VESTNIK


Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Klagenturt =
E	izhaja v Ceiovcu	E
E	Erschetnungsort Kiagenfurt	E
E	Posamezni izvod 3 šiiinge	E
E mesečna naročnina 12 šilingov E
^	P. b. b.	Š
5Mun)mm<mmnm<uiinnnttmHHttnnnnnmtummtnmtnnn
LETNiK XXX!.
CELOVEC, PETEK, 3. SEPTEMBER 1976
ŠTEV. 36 (1777)
ZADNJt RAZVOJ NA KOROŠKEM DOKAZUJE:
CE IMA KDO VZROK ZA „PRASTRAH" POTEM SMO TO KOROŠKI SLOVENCI
GOVOR PREDSEDNiKA ZSO DR. FRANCiJA ZWiTTRA NA OBČNEM ZBORU ZVEZE SLOVENSKiH tZSELJENCEV
Zadnjo nedeijo je imeia Zveza siovenskih izseijencev svoj ielni občni zbor, ki se ga je udeiežiio izredno iepo šfeviio zastopnikov izse-ijeniških družin iz vseh krajev, kjer so pred 35 teti nacisti in njihovi pomagači z ziočinskim izgonom več sto siovenskih družin neizbrisno zarisaii ozemtje avtohtone nasetitve koroških Siovencev. O poteku občnega zbora poročamo na 2. strani, kjer objavtjamo tudi sogiasno sprejeto izjavo občnega zbora, na tem mestu prinašamo izvajanja predsednika ZSO dr. Francija Zwittra, ki je v svojem govoru zavzei staiišče k trenutnemu poiožaju siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Letošnji občni zbor se odvija v vzdušju, kakršnega smo koroški slovenski izseljenci poznali le v času, na katerega se neradi spominjamo, katerega grozote pa še vedno živijo v naši podzavesti in takoj oživijo, čim smo spet priče nenehnega hujskanja proti naši narodni skupnosti.
Tako zadnji čas iz dneva v dan doživljamo, kako po večini isti ljudje, ki so krivi na naši izselitvi, prežijo na naše zadržanje, kako se bomo odločili pri sklenjenem preštevanju posebne vrste. Toda koroški slovenski izseljenci smo že enkrat nasedli, ko so nas nemški nacionalisti na oblasti prepričali, da se naj izjavimo o naši narodni pripadnosti, češ ,mi, ki sami poudarjamo vrednote narodnosti in narodne zavesti, to priznavamo tudi drugim narodom", in kaj smo za to svojo odločitev doživeli: sovraštvo, pritisk, razlastitev, izgon iz domovine, brezpravnost, solze in gorje, ko nismo bili več ljudje, marveč le številke.
Zato danes nočemo ponovno nasesti krivim prerokom in neiskrenim Prijateijem: To štetje posebne vrste — naše ugotavijanje namreč zahtevajo danes isti ijudje, iste organza-dje, iste siie!
Ali ne zvenijo besede dr. Feld-"erja silno podobno besedam in vabam, katerim je potem sledila izselitev: nKarntner Heimatdienst se je vedno zavzemal za svobodno Priznanje k narodnosti. Samo po sebi umevno, da kot demokrati s lem razumemo tudi svobodno in neovirano priznanje k slovenstvu. Vedno smo zahtevali, da se ustvarijo pogoji za jasne razmere ... KUD — in to ni le prazna fraza — Prizna pravico obstoja slovenske manjšine v naši deželi." Ali se spominjate istih zagotovil v letih 1938 m 1939? In kar je sledilo — je bilo Potem ustvarjanje .jasnih razmer' leta 19421
Me, siovenski izseijenci in koroški Siovenci spioh nismo pripravijeni, do bi ponovno nasedii in se zato "e damo preštevati v svrho ustvar-janja jasnih razmer, kakor jih od "ekdaj pojmujejo nemški nacionalist). Za nas so razmere jasne, ker ie v vsej doigi zgodovini jasno, kje koroški Siovenci avtohtono živimo, h"!turno in gospodarsko ustvarjamo I" s tem izpričujemo svojo identiteto.
Koroški slovenski izseljenci zato danes na občnem zboru naše zveze podpiramo sklep obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki je posledica naših zgodovinskih izkušenj in spoznanj ter ne dovoljuje druge alternative, kakor:
Ne damo se preštevati!
Naše vprašanje na kongresu PEN
Slovenska delegacija je na mednarodnem kongresu PEN v Londonu obvestila pisatelje vsega sveta o položaju slovenske manjtine v Avstriji. Delegati so ob tej priložnosti razdelili več kot 500 pisateljem iz 49 držav kratko informacijo o tem, hkrati pa tudi posebno brošuro, ki jo je pripravil v angleškem jeziku inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Slovenski pisatelji so morali odgovarjati na številna vprašanja, kar je izraz velikega zanimanja, ki ga je vzbudila informacija. V diskusiji je prišlo do daljšega razgovora tudi z avstrijsko delegacijo.
Slovenski center PEN bo tudi v prihodnje informira) pisateij-sko javnost o slovenski manjšini v Avstriji in s tem prispeval k internacionaiizaciji našega vprašanja v mednarodnem pisateljskem svetu.
Ta naš sklep je Izraz naših zgodovinskih izkušenj, ki so grenkejše od fabul o upravičenosti „prasfra-hu", pa naj jih širi fudi sam zvezni kancler.
V zadnjem času je bilo v zvezi z našim vprašanjem podanih s strani naših državnikov in politikov toliko različnih izjav, da je potrebno, da zavzamemo do njih jasna stališča. Če je zvezni kancler na svoji prvi tiskovni konferenci po dopustu ponovil Feldnerjevo trditev iz Sko-cijana, da tevo-ekstremistične, ^določene skupine med Slovenci ne bodo sprejele nobene rešitve, ker želijo, da bi bi) gotov predel Koroške označen kot slovensko ozemlje in da to obuja skrb pri nemško govorečih Korošcih, da je on zadnji, ki ne bi razumel te skrbi, da ne bi prišlo v tretje do zahteve, da ta de! Koroške spada k Sloveniji" — potem lahko jasno in iskreno odgovorimo:
Koroški Siovenci smo nad dvajset iet potrpžijivo in naravnost s kaznivim zaupanjem čakati in si prizadevati, da bi sporazumno z via-do rešiii naša živijenjska vprašanja. Dvajset let smo dajali predloge in pobude za tako reševanje, v korist sporazumne rešitve smo celo več kakor je mogoče zagovarjati popuščali, kakor je razvidno iz Spomenice koroških Slovencev z dne 11. oktobra 1955 in Spomenice koroških Slovencev ob 20-letnici podpisa državne pogodbe z dne 15. maja 1975; in še zadnji čas smo se iskreno in prizadevno trudili za tako rešitev vse do trenutka, ko so nam dali vedeti, da nas ne potrebujejo več, ker so se že med seboj sporazumeli.
Zato je očitek zveznega kancier-ja, češ, da koroški Siovenci ne bi
Nezastišani izpadi
zveznega kancierja Kreiskega
Letošnji dopust kanclerju Kreiskemu očitno ni bil v korist. Kajti že na prvi tiskovni konferenci po vrnitvi se je znebi) izjav, ki pomenijo porazno spričevalo za predsednika vlade, saj so v bistvu dobesedna ponovitev nesramnih podtikavanj in očitkov, ki jih je sicer siitati ie iz ust najhujših hujskačev proti koroškim Slovencem in proti Jugoslaviji. (Ne bi se čudili, če bi Kreisky v kratkem prejet odlikovanje KHD ali postal častni član te organizacije.)
Na njegove spodrsljaje je odgovoril tudi predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu, ki je dejai, da so kanc-lereve izjave popolnoma v nasprotju z zagotovili navišjih avstrijskih krogov, da želijo razvijati dobre sosedske odnose z Jugostavio. Pomenijo nedopustijiv in žaljiv napad na Jugoslavijo in poskus zvaliti nanjo odgovornost za posledice, ki izvirajo iz tega, da avstrijska vlada ne izpolnjuje obveznosti na podlagi državne pogodbe, ter iz pritiskov in drugih ukrepov proti manjšinam v Avstriji.
