Št. 226
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 sto t.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE; Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek nprare .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Pla?ljlvo In tožljivo v Trstu.
Trst, v soboto 16. avgusta 1913.
i XXXVIII.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne o/.jra. ftroonlDft a* n*4*lJsko lx4*nj« „EDINOSTI'* iUd« : s*
o*lo lato Kron 5*10, za pol lata Kron 2 60. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
Tua pisma se ne sprejemajo in rokopisi te ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li^tjL
UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galattl 20 (Narodni do») Izdjgatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN <JODIN*A. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „rldmoht". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Tr*tu, unca
Giorgio Galatti štev. '20. Poltno-hranllnl?nl raJun Itev. 841-652. TELEFOM It. 11-57.
roIyia, v kateri ta iz{avl]at da ga ni grcf Tista niti ustmeno n?ti pismeno skušal pri dobfti za to, da bi v procesu Lukacs-De$y krivo pričal.
Komi s ari jat na Če'kem FRAGA 15. (Izv.) Danes so se v«SiU tukaj zborovanja zaupnikov češke agrsn.? stranke in mladočeške stranke. Sprejete so bile resolucije, v katerih protestirajo v ostrem tonu proti kršenju ustave po vzpostavitvi upravne komisije ter energično z&ht.vajc radikalno rešitev češke krize.
Državljanska vojna na Kitajskem.
MUKDEN, 15. (Kor.) Prvi bataljon v Atunčanu stoječe brigade Je odpovedal svojim častnikom pokorščino in jih vat-pobil. Voiaki so se pridružili Hunhuzorn. V okraju Čuafian so Hunhuzi uničili neke. vladno četo, k! je bila poslana proti njim. Ponesrečena italijanska jadrnica, PULA 15. (Kor.) Ko se Je Italijan Jadrnica »Indipendente", ki Je imela ur. krovu sol in je bila na potu iz Sicilije v Benetke, približala na štiri milje utrdbi M: sii pri Puli, se Je ladja v viharju tako pc škodovala, da je vanjo udrla voda. Ksplta«? in mornar}! so ie takoj pričeli posluževat ved lih ses^lk, a ves trud Je bil zaman. D-t I« so na to zoainenja za pomoč, na kar st£ takoj odplu'i iz Pule vo|na ladija „Erzherzog Fiedrlch* in torpedovka št. 24 in cdšil m lice mesta. Vkljub vsem naporom, pones.e čene ladje nI bilo mogoče rešiti. Jadrnica se potopila, dočim so rešili vse moštvo in ie nekaj blsga. Lsdja in blago sta bila za varovana.	_
Kongres narodnih strokovnih organizacij.
(Izvirno poročilo.)
Ljubljana, 15. avgusta.
Danes se Je pričel tu po pripravljalnemu odboru, ki mu je stal na čelu ljubljanski državni poslanec dr. V I a d i m i i R a v n i h a r, sklicani in na tri dni določeni Kongres narodnih strokovnih organi racij. Kmalu po napovedani url — začetek Je bil določen na 11. uro dopoldne — se Je na polnila mala dvorana v „Narodne® Domu" z zastopniki naših narodnih organizacij iz ✓seh slovenskih dežel. Zastopana nI bila samo Koroška; vsaj med spodaj navedenimi društvi nI nobenega koroškega. Izksrnfc Je bilo Izdanih okrog 300, a udeležencev je bilo pri otvoritvenem zborovanju okrog 100. Prav častno je bil zastopan Trst, obe tržaški narodni strokovni organizaciji, NDO in ZJŽ, samoumevno je dala Ljubljana največje število udeležencev, p nekoliko skromnejše ste bili zastopani Štajerska in Goriška.
Kongres, namenjen resnemu, stvarnemu delu, se je pričel brez hrupa in krika, kakor gre takemu delu, in prav to nam vzbuja najboljšo nado, da obrodi tudi najboljše, trajne uspehe v korist našemu delavstvu in po njem vsemu našemu narodu. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, državni poslanec
dr. Vladimir Ravnihar.
s sledečim nagovorom:
Slavni zbor 1 Stem ctvarjam kot pred sedaik pripravljalnega odbora kongres na rodnih strokovnih organizacij, prvi kongies te vrste. V lepem Številu ste se odzvali na
šerau vabilu. Naj vas kar najiskrene|e po zdravim I Dovolite pa ml, da nekako obrnem dosedanji običaj In da pred vsemi pozdravim vas, ki ste zbrani v svojih organizirah, vas, ki vam je namenjen ta korgre*, vam Je namenjeno njegovo delo, vas, k< se daste tako Imenovati „nižji sloj". Ta sloj je zastopan v našem narodu v ogromni ve Čini in zato je tako pomemben In važen zs obstanek našega naroda. Bodočnost naroda sloni na vas, in zato mora biti prva skrb našega resnega socijalno ml slečega moža, da obrača vso svojo pozornost, da posveča vse svoje Javno delovanje izboljšanju našega socljalnega ia gospodar skega stališča. S tem delujemo neposredne na razvoju in na rasti svojega narod?, zlasti pa njegovi kulturni veličini.
Prišli ste, da položite r^čun o svojem dosedanjem delovanju. Namen KongTesa pa Uči globlje, namen mu je, da se izgradi dosedanja organizacija do skrajnih mej, da se pritegnejo v organizacijo sloji in stanovi pc -.'rokah, ki še niso organizirani na tej pod-1 g), končno pa, ako bo mogoče, da se tntvari temelj za zvezo vseh strokovnih organizacij na narodni podlagi. Ako Je to delo Imenovati ekstenzivno, pa ne smemo poza biti Intenzivnega dela v posameznih organi zacljah, dela, U ima na eni strani namen, da se popolni organizacija dotične stroke s članstvom, U stoji še zunaj nje, na drugi strani pa, da se poizkušajo Izrabljati v neprestanem, vztrajnem, smotrenerr, notranjem delu vsa sredstva, ki naj vas vodijo do določenega smotra. Kakšna so ta sredstva: razmišljanje o tem Je tudi naloga tega kongresa.
Pozdravljam pa tudi vse one, ki stojite še Izven organ'zaci| in ste prišli semkaj ket njihovi gostje. Vaša mnogoštevilna udeležba je dokaz, da vlada med našim narodom veliko zanimanje in pravilno umevanje za te vrste delovanje. Kedar bodo najširše naše vrste, zlasti pa vsa naia inteligenca, prešl-njena z zavestjo, da v socijalnem in gospodarskem delu tiči jedro vse slovanske politike, potem bo lahko mogoče postaviti to oolitiko na drugačne temelje, kakor Je dane*. Problem malega naroda Je ravno v ume-vanju njegovega sccijalnega razvoja. Svojemu narodu želimo in hočemo v vseh njego vih slojih in stanovih bl?gostanJa, cm-ke in napredka, kajti le tako ljudstvo bo zmožno v celoti izkoristiti bogastvo domače zemlje ter zastaviti pot tujemu kapitalu, ki izkorišča vas in je kot vaš tzkoriščevac tudi izkori ščevalec našega naroda.
Prvi kongres Je to in vemo sami, da ne nudi slike popolnosti, kakor sploh ni mogoče nikdar doseči popolnosti. Saj smo še v mladem razvoju in zato tudi nihče ne more zahtevati viška popolnosti. Vsekakor pa moramo stremeti za tem viškom in nikdar ne smemo smatrati kakega uspeha za družbln cilj, nikdar ne smemo biti zadovoljni. To mora biti naše geslo.
Načelo vsej tej svoji pri reditvi smo napisali, da Je — nestrankarska I To je gola resnica, ker Je niti ne prireja kak& stranka, niti naj ne služi kaki stranki, ker služi samo slo venskemu narodu I (Živahno odobravanje ) Naša prireditev pa tudi ni aaperjena proti obstoječim strokovnim organizacijam,
pa naj so socljalnode mokra t-ske ali krščanskosocljalne. Ako hočejo te organizacije na svoj»h temeljih delovati za izboljlanje gmotnega in socljalnega položaja svojega Članstva, fma o glede nas prosto pet. Vsak naj se Izveliča na svo| cačin.
Vendar pa nikakor al tajiti, da prireditev ni politična. Ako imamo politiko za znanost o umetnosti, kako na| upravljajmo in vladajmo naše javne zadeve, potem so vse naše strokovne organizacije politične organizacije, ker deluje vs?.ka zase za okrepitev prve naše javne zadeve : s I o v e u -skega narodal V tem smislu je vaše delovanje politično, so vaše organizacije, kakor vse druge naše kulturne organlzac'je politične organizacije, in zato mislim, da ne zakrivljamo prav nič, ako tudi to prireditev imenujemo politično.
