navdušil za smučarski tek. Po krajšem tečaju tekačev v Mojstrani sem bil na prvenstvu Gorenjske v Kranju, kljub precejšnji zamudi na startu, šesti na cilju, že naslednje leto sem osvojil naslov mladinskega državnega prvaka. In vaš prvi pomembnejši uspeh? — Bilo je teta 1957 v Ljubljani na republiškem prvenstvu, kjer sem na zahtevni Seljak Roman: vztrajen in zagrizen borec progi v teku na 15 kilomabrotv premagal vse favorite, že naslednje teto pa sem zmagal tudi na državnem prvenstvu v teku na 30 kilometrov v Bohinju, Doslej sem bil dvakrat državni prvak, obakrat na 30 kilometrov. Kaj pa vaš največfi uspeh? Na mednarodni tekmi v Zakopanih teta 1960 sem v teku na 30 kilometrov zasedel odlično 11. mesto in med drugimi premagal tudi enega sem in z glavo udarili ob drevo, tako da mi je utrgalo uhelj. Vendar so mi ga zdravniki pritrdili nazaj, tako da je to komaj mogoče opaziti. In za zaključek še kratka ocena stnokovnjiikorv, ki menijo, da Romana odlikuje izredna telesna moč, ima dober odriv ter je zelo zagrizen in borben. Zelo dobro tudi smuča, zato v težkih smukih vedno prekaša vse domače nasprotnike. najboljših tekačev Norvežana Groningana ter še nekaj drugih odličnih Skandinavcev. Kako usklajujete vaše delo s treningom in nastopi na tekmah? — Na mnogih športnih in kulturnih ter manifestativnih prireditvah širom Slovenije napeljujem in oglašujem naprave za ozvočenje. Plezanje po lestvan in prenašanje težkih zvočnikov je dovolj, kar mi seveda zelo koristi pri pridobivanju telesne moči. Sicer pa sem zaposlen od 6. do 14. ure, po potrebi pa tudi več. Moji mesečni prejemki so približno 40 tisoč dinarjev, razen nadur. V službi imajo veliko razumevanje za moje športno udejstvovanje In so, kot pravijo, ponosni, če dosežem kaj več .... AH ste poročeni? — Za zdaj še ne. Kaže pa, da to pride na vrsto letos. Vendar za zdaj še nimam Stanovanja in (trenutno stanujem v Kranju ter se vozim v službo v Ljubljano. Dogodek, ki se ga neradi spominjate? — Leta 1959 sem imel med tekom težjo nesrečo, pade! Pustoslemšek iz Mežice, ki ga vidimo na startu smuka na Pohorju, je med najboljšimi alpskimi smučarji OTO PUSTOSLEMŠEK Med Amarildom in Relejem Hladnega decembrskega dne sem v salonu hotela »Belte-vue« na Pohorju sedel nasproti športniku, ki je na startu letošnje zimske sezone presenetil vse poznavalce smučarskega športa z odličnimi dosežki. Pomenkoval sem se s športnikom, od katerega si naši strokovnjaki upravičeno obetajo še mnogo — no, saj ste gotovo že uganili, s kom: z Otom Pustoslemštoom —-strugarjem iz Mežice in članom jugoslovanske olimpijske reprezentanoe. 9 Koliko tet ste šteli — sem uvodoma vprašal •— ko ste prvič stopili na smuči? — Takrat mi je bite 10 tet, startno številko pa so mi prvič pripeli teta 1957, ko sem kot mladinec nastopil za domači klub. # Vaši pomembnejši uspe; hi? — Leta 1962 sem na republiškem prvenstvu v slalomu dosegel v drugem teku najboljši čas. Na FIS tekmah v Kranjski gori sem bil za Lakoto drugi najboljši Jugoslo-vai v slalomu. Od takrat dalje redno obiskujem zvezne treninge alpskih smučarjev. © Kako ste se pripravljali za letošnjo sezono in kako ste zadovoljni s prvimi rezultati? — Letos mi gre, kot to pravimo. Cez poletje sem mnogo treniral, mnogo pa sem pridobil tudi na zveznih treningih. V Cerviniji sem prvič v življenju resno treniral tudi smuk in prepričan sem, da ta disciplina odslej ne bo več moja Ahilova peta. Z rezultati na Češki koči in Pohorju sme seveda nadvse zadovoljen. Črtim pa, da lahko dosežem še več. • Ali se ukvarjate mimo smučanja še s kakšnim drugim športom? — Igram odbojko, včasih pa zabijem tudi kakšen gol. Pri NK »Peca«, ki nastopa v koroška nogometni podzvezi, igram namreč srednjega napadalca. • Kateri od slovenskih klubov in nogometašev vam je še posebej pri srcu? — Navijam za »Maribor«, od igralcev pa mi je še posebej všeč Arnejčič. Tudi Markovič je včasih sila premeten. 9 Denimo, da igrate srednjega napadalca v reprezentanci FIFA. Katere soigralce bi hoteli na desni in levi Strani? — Kakšno vprašanje! Sicer pa, poizkusimo ... Garrincha, Arimaldo, Pustoslemšek, Pete, Gento. Kakšen napad! 9 Vaš hobby? — Dnevno delam osem ur. Včasih dopoldne, včasih popoldne. Mimo tega redno treniram, tako da mi ne ostane mnogo prostega časa. Ljubim plesno glasbo in rad se zavrtim. Tvvist mi je najbolj všeč. 9 Koga cenite med popevkarji? INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA — Od i domačih mi ugaja Majda Sepe, od tujih pa Elvis Presley. Njegova »Sole mio« je izvrstna .,. 9 Mnogo ste že potovali. Povejte nam, prosim, česar se še posebej spominjate? — S štajersko reprezentanco smo se udeležili tekem na Siciliji. S kolegom Skudni-kom sva se povzpela prav na vrh Etne in gledala v žrelo vulkana. Priznam, da nama je bilo nekoliko tesno pri srcu. 9 Kdaj ste se kot športnik najbolj žalostno počutili? — Bilo je to teta 1959 na mladinskem republiškem prvenstvu na Zelenici. Mnogo sem pričakoval od tega tekmovanja, slednjič pa so me odpeljali v bolnišnico — z zlomljeno nogo... 9 Vaš smučarski vzornik? — Amdrl Molterer. Nihče mu ni bil, kos, samo da je prišel »skozi«. Od domačih smučarjev cenim še posebej Lakoto, od ostalih športnikov pa Mira Cerarja. 9 Kdo bo imel na bližnjih olimpijskih igrah v niških disciplinah največ uspeha? — Prednost dajem Avstrijcem. Med posamezniki pa Schranz ali Zimmermann v smuku, Nening ali Maudit v veleslalomu ter Killy ali Zimmermann v slalomu. 9 Ce bi. lahko neomejeno daleč potovali, kam bi se namenili? — Brez razmišljanja v deželo vzhajajočega sonca, kjer bi sl v Tokiu ogledal letne olimpijska igre. To bi biilo enkratno doživetje! P. KANCLER IGOR RADIN TREBA BO POTRPETI OVE EETI Člani jugoslovanske olimpijske hokejske reprezentanca so že znani. Med njimi je tudi eden najboljših hokejistov ljubljanske Olimpije, 25-letnli študent elektrotehnike Igor Radin. Da bi tudi naša bralci pobliže spoznali tega neumornega in požrtvovalnega igralca Olimpije, smo ga obiskali neposredno pred tekmo Olimpije s Kranjsko goro. Koliko časa igrate hokej in in kdaj ste se odločili zanj? — Igram že polnih 10 let, Pričel sem pri HK Ljubljana in razumljivo sedaj nastopam za Olimpijo. Za hokej sem se odločil že takoj po morjih prvih korakih na ledu. Enostavno mi je bil všeč in trenerju tedanjega HK Ljubljana tovarišu Aljančiču m bilo težko, da me je pridobil v svoje vrste. Vaš najljubši spomin iz hokejske kariere? — športniki mnogo doživi, mo. Smo veseli in razočaranii, vendar vedno dobro razpoloženi. Lepih trenutkov je veliko in rad se jih spominjam. Vsekakor pa sem sedaj najbolj vesel tega, da sem uvrščen v jugoslovansko olim» pijsko hokejsko reprezentanco za Innsbruclg. Kaj menite o trenutni krizi ligaškega moštva Olimpije? — Mnogo je bilo že zapisanega o težkih trenutkih našega ligaškega moštva. Znano je, da je moštvo pomlajeno. Tako se na da v kratkem času ponoviti nekdanjih Uspehov. Treba bo še potrpeti dve teti in prepričan sem, da bo stanje povsem drugačno. — Igralce vzgajamo namreč sami in za te je potreben di<>-ločen čas. Kakšno uvrstitev pričakujete v zvezni ligi? — Ob že navedenem bo težko storiti kaj več kolt doseči predzadnje mesto ta s? tako obdržati v družbi najboljših hokejistov Jugoslavije. Kaj sodite o letošnjih prvih tekmah jugoslovanske ottriU pijske reprezentance? — Rezultati so znani ta so slabši kot sicer. Moštvo ni