„Namesto da skuša diskreditirati Jugoslavijo in valiti krivdo na Slovence na Koroškem, naj bi se kancler Kreisky in njegova vlada rajši resno zamislila nad reševanjem bistvenih vprašanj v zvezi z uresničitvijo pravic in ureditvijo položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji," je poudaril predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva. Posebno čudno pri tem pa je, pravi jugoslovanski predstavnik, da kancler Kreisky deli zaskrbljenost s tistimi šovinističnimi in nacionalističnim silami, ki se ne odpovedujejo svojim asimilatorskim pretenzijam do obeh manjšin. „Za to je avstrijska vlada odgovorna pred svojo in mednarodno javnostjo, ker je odgovorna za varstvo pravic slovenske in hrvaške manjšine, na podlagi in duhu državne pogodbe, ki je že več kot dvajset let ni uresničila."
sprejeti nobene rešitve brez dekia-racije siovenskega teritorija, abso-tutno neupravičen in ga moramo z vso odtočnostjo zavrniti! Mi ne zahtevamo nobenega siovenskega ozemija, pač pa zahtevamo, da uživa vsak naš rojak na domači avtohtoni zemiji pravice, ki mu gredo po državni pogodbi, ker smatramo, da je priznanje enakopravnosti in narodne svojstvenosti v podedovani domovini naravna pravica sieherne narodnosti, še posebej tedaj, ko njene pravice in njen značaj zagotavija mednarodna pogodba. Samo fo zahtevamo in zaradi nas lahko tudi zapišejo, da s priznanjem enakopravnosti avtohtonemu slovenskemu prebivalstvu ni ničesar povedanega glede narodnostnega značaja te pokrajine. To smo tudi jasno zapisali v spomenici ob dvajsetletnici podpisa državne pogodbe in je zato kanclerjev očitek neiskren in samo voda na mlin tistim, ki so isto trdili nekaj dni prej v Škocijanu.
Prav tako pa je tudi razumevanje za ..prastrah" zaradi dozdevne ponovne ogroženosti meje iz ust zveznega kanclerja, ki so mu vendar poznane vse mednarodne po-
Neodgovorno zastrupijanje ozračja
*ca/ ogorčenj in j&roJMtov zaraJf rzraziie waw;šrus^e	v z1wfr:'p, je se w:'Mar r/os/ej
zajej wo /ugos/afpo :'u vse p/asa njenega pre%u'va/s;va, gre or/govornrm e/ejavnr&om avstrijskega poetičnega živ/jenja viJno na živce. VeJno ko/j zgak/jajo razsodnost in se zatekajo k izjavam, ki ie se koij potrjujejo praviinost in upravičenost takik protestov.
Posekno nizko je padci kancier Xreisky, ki je enostavno prevzei žargon, kakršnega so se dosiej posiuže-vaii ie najkoij zakrknjeni nemški nacionaiisti. ičakor da ki govorij na zkorovanju Pčeimatdiensta aii kakšne sorodne organizacije, je na prvi tiskovni konjerenci po vrnitvi z dopusta pianii po koroskik 5iovencik in jik nekvaiijicirano okdoižii, da se nočejo zadovoijiti z no-keno rešitvijo, marveč kočejo imeti na Koroškem sioven-sko ozemije; zato pa — kot je menii — dokro razume „prastrak" nemško govorečik Korošcev, ki da se upravičeno kojijo, da ki še v tretje prišio do tuje zasedke, kot se je to že zgodiio po prvi in znova po drugi svetovni vojni. Pri tem je samo pozakii, da smo „ tretjo tujo zasedko" že doživeii, namreč v ietik 793#—7945. O tej zasedki pa tisti, ki danes govorijo o koroškeu „pra-straku", iz raznmijivik vzrokov moičijo, ker imajo mas/o na giavi,- saj so zeio pridno pomagaii, tujo zasedko ponesti daieč preko meja svoje ožje in širše domovine,
ki so jo menda junaško „kraniii" ne ie na Karavankak ("kajti od tam so mejo potisniii daieč proti jugu), marveč tudi pri 5taiingradu, pri Narviku, pri Ei zliamemn v zljriki in ok Kokavskem preiivu . ..
Za predsednika viade je podpikovanje koroškega „prastrakn" vsekakor značiino, saj se s tem uvršča med tiste, ki s takšnim kujskanjem neodgovorno zaostrujejo narodnostni ko j na Koroškem, kkrati pa rušijo tudi vse tisto, kar je kiio v zadnjik ietik s težavami ustvarjenega na področju sosedskik odnosov med zlvstrijo in /ugo-siavijo. 5iepo pa mu pri tem siedijo tudi še drugi visoki predstavniki avstrijskega poiitičnega živijenja. Na primer predsedniki posianskik kiukov vsek trek strank, ki so si neverjetno enotni v tem, da še nikdar niso kaj siišaii o kakšnem zapostavijanju Siovencev aii Hrvatov v Zv-striji. Prav tako enotni pa so tudi v izpadik proti /u-gosiaviji, ko ji očitajo, da krši keisinške sporazume kajti po edinstveni avstrijski iogiki niso krivi tisti, ki pri-pravijajo statistično iikvidacijo Siovencev, marveč so krivi Siovenci, ker kočejo živeti. Ni kriva Zvstrija, ker ne izpoinjuje svojik pogodkenik okveznosti, marveč je kriva /ugosfataja, ker opozarja na te neizpoinjene doigove.
Poda; aii ni taka iogika izraz krezprimerne arogance, za katero je ie en izraz — kerrenvoikovska nadutost.
godbe — fudi tiste o meji — vsekakor problematično in nam jemlje zaupanje v rešitev člena 7 potom ugotavljanja in tako imenovanega zakcr.a o narodnih skupnostih.
Če ima kdo vzrok za ..prastrah", potem smo to koroški siovenski iz-seijenci in koroški Siovenci spioh. Spričo groženj ob priiožnosti napada na dvojezične napise in označbe, spričo brutainih ukrepov poii-cije proti koroškim Siovencem na prireditvi v Škocijanu, spričo dnevnih groženj proti posameznim zavednim Siovencem, spričo očitno s strani obiasti dovoijenega hujskanja proti koroškim Siovencem na raznih nemškonacionaiističnih zborovanjih in končno spričo iz dneva v dan večjega uveijavijanja bivših krajevnih veijakov, ki so biii sokrivi na ziočinski izseiitvi — spričo vseh teh in drugih pojavov naš ^prastrah" ni ie upravičen, marveč zahteva od nas dotočen odpor: Ne damo se preštevati!
K temu sklepu nas sili tudi naravnost predrzno zagovarjanje pravice asimiliranja, kakor jo zagovarja predvideni zunanji minister sekcij-ski šef dr. Pahr. Kdor zagovarja pravico asimiliranja, zagovarja jasno hkrati pravico preštevanja v to svrho — torj preštevanja v svrho ..nacionalne integracije v večinski narod", pa čeprav tako zahtevo skuša zaviti v lepo demokratično frazo.
Ne, koroški Siovenci ne moremo siediti takim demokratičnim zvijačam in dipiomatskim spietkam: Za nas je raznarodovanje nekaj nenaravnega, po mednarodnih pogodbah in dekiaracijah prepovedanega in zato v sieherni obiiki nespre-jemijivo. Zato nam njegovo zagovarjanje ne prepušča druge aiter-native kot: Ne damo se preštevati!
Ne damo se preštevati zlasti pod pritiskom groženj in protizakonitih ukrepov, ki smo jim v zadnjem času vedno znova priča. Sem spadajo tudi poskusi razdvajanja koroških Slovencev in pritiska na vodstvo obeh osrednjih organizacij ter načrti formiranja nekega novega, poslušnega in udanega vodstva koroških Slovencev. Na te poskuse in namige in zlasti grožnje lahko sa-("Da/je "a #. stranr)


ODLOČNA IZJAVA BIVŠIH IZSELJENCEV:
„Ne damo se preštevati"
Občrtizbor Zveze stovenskih izsetjencevizreke! vso podporo osrednjima organizacijama v boju proti diktatu preštevanja
V BiHovsu je bi! minulo nedeljo občni zbor Zveze slovenskih iz-seijencev, organizacije, ki povezuje tiste koroške Siovence, ki so jih nacisti med zadnjo vojno nasitno pregnati z domače zemije, ko so po prihodu na obiast začeii dejansko uresničevati že prej pripravijene načrte za „dokončno rešitev " manjšinskega vprašanja na Koroškem — namreč z iztrebijenjem siovenskega živija. Spomine na takratne dogod-ke^ojobujaii zbrani zastopniki izseijeniških družin, ki so prišii s ceiot-nega ozemija, avtohtone naseiitve koroških Siovencev, katerega meje je neizbrisno začrtata ziočinska akcija izseiitve. „Povsod tam živimo Siovenci tudi danes in povsod tam mora biti v ceioti izveden čien 7," se je giasiia nedvoumna zahteva. Prav tako odtočno pa so tudi povedati: „Ne damo se preštevati!", ko so izrekii vso podporo osrednjima organijzacijama koroških Stovencev v boju proti diktatu preštevanja.