S temi kratkimi besedami uvajam torej kong<es narodnih strokovnih organizacij, ki naj se vrši v znamenju resnega in smo-trenega dela, hrez fraz in brez zunanjega sijaja. V tem delu Je vaša korist, a v njem je tudi prospeh in bodočnost slovenskega naroda 1 (Burno odobravanje). Nato je govornik prečital
prijavljena društva,
ki se udeležujejo kongreza po svejih zastopnikih in sicer: 1. Narodna socijalna zveza v Ljubljani, 2. Narodna delavska organizacija v Trstu, 3. Zveza Jugoslovanskih Železničarjev v Trstu s podružnicami Ljub jana, Maribor in Kanal, 4. Klub obrtniških pomočnikov v Mariboru, 5. Naredna socijalna mladiaska organitacija v Trstu, 6. Zveza učlttllev in učiteljic na Štajerskem, 7. Zveza Jugoslovanskih učiteljskih društev, 8. DruSUo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu s podružnicami Ljubljana, Z'danmost In Maribor, 9. Društvo nižilh mestnih uslužbencev v LJubljani, 10. D:uštvo uslužbencev mestnega užitnlnikega zakupa v Ljubljani, 11. Društvo trgovskih sotrudniko/ v Ljubljani. 12. Skupina narodne socijalne zveze v Kočevju, 13. Slovensko delavsko podporno društvo v Celju. 14. Trgovsko društvo v Mariboru, 15. Društvo državnih srd-nlh pisarniških oflcijantov in porročnikov v LJubljani, 16. Mhdlnsko skupka naredne socijalne zveze v Ljubljani, 17. Ženika skupina narodne socijalne zveze v Ljubipci, 18 Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani, 19 Slovensko zidarsko In tesarsko društvo v LjubJjan*, 20. Napredno oolitič^o in gospodarsko društvo ?a poganski oVra| v Ljubljani, 21. Ljudsko izobraževalno društvo .Akademija" v LJubljani, 22. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih ura cinikov v Celju, 23. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke v Ljubljani.
Predsedstvo.
N.3 predlog g. Mlakarja so bili natj izvoljeni z vzklikom v predsedstvo:
Za predsednika: držami poslanec dr. Vladimir Ravnihar;
za podpredsednike: Luka jelene in Rudolf J u v a n za Ljubljano in Kranjsko, Ivan Škerjanc za Trst, Ivsn Kejžar za štajersko in dr. Bre-z i g a r za Goriško ;
za zaphnikar|e: Vodeb, De Ancona in Prešeren.
Pozdravi.
Nato je prečital, g. Č e r n y prisrčni pismeni pozdrav »Č-ske obcl delnic«", osrednje organizacije češkega narodnega
BRZOJAVNE VESTI.
Ratifikacija m rovne pogodbe.
BLJKAREŠT, 15 (Kor.) Ministrski svet je sk'enil, r.a| se tzviši raufifeacja mirovne pogodbe v Bukareštu s posebnim Kraljev sklra odlokom. Parlament bo mo:aJ v jesenskem zasedanju sklenil posebii zakon o aneksiji novoosvojenega ozemlja.
Ministrski svet je pooblastil višje čast nike vojaško-geogrćfičnegi z*?oda, da na) se pripravlja za določitev nove mejne črie Nezadovoljna Bolgarska.
SOFIJA 15. (Kor.) „Agecce Tele graph?que Bulgare" poroča: Prcfisorj! tukajšnjega vseučiŠča so odposlali zunanjem ministrom vseh velevlasti apel, v katerem izražajo svoje prepričanje, da bukareški mir nikakor ne more zagotoviti toli zaželjenega miru, ampak bo imel za posledico pripravljanje novega, Še straŠnejŠega prelivanja krvi. Zato prosijo velesile, naj popravijo krivico, ki se je zgodila Bolgarom, naj zadovoljijo balkanske države na podlagi pravičnosti in varujejo legitimne pravice vsakega naroda in vere, kakor tudi osebne pravice posameznika.
Armenska kolonija v Sofiji objavlja svej protest proti sistematičnemu obrekovanja bolgarskega naroda.
Bolgarcki kralj obišče našega cesarja.
DUNAJ 15. (Uv.) V tukajšnjih dvornih krogih se govori, da bo bolgars&i Kralj Ferdinand obiskal še tekom tega meseca cesarja Franca Jožefa v hchlu. Politični krogi pripisujejo radi svetovno zgodovinskih dogodkov, ki so se v zadnjem času odigrali, temu posetu izredno politično važnost. Bolgarsko prebivalstvo napada vračajoče se rumun8ke čete.
BUKAREŠT 15. (Izv.) Rumunjki gene-ralissimus prestolonaslednik Ferdinand prijavlja v bolgarskem Jeziku izjavo, v kateri naglaša, da se Je pripetilo, da Je napad'o bolgarsko prebivalstvo vračajoče se rumun-ske Čete. Princ Ferdinand grozi za slučaj ponavljanja, z najostrejšimi sredstvi.
Grška grozodejstva.
SOFIJA, 15. (Kor.) „Asjeace Telegra-ph'que Bulgare" poroča: Del pisem grških vojakov in častnikov, katera so zaplenile bolgarske čete In katera pričajo o upostoše-vanju, masakrlranju ia požiganju grških vojakov, Je bit objavljen danes v faksi-milih.
Spopad med Orki in Bolgari.
SOLUN, 15. (Kor.) Turški konjeniški In pehotni oddelki so prispeli v različne kraje v okolici Gumu'džine.
V okolici Buka se Je vršil hud spopad med grškimi četam! in neko bolgarsko vstaško četo, tekom katerega je bž!o ubitih več grških vojakov. Bolgarski vstaši so pustili na bojišču mnogo mrtvih.
Aneksija novoosvojenega s bskega ozemlja.
BELORAD, 15. (Izv.) Vlada je že izdelala zakonske načrte o aneksiji novoosvojenega ozemlja. Skupština se bo sestala prihodnji teden, razpravljala o teh zakonskih načrtih m jih sprejela ter uredila organizacijo novih orovinci|, davkarstvo, vojaške dolžnost, versko prostost, avtonomijo občin etc.
Afera Tisza-Pallavlciani.
BUDIMPEŠTA, 15. (Kor ) .Pesti Hir-
lap44 objavlja brzojavko grofi Enerika Ka-
PODLISTEK.
Izobčenka.
Kriminalni roman. te angleščine prevel Ivan Dolenec.
Zelo neprijetno Jej Je bilo, da so fo iz-poznali; toda njen soprog bo v svojem ponosu gotovo čuval njeno skrivnost že za radi samega sebe.
Ali ni rekel tega pravkar? Sčasoma se že pomiri in nihče ne bo niti slutil o tem, kar se je dogodilo med njima.
Tako si Je mhliia Dora, ker nI mogla vedeti, kaj vse Še skriva zanjo bodočnost, kajti drugače bi ne bila tako zaupljiva.
—	Kaj torej storiš? — Je vprašala čez nekaj časa.
—	Ne preostaje mi nič drugega, nego da prenašam, kar Je priilo nadme. To stvar bova torej varovala kot tajno.
Dora ga Je pogledala z mračnim, čemernim pogledom.
—	To se pravi, — Je rekla — da naj bi naju svet na zunaj, kakor doslej, smatral za najboljša prijatelja; v privatnem življenju naj bi ie pa ne poznata.
—	Cim manje, tem bolje. Kot moja soproga bodete imela zavetišče v moji hiši; toda vi in jaz si ne moreva biti nič več.
—	Kakor hočete!
Pogledala ga je odločno, in on (e hitro ustal in zapustil sobo.
V tem, ko je mislila Dora, da se je njegova Jeza že ohladila in ie |e čudila, zakaj Marija Lescours ne pride k njej, Je Marija v največjem strahu kar najhitreje v svoji sobi popravljala svoje stvari, dočim pa je stotnik Challis čakal zun^J pred n|unimi vrati in hodil gorlndol. Stotnik Challis Je namreč iz 8obe svoje soproge odšel narav □ost k Mariji In jej zapovedal z glasom, k ni dopuščal nikakega vprašanja, naj si nemudoma vse pripravi za cdhod.
—	Popeljem se z vami — Je reke1 stotnik, ko Je stopila v voz. — Govorit! hočem z Vašim možem.
Bala se je preveč, da bi se bila ustavljala ia mu ne povedala bivališča svojega moža, In ni potrajalo dolgo, da Je videl potem mr. Lescours stotnika in svojo ženo Izstopiti iz voza pred stanovanjem, ki si ga je pravkar najel.
—	Tako, stvar |e potemtakem že znana — Je rekel sam pri sebi. — No, radoveden sem, kako se Je to zgodilo.
Uro pozneje je zapustil stotnik Pavel Challis stanovanje Avgusta Lescoursa in vi deti Je bil, kakor da bi bil celih deset let živel v najhujši bedi. Plačal Je ogromne svoto denarja In obljubil, da bo plačal še več, samo da se obvaruje tajnost, ki |e bila strašnejša, nego vse ono, kar Je dosedaj slišal o plesalki mademoiselle Fay.
Ob vratih svo[e hiše Je srečal, ko se je vračal od Lescoursa, svojo mater, ki ga je vsa vesela pozdravila.
—	O, Pavel — je rekla — kako sem vesela, da priha|aš. Bojim se, da Je Dora zbolela.
—	Upam, da ne — Je rekel Pavel — saj je bila popolnoma zdrava, ko sem odšei
od doma.
—	Pa ni hotela govoriti z menoj — ;e rekla mati. — Kaj naj pa pomeni vse to, Pavel? In Marije, n|ene hišne, tudi ni doma, kakor so mi povedali.
—	Marija je odšla — Je odgovoril stotnik in nato nadal|eval po kratkem molku: — Prtdl k meni, mati; govoriti moram nekaj resnega s teboj.
Prvikrat |e sedaj opazila mrs. Challi-sova izraz potrtosti v Pavlovem licu in Je prestrašeno vzkrlknila:
—	Sin moj, sin mol, ka} pa ti je vendar? Bled si kot smrt)
—	Saj mi Je tudi t3ko, da bi bil ra|e mrtev kot živ, ljuba mati.