homogeno, saj se slabo poznamo med seboj, ker smo še premalo trenirali. Pred nami je še daljša doba skupnega treninga in več tekem ter sem prepričan, da botruj lahko zaigrali mnogo boljo. Razveseljivo je, da so v reprezentanco vključeni tudi mlajši Igralci, Kakšno mesto pričakujeta v Innsbrucku? — Prepričan sem, da si bomo priborili mesto nekje sredini druge skupine, To bi bil tudi že velik uspeh. Igor Radin: solidno zna-i nje in pametna igra PREDSTAVLJAMO NAŠE SMUČARJE IN HOKEJISTE ZA NASTOPE NA OLIMPIJSKIH IGRAH VOZOVNICE ZA INNSBRUCK RAZPRODANE Skoraj bi bilo odveč spet in spet ponavljati, kakšne možnosti imajo alpski smučarji Avstrije in Francije, saj je skoraj zanesljivo, da med smučarje teh držav ne bo mogel prodreti nihče, razen morda rutiniranega ameriškega smučarja Wemerja. Le-ta namreč lani ni nastopal zaradi težkih poškodb. Avstrijsko in francosko zastopstvo na olimpijskih igrah bo v alpskih disciplinah tako močno, da lahko dokaj zanesljivo predvidevamo, da se bodo med seboj »skregali« za večino medalj. če sodimo po rezultatih lanske in letošnje sezone, potem bi se utegnil možnosti ima Lakota v veleslalomu, s; medtem ko so možnosti, v slalomu jH skoraj enake' ničli. V finalu slaloma Ijf bo namreč nastopilo samo 30 tekmo- |j§ valcev in med nje se Lakota prav go- IH tvvo ne bo mogel prebiti. JU Ostali olimpijci, ki bodo zastopali IH barve Jugoslavije v Innsbrucku v alp- g skem slučanju, bodo gotovo posegali Jpg po manj pomembnejših mestih. Imeli gH bodo slabše startne številke, poleg te- H ga pa je to garda mladih smučarjev, iU ki še nimajo prave tekmovalne rutine l|§ in nič čudnega bi ne bilo, če bi se §§§ jih na olimpijskih igrah polotila tudi IH Imena naših smučarjev za IX. olimpijske igre v Innsbrucku so znana. Kandidatov je bilo v vseh treh disciplinah precej, vendar izbrancev je bolj mulo. Trenerji in zvezni kapetani so imeli zahtevno nalogo zbrati trenutno najboljše moči, torej one tekmovalce, od katerih lahko pričakujemo, da se bodo dostojno borili v olimpijski areni. Računi na papirju in ugibanja strokovnjakov, kje se bodo zaustavili Jugoslovani in koga bodo na zimskih igrah pustili za seboj, so v celoti negotovi. Preostalo je sicer še nekaj dni, ki jih bodo naši reprezentanti izkoristili za pospešene priprave, vendar kakšnega posebnega napredka in izboljšanja forme v teh dneh res ni mogoče pričakovati. Prav bi bilo, kar iskreno želimo našim reprezentantom, da si pred cdhodcm v Innsbruck zagotovijo potrebna koncentracijo, da odložijo vsakodnevne skrbi in se z vso voljo in močjo približajo željam vsem ostalim olimpijskim tekmovalcem, ki se bodo častno borili za barve svoje domovine. Danes predstavljamo naše reprezentante s pripombami strokovnjakov, ker želimo, da bi si naši bralci že danes ustvarili kolikor toliko pravilno sodbo o vrednosti naših smučarjev pred nastopom v Innsbrucku. Tekoči v zadnji tretjini? KJE eo LAKOTA? ROMAN SELJAK: 29-letni radio-mehanik, samski, zaposlen v Iskre* servisu v Rožni dolini v Ljubljani. S smučarskim tekom se ukvarja 11 let. Dvakrat je bil članski, enkrat pa mladinski državni prvak, član državne reprezentance ie od leta 1957. Ocena trenerja: Seljaka odlikuje izredna fizična moč, dobra koncentracija in velika borbenost. Odlikuje se na krajših, strmih vzponih in hudih, težkih smukih Najbolj mu odgovarja tek na 15 km. CVETO PAVČIČ: star 30 let, se kretar okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana, poročen, oče dveh Otrok. Tekrnovati je začel leta 1952. Doslej je bil štirikrat članski in enkrat mladinski državni prvak Član naše reprezentance je od leta 1956. Ocena trenerja: Cveto Pavčič je brez dvoma tehnično najbolj izpopolnjen tekač. Odlikuje ga skladnost in harmonija vseh delov telesa med tekom. Najboljši je v • ravnini in na blagih, dolgih vzponih, slabši pa je v hudih smukih JANKO KOBENTAR: star 23 let, uslužbenec Železarne Jesenice, poročen, oče dveh otrok. Tekmovati je začel leta 1954 in bil že mladinski in članski prvak Jugoslavije. V državni reprezentanci je Od leta 1960. Ocena trenerja: Kobentar je močan in temperamenten tekač, torej bolj primeren za krajše hitre kot za daljše proge. Lepo se uveljavlja tudi v ravnini in v vzponih, ven- dar je njegova domena strm smuk. Poudariti pa moramo, da se ga včasih loti malodušje. MIRKO BAVCE: 22-letni ple- skar, zaposlen v Ravnah na Koroškem, trenutno v JLA, samski. S smučarskim tekom se ukvarja od leta 1957 in je bil trikrat državni mladinski ^rvak. član državne reprezentance je od leta 1962. Ocena trenerja: Bavce je zelo hiter in tehnično precej izpopolnjen tekač Je bolj šibke telesne rasti, sicer slok fant in velik napor ga hitro izčrpa. Najbolj mu ustreza lahek, valovit teren, kjer lahko do maksimuma razvije svojo prirojeno hitrost. Vse pristaše smučarskega teka gotovo zanima, kaj lahko od naših tekačev pričakujemo, s kom se bodo lahko enakovredno borili,, kdo je boljši in kdo slabši od naših Merilo moči neprezentance je gotovo štafeta 4x10 km. Po tej lahko vsaj približno ocenimo moč posameznih ekip in ne samo moči posameznikov. V Seefeldu se bodo naši tekači enakovredno borili s tekači Romunije, Bolgarije, ČSSR, ZDA ,Kanade in ostalimi severno-in južnoameriškimi državami. Vse te so namreč bile vsaj do sedaj slabše od naših. Skoraj gotovo pa bodo naši reprezentanti premagali štafete Madžarske, Anglije in Španije. Vse ostale evropske države so precej močnejše od nas in zato razen v izjemnih primerih ne moremo računati, da bi prehiteli še koga drugega. * R U C vmešati morda tudi kak Švicar (presenetljiva zmaga Muncha na lanskem predolimpijskem tekmovanju v smuku in letošnji uspehi Bruggmanna). Med vsemi temi zvenečimi imeni je kar težko najti prostor za naše olimpijce, ki so se pripravljali v mnogo skromnejših pogojih in imajo seveda tudi manj znanja in manj rutine. Naj-večji jugoslovanski adut v alpskem tekmovanju na olimpijskih igrah je gotovo Lakota, ki je morda tudi največji up naše olimpijske ekipe v Innsbrucku v celoti. Ta prizadevni smučar je namreč vse leto treniral in takoj ko je zapadel sneg, pripel smuči in se spuščal tudi po najmanjših krpah snega. Ko so prišle na vrsto prve pregledne tekme, je zanesljivo zmagoval in tako ponovno dokazal, da je jugoslovanski smučar številka 1. Njegova najboljša disciplina je seveda smuk, kjer lahko ob ugodnih pogojih in z malo sreče doseže svoj življenjski uspeh. Pri tem mislimo na uvrstitev med 20. in 30. mestom — če računamo, da bo. nastopilo okoli 100 tekmovalcev to pomeni, da bo v prvi tretjini, kar je seveda — ponavljamo — izreden uspeh. Mnogo manj trema. Detiček, Cop in Klinar so sicer že nastopili na nekaterih mednarodnih tekmovanjih, medtem ko bo Pusto. slemšek preživljal svoj prvi večji mednarodni krst. Med ženskami bo Ankeletova kljub pomanjkljivemu treningu pred letošnjo sezono najbrž boljša od Fanedlo-ve, predvsem v smuku. Lani na predolimpijskem tekmovanju je olimpijsko progo v smuku zapeljala dokaj zanesljivo, vendar ne moremo pričakovati, da bi jo lahko našli med prvo petindvajseterico. Na olimpijskih igrah v Innsbrucku bodo Jugoslavijo zastopali v alpskih disciplinah naslednji tekmovalci: PETER LAKOTA — študent gozdarstva FRIC DETIČEK — elektrotehnik v tovarni Elan JANEZ ČOP — zidar ANDREJ KLINAR — uslužbenec v Železarni Jesenice OTO PUSTOSLEMŠEK — strugar MAJDA ANKELE — študentka Visoke šole za