SPREJETA NA OBČNEM ZBORU ZVEZE SLOVENSKtH tZSELJENCEV DNE M. AVGUSTA 1976 V BiLČOVSU
Bivši pregnanci, zbrani na občnem zboru Zveze stovenskih izse-tjencev, z zaskrbijenostjo ugotavijamo, da se je poioiaj siovenske narodne skupnosti na Koroškem v zadnjem času nevarno posiabšai. Pri tem moramo poudariti, da krivdo in odgovornost za ta razvoj predvsem nosijo merodajni potitični dejavniki v dežeii in državi, ki ne samo da so kapitutirati pred znanimi nemškonacionatističnimi krogi, marveč so četo postati izvrševatci njihovih načrtov za dokončno iztrebijenje siovenskega živija na Koroškem.
Na uresničitev pravic, ki smo si jih priboriti z oboroženim bojem proti fašizmu in z nepopisnim trptjenjem, kakršnemu je bita v času nacistične strahoviade na ozemiju Avstrije izpostavijena ztasti naša narodna skupnost, koroški Siovenci čakamo že več kot enaindvajset tet. Cten 7 državne pogodbe, s katero je Avstrija po tetih nesvobode spet postata samostojna in neodvisna država, je še vedno skoraj v ceioti neizpotnjen. Z nespoštovanjem mednarodnih obveznosti si izstavijo Avstrija skrajno siabo spričevaio pogodbene zvestobe in verodostojnosti. Z nameravanim ugotavijanjem manšine, ki ga je ktjub utemetjenim sva-riiom domače in mednarodne javnosti ter upravičenemu odporu prizadete manjšine uzakonita zgoij na zahtevo nemških šovinistov, pa se podaja na nevarno pot enostranske revizije državne pogodbe, ki je temeij njene suverenosti in jamstvo ozemeijske nedotakijivosti.
Koroški Siovenci na tako revizijo državne pogodbe nikdar ne bomo pristati, še posebej pa ne na izničenje tistih njenih dotočit, ki jamčijo obstoj in vsestranski razvoj naše narodne skupnosti. Zato se bomo z vsemi močmi in ob podpori demokratičnih sit večinskega naroda uprti diktatu preštevanja; s pomočjo matičnega naroda in njegove države pa bomo poskrbeti, da bodo tudi na pristojnih mednarodnih mestih zvedeti resnico o manjšinski potitiki Avstrije, ki z nameravanim statističnim genocidom dejansko pomeni uradno uresničitev grožnje, ki jo je teta 1970 izrekto gtasito koroškega Heimatdiensta — namreč, da bo na Koroškem zavtadat mir šeie tedaj, ko enega izmed obeh narodov ne bo več.
Takšno uresničevanje načrtov nemškega nacionatizma smo koroški Siovenci že enkrat v vsej strahoti doživeti v času nacizma, ko so nas hoteti fizično iztrebiti. Kakor smo se takrat smrtni obsodbi uprti s puško v roki, tako se tudi danes ne bomo uktoniti uradnim načrtom, da bi nas s statističnimi triki zbrisati z domače zemtje. V tej naši odtočitvi nas ne morejo omajati s še tako vabtjivim prepričevanjem, niti nas ne morejo ustrahovati s poiicijskim nasiijem, ki vse preveč spominja na ztogtasne gestapovske metode.
Proti neodgovornemu zaostrovanju narodnostnega boja koroški Siovenci z vso odločnostjo protestiramo in zahtevamo, da pristojni čini-tetji Avstrije naša odprta vprašanja v sodeiovanju s prizadeto manjšino rešijo po črki in duhu čtena 7. Pri tem posebej bivši izsetjenci, ki smo biti zaradi svoje narodne pripadnosti že enkrat žrtve ztočinskega nasitja nemškega nacionatizma in nacizma, v cetoti podpiramo boj obeh osrednjih stovenskih organizacij proti nakanam, da bi uresničevanje manjšinskih pravic pogojevati s števitčno močjo manjšine. Zato tudi na tem našem ietnem zboru poudarjamo: Načrti za ztočinsko iz-setitev koroških Stovencev so podrobno in neizbrisno zarisati ozemtje naše avtohtone nasetitve; povsod tam, kjer so nas preganjati, zapirati in izsetjevati, Siovenci živimo tudi danes in na tem ozemiju morajo biti v cetoti in dostedno izvedena vsa dotočita čtena 7, ki je neodsvojijiva pridobitev našega trpijenja in našega prispevka v boju proti fašizmu!
Udeležencem zborovanja, ki so napolnili veliko dvorano Ogrisove gostilne in med katerimi je predsednik ZSI Lovro Kramer posebej pozdravil jugoslovanskega konzula v Celovu Petra Zupančiča in predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter častnega člana
,. . . ker Brutus vam je častivreden moi, tn to so vsi, o vsi so častivredni! "
(Wi!tiam Shakespeare, Juiij Cezar)
Dr. IVi/JT^/J P%/?r, Z?oJoči ZKfM-Mjt MMHzsrer Nreis^jefe w//ost/ v re-pK/Ji^i Avstr/j/, je Ja/ — se preJerz se je sp/oZr weJe/ na rrHMrsfrs^;' stolček — 5/oveHce?7; novo pravreo; prav/co Jo as!wJac/je oJnosno Jo „:'?:tegrac:'je v večinski naroJ". Za to prav/co se /epo za/rva/jajerno iw jo "o/jaJno oJZJaajarao.
Očitno s/ rws/; Jr. Pa/zr — ^i je „č/ove^ značaja", ^ot je Jeja/ ne^i njegov novi prijate/j v 5PO — Ja pravžeo Jo oJpaJnzstva, ^a^ršne se je sam jzos/ažr/ v /?o/iti^i, /a/z^o vsi-/jaje taJz' s/ovens/J manjšini. Kot č/an OVP-jevs^e organizacije OAA J je prestopi/ ^ 5PO. Č/arzaržno, ^i jo je ti^ prej vo/ztvaznž se p/ača/ svoj/ stari orgaMzzaezjz, je p/ača/ „pomoto-ma". /(Jo nza rze /J verje/f 5aj je Jr. PaPr č/ove^ značaja, /n ta značaj zna je narekovaj; za znžnžstrs^o pozicijo se /e sp/ača znenjap po/itčno prepričanje.
V avstrijski viaJi je še več takšni/z ,,/jaJi z značajezn". Pončni kra/j Avstrije in Pakrov znojster je prav tako menja/ srajco.' oJrekei se je svoji žzJovski pripaJnosti, namesto Ja ki nastopi/ proti antisemitizma, ki se v Avstriji spet nevarno širi. /(er pa svojega porek/a /e ne more zatajiti, se v korki proti ZiJom Jraži z /jaJ-mz' iz tistik krogov, ki so njegov na-roj ok/i/i z morjem krvi. Znane so afere oko/z .SP-ovske pretek/osti Petra, 0//ingerja in soroJnik / pa ta Jz' Pckoker, novz Jržavni sekretar, je menJa okčaJova/ec Hit/erjevik avtocest).
Pa Ji Kreit^p je č/ovek z značajem. Potemtakem je ta Jz Avstrija „Jrža-va z značajem", kčako naj ki ki/o Jragače ok takšnik preJstavnikikš Sijajni avstrijski značaj motijo samo še manjšine, ker se — trmaste kakor so — nikakor zzočejo pri/agoJiti ve/e-nemškema značaja Avstrije. VenJar jim koJo po/itiki zJaj Ja/i. /n so nam že Ja/i; pravico Jo asimi/acije. Parno, ta zajeva za nas ni tako enostavna kot na primer za gospoJa Jr. Pakra. A/z zzaj rečemo, Ja smo skozi vso svojo zgoJovino samo ..pomotoma" govori/i s/ovensko? Da je kzz/tzzrno zzstvarjanje P/ovencev na Koroškem „pomota"? /n naša antifašistična kor-ka — ve/ika „ pomota" f /Potem ki ki/a seveJa tzzJi Avstrija /e „pozno-ta" — že/ja nekaterik, ki nam je zna-
izseljeniške zveze dr. Francija Zwittra, je uvodoma izrekel dobrodošlico v imenu občine župan Hanzi Ogris. Dejal je, da je tudi bil-čovska občina del ozemlja, na katerem so in bodo živeli Slovenci. .Pred 35 leti so tud pri nas točno vedeti za vsakega Stovenca, ko so
na). Potem /akko mirne vesti s Pak-rom rečemo; Oprostite, gospoJa, v kistvzz je vse /e pomota, sp/ok nismo P/ovenci. Pa ki ki/i naenkrat namesto čzzšev /jrrjje z značajem. Pako enostavno je to v Avstriji.