—	Kaj pa se Je zgodilo ? Ali Je morebiti kaj takega, da bi ti mogla pomagati? Govori vendar j
—	Ne vera; toda povem ti vse. Ali Je Allardyce doma ?
—	AUardyce in Lucy sta oba pri meni. Prišla sem k tebi, da bi naprosila tebe in Doro, da b! tudi prišla k nam.
—	Pridem, mati, pridem; Dcra pa ne pride!
—	Z*?kaJ pa ne, Pavel?
—	Ostane doma — je cdgovorll ?n naročil služabniku, ki ga je poklical: — Recite gospef, da sem šel z mater|o doirov fn ostanem zvečer tamkaj.
Lord Al|ardyce Je takoj ugenll, k? j se |e zgodilo, ko Je zagledal stotnika in njegovo mračno lfce.
—	Izvedel si najbtž kaj ? — ga je vprašal.
—	Mislim, da sera Izvedel v*e, kar je bilo izvedeti — |e odgovoril trpko. — Prišel sem semkaj, da naprosim mater in tebe, da mi pomagata preudariti, kaj na| ^storim seda|. (Dalje.)
Stran II.	„EDINOST" St. 226
sccijalnega delavstva, ki Šteje do lOOOOO organizitancev, nakar se je sprejel predi:g predsednika dr. Ravniharja, da se kongres pismeno zahvali na tem pozdravu. Potem \t povzel za besedo
dr. Josip Mandič,
ki je p ed vsemi izrekel najprisrčnejšo za hvalo pripravljalnemu odboru kongresa ca njegovem trudu. Poudarjal je, da se je že pred dvema letoma vriil kongres narodnega delavstva in prav tako tudi lani, katerima obema je bil namen, da bi ie nekako revidiralo dosedanje delovanje. Da ni bilo zabeležiti bogzna kakih uspehov, je lahko umevno, ker ni bilo ljudi, ki bi stopili na Celo vsemu gibanju. Poleg teg t pa sta se oba ta kongresa vršifa pred vsemi v znamenju tržaških delo*aih bojev in pravzaprav le za one organizacije, ki pripadajo tržaški centrali. Današnji kongres Ima popolnoma drugo lice. Ottlc, ki |e Izšel iz LJubljane, iz našega središča, ne kaže samo, da ima ta kongres namen, da se pregledajo naše vrste, temveč da se sklene Čim najožja zveza med že obstoječimi organizacijami in tudi onimi, ki se šele ustanove. In to je edino prava pot. Zato pomenja današnji dan odločilen moment v zgodovini slovenskega, fugoslovanskega delavstva.
Govornik je izjavil, da pozdravlja z od kritin veseljem dejstvo, da stoji kongres nad strankami in ni v i u t e -res nobene stranke. Ob naših zastrupljenih, razkosanih političnih razmerah, ne more biti organizacija, ki hoče resno zastopati interese delavstva pod okriljem nobene stranke, tem-večle vseganašega naroda, mora stati na nestrankarskih tlehl Ta kcnstanbcija mora zadovoljiti vsakogar, kdor hoče v resnici delati za naše delavstvo, za naš narod, kakor bi bilo sploh boI|e za naše razmere, ko bi se manj politiziralo, pa već dela i o I (Odobravanje!)
Poudarjal je nato, da se je sestal da nsšnji kongres, po zaslugi moža, ki mu stoji na čelu, ne da bi začrtal morda kako novo pot, ki je začrtana ž i od prej, namreč da se združijo vse izven političnih struj stoječe organizacije, temveč za to, da se ta namen praktično udejstvi. Zato je treba pozdravljati kongres z največjim ve seijem. Četudi morda kongres ne obrodi vseh zažel|enih sadov, vendar pa že vzbuja najbo'jše nade dejstvo, da je zbral tu zastopnike vseh slovenskih pokrajin, v čemet je gotoro jamstvo, da gotovo pripomore do zboljšanja naših socijalnih razmer.
Le žal, da se socijalnopolitična vprašanja pri nas vre premalo upoštevajo, in tc tembolj, ko pri majhnih narodih pomenja rešitev socijalnega vprašanja obenem tudi rešitev narodnega vprašanja. Zato pa s tem večjim veseljem pozdravlja dejstvo, da je klic za to plemenito, v resnici narodno delo, izšel iz središča Slovenije.
Končno (e ponovno zahvaljeval pred seduika dr. Ravniharja na njegovem trudu In izrazil nado, da razprave kongresa po-trde to, kar čutijo danes vsi zborovale!, da namreč prihodafi kongres ne bo več le pregled dosedanjega dela, ne le nekako navodilo. Kaj nam je treba storiti, temveč da nam prinese gotovo dejstvo — u d e j s t -vitev zveze vseh narodnih socijalnih organizacij slovenskih! (Živahno odobravanje.)
V	imenu štajerske narodne stranke se |e nato zahvaljeval g. Lesničar iz Cćlja, ki je poudarjal, da so štajerski Slovenci s srčnim veseljem pozdravili misel o sklicanju kongresa, saj tovarniško in kmetsko delavstvo tvori na Štajerskem gotovo najmanj 60% prebivalstva in se mora gotovo vsak, kdor se hoče baviti z narodno politiko na Š ajerskem, baviti pted vsemi s socijalnim vprašanjem. Štajerci prihajajo na kongres kot učenci. Socijalno gibanje, ki ima svoj začetek v Trstu, se |e na Štajerskem šele pričelo in ie želeti je, da bi se tudi na Sta lerskem storilo v tem pogledu vsaj nekaj. In če torej prihajajo Štajerci na kongres kot učenci, Je upati, da se učenci Ixkažejo vred ji svojih učiteljev.
V	imenu tržaške NDO In ZJZ je govoril nato še strokovni tijnik g. Mrak, ki je poudarjal, da so se Tržačanl z radostjo odzvali vabilu na kongres, na katerem prešinja vse udeležence le ena želja, da bi se povzpel slovenski proletarijat, ki tvori ogromno večino slovenskega naroda, do one večine ki jo sme želeti kot človek in Slovenec. Veliko se Je zanemarilo v tem ozlru, veliko premalo smo se Slovenci doseda) pečali s socijalnim vprašanjem, saj pomenja vendar sreča slovenskega delavstva srečo slovenskega naroda. Dosedanjemu delu na tem polju pa Je manjkalo tudi enotnega vodstva, enotne smeri. Pod geslom koncentracije vseh onih, ki hočejo dobro našemu slovenskemu delavstvu in s tem tudi slovenskemu narodu brez razlike strank, pa se začrtuje dosedanje naše nejasno hrepenenje v Jasno začrtan program, ki združi slovensko de lavstvo v trdno falango, ki je ne premore nihče 1
Predsednik je nato še prečital brzojavni pozdrav narodno organiziranih uslužbencev opatijske male železnice in zaključil otvoritveno zborovanje s pozivom k popoldan-shim strokovnim poročil jm.
LJUBLJANA 15. (Izv.) Ob 3 popoldne ie |e kongres nadaljeval in sicer so priši ia vrsto referati. Udeležba je bila lako lepa. Mala dvorana Mestnega doma je bila polna; aavzočih je bilo zlasti veliko dam.
Predsednik dr. Ravnihar Je najprej prečital nadaljne štiri brzojavke iz Trsta in sicer: Deželnega odbora NDO, skuDiae delavcev glavnih skladišč, Petriča in Stolfe.
Nato so s 2 pričeli referati. Referirali ste nsjprel gospa Mlnka Govekarje-va in potem gdč. M a n i c a Komanova ia sicer »O ženskem vprašanju." Referati izidejo v celoti v brošurah. Zs tem Je refe-riral d r. M a n d I č iz Trsta wO položaju slovenskega delavstva In uslužbenstva vseh strok". Prinašamo samo kratek ekscerpt njegovega govora:
Slovenski narod Je predvsem malo-agrarni narod. Cez dve tret|inl prebivalstva {e poljedeljcev. A ta agrikultura Ima v3e znake male posesti, ki nikakor ne morejo preživljati vsega prebivalstva. Odhod Izseljevanje v industrijske kraje Trst, Gorica in LJubljana, odtod Izseljevanja v Mehiko in Ameriko Novi priseljenci pa ima|o navadno premajhno strokovno izobrazbo, vsled česar se le težko preživljajo. Naloga domače pametne socijalne politike je, da povzdiguje te šibke eksistence In jih stori deležne onega blago slanja, kl izvira iz industrijalizacije našega ozemlja. Dejstvo, da je slovensko ozemlje raztrgano, da je naše politično žMjen|e zastrupljeno, da manjka dela In višje strokovna izobrazbe: vse te okolščlne nas silijo v vrste težakov In dninarjev. V pošten Je treba jemati tudi politične momente. Slovenska narodna pripadnost Je temu narodu pravo vprašanje kruha. Pri tej priliki Je govornik navedel celo vrsto slučajev, kako daleč sega nestrpnost tujega kapitala v boju proti na šemu narodu. Zato |e potrebno smotreno i t sistematično delo. Govornik Je razmotrlval tri stroke delavskih organizacij in navajal panoge socijalne politike, ki naj bi se izvedle.