telesno kulturo KRISTA FANEDL — študentka Eko. nomske fakultete Naša hokejska reprezentanca bo na olimpijskih igrah nastopala v naslednji postavi: vratarja: Anton Gale, 19 let, Olimpija Rado šemšedinovič, 23 let, Beograd branilci: Ivo Jan, 22, let, Olimpija Igor Radin, 26 let, Olimpija Aleksander Andjelič, 23 let, Partizan Marjan Kristan, 26 let, Jesenice Viktor Ravnik, 22 let, JLA (Jesenice) napadalci: Viktor Tišler, 22 let, Jesenice Albin Felc, 23 let, pesenice Franc Smolej, 24 let, Jesenice ZLATA SREDINA Bogo Jan, 20 let, Jesenice Mirko Kolbus, 24 let, Partizan Boris Renaud, 18 let, Medveščak Miroljub Djordjevič, 26 let, Crvena zvezda Ivan Rataj, 22 let, Medveščak Miran Krmelj, 23 let, Medveščak Vinko Valentar, 29 let, Jesenice O možnostih naše reprezentanci na olimpijskih igrah nam je povedal sekretar SKKS Jugoslavije dr. Jože Gogala naslednje: — Po kvalifikacijskih tekmah igrajo zmagovalci v A, premaganci pa v B skupini. Verjetno se bomo znašli v skupini z Avtstrijo, Romunijo, Zahodno Nemčijo, Italijo, Francijo, Japonsko, mogoče tudi s Poljsko, Švico ali Norveško. Razen zadnjih treh so vse ostale reprezentance z našo vred, precej izenačene in le trenutna forma, razpoloženje ali športna sreča bodo verjetno največ odločili o končnem vrstnem redu. Upam, da bomo pristali nekje v zlati sredini... Naši skakalci — olimpijci (od leve proti desni): Zajc, Jemc, Eržen, Oman SKAKALCI - BOLJŠI ODRIV! Pravkar končana avstrijsko-nemška skakalna turneja je pokazala, da naši skakalci niso v formi. S strokovnega gledišča je treba reči, da so vse tri faze skoka (odskok — let po zraku — in doskok) še neizdelane, kar pomeni, negotovost od začetka do kraja. Ne gre za nekakšne pesimistične napovedi, daleč od te-, ga, treba je gledati realno, torej tako, kakršno je trenutno stanje. Našim skakalcem primanjkuje tudi več samozavesti. Trener Hugo Peter trdi, da bi morali Jugoslovani na pregled k zdravnikom za živčne bolezni, ker ni mogoče razumeti njihove prevelike treme, ko se pojavijo na startu. Če analiziramo to tremo, pa vendar pridemo do nekakšnega zaključka: fantje -niso gotovi v svoje znanje, v svoje sposobnosti, predvsem pa jih muči negotovost na mostu, ki je največjega po- mena pri vsakem skakalcu. Slab odgon je isto kot slab skok. Naši reprezentanti Oman, Zajc, Jemc in Eržen so bili v preteklosti sposobni zasenčiti slavo celo najboljših svetovnih asov. Danes se počasi znova prebujajo. Morda jim primanjkuje vadbe na 80 m skakalnici, s čemer bi dosegli večje izkušnje, pa tudi njihova psihična pripravljenost bi bila boljša. Olimpijska skakalnica v Innsbrucku je težja in kdor ni popoln, ne bo na njej nikdar dosegel kakšnih posebnih uspehov. Če bodo naši reprezentanti v zadnjih dneh priprav v Planici popravili vse slabe strani pri odgo-nu na odskočnem mostu, potem bomo lahko v Innsbruk-ku prijetno presenečen, sicer pa že danes povejmo, da ni pričakovati kakšnih izrednih uspehov. Na vprašanje, kakšna bo uvrstitev naših skakalcev na tovo zelo težko odgovoriti. Videli smo, da na nemško-avstrijski skakalni turneji niso mogli navdušiti nikogar, verjetno še najmanj sami sebe. Pa vendar, če bodo v 10 dneh treninga na planiški osemdesetki izboljšali odnv, kot smo omenili že zgoraj, potem bomo morda le bliže onim, ki so danes v eliti evropskega skakalnega športa. To pomeni, da bi se lahko z malo več znanja in sreče kdo od naše četverice uvrstil med 25. in 30. mestom. Vsekakor pa je močno zaželeno, ds nas ne osramotijo tisti skakalci, ki nimajo še zdaleč takšne tradicije kot mi, pa čeprav je med takšnimi celo odlični Geller BOŽO JEMC: 24-letnj pleskarski mojster z Bleda, poročen. S skakalnim športom se ukvarja več kot 10 let, osvojil je trikrat naslov član- skega državnega prvaka, medtem ko je bil tudi dvakrat mladinski državni prvak, član državne reprezentance je od leta 1958. PETER ERŽEN: 22-letai študent Elektrotehnične fakultete v Ljubljani, član ljubljanske Enotnosti, kjer je tudi začel svojo tekmovalno kariero. Bil je na mnogih mednarodnih tekmah, član državne reprezentance pa je od leta 1953. Doslej še ni osvojil naslova državnega prvaka. LUDVIK ZAJC: 20-letni tehnik jeseniške Železarne, nekajkrat mladinski državni prvak Od leta 1960 je stalni član naše reprezentance, sodeloval je na mnogih mednarodnih prireditvah in dosegel lepe uspehe. MIRO* OMAN: 27-letni študent arhitekture, sedaj v JLA, večkratni mladinski državni prvak. V reprezentanci je od leta 1956. PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI 1964 Namesto zime tirolska pomlad (♦*) ^ R U C ^ Za Polet govorijo HYVXRINEN — TRENER FINSKEGA OLIMPIJSKEGA MOŠTVA V sltoliih po treningu je bil precej zgovoren trener finskih skakalcev Hjvarinen, ki je le-:a 1956 na olimpijskih igrah v Gortini osvojil zlato medaljo v skokih. Med drugim je rekel: — Danes je Kankkonen v prav dobri formi. Opazili ste, da je zanesljiv v vseh treh fazah skoka — odskoku, letu po zraku in doskoku — vendar to še ni Kankkonen, kot bi ga morali videti na naših skakalnicah na Finskem. Prav gotovo je naš veliki up za olimpijske igre in do nastopa v Innsbrucku bomo opravili že temeljit trening. Nekoliko me je razočaral Halonen, ki je moj najljubši učenec. Halonen je temperamenten fant, vendar le te dni nikakor ne znajde. Morda je izgubil malce zaupanja vase, vendar sem prepričan, da bo do olimpijskega nastopa spet v polni formi. Immonen je nekoliko slabši, toda dovolj velika opora za ostalo trojico, ki bo prišla vsaj po eno izmed medalj. Ne razumem, kaj je z vami, Jugoslovani? Spominjam se odličnih skakalcev, kot so bili Zajc, Jemc in Pečar, ki so pred leti napravili na finskih skakalnicah pravi preplah med našimi strokovnjaki in tekmovalci. Kar verjeti ne morem — čeprav Pečarja nisem videl te dni — da tekmovalci s takšnimi uspehi padajo v formi. DEMENTLIJEV — TRENER SKAKALCEV IZ SZ: Sivolasi možak, skoraj brez zob, je bil prav vesel, ko je sredi Innsbrucka med drugim zaslišal slovansko govorico. Se-veda je takoj povedal nekaj svojih misli. — Nikolajev je naš največji adut. Tudi Palčevski in Gaka-dze sta solidna. Naši so trenirali vseskozi na skakalnicah iz umetne mase, ki dopuščajo skoke tudi do 80 m. Takšnih skokov imajo za seboj okrog 300! Sedaj potujemo takoj v domovino, na zadnje temeljite priprave, ki bodo bolj psihološkega pomena... DR. DEČMAN — NAŠ MEDNARODNI FIS SODNIK ZA SKOKE V Innsbrucku si je skoke ogledal tudi jugoslovanski FIS sodnik dr. Dečman, ki je nato odpotoval v Oberhof in Klingenthal, kjer je kot glavni sodnik ocenjeval nastopa skakalcev iz Zahodne Nemčije in ZDR, ki bodo na olimpijskih igrah nastopili pod enotno zastavo. — Kar neverjetno je, da so naši fantje tako padli v formi! Poglejte, danes jih »mažejo« takšni skakalci, o katerih pred leti še slišali nismo. Vsi so brez odriva, s strahom na obrazu, negotovi pri doskoku. Mar »i to velika škoda, ko smo vendar imeli pred tremi, štirimi leti skakalce svetovnega slovesa, ki so nam jih prav vsi zavidali s Finci na čelu!? Srčno si želim, da bi v teh zadnjih dneh priprav v Planici popravili ono, kar se popraviti da! Poljak Przybi/la rekorder med rekorderji Za sedaj je še skrivnost, kje bodo našli proge za olimpijska tekmovanja, ker na pravih progah ni snega - Znani trener avstrijskih skakalcev Bradi je že sklenil pogodbo za trening francoskih skakalcev, toda... - Engan je uganil kdo bo zmagovalec