VenJar se nočemo tako osmešiti prej javnostjo, kot so se nekateri posamezniki s svojimi „pomotami" že. Zato se za pravico Jo asimi/acije in integracije /epo zakva/jzzjemo. 3/orJa se z Ji Avstriji tako ravnane „ neznačajno". Nič za to. Naprej se komo kori/i za svoje pravice.
ČetzzJi koJo Nreisky in Pakr in še nekateri rek/i, Ja smo P/ovenci nenasiten naroJ. A svet ve za naše pravične zakteve.
Ve/ikz' ang/eški pesnik Pkakespeare ki Jeja/;
A Kreisky de, da nenasitni so.
!n Kreisky res je častivreden mož.
!n to so vsi, o vsi so častivredni.
Pranci Zzvitter m/.
nas pregnati; še poprej so nas šteti, ne da bi mi vedeti. Zdaj nas hočejo spet šteti, toda mi se ne pustimo. Bivši izsetjenci se pridružujemo osrednjima organizacijama, ki pravita, da se koroški Siovenci ne damo preštevati!"
To so poudarili tudi vsi drugi (glavni govornik je bil predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, katerega izvajanja objavljamo na 1. strani — op. ured.), ko so spomnili na leta pregnanstva in spregovorili o današnji situaciji. Spomnili so tudi na leto 1945, ko so se vračajoči izseljenci na beljaškem kolodvoru enotno uprli, da bi jih poslali nazaj v Nemčijo, ker je deželna vlada izjavila, da jih ne pozna, da so tujci. „Tudi danes smo na Koroškem tujci", so ugotovili in spomnili med drugim na nezaslišano ravnanje policije v Škocijanu. „Trdijo, da imamo vse pravice, toda v resnici nam jih odrekajo še danes." Sramota je za Avstrijo, da se moramo še 35 tet po izsetifvi in 32 tet po zmagi nad tašizmom boriti za pravice, ki so nam zajamčene v državni pogodbi, so poudarili na zboru ter menili, da je edina pravica, ki smo jo koroški Slovenci v zadnjem času dobili, pravica do asimilacije. „Toda koroški Siovenci nočemo prodati svoje narodnosti, nočemo se izneveriti svojemu jeziku!"
Ostati hočemo zvesti tradicijam, ki smo jih prevzeli od naših očetov in skrbeli bomo, da jih bodo prav tako zvesto čuvali tudi naši otroci. Tako se je glasila obljuba zborovalcev, ki so po stari navadi počastili tudi spomin svojih umrlih sotrpinov — žrtev nacističnega nasilja in borcev za pravice koroških Slovencev.
Stališče k trenutnemu položaju je izoblikoval občni zbor v Izjavi (objavljamo jo na posebnem mestu), ki je bila poslana zveznemu kanclerju in koroškemu deželnemu glavarju. Sicer pa je predsednik Lovro Kramer, ki je bil ponovno izvoljen na čelu odbora Zveze slovenskih
izseljencev, zborovanje zaključit s pozivom, da vsi skupaj zastavimo vse svoje sile, da preprečimo nakane nemških nacionalistov in vseh tistih, ki bi nas z vsiljenim preštevanjem hoteli zbrisati s podedovane zemlje.
Občni zbor je bil tudi letos povezan s tradicionalnim družabnim
srečanjem, ki ga je olepšal s svojim nastopom pevski zbor SPD ,Bitka" pod vodstvom Joška Boštjančiča. Da bo izseljeniška tradicija tudi še naprej živela med koroškimi Slovenci, pa jamči udeležba na prireditvi in zlasti dejstvo, da je bila posebno častno zastopana najmlajša generacija.
Gradec: mednarodni sejemski prostor
2e predhodniki današnjega, graškega jugovzhodnega sejma, trgi in v 19. stoletju pomembne graške razstave, so imeii mednarodni značaj, ki je izviral iz takratne velike avstroogrske monarhije z njenim vplivom na široka področja Evrope. Čestokrat je bil Gradec obvarovan evropskih vojn in je tako postal prostor za izmenjavo blaga; v poznejšem času pa so se deželne razstave razvile v srečanja gospodarstva jugovzhodne Evrope.
Ta naloga, ki je bila Gradcu nekdaj dodeljena, je bila zaradi obeh svetovnih vojn občutno motena in mesto škode, ki jo je utrpelo zaradi posledic političnega razvoja po obeh svetovnih vojnah, do danes ni prebolelo.
Čeprav so tudi prve sejemske prireditve po letu 1948, torej po obnovitvi graškega sejma, imele predvsem regionalen značaj in so veljale kritju ogromne domače potrebe na področju konsum-nega in investicijskega blaga, pa se je vendar že takoj po obdobju povojnih gospodarskih ukrepov pokazalo, da stremi graški sejem za svojo staro nalogo, namreč biti južnovzhodni sejem.
Leta 1960 je bil tudi preimenovan v „Graški jugovzhodni sejem", za kar so bili dani vsi pogoji — namreč pritisk obiskovalcev, predvsem iz sosedne Jugoslavije, pa tudi iz Italije.
S postopnimi olajšavami pri potovanjih in v teku liberalizacije v blagovnem prometu z jugovzhodnimi državami Evrope pa se ni povečalo le število obiskovalcev, marveč je narasla tudi ponudba blaga iz teh področij.
Vzporedno s tem razvojem pa je raslo tudi zanimanje gospodarstva zahodnih držv, da si izberejo graški sejem kot prostor ponudbe, naraščajoča potreba kot tudi povečana kupna moč pa so končno privedli do tega, da je postal graški jugovzhodni sejem pomemben tržni prostor. Danes najdemo na tem sejmu tako na pomladanski kot tudi jesenski prieditvi investicijsko kosumno blago iz povprečno 40 evropskih in prekomorskih držav. Pri letošnjem jesenskem sejmu pa doseže mednarodna udeležba celo rekord, ker prihaja 54 °/o vseh razstavljalcev iz inozemstva.
Predvsem je uspelo pritegniti blago in kupce iz držav različnih gospodarskih struktur in političnih sistemov in na graškem jugovzhodnem sejmu je prišlo do izravnave mnogih nihanj, ki jih je bilo opaziti v tej ali oni državi. Tako je sejem dosegel veliko stabilnost in je bil v stanju, da zagotovi kontinuiteto, potrebno za mednarodni prostor ponudbe. Graški sejem tore ni le že zdavnaj postal mednarodni sejem, čeprav predikata „med-narodni" uradno nima, marveč dejstvo, da je razprodan tudi v časih gospodarskega nazadovanja, dokazuje, kako je ta sejem zaradi svoje zanesljivosti iskan kot tržni prostor.
Posledice tega mednarodnega značaja so mnogovrstne. Po zaslugi sejma je postal Gradec mednarodno bolj znan — prednost za mesto, ki ima sicer precej gospodarsko geografskih neugodnosti.
Vsled dotoka inozemskih kupcev se je povečal izbor inozemskih izdelkov, kar je ponudbo bi-
stveno obogatilo — to je prednost za domačega kupca, kateremu se na ta način lahko nudi bistveno širša možnost primerjave. Inozemska konkurenca nudi na sejmu ojačeno tekmovanje ter pomnožene ponudbe in iniciative za domače gospodarstvo — prednost, ki je zopet v korist kupca, hkrati pa tudi na splošno poživlja gospodarstvo.
Končno se nudi domačemu gospodarstvu možnost, da razširi svoj promet preko regionalnega področja — prednost, ki je za državo, ki je kot Avstrija orientira na izvoz, ni mogoče dovolj visoko ceniti.
Medtem ko je ponudba na drugih sejmih razporejena po državah, je bila v Gradcu potom koncentracije panog dosežena združitev in primerjava eksponatov številnih držav v okviru ene panoge. Razstavljali pozdravljajo tako koncepcijo, ker na ta način lahko bolj učinkovito dokažejo svojo konkurenčno zmogljivost. Tako dosežena mešanica dobrin različnih izvorov pa prispeva tudi k nadalnji poživitvi sejma.
Zaradi tega razvoja je postal graški sejem nepogrešljiv informacijski vir in orientacijska pomoč za vsakega kupca. Pogosto ga ocenjujejo tudi kot barometer za lastni status napram mednarodnemu napredku. Predvsem pa nudi izvrstne možnosti za marketing in svetovanje. Končno se zrcali na graškem jugovzhodnem sejmu gospodarski položaj njegovega celotnega področja, ki seže daleč preko meja Avstrie, obratno pa je tudi močan činitelj poživitve za celotno vselitveno področje.