Za dr. Mandfčem |e referlral drž. poslanec dr. Ravnihar o »Splošnem položaju na Slovenskem". Vsi govorniki so želi za svoja Izvajanja burna odobravanja.
Nato se Je razvila dolga in živahna debata o vprašanju višje organizacije zveze ?seh slovenskih narodnih strokovnih organizacij, ki je trajala do 7 30 zvečer in se nadaljuje Jutri. _
Slovenskemu dijaštvu!
Kot Idealni abiturienti ste se pred časom napotili v akademična mesta, da Izobrazite kar najbolj sebe, in date po končanih študijah kar največ svojemu narodu, da se bo mogel vzdržati v boju s silnejšimi narodi. Vse, o čemer ste nekoč zasanjali, ste sicer našli tam, le prijaznega vstopa vam niso dovolili, ker ste bili sinovi ubogega slovenskega očeta. In še hujše! Ne le, da vam je bila pot do poštene izobrazbe onemogočena; vsa vaša vera va-se, vaš zmagujoči idealizem Je izzvenel v obupen — cinizem. Stradanje, žalostne obupne ure so vam bile zvest vademekum. Zapustili ste, nedovršivši svoje študije, veliko mesto, ali ?o vas je po mučnem dolgem stradanju poslalo v domovino kot bolno aH ubito, 7,a narod brezpomembno eksistenco.
To je tista žalostna pesem, ki Jo izpeva po večini vsak slovenski akademik. Nikdar ba morda ni dijaštvo toli prestrašeno kot sedaj. Denarni trg prazen, odnosno življenje v velikem mestu sila drago, blagajne slovenskih podpornih društev, kamor se |e v siiiki zatekal slovenski akademik — prazne.
Vse to |e zdramilo celokupna slovensko dilaštvo. »Dijaštvo sebi", Je bila parola, ki jo je zaklical tovariš svojemu sotovarišu. Zavedel se |e, da je do sedaj samo jemal denar od podpornih društev, da pa Je bil sicer napram nJim docela brezbrižen. Ii vse dilaštvo brez razlike struj, te osnovalo: Osrednji v ie dijaški pod-porniiki odbor ▼ Ljubljani, z namenom da izvede v letošnjih počitnicah veliko pod porniško akcijo v prid dunajskemu, gra-škemu in praškemu podpornemu društvu in Jim zasigura na ta načia nadsljnl obstoj In redno poslovanje. Tovariši, akademiki, abiturienti, do vas se obrača ta odbor danes, če vam Je resno na tem ležeče, da nadaljujete, oziroma omogočite sebi, naporen in drag itndijI Proč z za akademika tnizobraženca nečastnim oseb nim fanatizmoml Združite se, b o-d i t e solidarni, ker tudi jemali ste solidarnol Snujte po večjih krajih brezbarvne krajevne odbore, prirejajte po vsem Slovenskem cvetlične dneve, veselice, igre, ali kaj drugega, za vaš okraj primernega 1 Kjer pa to nI mogoče, pobirajte prispevke potom naših nabiralnih pol. No Vena vas ne sme biti brez nje! P.itegnite k delu tudi starejše srednješolce, ker tudi oni bodo v kratkem živeli akademska let?.
Na kratko vam podajamo informacije, oziroma sklepe, sprejete od O. V. P. O.
1. Vsaka prireditev se mora. da se firma naše akcije ne izrabila, naznaniti eksekuttvne mu tajniku, med. K. LuschuUky - Ju, Ljubljana, Elizabetna c. 6/11. Eksekutlva ob ?esti nato javnost potom časopisja o nameravani prireditvi.
II Nabiralne pole se ra že'Jo pošiljajo vsakemu akademiku. Na polah. ki Jih rai-pošilja t-ksekutivnl blagajnik, tehnik A Ks-dunc. L'ubljana, Kolodvorska ulica 3, ie označeno nabiralčevo Ime. Zanjo J e o d govoren nabiralec in Jo mor? vrniti, četudi prazno.
Id. Le ene nabiralne pole so avtentične, ki so signirane od dunajskega, praškega in praškega podpornega društva in podpisane od predsednika in treh tajnikov O. V. P. O. v Ljubita ni,
IV Nabrani denar se pošlje potom ooštnih položnic, ki se priloži vsaki nabl ralni poli, v Jadransko banko v Ljubljani. Enako nabiralne pole.
Tovariši! Sešite po nabiralnih polah! V*ak prispevek, pa naj Je še teko majhen, nam je dobrodošel! Prirejajte podeče?ne prireditve I Za: Osrednji vsedljaškl podpornlškl odbor v Ljubljani
Jur. Anton Koder, predsednik.
Tajn ki:
tehnik Armlč Fr„ med. K. Luchutzky, med. St. V e 1 k a v r h.
Domače vesti.
Cesarjev rojstni dan. Povodom cesar jevega rojstnega dne se bo vršila v pone del|ek, dne 18. t. ra. ob 9 dopoldne v cer *vi Sv. Ju sta slovesaa služba božja in Te-deum.
Zaplenjena cesarjeva brzojavka. Na-
rnvnost neverjetna ve»t prihaja iz Zagreba : V noči od srede na četrtek se je na ukaz cenzurne oblasti nenadoma pojavili v Tiskarni zagrebškega .Obzora", pclcija in zaple nila vso, že skoro popolnoma dotiskano na siado Usta. Zaplenjena |e bila brzojavka cesarja Franca Jožefa rumunskemu kralju Ka rolu povodom sklenitve miru v Bukarešiu. Ta nezaslišani korak hrvaške cenzurne oblasti le dosedal edini slični slučaj lu ninir primera v zgodovini absolutistične avstro ogrske cenzure.
Vsled zanimivosti dogodka objavljamo cesaT|evo brzojavko še enkrat, da bodo naši čitatelji videli, kaj je vse možno na Hrvaš Sem. Brzojavka se glasi: .Prosim te, sorejrai mole čestitke k sklenitvi miru pod Tvojim vodstvom, ki pripravlja konec prelivanju krvi na Balkanu in zagotavlja Tvoji deželi mir."
V tej brzojavki in to še cesarjevi brzojavki, je marljiva in iznajdljiva zagrebška cenzura zalotila pasus, ki Je protizakonit. Zdele so se jI sumljive besede: ki pripravlja konec prelivanju krvi na Bilkami*. Sker-teczovG cenzuro seveda ne briga, čegava je ta brzojavka. Brzojavka Je »državi nevarna" la se zato kratkomaio ne sme preobčitK
Neverjetno, a vendar resslčno. Celo nemške liste |e ta hiperlo alnost in hiper-patrijotlzem zagrebške cenzure osupnil in silno presenetil. Kaj je mislila in nameravala s tem cenzura doseči, za enkrat še ni mogoče uganiti. Najbrže je hotela preprečiti, da bi Hrvati zvedeli, da je dunajska diplomacija s svojo zahtevo po reviziji pogodbe doživela s cesarjevo brzojavko popolno blamažo.
Smrtna kosa. Umrl je včeraj Vladimir V o 1 a r I č, sinček g. Ernesta Volariča.
—	V mestni bolnišnici (e umrl g. Anton Pipan, posestnik iz Rocola, brat škedenj-ikega pismonoše g. Frana Pipana.
Še o preobrata na Goriškem. Naše konstatacije glede politiikega pomeša pre obrata na Goriškem so gospodo pri .Slov. Naroda" očivldno zelo ozlovoljile, da se prav zares hudujejo na nas. Nimajo prav. Umejemo sicer, da to ni ravso prijetno, če prihaja kdo s trditvami, ki niso v soglasju z mojimi željami. Gospodje so razglasili v svet, da Je to sjihova zmaga — zmaga .napredejaštva". Mi pa smo jim pojasnil«, da so v zmoti. Od tod nevolja, ki jsj da-ajo izraza tudi v četrtkovem svojem izdan|u v notici pod naslovom »Le mirno kri!", »jer nam očitajo, da smo o b r c a 11 goriške naprednjake.
Nič nismo obrcali; tndi nas ni vodila nikaka animoznost proti komur si bodi, ampak naglašali smo resnico, ki Jo — gospodje s Ljubljani naj nam odpuste to samohvalo !
—	poznamo od bližje in zato tudlbolje: resnico, dajeljud-?tvona Goriškem sito do grla strankarskega klanja in da žel i koncentriranega dela ia sani-r a u j e tolikih p o 1111Č n I h i n g o-spodarskih ran, ki se gotovo ne blbile tako široko odprle, da a i bilo v deželi goriški tlstegs IJ u t e g a strankarske ga bojana nož. To smo konstatirali po svoji dolžnosti. Da pa je ta konstaclja temu ali onemu aet|uba, to še ni razlog, da ne bi govorili in kazali stvari take, kakoršnje so. O kakem brcanju naprednjakov torej ne more biti govora. Teta manje, ker Je tudi za onega, ki rnu Je odkrita beseda neljuba, vseka&o bolje ia koristneje, da ne vstraja v zmoti.
.Slov. Narod" meni: . Pokazalo se bo že v najkrajšem času, če je .Edinost- se svojim zata|enjem naprednjakov izrazila m i š 1J e n i e novih goriških poslancev, ali samo svo|e lastno nasprotje."
Mi pa menimo, da Je zelo čudno, da nam sedaj .Slov. Narod- k« naenkrat prihaja z očitanjem, da smo naprednjake za-
V Trstu, dne 1*" avgusta 1913.
tajili, ko nam Je ravno on povedal že neštetokrat in na Via usta, da nas ne pri-4 t e v a k naprednjakom, ampak da nas smatra za nekake politične bretspol-aeže.