avstrij-sko-nemške skakalne turneje Preden sem zapustil Inns-bruck, mi je vendarle preostalo toliko časa, da sem si ogledal letoviško mestece Seefeld, kjer bo prizorišče ogorčenih borb za olimpijske naslove v klasičnih disciplinah. Seefeld je kraj — seveda predvsem turistično središče z vsemi modernimi napravami, hoteli, drsališči, kopališči itd. — ki je imel v tem času vselej dovolj snega. Čeprav so bili morda obrobni kraji brez snežne odeje, ga je imel Seefeld vselej na pretok ... Zadostovalo je dvajset minut vožnje z avtomobilom iz Innsbrucka po strmi alpski cesti proti Garmischu, da sem se znašel sredi velikega vrveža. Tujca so od vsepovsod — bila je nedelja — navalili v letoviško mestece in težko se je bilo izogibati številnim osebnim avtomobilom in avtobusom, ki so domala zasedli vse dohode v Seefeld. Presenečenje je bilo veliko. Sonce se je že s precejšnjo močjo upiralo v prisojna pobočja, kjer ni niti trohice sledu o kakšnem snegu. Letoviščarji so z očmi iskali krpe snega, večina pa je obstala kar pred hotelom in obrača svoje ude sonou nasproti. Bilo je prav toplo! Ogledal sem si osrednji tekaški stadion, kjer bodo tekači iz vseh vetrov startali in prihajali v cilj. Tam bo tudi predaja štafet in obenem vsa obveščevalna služba. En sam pogled na ta kraj je zadostoval, da morajo biti organizatorji v teh dneh zaskrbljeni bolj kot kdajkoli v preteklo-, sti. Znašli so se pred težkim problemom, kajti okolica je brez snega in začetek iger se bliža s strahovito naglico. Na vse te probleme sem iskal odgovor, vendar ta dan ni bik) v Seefeldu tehničnega vodje prof. Rossnerja, ki je FIS ekspert za teke in ki obenem najbolje pozna vse zahtevne smuke in vzpetine pri sestavljanju olimpijske proge. Nič zato, v tem kraju je doma znani smučarski strokovnjak, Toni Seelos, sicer alpski, ki pa je vendar o vsem dobro podkovan. Ko sem ga vprašal kaj misli o tej snežni katastrofi in kako se bodo organizatorji znašli, če ne bo več padlo snega, je smeje odgovoril: — Prav nič se ne bojim! Res je, da je bil Seefeld kraj, ki je imel vselej dovolj snega, toda zaradi tega, če je okolica Seefelda brez njega, ne bo olimpijskega poloma. Proge bomo trasirali nekoliko više, v stadion, ki ste ga pravkar videli, pa bomo nanosili snega, ga konzervirali, tako da s tem ne bo prevelikega problema. Problem je povsem nekje drugje. Bojim se, da ne bomo mogli ustreči vsem tujim turistom, ki se bodo pojavili v našem olimpijskem mestecu. In še nečesa se bojim: kaj bo tedaj, če se bo vsul sneg sredi tekmovanja? Kaj bomo tedaj storili? Imamo dovolj delavcev in tudi vojska nam pomaga, toda če narava spregovori svojo odločno besedo, je večkrat človek brez moči... Bradi v nemilosti Ob prihodu v Innsbruck je bilo vse polno novic o tekmovalcih, trenerjih, funkcionarjih, skratka o nastopu najboljših skakalcev na olimpijski napravi na Bergiselu. Tudi lokalno časopisje je veliko pisalo o posameznikih, vsi pa so z velikimi naslovi prinašali pravzaprav senzacionalno vest, da je trener. avstrijskih skakalcev, izkušeni Bradi, prišel v nemilost. Z veliko radovednostjo sem preletel vrstice nekega domačega komentatorja, ki očitno ni naklonjen Brad-lu. Po vsem tem sem si lahko ustvaril sodbo, da le avstrijski novinarji niso naklonjeni Bradlu in mu med drugim Tekst in slike: Marjan Lipar očitajo, da ni znal pripraviti avstrijskega olimpijskega moštva tako kot zahteva tradicija. Spominjajo na Leodolter-ja, ki si je osvojil bronasto medaljo v Squaw Valileyu, danes pa razen mladega Preimla Avstrija nima tekmovalcev, ki 'bi lahko posegli v sam olimpijski vib. Kasneje mi je o vsem tem neljubem dogodku za avstrijski skakalni šport povedal tehnični vodja Emme-rlch Pepeunig, ki je zatrjeval, da »skakalnega problema« ni več. Bradla je rehabilitiral eden najvidnejših avstrijskih smučarskih funkcionarjev prof. Rossener, ki je zastavil ves svoj ugled in vse svoje sposobnosti, da je danes Bradi še v Avstriji. Tudi skakalci so se zavzeli za svojega Bradla in pravijo, da ni njegova krivda, če Avstrijci nimajo takšnih uspehov kot na primer skakalci iz NDR. Mimogrede sem zvedel, da je Bradi ob teh novinarskih napadih takoj sklenil pogodbo s Francozi, vendar jo Je kasneje preklical in na željo tekmovalcev in prof. Rossenerja obljubil, da bo še naprej vodja avstrijskega državnega moštva. Veliko zanimanje za bob, sankanje in drsanje! Po navadi pri naštevanju olimpijskih disciplin kaj radi pozabljamo na nekatere panoge, ki pa so vendar za mnoge tekmovalce izrednega pomena, po drugi strani pa prav tako privabljajo, kot »popularne« smučarske discipline množice gledalcev. V Innsbrucku sem sl med drugim bežno ogledal tudi naprave za bob in hitrostno drsa- nje, medtem ko je proga za sankanje za zdaj še v končni izgradnji. Tu in tam so še malenkostni popravki, kaj ti vse je treba zgraditi tako kot zahtevajo mednarodna pravila, pa tudi sicer mora biti takšen objekt brez nevarnosti in dostopen za gledalca. Tehnični vodja za alpske discipline ing. Hubert Spiess je v nedeljo zvečer v tekmi na Bergiselu tudi o teh manj popularnih panogah govoril z velikim zanosom dn navdušenjem. Naj povemo, da je prav ta inženir vse do nedavnega imel dolžnost elektrificirati vse proge in vse druge naprave v Innsbrucku. — Za bob progo je bilo največ težav! Ce bi vam pokazal načrte, kako so naši gradbeniki hiteli z zaključnimi deli, bi si lahko ustvarili pravilno sodbo o tej zares zahtevni gradnji z mnogimi zavoji, tribunami za sodnike in gledalce. Zraven so tu še električne meritve na takšnih mestih, ki so najbolj dostopni za radovedne novinarje. Semaforji opravljajo glavno delo. Oh ledenem stadionu so zgradili posebno drsališče, ki je namenjeno hitrostnim drsalcem. Prav oni dan so bili na treningu domačini, ki so preizkušali progo. Mnogi turisti so z velikim zanimanjem opazovali drsalce, ki so v enakomernem ritmu merili, gladko ledeno ploskev. Še nekaj ugotovitev iz Innsbrucka Na splošno Jahko trdim, da je olimpijsko mesto nared. To pomeni, da so se pripravili ne samo organizatorji Iger, temveč tudi gostinci in turistična podjetja, ki pričakujejo svojevrsten obisk. Pravijo, da ho v času olimpijskih iger Innsbruck narasel za več desettisoč prebivalcev. Treba ho preskrbeti predvsem petične turiste, kajti za tekmovalce je poskrbljeno v olimpijskem naselju. S temi problemi se ubadajo mestni očetje, ki so prepričani, da bodo kos zahtevni nalogi. Bomo videli... Še dve, tri misli o skakalcih, ki so nastopili na pravkar končani nemško-avstrijski skakalni turneji in ki so se predstavili tudi gledalcem iz Innsbrucka. Lahko rečemo, da je bil ta nastop kvalitetnejši kot bo oni na olimpijskih igrah na isti skakalnici. Razen Engana iz Norveške tol Neundorfa iz NDR, je bila dejansko zbrana vsa svetovna elita. Zanimiva je ugotovitev slovitega Engana, ki je še pred začetkom te turneje javno napovedal zmago Finca Kanikkonena. Kaže, da je Erj-gan dobro pretehtal sposobnosti vseh in tudi svojo in se iz * previdnosti umaknil tej največji predolimpijski preizkušnji. Ker ni nastopil, je s tem izvedel določen psihološki pritisk na ostale favorite, ki danes dodobra poznajo drug drugega, le Engana ne. Tudi Neundorf se je pokazal v največjem sijaju na izbirnih tekmah za sestavo enotne nemške reprezentance. Finski vodja jn FIS sodnik Heikki Teljamo mi je oh neki prilož-nošti poudaril, da ima prav ta mladenič