Nekaj misli
k pravici do integracije v večinski narod
Kapitulacija pred silami
ki predstavljajo nasledstvo najmračnejše ideologije v zgodovini
.Avstrijka vlada je povsem kapitulirata pred silami, ki predstav-tjajo nasiedstvo najmračnejše ideologije v zgodovini človeštva." Tako je med drugim rečeno v protestnih izjavah in teiegramih, ki jih pošiijajo zveznemu izvršnemu svetu SFRJ ter avstrjskemu veieposianištvu v Beogradu z množičnih protestnih zborovanj iz vseh predeiov Jugosiavije, na katerih najostreje protestirajo proti zadnjemu razvoju okoii manjšinskega vprašanja v Avstriji.
Protesti ustanov, organizacij in deiovnih podjetij so naperjena ziasti proti odiočitvi avstrijske viade, in pariamenta, da na zahtevo nemških nacionaiistov ter starih in novih nacistov izvedejo ugotav-tjanje manjšin, ki v danih razmerah v bistvu pomeni ukrep statističnega genocida. Naperjeni so proti tako imenovanemu zakonu o narodnostnih skupinah, s katerim hočejo manjšinam v Avstriji okrniti še zadnje ostanke pravic, zagotovijenih v čtenu 7 državne pogodbe. Naperjeni pa so še posebej proti najnovejšemu zaostrovanju narodnostnega boja na Koroškem, ko obtasti z brutaino poiicijsko sito zatirajo in zastrašujejo zavedne Slovence, da bi jih s tem prisiiiii, da bi se ukioniii diktatu preštevanja.
UNESCO mora posvetiti več skrbi manjšinam
Jugostovanska komisija za sodeiovanje z UNESCO se je zavzeia za to, da bi morata ta speciaiizirana organizacija Združenih ncrodov za vzgojo, znanost in kutturo v bodoče posvetiti več pozornosti in skrbi probtemom narodnih, etničnih in drugih manjšin. To izhaja iz dopoinii-nih predtogov, ki jih je omenjena komisija prispevata k osnutku tetoš-njega programa UNESCO, o katerem bodo razpravtjati oktobra in novembra 1976 na gtavni skupščini v Nairobiju.
Tozadevno jugostovanska komisija opozarja, da pravic narodnih in drugih manjšin ni mogoče točiti od sptošnih čtovekovih pravic. Konkretno komisija predtaga, da bi morati izdetati komparativno študijo o potožaju in vtogi narodnih, etničnih in drugih manjšin, ki predstavtjajo most med narodi in državami ter so dejavnik utrjevanja miru in strpnosti med narodi in državami z raztičnimi potitičnimi sistemi, pa tudi kutture in tradicije.
V načrtu dvetetnega programa UNESCO spada demokratizacija vzgoje med najvažnejše citje te organizacije. Jugostovanska komisija se v svojem dopotnitnem predtogu zavzema za to, da bi izdetati študijo o uresničevanju narodne enakopravnosti na področju vzgoje, hkrati pa tudi za izmenjavo ustreznih dokumentov in gradiva. Predtog jugostovanske komisije obsega možnost ustnovitve mednarodnega centra, ki naj bi se bavit z uresničevanjem demokratizacije vzgoje oz. z doseženo demokratizacijo vzgoje v večnarodnih državah.
%oze7 4rof vrfnar
V to vsesplošno, vse republike ter vse narode in narodnosti Jugoslavije obsegajoče protestno gibanje se je med drugim vključilo tudi na tisoče mladih brigadirk in brigadirjev iz celotne Jugoslavije, ki so letos sodelovali v raznih zveznih in republiških delovnih akcijah. Na zaključnih prireditvah so združili svoje glasove v skupni protest proti zadnjim dogodkom na Koroškem, v solidarnostno podporo slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji v njunem boju proti vsiljenemu preštevanju za dosledno izpolnitev člena 7. Poudarili so, da se pridružujejo protestom in mladine širom Jugoslavije zaradi ukrepov avstrijskih oblasti, ki pomenijo kršenje resolucije miru, podpisane v Helsinkih, v kateri je posebej poudarjeno, da je spoštovanje pravic narodnih manjšin prvi pogoj za mir na državnih mejah v Evropi.
$e nekaj kratkih odlomkov iz izjav, pisem in telegramov, ki jih pošiljajo s protestnih zborovanj:
.Ne moremo mirno gledati početje avstrijskih oblasti, ki ne upoštevajo osnovnih človeških pravic, hkrati pa dopuščajo ponovno oživljanje nacizma. Naši sosedje žal pozabljajo, da zatirajo naše manjšine na zemlji, kjer je bilo prelite veliko krvi tudi za osvoboditev sedanje Avstrije izpod nacizma."
.Čeprav zločinov, ki so jih izvršili nacisti v preteklem obdobju nad Slovenci, nikoli ne bomo pozabili in jih zgodovina ne bo mogla izbrisat, nas brutalni napadi avstrijske žandarmerije na slovensko narodnostno skupnost na avstrijskem Koroškem z ogorčenjem presenečajo in dokazujejo, da nacizem v Avstriji še obstaja. Ogorčeno protestiramo proti takšnemu načinu re-
ukrepom Jugoslavije v prid zaščite ševanja manšinjskega vprašanja in zahtevamo dosledno uresničitev avstrijske državne pogodbe."
.Kot se je znala Avstrija postaviti za svoje rojake, ki žive na italijanskem ozemlju, tudi nam Jugoslovanom ni vseeno, kako se godi našim rojakom na avstrijskem ozemlju. Zato delovni ljudje, ves delavski razred, narodi in narodnosti Jugoslavije ne moremo privoliti v nikakršno odstopanje ali revizijo državne pogodbe, ki bi težila k poslabšanju položaja manjšin in k uzakonitvi njihove neenakopravnosti."
.Naši delovni ljudje in občani dajejo vso podporo še odločnejšim ukrepom Jugoslavije v prid zaščite manjšin v Avstriji. Ogorčeni smo tu-
di zaradi bohotenja neonacizma in zaradi brutalnih obračunov s pripadniki manjšine. Pozivamo vso napredno in demokratično avstrijsko javnost, da podpre pravični boj koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov."
.Zahtevamo popolno izvajanje avstrijske državne pogodbe in še posebej njenega 7. člena. Pridružujemo se obema slovenskima osrednjima organizacijama na Koroškem v njunem boju za svoje pravice in njuni odločitvi, da bojkotirajo nameravano preštevanje."
In še nekaj besed iz pisma, ki so ga poslali učenci in učitelji dvojezične osnovne šole .Drago Lugarič" v Lendavi: .Pod streho našega dvojezičnega zavoda živi in dela okoli tisoč otrok pripadnikov slovenske in madžarske narodnosti. Učitelji in učenci si prizadevamo, da življenje in delo poteka v resnični enakopravnosti, slogi in sožitju. Zato se toliko bolj ne moremo sprijazniti z avstrijsko uradno politiko in zahtevamo od avstrijske vlade, da omogoči manjšinam enak razvoj in pravice, kot jih ima večinski narod. Zato naj zaščiti pravice naše manjšine, kar je v skladu z državno pogodbo. Tako narodnostne skupine ne bodo jabolko spora med narodi, temveč most sodelovanja in prijateljstva."
Kot veliko .priznanje Avstriji" objavlja tukajšnji tisk vest, da je podkomisija OZN za preprečevanje diskriminacije in za zaščito manšin poverila avstrijskemu predstavniku poslaniku dr. Eriku Nettlu nalogo, naj kot poročevalec do prihodnjega leta pripravi katalog načel o zaščiti ljudi, ki so kakorkoli omejeni v svoji svobodi oziroma se nahajajo v priporu. Komisija, ki se med drugim bavi tudi z vprašanji mučenja, ilegalne aretacije in
dejavnosti tajne policije, je namreč ugotovila, da obstajajo najrazličnejše interpretacije pojma .omejitev svobode"; zato se je odločila izdelati ustrezna načela o zaščiti ljudi, ki so izpostavljeni eni ati drugi obliki omejitve svobode.
Da je bila omenjena naloga poverjena ravno predstavniku Avstrije, gre po pisanju tukajšnjega tiska zasluga predvsem Ameriki in Angliji oziroma njunim zastopnikom v komisiji. Ali ni to značilno .naključje", če pomislimo, kakšen je odnos teh dveh držav do manjšin — v Ameriki npr. do Črncev in v Angliji do katoliške manjšine na Irskem — in da se avstrijska manjšinska politika ne razlikuje bistveno od prakse, ki se je poslužujejo tozadevno v obeh navedenih državah.