Mnenje novoizvoljenih samostojnih poslancev pa se Je že pokaralo la ni treba * tem pogledu nič več pričakovati. Miri gospoda pri .Slov. Narodu' niso čitali njihovih zahval volilcera, ki so bile 1. programa-t čnega značaja, ia 2. v popolnem soglasnem sogias|u med seboj. Govorile so isto, kar govorimo ml. la če ie gospoda ne verujejo nam in tudi ne poslancem, potem bi jim cujno sveiovall, naj vzamejo pslfco v loko in pot pod nege, pa nal se podajo po deželi Goriš ii, da dobe iž:formacije iz ust ljudstva samega. In da >odo Informacije tem zanesljiveje, naj gredo po vaseh, ki so bile vsikdir stebri proti-klerikalne struje. Ncj le gredo, da izvedo iz najkompetentoejih ust, da ljudstvo želi mirnega dela za rešitev cele / r * t e vprašanj, ki soživljen-s k e g a , narodjega in gospodarskega pomena za deželo goriško in nje sloveniko prebivalstvo. Videli bodo, da mi nismo brcali, ampak le beležili dejstva. ♦v .Slovenski Narod" zaključuje z grožnjo : .Če si pa bodo naprednjaki zapomnili to brco, ki [im jo je dala .Edinost" koj po em, ko so šli z vso vnemo v boj zoper novo-SErujarje in jih premagali, jim tega pač ne bo nikdo zameril 11
Odgovor je lahek po logiki istega .Si. Naroda" : z vso vnemo v boj proti novo-struiarjem so šli tudi resni In rodoljubni možje Gregorčičeve stare struje in pa tisti ti so — in teh ni malo, ,Slov. Narod" naj nam veruje to! — bolje recimo, tržaške „edinjaške" barve! Mari naj dobijo ti za to — brco ?I
Gospodje bi pač storili dobro, ako bi se nekoliko bolj uglobili v pomen preobrata na Goriškem I To ji=n priporočamo ravno zato, ker smo — mirne krvi I
Poparjeni in užaljeni. Odvzetje poslov prenešenega delokroga goriški mestni občini, je občinske očete silno poparilo in moralo vplivati nanje kakor bomba. V sredo zvečer so se sestali k seji, da slovesno zavzamejo svoje stališče napram krivic?, ki se je zgodila goriški občini. Seje se je udeležilo tudi veliko število občinstva U najuglednejših fcrogov. Takoj začetkom seje |e župan Bomblg prečital camestništveni cdlok glasom katerega se odvzemajo občini posli prenešenega delokroga in izroča|o /cdftelju okraćega glavarstva. Nato |e vstal občinski svetovalec Pavia, ki se Je bridso pritoževal, da je občina celih 63 let opravljala te posle, ne da bi se vlada niti najmanj spodtiKala. Radi tega predlaga, naj se županu ia magistratu Izreče neomejeno zaupanje in sklene, 1a občina v znak protesta proti nepravičnemu kršen|u občinske avtonomije ne viožl nobenega rekurza na višje oblasti. Resolucl|a je bila seveda soglasno sprejeta, z velikim odobravanjem občinskega sveta In ploskanjem galerije. Da bo blamaža še večja, je občinski svet tudi sklenil, naj se potom mestnega državnozborsitega zastopnica ne vloži nobena interpelacija v državnem zboru, nakar je prešel takoj na dnevni red.
Tako je bila torej končana ta toliko oričakovana in zaželjena seja. Boljših skle-oov goriški mestni očetje res niso mogli •kleniti, kakor molčati in se udati v usodo. Če se je namestnlštvo odločilo k temu koraku, Je vsekakor moralo Imeti tudi vzroke in teh je dovolj. Tega si |e menda svest udi goiišici mestni svet in zato mu gotovo nihče ne zameri, če si je ob zaključku te zanimive afere privoščil, da je užaljenemu županu in magistratu malo pokadil, fcajti o na vse| stvari ne bo nič spremenilo.
Jutri 17. t. m., v Ljubljano ! Posebni vlak odide s tržaškega južnega kolodvora ob 5 zjutraj. V LJubljano dospe ob 9 20 dopoldne. Ko stopimo na l|ubl|anska tla, se uvrstimo / sprevod ter odkorakamo z godbo in dvema zastavama NDO na čelu po Dunajski, Prešernovi in Stritarjevi ulici v Mestni dom, kjer se vrši velik manifestacijski shod, na katerem nastopijo zastopniki narodnih strokovnih organizacij. Glavni govornik bo dr. Josip Mandić iz Trsta. Po shodu si ogledamo mesto. Ob 2 30 gledališka sredstava, katero prirede igralci slovenskega ljubljanskega deželnega gledališka na prostem tik parkhotela .Tivoli", kjer se orvič pod milim nebom vprizori Branislava Nušiča zgodovinska sltka .Knez Semberljskl". VstopGina in sedeži k predstavi so tako nizki, da se je lahko udeleži vsak delavec. Predstava traja samo poldrug) drugo, tako, ia se lahko vsakdo potem udeleži še veselice. Ob 4 popoldne pa se udeležimo velike narodne veselice, ki se bo vršila v vrtnih m vseh drugih prostorih .Narodnega doma", nri kateri sodeluje tudi Ciril-Metodova družba. Odhod iz L'ubljane okoli 11 zvečer. Vožnja stane tja in nazaj K 5 80. Oirocl pod 4. letom so voznine prosti.
Kdor se za izlet še ni odločil, ca| to <torl nemudoma, dck?er {e še čas. Priglasiti ;e je treba v uradu NDO, ul'ca Sv. Frančiška št. 2, kjer se dajejo gle.le Izleta potrebne informacije.
Lov za — Redii. Člt?jočemu o postopanju c. kr. orožnika iz Dutovelj, ki Je neopravičeno t o :fisclral .Edinost", sem se isiomnll dogodsa, ki se Je pripetil meni sa-
V Trstu, dne 16 avgusta 1913.
.EDINOST" št. 226
me mu. Dne 28. julija sem bil šel po nalogu konservatorja dvornega svetnika dra. Stracheč proti Malo in Velikemu Repnu, Repentabru in Dutovljam, da zberem okamnenic iz ap nenih plasti tega okrožja. Medpotoma serr srečal na krajši stezi orožnika iz Dutovelj. Ker sem se mu menda zdel sumnjiv, je zahteval, naj se izksžem. Pokoril sem se seveda. Ali s tem ni bil še zadovoljen, hotel mi je menda pokazati, da ima še večjo oblast nad mano, neznatnim civilistom. Izkazal sem se bil z obrtnim listom, izdanim od c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani, iz katerega {e bilo pač dovolj razvidno, kdo sem, kaj sera in kje bivam. Oa pa Je le zahteval potni list. Na moj odgovor, da tega nimam pri sebi, ter da zakon vendar ne zshteva tega za pot od Nabrožine do Dutovelj, ]e pa menil gospod orožnik, strogo . ste slikari Kaj slikate?! Odvrnil sem, ris slikarji slikajo — sobe I Na to pa on se tvojo strogo Inkvizicijo: Tu imate vrečo — kaj je v njej ? Jaz: Imam — kamenje. Orožnik : A tako ? Mislil sem, da imate škatljo 1 Menil Je aparat za fotograf ranje. Morda Je mislil, da sem kak Redi (seveda v zmanjšani izdaji!)
Nadaljnje vprašanje Je bilo: Kaj pa delate s tem kameljem? Pojasnil sem mu tudi to. Ali še ni bil zadovoljen, kajti aoc-strcf ral me |e, češ, da vedno pohajam 1 Se daj pa mi je bilo že preveč in nisem odgovoril drugega, nego to, da mi zakon daje pravico do svobodnega gibanja na svojem delu. Orožnik pa Je reagiral še korafžaeje: Pa saj vi nikoli ne delate!
Sedsj mi je bilo jasno, da me ta mož dobro pozoa. Minole zime In spomladi sera namreč po navodilih dvornega svetnika Strachea raziskoval kredene plasti v Du lovljah, Oodnjah in Tcmaju. Ob takih pri Ukah bivam In prenočujem v Dutovljah, pred očmi orožnikov — pa bi me ne poznali 1 Saj me pozna sleherni otrok. Nekoč me ?e celo isti orožnik na |avnem trgu vprašal pr imenu in stalnem bivališču in še dostavil: Vi ste slikari
Nekaj časa sva si atala molče nasproti: Mislim dogodek dne 28 julija. Bilo mi Je mučno. Zavedajoč se pa svoje vesti in svoje pravice do svobodnega gibanja, sem vpra šal: Sedaj pa lahko grem? Odpustil me je milostno in Jaz sem zavidal —srečnejšo Albanijo. jaz pa se vendar nisem mogel vzdr žati vprašanja, da-1i se s t?kim postopanjem povišuje med ljudstvom ugled orožnlike institucije ? 1
To vprašanje pa stavljam tudi kompetentnim krogom v razmišljanje. Morda p n dejo tudi oni do zak!]učka, da tako posto-pajje žaii čutstva državljanov in da ne ko ristl nJim, ki se jih tiče ta moj poziv. Kai vse se more dogoditi tudi najpoštenejšemu državljanu, ako bodo varnostni organi zasledovali okoli same — Redle! Ia jaz mislim, da novodobni taki špijonl ne hodijo po deželi s praznim želodcem In polno vrečo — kamenja na hrbtu 1 Ti se voz*Jo v avtomobilih po velikih mestih I Prizadeti.