iz NDR velike možnosti za odlično uvrstitev na olimpijskih igrah. Ko govorimo o svetovni eliti skorajda nima pomena razpravljati o slogu poleta, temveč predvsem in samo o daljinah. Danes sodniki dobro ocenijo skakalce samo tedaj, če so skočili daleč. Trdijo namreč, da samo oni skakalec, ki dobro odrine na mostu, razen posameznih primerov, tudi lepo leti on zanesljivo doskoči. Lep primer je naš Nahtigal. Ta skakalec je bil v zraku zelo lep in človek bi pričakoval, da mu bodo sodniki za slog prisoidili visoko oceno. Ker pa je bil njegov skok kratek, mu ni prav nič pomagal njegov miren in lep let skozi zrak, sodniki so ga ocenili s skromnimi 14 točkami! In vendar, ko primerjamo odlike posameznikov, ne morem () mimo popolnih skakalcev š Sovjetske zveze (Nikolajev, Palčevski jn čakadze), Finsk$ (Kankkonen, Halonen, Imnio* nen), ZDA (Balfanz, Kotlar rek), Poljske (Przybyla, Sztolf), NDR (Lesser, Rede* nagel) in še in še, skratka saj jih je toliko, da pri ocenjevanju ne veš, katerega bi lepše ocenil. Vsi ti skačejo daleč in rekordi skakalnic sO v nenehni nevarnosti (Przyby« la na Bergiselu 95.5 m in Bi« schofshofenu 100 m!). Na Olimpijskih igrah verjetno ne bo novih rekordnih daljav V Innsbrucku, kajti že ta tekma je pokazala, da bodo FIS eks, perti zahtevali drugačen nalet, kar ho getovo zmanjšal«* daljave. Toda to so samo ugibanja, dejstvo pa je, da Je danes vsa svetovna skakalna elita tako izpopolnjena kot še nikdar v zgodovini te smučarske discipline. V tem trenutku govoriti o olimpijskem zmagovalcu, je prav tako kot napovedovati ob visokem zračnem pritisku nov sneg ? olimpijskem Innsbrucku. TU je negotovost do končal Finec Kankkonen — zmagovalec nemško-avstrijsko skakalne turneje PRIZNANJE NAŠEMU HOKEJSKEMU SODNIKU POTOVAMJE V TOKIO ZA 450000 DUM! Že danes skoraj vse svetovne potovalne in turistične agencije vabijo na izlete v Tokio. Seveda bodo ti izleti združeni z ogledom olimpijskih iger in zanimivosti dežele vzhajajočega sonca. Tudi pri nas že lahko zasledimo vabila za to potovanje, za zdaj samo še pri JAT in Kompasu. Oglasili smo se v ljubljanski podružnici JAT, da bi nam o tem povedali kaj več. Žal je naša beležnica ostala prazna, ker v podružnici o tem še nič ne vedo. Ob drugi priložnosti mogoče kaj več. Pri Kompasu smo dobili prve, za zdaj le še okvirne informacije o potovanju v Tokio. Predvsem je važno kakšen bo odziv in zanimanje za takšno potovanje, da bi lahko potem storili vse potrebno. Po vsej verjetnosti bo Kompas prirejal potovanja z letali ljubljanskega podjetja AA in sicer čez Izrael, Indijo in Indokino v Tokio. Zanimalo nas je koliko bo veljalo takšno potovanje. Natančnejša vsota še 'fWy Tudi ob podražitvi žičnic se je treba znajti ALBERT KERK6S SODI VIINNSBRUCKU! Našim reprezentantom se bo na poti v Innsbruck pridružil tudi hokejski sodni* Berti Kerkoš iz Celja. S tem je Kerkoš postal prvi jugo slovanski hokejski sodni«, ki je kdajkoli sodil na olimpij skih igrah. Brez dvoma je to zanj in za jugoslovanske sodnike lepo priznanje. Zaradi tega smo ga tudi obiskali in se z njim pogovorili, seveda na eni od tekem v Ljubljani že njegov vesel obraz nam je povedal, da se . veseli peti v Innsbruck in da bo rad odgo varjal na naša vprašanja. Kdaj se je vaša piščalka prvič oglasila na igrišču? — Republiški sodnik sem postal že leta 1951, 4 leta pozneje pa sem postal tudi zvezni sodnik. Vaša prva mednarodna tek ma? — Leta 1956. sem na Jesenicah sodil tekmo med našim državnim prvakom m nekim finskim moštvom. Kako ste sprejeli vest, da boste sodili v Innsbrucku? — Bil sem izredno presenečen Veselo presenečen, seveda! To je zame najlepše priznanje, obenem pa velika obveznost za še marljivejše delo v prihodnje in sedaj? — Skrbno se pripravljam na svoj olimpijski krst. Pridno nabiram kondicijo, katere v Innsbrucku verjetno ne bo nikoli preveč. Seveda bi moral čim več soditi, za kar pa do sedaj nisem imel možnosti. Ali ne sodite dosti tekem v zvezni Ligi? — Do sedaj sem sodil samo tri. Obljubili so mi, da bom pred odhodom na olimpijske igre sodil še nekaj težjih tekem. Upam, da se bo to tudi uresničilo, Katero tekmo boste najprej sodili? 130 KIVI S KOLESOM ZA 15 KM PEŠ! — Tega še ne vem Pred pričetkom iger bomo imeli vsi sodniki krajši seminar, na katerem bomo verjetno izve-deli, katere tekme bomo sodili in kakšen bo kriterij. Kaj si najbolj želite? — Upam, da bom v Innsbruck prišel dobro pripravljen in da ne bom razočaral. Življenjski uspeh pa bi bilo zame sojenje v A skupini! Naš kratek razgovor je bil s tem zaključen. Našemu sodniku »olimpijcu« je oko neprestano. uhajalo na ledeno ploskev, kjer so se igralci in njegova kolega pripravljali za nadaljevanje tekme. S stiskom roke smo mu tudi mi zaželeli uspešen nastop v Innsbrucku in seveda uresničitev njegovega življenjskega cilja, sojenje v A skupini. Prepričani smo, da nas Kerkoš ne bo razočaral in da bomo lahko pisali o njegovem odličnem sojenju v innsbru-škem ledenem stadionu. V zadnji številki smo lahko taksno ceno bo kljub precej visoki številki verjetno vseeno dovolj zanimanja, ga tekača Jožeta Knifica m Svetovni prvakinji v dvosedežnem kajaku na 500 m, Annemarie Zimmermann in Ros-with Esser (ZR Nemčija), sta se s svetovnega prvenstva v Jajcu vrnili v domovino kot navdušeni ljubiteljici Jugoslavije in še posebej njenih specialitet. CSSR: JUGOSLAVIJA V LETOŠNJEM LETU Brez dvoma zanima vse pristaše športa kakšna mednarodna srečanja čakajo Jugoslavijo. v letošnjem letu. Skoraj nihče pa ne ve, kako sploh pride do teh srečanj in na kakšen način potekajo razgovori za takšne prireditve. Zato danes o tem nekaj več besed. to J0 ljubitelje atletike na-vedl°, da se spomnijo na po-(jofien podvig jugoslovanskega rel^rderja v teku na 10.000 roetrov, Franca Cervama. Bilo je pred leti, ko ni bil Cervan niti rekorder niti znan atlet. Ker je študiral v Mariboru,' se je, čeprav po rodu z Do’ jenjske, vpisal v ŽAK Mari-V zveznem ekipnem tek-jflOfatiju je i moral Maribor nastopiti v Karlovcu. Bile so ^.počitnice in Cervan je bil ^ousa. Od kluba je dobil ob-vgepilo,-.naj, pride v KarJovac, kjer bo tekel na 10,000 in 5000 so že skoraj določeni, tako da bo sodelovanje med obe- ouvu d*--- 'v-" - I .. ma državama letos še precej "C Ttl^ šT pSii "rt P ^ k,etke? Ne! To 80 ce,ice za radijske reporterje ob veliki olimpijski skakalnici na Bergiselu, kjer se večje kot je bilo krni; V krat- ™ udobno potovanje, amoak bodo 8 ter (A) 2X0.9 (30, 29.5), Stefančič (Si) 195.0 (28.5, 28.5), Wenzel (A) 183 (27.5, 28.5) itd. ZASAVSKO PRVENSTVO Rezultata — člani: L—2. Ačkun (Trbi in Strgaršek (Kum Dobovec) 1:54,8, 3. Sir-ša (Trb) 1:55,5, 4. OdlazeJS (Kum Dobovec) 2:06,3, st. mladinci: I. Malovašič (Trb) 1:57,6, 2. Forte (Trb) 2:08,8, 3. Kos (Kis) 2:17,1, ml. mladinci: 1. Princ (Trb) 2:29,7, 2. Renko (Kum Dobovec) 2:55,1, 3. Skrinar (Kum Dobovac) 3:03,0, mladinke: 1. Ulrih 4:00,4, 2. Bevc (Obe Trb) 4:12,0. POLDE RAVNIKAR Občinsko prvenstvo na Ravnah Markovič Korpa Vecko Tomc Jazvič Cordaš Hrbud Gazič 20:8 19:9 17:8 15:16 12:13 8:18 10:19 8:18 Pirčeva je ostala tudi na ljubljanskem turnirju nepremagana. V zaključnem delu je premagala vse svoje nasprotnice in zanesljivo osvojila prvo mesto. Ravne, 12. jan. — Na Ravnah je bilo danes občinsko in medobčinsko prvenstvo v veleslalomu, slalomu in tekih. Nastopilo je 120 tekmovalcev iz Črne, Mežice, Prevalj, Raven, Slovenj