Sicer pa se je poslanik dr. Nettel tudi že osebno posebej .odlikoval": ko je lani prav v tem (orumu OZN kratkomalo zanikal obstoj narodnostnih manjšin v Avstriji. Če ga bodo takšna načela vodila tudi pri sedanjem sestavljanju poročila, potem bo njegova .častna" naloga v OZN gotovo zelo hitro opravljena, kajti s takšnim odnosom do manjšin in njihovih pravic je pač težko uresničevati načela, ki naj bi preprečevala diskriminacijo in ščitila manjšine. In v tem primeru je avstrijski predstavnik nedvomno .kozel kot vrtnar".
Dokumentacija o manjšinah
dokaz avstrijskega licemerstva in sofizma
Na /epcTM i?cic?w p%pirj% (^i ga je o/? we/?ini r?edt?ow-Mo š^od%/) je izda/ %r%<2 zveznega Aanc/erja .Jo^Mmen-facrjo" z nas/ovom .Voi^sgrMppeK rn Osterreic/?" (Narodnostne s^nprne v Afstriji). Na .52 Strane/? avstrijska v/ada domači in mednarodni javnosti .dokazaje", kako širo^ogrKd??o je resiia manjšinsko vprašanje in izpoi-niia svoje tozadevne mednarodne oZ?vez7?osti.
Zoda pogiejmo, kakšni so ti njeni .dokazi". Za avod je natisnjen od/omek govora, ki ga je imei zvezni predsednik dr. Nirc/?sc/?idger ok 20-ietnici podpisa državne pogodke. 5/edi .oddaja zveznega kancierja" z dne 27. ja/ija 2976, pri kateri so poieg kanc/erja dr. 2(rfis^eg% sode/ovaii še sekcijski šej dr. Pakr. proj. dr. Tr??Mcor<3 (OVP) in dr. Orator (FfO), ki so se .kaviii" z manjšinsko proiderTMti^o in ziasti z vprašanjem ago-tavijanja manjšine. Potem so okjavijena kesediia čiena 7 državne pogodke, zakona o narodnostni/? skapinak in noveie k zakona o ijadskik štetjik. 2Cg?rcifr Nreisky pride še enkrat do kesede, in sicer z izjavo, ki jo je poda/ v pariamenta ok skiepanja omenjenik zakonov dne 7. jaiija 2976. Nato siedita spomenica in izjava jagosio-
vanske viade z dne 2. jaiija 2976 oz. 22. jaiija 2976, kjer /agosiavija opozarja Avstrijo na njene neizpoinje-ne pogodkene okveznosti in na nesprejemijivost .reševanja" potom zakona o narodnostni/? skapinak ter ago-tavijanja manjšine. Znamenita .pika na i" pa je spomenica avstrijske zvezne viade z dne 2-2. jaiija 2976, kjer Danaj z Z?rfZ2?ri7Mer7:o nadatostjo zavrača vsa apravi-čena in atemeijena opozoriia.
Po je vse. Zato še enkrat; škoda iepega (in gotovo ta-di dragega) keiega papirja za .dokamentacijo", ki ni nič dragega kot prepričijiv dokaz iicemerstva in sojizma, ki ga ???;i??2/estir% Zvstrija v svoji manjšinski poiitiki. Najti samo dve siiki iz .%ocij%?M (kako v Avstriji z kra-taino poiicijsko siio zatirajo koroške Siovence in kako z razkazovanjem odiikovanj iz Nitierjevik osvajainik vojn še danes manijestirajo nacistično 7??iseiMost) ter prazni okviri pred jažnokoroškimi vasmi (kot nemi spomeniki nacističik pogromov na aradne dvojezične napise) — to povsem zadostaje, da se .dokamentacija" avstrijske viade sprevrže v kongiomerat poiresnic in neresnic/
K O R O S K !	.PRASTRAH*	—	ENKRAT	Z	DRUGE	STRAN!
TONE FERENC:
13
Spomenice o nemških ozemeljskih zahtevah v Sloveniji leta 1940
Z nemškim posojilom in denarjem ter nemškim duhom bi lahko ozemlje poljedelsko in industrijsko močneje razvili.
Gorski dolini Kranjske gore in Dovjega v Julijskih Alpah ter Blejsko jezero so čudovite Privlačne točke za turizem. Prej je bila ožja Povezava s Koroško, ko je obmejno prebivalstvo nakupovalo v naši pokrajini. To se je po vzpostavitvi carinske meje Še v potniškem Prometu dolgo in široko poskušalo."5°
Weimannov sestavek ali poročilo o gospodarstvu v severozahodnem delu dravske banovine bi lahko v primerjavi z zemljepisnim delom v osnutku spomenice označili kot medel 'n laičen poskus gospodarskega utemeljevanja priključitve severozahodnega dela dravske banovine h Koroški. Ne vemo pa, kaj sta vsebovala t. i. seznama 1 in 2; morda je eden od !B'ju seznam industrijskih podjetij v dravski banovim, urejen po abecednem redu krajev, ki 'Zvira iz istega arhivskega fonda kot osnutek spomenice in to Weimannovo poročilo.51 . Podobno kot smo osnutek nove spomenice *Z Celovca našli samo v enem arhivskem fondu in ne tudi v fondu neke osrednje nemške Ustanove, tako nam je na voljo tudi nova spojnica iz Gradca, in sicer v arhivskem fondu oudostdeutsches Instituta v Gradcu.^ Spome-P'ca, ki ima 5 strani in je bila sad obravnav ^ prej postavljenih predlog in vsebuje .ozemeljsko razdelitev" in .nacionalnopolitično
ureditev" slovenske Štajerske, ima tale uvod: .Prihajajoča preureditev stvari tudi v jugovzhodnem prostoru že zdaj zahteva pismeno odločitev najrazličnejših zadev, da bi lahko takrat, ko bi šlo zares, vse pristojne ustanove ukrepale enotno."
Prvi del spomenice obravnava razdelitev območja. Pravi, da bi morali doseči obnovo starih meja vojvodine Štajerske in že predvideva, kako bi nato slovensko Štajersko razdelili v okrožja. Okrožje Radgono bi povečali z okrajem Ljutomer—Gornja Radgona in z .zahodno polovico Prekmurja (deli političnih okrajev Murska Sobota in Dolnja Lendava)"; iz mesta Maribor in njegove bližnje okolice naj bi ustanovili mestno okrožje Maribor, poleg njega pa iz podeželskih delov političnih okrajev Maribor—levi brez in Maribor—desni breg, Slovenske Konjice, Slovenj Gradec in iz sodnega okraja Marenberg podeželsko okrožje Maribor; iz političnih okrajev Ptuj in sodnih okrajev Sv. Lenart in Slovenska Bistrca naj bi ustanovili podeželsko okrožje Ptuj; iz političnih okrajev Celje, Celje okolica, Šmarje pri Jelšah, Laško in iz sodnega okraja Šoštanj naj bi ustanovili podeželsko okrožje Celje; vse ostalo območje slovenske Štajerske, tj. Kozjansko in Spodnje Posavje ali južni predeli političnih okrajev Laško, Šmarje pri Jelšah ter ves politični okraj Brežice naj bi sestavljalo posavsko okrožje s središčem v Sevnici. Ker so se
glede razmejitve med okrožjem Maribor—podeželje in Ptuj na eni ter okrožjema Maribor— podeželje in Celje ter morebitnem okrožju Slovenj Gradec pojavili drugačni predlogi, je sestavljalec spomenice o tem pojasnil svoje gledišče. Iz njega lahko ugotovimo, da je tudi pri vprašanju razdelitve slovenske Štajerske na okrožja upošteval predvsem nacionalnopolitič-ne razloge. Tako je pri utemeljevanju predloga za ustanovitev okrožja Maribor—podeželje trdil, da .Pohorci sestavljajo poseben del spodnještajerskih Vindišarjev in jih je treba dati pod čimbolj enotno vodstvo", kar pomeni, da jih ne bi razbili med dve ali več okrožij. Glede savinjske krajine s središčem v Celju pa je sestavljalec spomenice poudaril tole: .Nacio-nalnopolitično nalogo tega območja je treba videti predvsem v tem, da bi s posebno gosto naselitvijo nemških kmetov položili ljudski branik med Vindišarje Podravja in Slovence v Kranjski." To pomeni, da bi v primeru vzpostavitve nove meje Štajerske na Savi in Sotli savinjska krajina doživela kruto usodo množičnega izgona kot sta jo leta 1941 doživela obsavski in obsoteljski mejni pas. Glede razmejitve med okrožjema Maribor—podeželje in Celje je bila iz nacionalnopolitičnih razlogov odločilna t. i. vitanjska črta. Kaže, da so precej razpravljali o ureditvi najjužnejšega dela Štajerske, t. i. jugovzhodnega kota nemškega rajha. Menili so, da ne bi kazalo iz političnega okraja Brežice in sodnih okrajev Kozje in Sevnica sestavljati okrožja Brežice, ker bi le-to imelo šibek stik z drugimi območji rajha" in pomenilo .izpostavljeno konico, ki bi bila vabljiv cilj za sosednje države".