Ali je res ? Prepuščajoč odgovornost dopisniku prinašamo naslednji došli nam doph:
Od nekega sodnega uradnika, trdeg£ Italijana po mišljenju, sem doznal, da se je nt davno temu vsled predloga gospoda predsednika deželnega sodišča v Trstu, gospoda Miiovčiča, vršilo posvetovanje radi uvedenja laško-slovenskih napisov na vseh uradih deželne in okrajne sodnije. Večina gos p. sodnih svetnikov Je ta predlog odklonila, ker Je odločno nasprotna uvođenju tudi-slovenskih napisov.
Kakor mi je dotična oseba nadalje iz-|avi!a, je bil g. predsednik tako užaljen, da misli izvajati konsekvence.
MI se vzdržujemo vsakega komentarfa, dokler nimamo gotovosti, da ta vest odgovarja dejstvom.
Izlet ▼ Ljubljano. O priliki kongresa narodnih strokovnih organizacij priredi NDO. jutri izlet s posebnim vlakom v LJubljano Odhod Iz Trsta Južni kolodvor: ob5. zjutiaj. Vlak se ustavi na sledečih postajah: Mira-mar, Giijan, Sv. Križ, Nabrežina, Prošek, Općina, Sežana, Divača, Zgornje Ležeče, Sv. Pet?r, Prestranek, Postojna. — Prihod v Ljubljano Južni kolodvor: ob 9 20 dopol dne.
V LJubljani obhod po mestu z godbo, zidarsko In centralno zastavo NDO, po Dunajski, Prešernovi In Stritarjevi ulici v „Mestni dom", kjer se vrši ob U velik ma-nifestacijski shod, na katerem nastooi kot ga^ni govornik, ustanovitelj naše NDO tov. dr. Josip M a n dl ć. — Popoldne se vrši velika narodna veselica na vrtu „Narodnega do na* s sodelovanjem CMD iz Ljubljane, Celja, Maribora In Trsta.
Postavljeni bodo razni paviljoni. Svirate dve godbi. Nastop pevskih in tamburaških zborov. Ples v areni. Zvečer krasna razsvet ljava vrta. Kolo sreče — srečolov s krasnimi bogatimi dobitki. Panorama. Umetnica razstava slik. Zverinjak. Strašen za baven pekel itd. Začetek veselice ob 4 pop.
Odhod Iz Ljubljane ob 10 zvečer, prihod v Trst ob 1*40 ponoči. Naj omenjamo, da dospejo ta dan v Ljubljano tudi Korošci ia Sts;erci.
C:na posebnega vlaka tja in nazaj po lovična, in sicer K 5'80, otrcci ped 4 letom so voznlne prosti.
Cena Je zelo nizka, zato upamo, da se udeleži Izleta veliko število Tržačanov. Pro-
simo, da se oni, ki se ga mislijo udeležiti (glase takoj v uradu NDO, ul. sv. Frančiška št. 2, da v zadnjem trenotku ne bo preve iikega navala. Pričakujemo, da bo izlet im-pozanten. Delavci iz vseh slovenskih dežele snidejo Jutri v beli Ljubljani.
Iz Ban! V prijazni vasici Bane, 15 minut od Opčln, se bo vršil v nedeljo, dne 17. t. m., cvetlični dan za našo miljee ko, družbo sv. Cirila in Metoda. Obiščite nas v velikem številu ia segajte pridno po cvetlicah. Preskrbljeno Je za izvrstno vinsko kapljico ii za pivo „Adria*. Na obširnem vrtu šonsumnega društva se bodo ob zvokih godbe prepevale narodne pesmi in tudi za p-esaželjao mladino bo dosti zabave. Darove cvetlic naj se pošlt|a na predsedstvo „Gaja* v Baoah. — Na veselo svidenje torej v nedeljo, dne 17. avgusta na cvetličnem dnevu v Bana h.
Iz ogrskega močvirja. Viteške Madžare vznemirja sedaj nova senzacionalna afsra, ki Je v najožji, neposredni zvezi z znanim panamskim procesom Lukacs-Deiy, ki Je razkril vso ostudno korupcijo ogrskega režima in stal poprej vsemogočnega Lukacsa — ministrski stolček.
Sedaj se Je pričelo drugo dejanje te zanimive komedije In vlogi Lukacca ia De-syja sta prevzeta |unak grof Tisza In njegov nasprotnik mejni grof JuriJ Pailavicini, eden najuglednejših ogrskih plemičev in aristo-sratov.
Grcf Pailavicini Je objavil v nekem opozicijonalnera listu Izjavo, v kateri očita ninlstrskemu predsedniku grcf j Ttezi, da je v procesu Lukscs-Desy skušal vplivati na izpovedbo neke priče ia da je neki priči celo sestavil In izročil besedilo njegove >zpovedbe. Razkritja grofa Paliavicinija so 'zbudila na Ogrskem In tudi v avstrijski polovici velikansko senzacijo in tudi v ogrski vladni stranki se je nekoliko omajalo zaupanje v neomsdeževanost in viteštvo grofa Tiszr, Vse Je nestrpno pričakovalo Tiszinih korakov in Tlszice obrambe. A dočim Je bil Lukacs kljub temu, da si Je bil svest svo]e krivde, Še tako predrzen, da je hotel pred sodiščem dokazati svojo nedolžnost, je Tisz^ tlezel pod klop in se zadovoljil samo z neko Izjavo v listu *Ujsag", v kateri zavrača vse obdolžitve proti njemu In očita grefu Paliaviclniju, da laže.
S tem je prispela vsa afera tedaj do vrhunca In vse z nestrpnostjo pričakuje, kako se bo razvila. Opozicija bi spravila rada celo zadevo pred sodišče, a Tisza o kaki težjj noče ničesar slišati, ker se boj?, da ga ne bi doletela usoda njegovega zve stega prednika Lukacza. Naj se že konča vsa stvar kakor hoče: nova afera (e vse kakor nov dokaz, da Je Ogrska dežela ne-prekosljive korupcije, da bi metla morala Dričeti najprej pometati od zgoraj in da bi bilo treba zelo deroče reke, da bi izpraznila ta smrdljivi Avgejev hlev.
Darovi za Tržaški paviljon na veselici v Ljubljani, ki so ga prevzele požrtvovalne trž. narodne dame, se sprejemajo v uradu NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2, in pri vratarlcl »Nar. Doma" gospej Bičkovi.
Železničarjem naznanjamo, da se bodo jutri z našim posebnim vlakom v Ljubljano, lahko peljali tudi železničarji z režijskim ali put. s prostim voznim listkom.
L Primorsko vojaško veteransko društvo Cesar Franc Josip I. vabi svo|e društvenike na obilno td^ležbo k mirovoiu
ROZfi FLERE JOSIP KflNOBEL
potovalni uradnik „PRVE ČE$KE'
poročena.
SEžntin, 16./8. 1915.
Dobro znani n edini narodni urar in zlatar
ALOJZIJ POVH
naznanja slavnemu občinstvu, da se preseli z 24. avgustom od ul. del Rivo št 26 v novo hišo na trg Berriera vecchla 8t. 3, ter upa, da s tem zadovolji obči želji svojih številnih ceni. odjemalcev — s toplo priporočbo
ALOJZ?J POVH
t
Vsem prijateljem, sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest, da je naš soprog oz. brat
ANTON PPAN
posestnik v Rocolu
danes ob 2 popoldne, v 61. letu svoje starosti, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 16. t. m., iz bolnišnice na pokopališče na Katinari.
ROCOL, dne 14. »vgnuta 1913.
MARIJA PIPAN, soproga.
Franc Pipan, brat. Franica Skočir roj. Pipan, sestra. Brez povbrepa f h estila.
t
Žalujoči stariši, Ernest Volarič in Antonija roj. Wald ter bratec Ernest in sestrica Lucija naznanjajo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je njih ljubljeni sinček oz. brat
VLADIMIR VOLARIČ
danes ob 9 zjutraj, v starosti 16 mesecev, v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 91/, zjutraj, iz hiše žalosti Campo S. Gia-como št. 5 na pokopališče k Sv. Ani.
TRST, dne 15. avgusta 1913.
Brez posebnega obvestila.
Žganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ul. Scala Belvedere št. I
(prihod iz ulice Miramar), Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu.

Zalega ta- la laezsai, via iplrlta likerjev k razprodaja aa drabao Id Mala
JAKOB PERHAUC
Trat, VI« delto Aequ» it. 8, Trat
(Nasproti Oaffi Centrale) ▼•Bk tsber francoskega lam panj ea, pciaflh duul aih ttalijaaakih in a vatro - ogrskih via. Bordaaos Bugudar, renakih via, Mesella ia Chtaati. Bos, toajak, rana iganja m posebni pristni tropiaovM, ilivovee in briajtvM. Icdelkl L vrate, delU I« d» ti črnih krajev. Vsaka aaročba se takoj tsvriL Bane tUj* m po povzetja. OeniU aa zahtevo te franke
Razprodaja ed pel litra iapra|. asi
i št. 4
Naznanilo.