Gradca, in Mute. Prireditev je odlično organiziral domači klub Kovinar. Rezultati — veleslalom (1600 m, 290 m višinske razlike, 27 vratič) — člani: 1. Fanedl A. 1:13.7, 2. Ce-kon 1:14.1, 3. Valtl (vsi Fužinar) 1:14.6, starejši mladinci: 1. Škrinjar (Prevalje) 1:21.0, 2. Derman- šek 1:36.0, 3. Oblak (oba Fuž) 1:37.8, mlajši mladinci: 1. Zaver-nik 1:15.6, 2. Golob (oba Fuž) 1:20.4, 3. Mlinšek (Mežica) 1:26.5. članice: 1. Zdovc 1:20,2, 2. Fanedl M. 1:24.0, 3. Vronjec (vse Fuž) 1:29.5, starejše mladinke: Tevž (Fuž) 1:23.2, mlajše mladinke : 1. Steržej (Črna) 0:43.0, slalom: (600 m, 120 m, 52 vratič, 2 vožnji) — člani: 1. Skudnik (Mežica) 2:05.1, Valtl 2:07.0, 3. Fanedl A. (oba Fuž) 2:07.8, starejši mladinci: 1. Gert (Prevalje) 2:53.8, 2. Oblak (Fuž) 3:02.4, mlajši mladinci: Horfin (Mež) 2:15.4, 2. Na-vodnik (Fuž) 2:20.9, 3. Kajzer (Črna) 2:23.8, članice: 1. Zdovc 2:33.3, 2. Fanedl M. 2:33.5, 3. Vropjeo (vse Fuž) 3:42.0, stareješe mladinke: 1. Tevž (Fuž) 2:45.7, mlajše mladinke: 1. Steržej (Črna) 1:14.1, teki — člani 10 km: 1. Hort :a:r 34:40, 2. Pumpas (oba Mež) 35:28, 3. Kranjčan (Fuž) 42:55, starejši mladinci: 1. Vidovič 35:51, 2. Kri-čej (oba Fuž) 36:46, 3. Pumpas (Mež) 37:37, mlajši mladinci — 5 km: 1. Dretnik (Fuž) 17:47, mlajše mladinke — 5 km: Mlatej (Fuž) 21:50. E. \Vlodyga LJUBLJANA V sredo, 15. januarja t. !., bodo ob 19. uri imeli v stekleni dvorani direkcije JZ v Pražakovi ulici letno konferenco atleti Ljubljane. Pregledali bodo delo in uspehe pretekle sezone In seveda naredili načrt za še večje uspehe v letošnjem letu. KOPEK (WR) Nogomet — Na Igrišču v Ankaranu je na turnirju vaških ekip zmagalo moštvo NK Ankaran pred NK škofije, NK Božiči in NK Bertoki. Rezultati: Ankaran : Ber-teki 1:0 (0:0), škofije : Božiči 6:1 (1:1), Ankaran : Sofije 5:1 (3:1), Božiči_: Bertoki 3:1 (2:1). V tekmi pionirjev je NK Galeb premagal NK škofije z 2:4. parni je na občinskem sindikalnem prvenstvu zmagala Tovarna usnja pred Bolnico, Elektrarno itd. Zmagovalec je prejeh prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta. V prijateljskem srečanju keg-Ijačic je Branik iz Maribora premagal domači KK Slovenj Gradec 2723:2423 podrtimi keglji. V prijateljskem srečanju članov pa je KK Slovenj Gradec premagal HI-MO iz Maribora 389:349 podrtimi keglji. V srečanju v borbenih igrah so invalidi iz Ljubljane premagali ustrezno moštvo Slovenj Gradca 719:611. V drugem dvoboju štirih najboljših posameznikov v metih 100 lučajev mešano pa je zmagal Slovenj Gradec s 128 podrtimi keglji razlike. TRBOVLJE (RJ) Smučanje — SK Kum- Do-,’e,°. i6 Priredil smučarske tekme v tekih in slalomu. Tekmovanje je sodilo v okvir priprav za nastop zasavskih smučarjev na veliki prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice«. V posameznih disciplinah so zmagali: člani lo km: Laznik, nnadinci 6 km: Tofolini, pionirji 3 km: Kavšek, pionirke: Tofolini. v slalomu so nastopili le mladinci m pionirji, v konkurenci pionirjev sta bila med najboljšimi brata Glavač, pri mladincih pa je zmagal Skrmar pred Renkom. SLOVENJ GRADEC (TV) Kegljanje — Med 12 ekl- Pred dnevi je bil redni letni obč-nt zbor kegljaškega kluba Slovenj Gradec. Klub združuje v svoji sredi 200 aktivnih članov, ki so zabeležili lepe uspehe, življenje v klubu je bilo izredno pestro, tako da je bilo dvosteznb kegljišče za njihovo udejstvovanje že skoraj pretesno. Klub je uspešno izvedel tudi delavske igre. Tudi članice so napredovale, saj je Rusova osvojila drugo mesto na prvenstvu SRS, Markovičeva pa se je uvrstila v republiško reprezentanco. Za dolgoletno delo so se člani zahvalili predsedniku Horvatu, ki zdaj zaradi študija zapušča svoje mesto. Novi enajstčlanski UO bo v bodoče vodil tov. Stane Struno. Šah — Na brzotumirskem prvenstvu Koroške so se najbolj Izkazali šahisti Slovenj Gradca. Priborili so si namreč 1., 3. in 6. mesto med posamezniki. Moštvo Slovenj Gradca, ki sedaj tekmuje v II. koroški ligi, se bo prav gotovo uvrstilo v I. ligo, saj je v prvih dveh kolih gladko premagalo Fužinar II 7,5:2,5 ter žerjav 9:1. MURSKA SOBOTA (FM) Košarka — V 5. kolu zimske pomurske košarkarske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Rakičan : M. Sobota 58:62, Gra-fičar : Old Boys 57:89, Puconci : Lendava 39:36. Po 4. kolu vodi na lestvici moštvo Old Boys z 10 točkami, pred Rakičanom 6, Grafi-čarjem in M. Soboto 4, Puconci 2 ter Lendavo in Radenci brez točke. V konkurenci mladincev je bila odigrana le tekma med Elan A : Sloga 96:58. Namizni tenis — V 10. kolu pomurske namiznoteniške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Lendava : Rakičan 5:0, Mura : SŠTV 5:2, Polet 2 Dijaški dom 4:5, ESS : Radgona 5:0. Odigrani sta bili tudi dve zaostali tekmi iz prejšnjih kol: Polet : Radenci 2:5 in SŠTV : Radgona 5:0. Na lestvici vedi Dijaški dom z 20 točkami pred Muro in Radenci 16, Lendavo 14. SŠTV 12, Poletom 8, Elanom in ESš 6, Radgono 4 in Rakičanom brez točke. V občinski namiznoteniški ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Pomurski tisk : Sloga 2:5, Bogojina : Elan B 5:0, ESSV : Dijaški dom C 3:5, Martijanci : ESŠC 5:0, Markišanci : Mura B 0:5. Na lestvici vodi Dijaški dom B 13 točk pred Dijaški dom C 16, Elanom B in Muro B 12, Bogojino 10, Martijanci, Pomurski tisk in Sloga 8, ESŠV 4, Markiševci 2 in ESŠC brez točke. 74 SKAKALCEV V Zagorju Zagorje, 12. jan. Na meddruštvenih skakalnih tekmah na 40 m skakalnici se je zbralo 74 skakalcev iz 12 klubov. REZULTATI — člani: Nahtigal (E) 207.4 (35.5, 34.5), Krevsel (V) 190.2 33.5, 34.5), Souvan (Log) 188.5 (32.5, 33.5); star. mladinci: Babšek (E) 197.9 (37.5, 34), Avgu- štin (E) 193.5 (33, 33.5), Benčina (E) 191.5 (33, 35.5); mlajši mladinci: Mihevc (Logatec) 193.2 ( 31.5, 35), Polgar (Cma) 192.4 (32.5, 34), Zep (V) 190.3 (33.5, 35.5) itd. MARIBOR (P. K.) 74 dijakov in študentov mariborskih srednjih, strokovnih in višjih šol, se je oh koncu tedna pomerilo na Pohorju v veleslalomu. Na 1400 m dolgi progi z 200 metil višinske razlike in 27 vratci, je imel največ uspeha znani smučar Branika Miro Klinar, ki ie z rezultatom 1:13.2 dosegel daleč najboljši čas na - tekmovanju. Boljši rezultati — moški višje šole: Vogrinec 1:17.0, Vračko 1:24.6, Lebe 1:24.8 (vsi VTŠ); srednje šole: Klinar (Gradbeni center) 1:13.2, Zmagej 1:20.8, Kukovec (oba SŠTV) 1:21.5; ženske — višje šole: S. Vogrinec (VAŠ) 2:05.5, Kotnik (VTŠ) 2:38.3, Cerič (PEA) 3:10.0; srednje šole: šega 1:52.9, Šubic (obe I. gimn.) 1:55.8, Lebe (SŠTV) 2:22.0. CELJE Nogomet — Danes je bila v Ce lju okrajna skupščina Komisije za nogomet. Splošna ugotovitev je bila, da je v obdobju zadnjih dveh let nogomet dosegel izreden razmah. Število klubov je poraslo na 23 osnovnih enot, ki sodelujejo v organiziranem tekmovanju. Vzporedno se je tudi povečalo število sodnikov, žal pa je občutno po- manjkanje potrebnega strokovnega kadra, vaditeljev in inštruktorjev. Ker to zavira še nadaljnji napredek, je skupščina prav temu problemu -posvetila največjo pozornost. želja vseh je predvsem, da bi Celje dobilo predstavnika v II. zvezni ligi, prav tako pa tudi, da bi bila v bodoče SNL razdeljena v dve skupini, s čemer bi bilo nogometašem Velenja omogočeno tekmovanje v višjem razredu. Skupščini je prisostvoval tudi predsednik Nogometne zveze Sloveni ;r* c/j ’ ■ rpi tr © Ha .,55 « £S- MM -m w n g 2 S Mit«! ! ITALIJANI - ODLIČNI Nadaljevanje s 1. strani