Drugi del spomenice govori o .narodnopolitični sestavi". V njem so menili, da bi morali
pristojnosti med NSDAP in državno upravo v zasedeni slovenski Štajerski razmejiti tako, da bi državni aparat skrbel za redno poslovanje trgovine, prehrano in gospodarstvo, medtem ko bi naj .vso narodnopolitično dinamiko preureditve in obnove prevzela stranka". Trdili so, da bo takoj .prve dni po spremembi oblasti" potrebnih „na tisoče izgonov in deportacij", prav tako .vrnitev tisočev volks-deutscherjev, ki so v poslednjih 20 letih zbežali iz Spodnje Štajerske in jih popisuje Lands-mannschaft der Untersteirer ter jih preverja pokrajinski personalni urad. Še večji obseg pa bo zahtevala nastajajoča potreba preseljevanja v nekaterih delih Jugoslavije, npr. na Kočevskem". Predvidevali so tudi, da tako kot v Gornji Šleziji tudi na slovenskem Štajerskem ne bo mogoče spodnještajerskega prebivalstva takoj sprejeti v nacistično stranko, temveč bo treba, podobno kot nekoč na Koroškem, ustanoviti štajersko Domovinsko zvezo (steirischer Heimatbund), ki bo pomenila začetno izbirno organizacijo za vse volksdeutscherje in vindišarje na Spodnjem Štajerskem. V stranko, njene formacije in priključene oddelke naj bi sprejeli samo tistega, ki bo že nekaj časa v štajerski Domovinski zvezi in se bo v njej izkazal ter bodo pristojni strankini in državni uradi za ta čas preverili njegovo narodno pripadnost.	(Daije v prihodnji številki)
50	Arhiv V!!, fondi nemškega okupatorja, škatia 33, št. 18/1-!V, Weimannovo poročiio.
51	Arhiv Vi), fondi nemškega okupatorja, pregted: Jndustrie !n den an Karnten angrenzenden Bezir-ken Krains, Misstai, Seetand und Untersteiermark", škatia 33, št. 18/1-V.
52	De) fonda tega instituta, v katerem je ta spomenica, je v Pokrajinskem arhivu Maribor, fond SOD!, fasc. 1.
Ne prosjačimo za miioščine marveč zahtevamo naše pravice
Kakor se veča pritisk na pripadnike siovenske narodne skupnosti na Koroškem, tako se množijo tudi giasovi predstavnikov uradne Koroške in poiitičnih strank, ki skušajo domačo in mednarodno javnost prepričevati, da smo na Koroškem vsi enakopravni, in to na vseh področjih javnega in zasebnega iivijenja, vkijučno s pravicami, ki so zapisane v čienu 7 državne pogodbe. Ceio dežeini svetnik Rudoif Gaiiob, ki o sebi trdi (in smo tako biii prepričani tudi mi), da se je vedno zavzema) za pravice manjšin (kar pa na Koroškem meji že skoraj na krivoverstvo in je — kakor je bi!o zadnjič v Škocijanu siišati iz ust čuvarja avstrijske zakonitosti — za take ..pregreške" menda poseben paragraf v kazenskem zakonu), vsaj kot predstavnik Kameradschaftsbunda skuša pokazati, da je pravoveren, da se drži „koroške tinije". Tozadevni izpit je uspešno opravi! na nedavni prireditvi v Št. Jakobu, zadnjo nedetjo pa je na prireditvi pod Preiazom P)oče dokaza), da prav nič več ne zaostaja za drugimi, že prej znanimi oznanjevatci koroške enakopravnosti, ki je v resnici ni.
V svojem nedeljskem govoru na slavnosti, ki je veljala padlim vojakom iz obeh svetovnih vojn in iz plebiscitnih bojev, je rotil obe narodnosti v deželi, naj bosta tolerantni. Manjšino pa je še posebej pozival, naj ne izziva večine(l), kajti ,manjšini je mogoče dati le toliko, kolikor ji je večina pripravljena dati". No, gospod deželni svetnik, ali ni to malo čudna logika? Koroški Slovenci vendar ne prosjačimo za miloščine, ki bi jih nam kdo delil po svoji volji, marveč zahtevamo naše pravice. Te pravice pa so zapisane v državni pogodbi in to pogodbo je Avstrija dolžna izpolniti — ne glede na to, ali je to komu prav ali ne!
In še nekaj je dejal deželni svetnik Gallob: da še nikdar ni slišal,
da bi bile razlike med slovensko in nemško govorečimi Korošci. Seveda, če se opira samo na poročila nemškega tiska, potem verjamemo, da še nič ni slišal oz. bral o številnih primerih očitne diskriminacije koroških Slovencev, kajti nemški tisk podobno kot politki zapira oči in ušesa pred takimi pojavi v deželi. V našem listu pa smo o takih primerih že večkrat poročali in tudi tokrat bi navedli enega, celo iz neposrednega področja pristojnosti in odgovornosti deželnega svetnika Galloba kot reterenta za socialno politiko:
Naša. rojakinja Anica Wutte je po maturi na slovenski gimnaziji v Celovcu uspešno absolvirala šolo „Bun-desinstitut ftir Heimerziehung" v Ba-
denu pri Dunaju. V pogovoru z ravnateljem te šole je izjavila, da si želi zaposlitev na Koroškem, kjer je doma in kjer živijo tudi njeni starši. Ravnatelj ji je povedal, da ve za prosto mesto v deželni bolnišnici v Celovcu. Wuttejeva je vložila ustrezno prošnjo pri uradu koroške deželne vlade, vendar je prejela odgovor, da ni prostega delovnega mesta. Ko je o tem pripovedovala ravnatelju prej omenjene šole, ji je le-ta dejal, da to vendar ni mogoče in ji svetoval, naj še enkrat zaprosi, kar je tudi storila. Na velikonočni ponedeljek pa se je šla predstavit sestri Edith Baron, katera ji je izavila, da 1. avgusta 1976 lahko začne z delom. Pokazala ji je tudi skupino otrok, ki da jih bo vzgajala, in ji tudi obrazložila, koliko bo zaslužila.
Kako je bila Wuttejeva potem razočarana, ko je dobila sporočilo, da ne bo mogla nastopiti službe. Razočaranje nad koroškimi kolegi in njihovim ravnanjem pa je odkrito izrazil tudi ravnatelj šole v Badenu, medtem ko je sestra Baron v celovški bolnišnici dejala, da ji je žal, vendar ne more pomagati, kajti v zadevo so se vključili politiki.
Kljub dolgemu pismu primarija univ. prof. dr. Wursta, ki je Wutte-jevi na dolgo in široko razložil, da niso krivi politični vidiki, ampak drugi, pa so Anica in njeni starši slej ko prej prepričani, da v ozadju tiči „politika".
Toda deželni svetnik Gallob še nikdar ni slišal, da bi bile razlike med slovensko in nemško govorečimi Korošci...
V nedetjo začetek mednarodnega dunajskega sejma
Od 8. do 12. avgusta 1976 bo na Dunaju mednarodni jesenski sejem. Ta sejem velja že od nekdaj za središče trgovskih in gospodarskih interesov iz vsega sveta. Dvakrat na leto je sejem na Dunaju, spomladi in jeseni, tako da predstavlja Dunaj eno izmed gospodarskih središč v Evropi. Sejemski areal obsega nad 400.000 m^, in je s to površino eden največjih sejmov v Evropi. Letos razstavlja na dunajskem mednarodnem jesenskem sejmu 1942 obratov iz Avstrije in 2.002 podjetih iz 35 drugih evropskih in izvenevropskih držav.
V ospredju letošnjega jesenskega dunajskega sejma bo poljedelstvo in poljedelska tehnika. Strokovni sejem za poljedelsko tehniko bo zavzel nad 70.000 m^ površine in je hkrati najaktualnejši sejem te stroke v Evropi. Eno izmed težišč pri tem strokovnem sejmu bo tudi živinoreja; tu bo v ospredju pred-
vsem razstava konj in svinj. Drugo težišče sejma pa predstavlja razstava .zidava in kurjava", ki bo največja v Avstriji.