Cenjenim odjemalcem naznanjam, da bom dne 24. prihodnjega avgusta premestil svojo zalogo olja, kisa in mila iz
»lic« giulia 25 v isto ulico št. 23.
V ulici Giulia 25 odprem
zalogo Neapeljskih in 9omačih testenin
prve vrste, riža, italijanskega, parmezan-skega in siciljanskega sira in konzerv itd. Ker bo vse blago po zmernih cenah in postrežba točna, nadejam se od strani slavnega občinstva naklonjenosti. Priporoča se
G BIAGGINI.
V ulici
(vogal ul. Nicol6 Machiavelli)
se je otvorila te dni nova, veliks
trgovina drobnarij
v kateri se predajajo vsakovrstne bižute rije, Japonske vaze, posode za kavo, čaj
Itd. katere prihajajo naravnest iz Japonske.
Lekarno Brellh v Sežani
Ribje olje I. vrste I steklenica K 1*20. 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K.
Obiiž za kurja očesa 20 vlaarjev. - Neoporekljlvo sredstvo.
SI £5
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24.
Podružnica Vojaški trg (Piazza della
Caserma) 4. Kruh večkrat na dan ivei, raslidne moke, ?m vrsti bUkotov ter prodaja rasnih vin in likerjev v stekieoioah,
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Boaomo 3/1L (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Vinko Skerk - trst
tf> ko
O
im*
o *o
o
3
O <

o 3
m*
N< 3 O P
tt> 03
3
09
Trikrat na dan svež kruh.
Prodsga vsakovrstnih bi&kotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom. Kruh in ala&£i£e se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem._
Salon za g ospe
Pranje glave, Česanje, barvanle las, izdelovanje In veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, krofceti Priporoča «e p. n. gospem
A. ŠEBEK,
lasuljar, Trst. ulica G. Carducci štev. 9.
Ho?© pogrebio podjetje, Tirat
(vog^l Piazza Goldoni) • CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.)
Prevoz mniicov na vsa kraja
Zastopstvo * prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZE K, Opdlne *t. I70;i T. VITEZ v Nabrollnl na trgu pri cerkvi; A.. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETlO v Skednju.	- Zaloga pristnih voSčenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj loksoijoznih. Krasna izbira vencev iz nmetoega. Cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajfiolan obleke, obnvalo itd. — Za poročence, birmance in drage svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago, "ritalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa St. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H. d T I B I L J
V zdraviliščih za bolna na pljučih	c;Miin nnrHF"
tayi	med dragimi ▼ Darom, Arosi ia Leyrfai itd Je OIHIlin „VUJUnE.
kot priznano credrtvo v stalni uporabi. Siroiia .BOOHE4 ublamje ia odpravlja obole-^ loetl dihalnih organov t raameroma kratkem 5ua. Je dobrega okata, vzbuja tek in izredno ugodno vpliva na splošno »tanje OrigMnl zevel K 4. Dobi ve te v vath lskirnah
Stran IV.
„EDINOST41 St. 226.
V Trstu, dne Iti. avgusta 1913.
v nedeljo, dne 17. avgusta 1913 Zblraliiče v ulici via Oelil ob 7 zvečer, obleka v pa-iadi brez bojnih znakov.
Poveljnik bo predsednik, nadporcčolk Weissmann.
« ~ T t _
Tržaška mala kronika.
—.
Trst, 15 avgusta.
Finančni komisar težko ranjen od tihotapcev. Sooči je finančni komisar Ou sta? Kiiazel v družbi z nekim finančnih stražnikom zasledoval nekaj tihotapcev ns cesti proti Baiko?l[am. Finančni stražnik je bil preoblečen v žensko obleko, da bi ga ne spoznali. Bilo (e okolo 1*30 po noči, ko so se tihotapci pojavili la finančna organa sta se približala, da bi jih aretirala. AH eden njih je ustrelil nekolikokrat iz revolverja in dva strela sta zadela komisarja Kuozelaa. Eden projektov [e prodrl nos, drugi zenico levega očesa. Ranjenega funkcijonarja, ki )e postal žrtev svoje dolžnosti, so prepeljali v bolnišnico v težkem staDju.
Kakor osumljen je bil aretiran 32letni Josip Šuligoj iz Loka, premikač južne železnice, bivajoč na Oreti 82. Ko je streljal, Je imel na glavi železnlčarsko čepico. S to čepico ga je videl ob 12 40 tudi redar jazbec na neki ssmotni stezi na Oreti, kjer je celo govoril žnjim. Šuligoj taji trdovratno.
Grozna nesreča. Živa zgorela V Dekanih je 38letna soproga finančnega re-splcijenta Terezija Vovk pripravljala kavo pri spiritovem plamenu. Pri tem pa se je aparat prevrnit, goreča iekočina te Je lilJa po Vovkovi in je plamen zažgal njeno obleko.
Kakor zblaznela od strašnih bolečin je klicala na pomoč. H;šni ljudje so tudi res prihiteli, pogasili plamen ter |ej skušali ublažiti strašne bolečine. Potem so (o prepeljali v Trst v mestno bolnišnico, kjer so Jo po ložili v permanentno kopelj. Toda vsa pil zadevanja zdravnikov jej niso mogla več pomagati. — Re«ica je izdihnila ob 9 50 zvečer.
Težko ranjeno na glavi so prepeljali snoČI ob 9 30 na postajo Igea neko žensko. Ker pa ni mogla govoriti, se nič ne ve, ka ko Je dobila rano.
Tatu zalotili Inflagrantl. Peter Peli-zolla, čevljar in vratar v hiši štv. 13 v ulici Acquedotto je včeraj ob 11 predpoldne od cdšel iz hiše po opravkih. Povrnivši se ob 12 In pol, )e videl nekega Človeka, kako hbče z vetrihi odpreti vrata njegove lože. Oni človek Je zbežal. Vratar pa (e pozval bližnjega redarja, ki Je pri|el lopova. Ta je bil znani gost zaporov 31 letni Rudolf Jaschi iz Trsta, a sedaj gost prenočišča v ulici Oa-spare Gozzl. Pred aretacijo so ga videli, kako je spregovoril par besed nekemu dru gemu takemu tfčku, ki mu Je Jaschi nejbtže izročil orodje svojega rokodelstva. V loži je bilo shranjenih v listnici 50 K, srebrna ure v vrednosti 25 K, podpetniki iz kavčuka v vrednosti 206 K in drugi predmeti čevljar ske obrti v vrednosti 50 kron in razne orodje.	_
Nar. delavska organizacija.
TRŽAŠKI SLOVENCI! Jutri v nedeljo, v Ljubljano! — Odhod posebnega vlaka iz tržaškega južnega kolodvora točno ob 5. zjutraj. Vožnja tja in nazaj stane K 5-80. Listki za vožnjo se prodajajo v p to štorih NDO, ulica Sv. Frančiška št 2; urad je odprt od 8'30 dopoldne do 8 zvečer.
Ker |e danes zadnji dan pred izletom so naprošeni vsi dotični, ki se želijo udeležiti izleta, da se takoj danes prijavijo uradu NDO., da preskrbimo zadostno Števili, vozov.
Odborniki vseh skupin in strokovnih zvez, ki se želijo udeležiti izleta v Ljubljano, so naprošeni, da se gotovo udeleže Oiuštve-nega sestanka v prostorih NDO ulica sv. Frančiška štev. 2. Ker Je dnevni red zelo važen, naj nihče ne manjka.
Deželni odbor.
Izletniki v Ljubljano, ki so že vpisani v uradu NDO., so naprošeni, da gotov pridejo tekom današnjega dne po vežne listke.
Vsi zastopniki, ki so dobili nabiralne pole za izlet v LJubljano, so naprošeni, da nemudoma vrnejo vsak svojo nabiralno pelo v centralni urad uHca sv. Frančiška.
_ Blagajnik.
Vesti iz Goriške.
Nekoliko odgovora .Zarji0. Iz Pcd-gore: Kako zastepa naše županstvo interen občinarjev I Tako se glasi naslov dopisu iz Podgore v sobote i številki .Zarje*1. Dopisnik se zaletava v caše žuoanstvo raci stranske poti »zarojo*, češ: Ker se je ta pot zaprla. S tem da so oškodovani velikanski interesi občinarjev. A kdo so^1 v resnici ti občinarji ? Ali prav za prav : neobčlnarji ? Ti so: Sjor P., Pepi P., Pih in gospid Scab, ter še nekaj gosftodfCeff irr gbfpfc. Pcleg teh se čuti 'Sfrankarfeirfo oškodovanega v svojem velikanskem leteresu oštir R. A za ko mar da "ta vsej te| gospodi se Jtf,n*postavi! Karlo Simon, a za adjutanfa ^ efegov sin. Ne za splošnost občinsko, ampak za to gospodo naj bi skrbelo županstvo, ia le oško-
dovalo interes občinarjev, ker Je dovolile, da se je zaprla Imenovana stranska nevarna, skrivna In za nespodobnosti kakor nalašč ustvarjena potil
Dopisnik „Zarle* poroča, da so na ve ieni .cbčinarji* dali sestaviti pritožbo La županstvo, Jo podpisali in jo potem — raztrgali. Zakaj ? Pa ne morda zato, ker sr pozneje doznali, ca je bila ta pot Že pred 10 leti oblastveno prepovedana ? 1
Pot Je dal zapreti ravnatelj tovarne v iporazum!jenju s par Interesenti pri oni poti. Ncinteresenti pa sploh nimajo nič proti za oretju te privatne poti. Razun omenjenih, ki so iz svojih razlogov Jntereslranl" na oni octi, sploh nima nlkdo nl5 proti temu. Pa mirna Bosna 1 Dopisnik „Zarje* pa Je zopet okazal, da ga ce v dijo stvarni razlogi ir iziri na javne koristi, ampak, da nanada ker hoče napadati, sko.ri član družbe, kt se čuti oškodovana v ovojih — posebnih
„Interesih*.	- -
* .... .. _;_
MALI OGLASI
MALI OOLASI M računajo po 4 rim. besedo. Mastno Urttni betea« u krat več. Najmanj ia pristojbina 40 Tla. PlaCa M takoj '

se oddasta dve *obi s prostim vbo-_	dom. Informacije daje „Tržašito
podporno in bralno dru tvo", ulica Torre bianca 41.