kraja, in sicer na pobočju Mont Blanca v višini 1700 m. Ta sprememba je očitno ustrezala domačinom, ki so pripravljeni na visokogorski zrak. Obe progi — članska 2 x 7,5 ter mladinska 10 km sta bili dobro pripravljeni, precej težki ter irzedno zahtevni zaradi novozapadlega snega. Ponoči ga je naneslo 10 do 15 cm. Pa tudi med tekmo je močno snežilo. Pri temperaturi minus 2 stopinji Celzija je bilo problematično mazanje smuči. Na startu so bili zbrani vsi najboljši Italijani z reprezentantom De Dorigom na čelu, pri mladincih pa je že naprej veljal za favorita mladi Busin. Kot rečeno, v borbi za razvrstitev so se spoprijeli samo Jugoslovani in Italijani. Oba teka članov in mladincev sta bila izredno dramatična in omeniti moramo, da ni vzdržal hude borbe reprezentant De Do-rigo, pa tudi Packer, prav tako odličen tekač( je odstopil na sredi proge. Rezultati naših zastopnikov so zadovoljivi, zlasti če upoštevamo nenadno vremensko spremembo in predvsem višinski zrak, na katerega naši tekači niso navajeni. Vsekakor dober trening v hudi mednarodni konkurenci. Rezultati — člani: Nones (lanskoletni zmagovalec tekmovanja za pokal Kurikka-la) 54:45, 2. Stella 55:23, Mayer 55:26, Genuin 55:34, Piler 55:37, Varesco 55:38, Steiner 56:09, Manfred 56:26, Vierin 56:36, Stufer 57.20 — vsi Italija, naši so se uvrstili na naslednja mesta: 21. Pavčič Cveto 1,00:35, 25. Ko-benbar 1;01.05 27, Peternel 1;02:08, 31. Seljak 1;03:05, 32. Kelkovič 1;03:51. Mladinci: Busin 38:19, Se-rafini 39:01, Peylot 39:32, Blanc 38:35, Lombard' 39:46... 10. Karpač 41:58, 12. Kranjčan 42:37, 16. Bešter 44:08. SEJA 10 ZTKS Takoj po končani tekmi je italijansko tehnično vodstvo sestavilo moštvo za olimpijske igre. že v torek bodo odpotovali v Seeleld, naslednji tekmovalci: De Dorigo, Nones, Steiner, Manfroi, Stel-la, Mayer, De Florian, Stufer, Genuin in Piler. Vse do začetka olimpijskih iger bodo počivali si ogledovali terene okrog Seefelda in se psihično pripravljali za odločilni olimpijski spopad. APRILA OBČNI ZBOR LJUBLJANA, 12. jan. V petek je bila seja Izvršnega odbora ZTKS, kjer so najprej razpravljali o nagrajevanju za izredne uspehe in dosežke na področju telesne kulture. O tem, ali naj bi v te namene podeljevali posebno »Bloudkovo nagrado«, ali pa bodo še naprej obdržali sklad ing. Bloudka, bodo tekla še širša posvetovanja, da bi našli najustreznejšo rešitev. Direktor Visoke šole za telesno vzgojo prof. Šturm je zatem povedal nekaj zanimivih podatkov o delil Visoke šole v zadnjem času. Največja naloga je bila pridobiti čimveč kandidatov za vpis in čimbolj ODBOJKARJI ZA TITOV POKAL V ZAKLJUČNEM DELU: PARTIZAN (H.) IN LJUBLJANA SLOVENSKA BISTRICA, 12. jan. — V novi spor-j;ni dvorani je bil včeraj in danes letošnji finalni del tekmovanja za »Pokal maršala Tita« na območju SRS. Mimo prireditelja Partizana iz Hoč, so nastopili še Zoriš iz Ruš, Kanal in Jesenice, medtem ko sta Novo mesto in Kamnik udeležbo odpovedala. Kot je bilo pričakovati, so bivši prvoligaši iz Hoč zanesljivo osvojili prvo mesto. Kanal in Zoriš so premagali kar s 3:0, nekoliko več dela pa so jim pripravili Jeseničani (3:2). Hočani so se tako uvrstili med 16 najboljših jugoslovanskih ekip, ki se bodo 4. februarja pomerile v osmini finala tega popularnega tekmovanja. Takrat bo v borbo posegla tudi Ljubljana, ki se je kot zvezni ligaš brez borbe uvrstila v zaključni del. Za presenečenje so včeraj poskrbeli igralci Ka- ENGAN V FORMI TRONDHEIM, 12. jan. Eden najboljših svetovnih smučarskih skakalcev in največji favorit za osvojitev zlate medalje na Olimpijskih igrah, Norvežan Engan, je danes v izbirni tekmi zmagal z 234 točkami in skoki 76.5, 72.5 in 76 metrov. ' nala, ki so prispeli močno okrnjeni. Jeseničani sojih, kot kaže, nekoliko podcenjevali, kar se jim je hudo maščevalo, izgubili so kar s 3:0. Kvalitetno -najbolj še srečanje včeraj: Hoče : Zoriš. Najrazburljivejšemu srečanju smo bili priča danes opoldne, ko sta se ob mrežo postavili ekipi Zorisa in Jesenic. Jeseničani so brez večjih težav osvojili prva dva niza, potem pa so se razigrali Rušani in izenačili na 2:2. V začetku petega niza je prišlo do sporne žoge in Jeseničani so burno protestirali proti odločitvi sodnika Hvale iz Ljubljane, ki pa ni spremenil prvotne odločitve. Jeseničani so nato reagirali nešportno in do konca tekme igrali neresno. Na turnirju so pokazali najboljšo igro naslednji igralci: Milan Primec in Vlado Primec (oba Hoče), Prošenj ak in Tone Križe (oba Zoriš), Jerončič in Tušar (Kanal), Bogataj in Šmitek (Jesenice). REZULTATI — SOBOTA: Kanal : Jesenice 3:0 (9, 6, 14), Partizan : Zoriš 3:0 (9. 9, 13), Zoriš: Kanal 3:1 (—6, 7, 0, 8), NEDELJA: Partizan : Jesenice 3:2 (—4, 10, —14, 8. 12), Partizan : Kanal 3:0 (2, 5, 13), Zoriš : Jesenice 3:2 (—11. —6, 8, 10, 3). P. KANCLER EilJfJd m Izdaja tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški od- g J bor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — 1 = Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne CP »Delo« 1 | v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva ■ J 5/III, uprava: Miklošičeva 4 — Poštni predal 377 — I | Čekovni račun: 600-11-608-63 — Telefoni: uredništvo: | | 20-840, 20-170, 20-171,, 20-172, 20-173; uprava 22-873 — | Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din. 1 izboljšati raven študija. Podatki kažejo, da je zanimanje za to šolo čedalje večje, čeprav še vedno ne prihajajo na šolo. najbolje izbrani kadri, člani IO ZTKS so tudi poudarili, da bi . bilo treba pri vpisu čimbolj zmanjšati zahteve po fizičnih sposobnostih in posvetiti več pozornosti intelektualni ravni posameznih kandidatov. V letošnjem letu se je vpisalo na šolo 67 gojencev, medtem ko je bilo lani le 49, predlanskim pa komaj 37 novih gojencev. Na koncu so razpravljali še o čim popolnejših pripravah na občni zbor Zveze za telesno kulturo Slovenije, ki bo meseca aprila, še pred tem pa bo ZTKS sklicala sestanek s predsedniki Občinskih zvez za telesno kulturo in tudi upravni odbor ZTKS. ZADNJE PRIPRAVE LJUBLJANA, 12. jan. Včeraj, in danes so se v Ljubljani zbrali najboljši telovadci in telovadke, ki bodo našo republiko zastopali na turnirju republik, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo v Zrenjaniim. Poročali smo že, da bodo v Zrenjaninu nastopili članska reprezentanca, reprezentanca mladincev in dve članici, V Zrenjanin bodo telovadci odpotovali v petek. MEDNAROMiE VESTI Čeljabinsk - sovjetska drsalka Tatjana Sidorova je dosegla nov svetovni rekord v hitrostnem drsanju na 500 m za ženske — 45.2 (8 desetink boljše od prejšnjega rekorda). MUNCHEN - Olimpijska reprezentanca Kanade je premagala prvaka Zahodne Nemčije Ftissen s 3:1. BRISBANE - Avstralska teniška igralka Smith je osvojila naslov mednarodnega prvaka Avstralije, potem ko je v finalu turnirja premagala rojakinjo Turner s 6:3, 6:2. Finale moških dvojic: Hevvith -Stolle : Emerson — Fletcher 6:4, 7:5, 3:6, 4:6,14:12. Finale Emerson : Stolle odložen zaradi dežja. LONDON — Angleško nogometno prvenstvo: Aston Vlila : Blackpool 3:1, Bolton : Arse-nal 1:1., 'Burnley : Everton 2:3, Fulham : West Rrormvich 1:1, Ipswioh : Sheffield W. 1:4, Leioester : Stoke City 2:1, Lhverpool : Chelsea 2:1, Manchester U. : Birmingham 1:2, Sheffield U. : West Ham 2:1, Tottenham : Blaokburn 4:1, Wolverhampton : Nottingham 2:3. MAR DEL PLATA - Na tradicionalnem krosu je zmagal portugalski atlet Suarez — 29:36.0 pred Alžircem AmeujL-jem - 29:38. CLEVELAND - Petnajstletna Peggy Flemming je zmagala na prvenstvu ZDA v u-metnem drsanju. Po mnenju strokovnjakov je petnajstletna učenka naj večji up ameriškega drsanja za Innsbruck. ZtjRICH - Hokejska reprezentanca ZDA je premagala Švico s 3:1. Istočasno je v Langnau B moštvo Švice premagalo oltimpv-ijsko. reprezentanco Japonske z 8:5. CARDIFF Na odprtem prvenstvu Walesa v namiznem tenisu je zmagal Schollar (Z. N.), ki je v finalu premagal rojaka Nessa z 21:12,-14:21. 