1728
V najem
Zdrava
nosti*
ženska sprejme otr: ka za doiit. — Naslov pove lest ratni oddelek „Edi-pod 1622. ,	1733
• •• • ••
>•• i
NARODNA POSOJILNICA iN HRANILNICA v ThSTU
reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom.
9 H NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE ■ n
r„t::nfe vloge na knjižice po *V4bV-S'|„
Daje posojila na menj:ce in vrednote na mesečna ali tedenska odplačila. Eskomstuje trgovske menjice. Prodaja srečke na meseć 'e obroke
99
Prva tržašHa tovarna
Cicli Trieste"
G. Murer, ulica Chiozza št. 18.
Zaloga vaeh novosti. Gumijevi plašči in cevi, pripadki in komadi ta izmeno. Absolutno konkurenčne cene. Olajšanja pri plačevanj**. Kolesa ,,Racer" od K 130-— naprej, najboljša ljudska kolesa.
Popravila se izvršujejo pod garancijo točno in po
nizkih cenah.
Medeni moailjom
rane in iz aluminija, leseni predmeti in železnine za domačo uporabo, po cenaK da ce ni bati kontu ret ce. — Obrnite se eamo do Umbeito Cesca, ulica Caserma štv 14.	1682
Izvrsten teran
To maju 5t. 56_
ud 56 litrov naprej pro-duja Josip Škrli v 1670
Qlll¥*lhnilfa veščega »lovenščne in nemščine, OlUZdUlIlIVd. Zh veia del-, Bnalenje, raznaSa-nie lerakov iSče Kinematogtaf Ideal, Ljubljana (1770
Hišica
z dvemi stanovanji in zemljiščem ae proda za K 8000____Košnja 138. (1762
Dijaka
Be sprejme na stanovanje Ulica Pi.nte d' Ifonzo 27. II f Gorica, Kaučtč. 176 i
C" on ti Q v Sv- Križa-Cesta priredijo jutri ja^en rdllljt/ ples v gostilni Stare._1773
nloc P^^de fantje v nedeljo dne 17. piUD avgusta v Zagrojcu Ivanjtgrad na vrtu g. Frana Stepančiča.	1749
Javni
PriporočUtue turfflrc.
Brivska dvorana.
Siara«ma o o čin -stva, posebno i* Rojana it1 okolice, m priporoča b riva k a dr orana v ulici Montormino 7. Za dobro pc• strežbo jamči Štefan Vnkomanović, brivec.
Čevljarnica „Aila Sartorella"
Trcf ulica Arcata StT* — Velika izbere obu-I * 51 obuvala za gospe in gospode. Sprejemajo se naročila ttr poprave Cfne zmerne._1447
Prinnrnnom cenjenemu občinstvu s^oj bi ffei rripuruballl Točim prvoNTđtno Dreh erjtTO
pivo na pipo, brez aparnta. in vsakovrstneea vi? a 1'rst, ulica l-anitži Ste v. 24, (nasproti m .žeja Kejcl telili)._Lantrik: JOSIP TOMAŽIC.
Pohištvo
in tapetarije po še mauno niskih cenah, katere se ne dobi drugje. Spalne bo im vsakovrstnega. leaat rezane od 380 kron naprej. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Nova a t loga S. BROD, nI. Squero nnovo 7, I. nadstr. na stran ■ pošt vt palače. JPo dogovora olajšanje plačevanja. _______________146&
Urama in zlatarna L^f^
najnižjih cenah se popravljajore in zlati predmeti • Popravljajo se budilniki z garancijo po K 1*—. CaL SquadranL_ _______
In^in M a nar nI alica Conti 5tev-38*
JUiMU RIhUmI - Prodajalna
čevlje po meri in sprejema popravila Ceoe smerne.
Riccardo Baidasss
funinf-eH drnPtvR1-^ priporoȫ
Kojan, ulic« t fit. 7, (poleg ,Ko»-
avnio m p h n i p o
ft^e	l'r'Pt'zuano najbolje »re iatvo
VI?K Dfllin 2a uLičenje stenic in druzega nnče^a. Dobiva ae po riznih mirodilnicah in pri za-lagatelju Skrinjar. Ferriera 37, I.	1632
Josip Stolfa S^«-^
tf"akovrstrs mizarska deia
uJ;C» IzvrSu c
4nton Novak, brivec
v Trsiu, via Belec ere St. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemuob činstvu za ranogoSteviln: obisk. — SVOJI K SVOJUUT 2660
Velika zaloga
beneških otrobov, sena, ovsa, žiia in moke
lastnik
Garlo Grego
Trst, uliea Haffineria štv. 7
(bivše skladišče Baruch & Co) Nizke eene. f4a]bolj[ša kakovost.
Podpisani pnporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO

Ai Cacciatori
i«
TRST, — ulica Chiozza štev. 5
Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec lastuik.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine 2
Dr. i. Čarmšk V. Tuscher
lobozdravEuk	koccc^. zobni tehcik
odlikovana
tržaška prodajalna obuval
ULICA QI08U£ CAROUCCI ŠT. 21
:wRzun lazitčtJ'h ir.berov najtinej^ih raoSklh tn £e» • obuval po najaiijlh oanah »o pro«Uiajo tod po izrednih ceaah :
Usnje Bo*csff s iraKovi . . po K 10 --Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K !0 — Uat je Boicalf cMUa 0ertjy . . po K 10 50 Usnje &oxcalf z zapon&ml Triumpn po K 10 50
Etaki za dečlrf 1 K inanj. - Vaakov. blagu I.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
jiioa dell& C&eermG It. II. r.adst.
Lovit llulic
priporoča svojo
gostilno „Brioni",
(„Trattoria Brioni) z vrtom, pripravnim
za eeat&nke in zabavne prireditve. Trst, via deli' Istria M. 16 (v bližini cerkve
bV. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilu^ : via del Kivo ste v. 9 s prod jo gorinav-denih p jač in mrzlih edil.
"•t«* .-»t-t laai isžr iru
SB 59
n B«	«
v a ss esa.-?!
BH	te
■s se cfe>
!«e KSt OH K
(BBS 9B
j.-- i»>i mcmo mm w
Jš.si8tia©	- o mt
-J« S. Servolo 2. — Telefon
Gffllkovana tovarna m In e^intutnih pksfl teac«? la BRistnesa tomm.
▼ e«K3enta.
• * • >


e
Trst - kopelj Grljan-Miramar
Salonski pamifc „VOLOSCA" (za 400 nel).
Vozni rtd veljaven od 20. julija 1913 do preklica
O q hodi ud pomola Sv. Karla v Trato.
V te nu: Ob 9 7. zj., 2*/4 in fi '/« pop. Povratek iz Grijana: Cb 12 V4 5 V* m 9 V4 pop. Ob nedeljah in praznikih: (od pomola Sv. Karla) ob 9V., 11 zj.. 2 4V4f 6V4 ia fe') pop. Iz Grliana: Ob 10, 12 '/' zjutr., 3 \2, b V«, 7 V4*) in 10 pop. *) = Event. vožnja.
CENE: Vožnja tja in ca7iy . . K 1—, , „ „ s kopeljo vred » 1*30. * n tj n za otroke w !•—.
Samo ena vožnja......m —»go.
. ----K	QtCQto	'30.
rvTTr. ^ Z* narofipfte znižane .ceoe, ____;
r—ii—j
kini-
pozna in hvali ves svet
Berson-^rumi podpftniki po trajnejši kot usnjeni in torej tudi ceneji.
Be^on-gumi podpetniki «o jako proJni in varujejo Vabe in	i>osfdrvc-
živce.
Berson-pnmi podpetniki obvarnjejo prtd stjo.
Btrscn gn m i podpetniki obvarujejo pošepanji1 peti in ohranijo obutek tr.ijno elegantno.Jfc. .	t"-i
Zahtevajte pri svojem čevljarju izrecno 1» pristne Borsonovo fluml-podpetntke v zlatem 1 ar-tonu in odklonite vs;iko ponarejo.
Berson - Werko
Dunaj VI.
SV. CIRILR IN METODR!
Odlikovana to- ^jNDI Sv. Ivan Varna sodaviee T^A^fVI^ p^ pri Trstu,
■Via S Cilino St. 541 (edina slovanska In izven kartela) Tel. 566.
priporoča. xxajtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemaloem »odavi6ar«kih i*delkov v mestu in okolici.
■s
tO
<r< -
Vi al