21:11. Polfinale - Schol-ler : Harison 18:21, 21:13. 21:10, Ness : Barnes 21:14, 21:11. MANN CHEIM - Olimpijska hokejska reprezentanca Kanade je premagala nemško ekipo ERC s 13:0. JACKSCiMVILLE - Košarkarska reprezentanca Italije, ki gostuje po ZDA, je premagala univerzitetno ekipo omenjenega mesta s 77:72. PARIZ - Srečanje olimpijskih reprezentanc v hokeju na ledu: Francija : Japon- ska 4:6. Presenečenje v Zagrebu Nadaljevanje s 1. strani domačini še nadoknadili izgubljeno. Včerajšnja tekma je bila zelo borbena in pohvaliti moramo predvsem vse goste, še posebej odlično obrambo. Domačini niso pokazali tega, kar smo pričakovali, in prav ti dve izgubljeni točki jim bosta na koncu res zelo primanjkovali. Sodnika inž. Janežič iz Maribora in Donoval iz Zagreba sta opravila svoje delo dobro. Strelci: Baškovič in Čuček za Olimpijo ter Lazič za Medveščak, Ostali rezultati III. in IV. kola: Partizan : Jesenice 0:7 (0:4, 0:3, 0:0) Beograd : Jesenice 3:13 (2:5, 0:4, 1:4) Kranjska gora : Olimpija 2:2 (0:0, 1:1, 1:1) Crvena zvezda : Jesenice 1:7 (0:4, 1:2, 0:1) Kranjska gora : Medvedščak 3:3 (2:1, 1:1, 0:1) Spartak : Beograd 2:7 (0:2, 1:3, 1:2) Partizan : Beograd 4:3 (1:0, 1:1, 2:2) Danes bi morala biti odigrana v Subotici tekma Spartak : Crvena zvezda. Srečanje bi moralo biti ob 10. uri dopoldne, o čemer je Spartak tudi obvestil goste in sodnike. Beograjčani so zahtevali, da se tekma igra danes dopoldne, s čemer pa se domačini niso strinjali. Ob napovedani uri sta sodnika pripeljala na igrišče moštvo Spartaka in zaključila tekmo. O rešitvi spora bomo še poročali. LESTVICA Jesenice Partizan Medveščak Beograd Olimpija Crvena zvezda Kranjska gora Spartak 91:11 34:40 39:16 32:27 29:30 14:23 23:42 12:85 16 12 8 8 7 4 4 0 Današnja sporna tekma Spartak lestvici ni upoštevana. STRELCI: 18 golov: Tišter (Jes) 16 golov: Felc (Jes) 14 golov: Klinar (Jes) 12 golov: Smolej (Jes), Ančevič (Medv).. 11 golov: Tesič (Part) 10 golov: Holbus (Part) 9 golov: Valentar (Ješ), Plamenac (Bgd) 8 golov: Smolej (Kr. g.) Crvena zvezda ■ ■ ■ ■ jj ‘ ■ ■ flj ■ ■ ■ a ■ ■ 1 3 * ■ . ■ ■ s S i a 3 a a a ■i ■L . a . a , 8 1 a a a . a , a, i Jeseničani se pritožujejo Naš državni prvak Jesenice je pred dnevi zaključil turnejo v Beogradu in Subotica, kjer je odigral 4 tekme in zabeležil 4 zmage. Ko so se igralci vrnili domov, smo jih vprašali za mnenje o teh tekmah. Tole smo zvedeli: Spomin na bitko v Dražgošah Nadaljevanje s 1. strani ših tekmovalcev (nad 35 let), ki so šli kljub letom na letos zelo težko progo, ki jo je pripravil Matevž Kordež. Videli smo Gregorja Klančnika, Jožeta Knifica, Toneta Pogačnika, Milana Deklevo in druge, ki so startali prav mladostno in dali tako mlajšim tekmovalcem lep vzgled s požrtvovalnostjo in borbenostjo vse od starta do cilja. V teku je premočno zmagal Mirko Bavče, ki je bil danes odlično razpoložen in je brez večjih težav premagoval težke vzpone in smuke po gozdovih partizanske Jelovice. V tekmovanju republiških reprezentanc in reprezentanc JLA je letos presenetljivo zmagala reprezentanca JLA, v kateri so tekli naši znani tekmovalci Kalan, Kobilica in štrbenk ter pustili za seboj tudi slovensko reprezentanco, ki pa je imela na strelišču le dva zadetka od devetih možnih in je zaradi tega morala pristati šele na tretjem mestu. Prehodni pokal, darilo OOZB NOV okraja Ljubljana je letos osvojila ljubljanska Enotnost v postavi Munih, Rajšp in Brezovšek z najboljšim časom dneva 1:09,19. Prehodni pokal ZROP, darilo republiškega odbora ZROP Ljubljana pa je osvojila patrulja ZROP z Jesenic. V Lancovem je v tekmovanju pionirjev in pionirk gorenjskih osnovnih šol nastopilo 181 tekmovalcev v teku, vendar je bilo tu opaziti določeno pomanjkljivost, saj je bila več kot polovica tekmovalcev z navadnimi smučmi in je bila zato neenakovredna borba in bo potrebno v prihodnjih letih tekmovalce razdeliti na dve skupini. V nočnem slalomu v Železnikih v soboto zvečer je nastopilo okoli 90 tekmovalcev, člani, članice in mladinci so prevozili vsi isto progo, ki je bila dolga 350 m, z višinsko razliko 150 m in 50 vratci. Med člani je zmagal Kranjčan Rakovič, med članicami Rutarjeva in med mladinci Kraut-haker z Jesenic. Rezultati: slalom — člani: 1. Rakovič (Tr) 1:45,4, 2. Jamnik (Tr) 1:57,5, 3. Ciril Cop (Jes) 1:58,9, 4. Soklič (Tržič) 2:01,4, 5. Križaj (Tržič) 2:02,2; članice: 1. Rutar (Tr) 3:06,4, 2. Jamnik (Tr) 3:15,0, 5. Tre-ven (Jes) 4:56,0; mladinci: 1. Krauthaker (Jes) 2:09,2, 2. Mohorič (Br) 2:22,8, 3. Lajba-her (Tržič) 2:30,2. Teki člani (15 km) 1. Bavče (JLA) 1:02:01, 2. Lihteger (Moj) 1:09:50, 3. Guzelj (Moj) 1:10:33; mladinci 1. Kajzer (Jes) 1:00:29, 2. TiSov (Boh) 1:02:49, 3. Kerštajn (Rateče) 1:05:16; patrulje • člani športnih organizacij — 10 km: 1. Enotnost 1:09:19, 2. Partizan (Ihan) 1:13:29, 3. OB ZTK Jesenice 1:13:47, patrulje družbenih organizacij — 10 km: 1. ZROP Jesenice 1:20,47, 2, ZROP Ljubljana-Siška 1:23,36, 3. ZROP Ravne 1:25,55. Člani — starostna skupina: 1. OB ZTK Jesenice 1:30,08, 2. Partizan Dol 1:44,32; mladinci: športne organizacije — 5 km: 1. Partizan Gorje 22:22, 2. Partizan Dol 23:30, 3. Triglav (Kranj) 23;45; patrulje družbenih organizacij: 1. predvo-jaška vzgoja Kranj 23:22, 2. ZMS Ihan 23:53, 3. ZMS Dol 28:37. Reprezentance republik in JLA — 15 km: 1. JLA 1:05,05, 2. Garnizon Tolmin 1:10,25, 3. Slovenija 1:11,01, Smolej (kapetan moštva): Vprašujete kako so igrali beograjski klubi? še najboljšo igro je pokazal OFK Beograd, ki je igral odprto, skratka tako, kot je treba igrati hokej. Proti Crvenl zvezdi nisem nastopil, vendar moram reči, da so igralci Zvezde igrali izredno surovo, kar so obljubljali že pred tekmo. Igrali smo oprezno, toliko da smo zmagali. še nekaj bi rad povedal. Poročilo v Ljubljanskem dnevniku je bilo skrajno neobjektivno, neresnično im zlonamerno! Naj povem, da vratar Novak na tej tekmi sploh ni nastopil, medtem ko ga komentator tega časopisa astro graja. Pa tudi Klinar in Tre-bušak nista igrala slabo, nasprotno, bila sta ves čas med najboljšimi. Jan Bogo: Nekateri menijo, da je rezultat proti Spartaku slab (11:4 za Jesenice, Nismo se naprezali, igra je bila la-godna, led je bil slab in igrali smo zjutraj ob 9. url, kar je za nas nenavadno. Pleticha (trener): Zanima vas, kako ocenjujem nastop našega moštva v Beogradu? Menim, da so beograjski klubi kvalitetno približno enako močni, le Beograd je nekoliko boljši. Proti Crveni zvezdi nismo igrali na rezultat, temveč tako, da smo lahko odnesli zdravo kožo. Sodnika sta bila izredno slaba, saj nista znala ločiti dovoljeno od nedovoljenega... Tudi ostali igralci so se pritoževali nad surovo igro igralcev Crvene zvezde in nad neobjektivnim poročanjem nekaterih komentatorjev, ki so prikazali gostovanje Jesenic r povsem drugačni luči kot je v resnici bilo. T. Lipicer