Kakor znano so na sejmu zastopane vse avstrijske zvezne dežele s svojim lastnim programom; zastopana pa so seveda tudi inozemska podjetja. Med njimi kajpada vse evropske države, poteg teh pa tudi LR Kitajska, Japonska, ZDA, države Latinske Amerike in seveda tudi Sovjetska zveza.
Z velikim programom je zastopana tudi SFR Jugoslavija, ki bo zlasti podčrtala dva važna aspekta svojga gospodarstva: svoj pomen kot tranzitna država, predvsem zaradi svojih velikih jadranskih pristanišč, kot tudi svoj pomen kot proizvajalec industrijskih in agrarnih produktov. Uprave treh pristanišč Kopra, Pule in Reke, bodo zastopane z lastnim paviljonom, ki bodo seznanjale publiko z novimi tehnika-
mi sprejemanja in transportiranja blaga v omenjenih pristaniščih.
Podjetja iz Zagreba, Ljubljane, Darde in Maribora pa bodo dala vpogled v prehrambeno in konzervno proizvodnjo Jugoslavije. Ostale jugoslovanske republike pa bodo pokazale izdelke umetnostnega rokodelstva in proizvodnjo hišne opreme. Obiskovalci dunajskega sejma bodo letos lahko prvič tudi občudovali moderni srbski nakit. Nadalje bodo jugoslovanski raz-stavljalci dali bogat in pester vpogled v proizvodnjo izdelkov usnja in električnih naprav. Na dunajskem sejmu pa bo seveda tudi cela vrsta drugih prireditev, med njimi strokovni simpozij ter prireditve kulturnega, zabavnega in gospodarskega značaja.
8. septembra bo državni prezi-dent dr. Kirchschlager ob navzočnosti vidnih gostov iz tu- in inozemstva otvoril mednarodni jesenski sejem na Dunaju. Prireditelji sejma računajo z dobrim obiskom; vendar se pritožujejo nad kratko odmerjenim časom te prireditve — saj traja samo pet dni. Potrudili se bodo — kakor je bilo rečeno na tiskovni konferenci v Celovcu — da bi ta sejem prihodnje leto lahko podaljšali, da bi bili v času sejma vključeni vsaj dve nedelji, kar bi prav gotovo ugodno učinkovalo na obisk sejma.
Stovensko prosvetno društvo „Borov)je" vabi na
TRAD!C!ONALN! (ZLET
k) bo v nedetjo S. septembra 1976.
Odhod z omnibusom iz Loke (avtobusna postaja) ob S. uri, izpred avtobusne postaje v Borovtjah pa ob 5.30 uri.
Smer: Borovtje—Ljube)] — Ljubtjana—Novo mesto—Pte-terje—Rimske Toptice—Trbov-)je—Kranj—Borovtje.
Prijave sprejema Andrej Wie-ser, 9170 Borovtje, Hauptp). 9
Prisrčno vaUjeni/
Na taborenju v Karigadorju
V času od 10. do 24. julija 1976 sem bil na letnem taborenju v Karigadorju ob Jadranskem morju. To ni bil kakšen dopust, da se na morju kopaš ati greješ na soncu, marveč prava trda šola. Ko sem prišel prvi dan v Karigador je bilo vse pusto in mrzlo. Niti enega prijatelja nisem imel, bil sem edini iz Avstrije. Kmalu pa smo se vsi privadili drug drugemu in postali smo prava družina.
Prvi dan smo dvignili na vrh droga zastavo našega društva skavtov, vodstvo pa nas je seznanilo s programom in kako se moramo obnašati vse te dneve taborenja. Vseh skupaj nas je bilo 120 otrok. Začeli smo s treningom, kdo zna vztrajati in kdo ne. Prvi dan so nas učili potapljati se v štiri metre globoki vodi in plavati 500 metrov daleč. Seveda ni šlo vse gladko, vendar šola je šota in treba se je bilo učiti. Napravil sem tudi izpit za kurirja, za prvo pomoč in v orientaciji. Pri izpitu za kurirja sem moral ves dan molčati in prenočiti vso noč sam v gozdu. Malo je že bilo čudno. Najhuje pa je bilo to, da sem moral biti 36 ur brez hrane, samo en liter vode smo dobili. Od 42 otrok, ki smo se prostovoljno javili, je te trde pogoje vzdržalo samo osem udeležencev, med njimi tudi jaz. Nekateri so sicer šli ..organizirat" hruške in slive, pa so jih dobili, ker je bita kontrola zelo stroga. Zadnji dan, ko smo zastavo spet spuščali ž droga, smo dobili naše trdo prislužene medalje. To taborenje bi priporočal tudi drugim tovarišem, da bi se navadili vzdržljivosti in samopremagovanja, saj nikdar ne veš, kdaj prideš v kakšen podoben položaj.
Zeto sem hvaležen Slovenskemu planinskemu društvu v Celovcu, da sem smet iti v Karigador in pa seveda tudi Zvezi tabornikov Slovenije, ki je to taborenje organizirala. Teh štirinajst dni v Karigadorju mi bo ostalo v nepozabnem spominu.
/o%o GdMfr
Stovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žetezni Kaptt
V a b i t o na
Srečanje štirih pevskih zborov
pod gestom:
Vsaka ped svobode, ki si jo pribori ijudstvo, je korak naprej v kuituri.
(ivan Cankar)
v nedetjo H. septembra 1976 ob 15. uri v tetovadnici gtavne šote v Žetezni Kapti.
Sodetujejo:
Pevski zbor SPD .Zarja"
Pevski zbor DPD .Svoboda" Stražišče/Kranj Pevski zbor DPD .Svoboda Bratov Mitavec" Brežice Pevski zbor .Vasitij Mirk" Prosek/Primorska
Ljubiteiji stovenske pesmi prisrčno vabijeni!	Odbor
Vuzenica: večer soiidarnosti s koroškimi Stovenci
2e več let imajo naši otroci možnost, da v počitnicah obiščejo likovno kolonijo v Vuzenici. Ta kolonija je iz leta v leto bolj priljubljena pri naših otrocih in starših. Tudi letos zopet bivajo mladi koroški Slovenci v likovni koloniji v Vuzenici in so znova navdušeni nad toplim sprejemom in gostoljubnostjo vuzeniških gostiteljev.
25. avgusta je bil v osnovni šoli v Vuzenici večer solidarnosti s koroškimi Slovenci. V veliki dvorani osnovne šole se je zbralo znatno število staršev gostiteljev naših otrok, pa tudi vidni predstavniki političnega in kulturnega življenja radeljske občine. Direktor osnovne šole v Vuzenci, tov. Gobec, je to-
Ktub stovenskih študentov na Dunaju prireja od 6. do 10. sept. 1976 svoj
TRAD(C(ONALN! POČ(TN!ŠK! SEM!NAR
ki bo tetos v Gosetni vast ob jezeru v počitniškem domu organizacije „Kin-deriand".
Prijave za seminar sprejema KSS na Dunaju, Mondschein-gasse 11, 1070 Wien tet. (02 22) 9 35 93 64
krat lahko pozdravil v njihovi sredi predsednika ZSO na Koroškem, tov. dr. Francija Zvvittra. V svojem uvodnem nagovoru je tov. Gobec, ki je hkrati tudi pobudnik in organizator likovne kolonije v Vuzenici, dr. Zwitterja prosit, naj seznani navzoče s političnim položajem slovenske manjšine v Avstriji. Tov. Gobec je dejal, da je solidarnost radeljske občine in Slovenije s koroškimi Slovenci že tradicionalna in da se posebno veseli, da v lem usodnem času za koroške Slovence ta likovna kolonija prispeva k boljšemu spoznavanju in prijateljstvu slovenskih otrok tu- in onstran meja. Izrazil pa je tudi svoje prepričanje, da bo solidarnost s koroškimi Slovenci v Sloveniji rastla z dneva v dan, dokler nimajo koroški Slovenci vseh pravic, ki jim gredo.
Dr. Zwifter se je v svojem govoru zahvalil za gostoljubnost vuzeniških gofiteljev in nato izčrpno pojasnil položaj koroških Slovencev v Avstriji po sprejetju treh manjšni sovražnih zakonov v avstrijskem parlamentu. Ob koncu prireditve je tajnik SZDL občine Radlje prebral resolucijo, v kateri zahteva delovno ljudstvo občine Radelj takojšnjo izpolnitev člena 7 državne pogodbe in prepoved slehernega oživljanja nacizma in neonacizma na Koroškem odnosno v Avstriji. Resolucija je bila sprejeta z močnim aplavzom.
Z Maponom v Ptiberk
V nedeljo bo skozi Koroško spet sopihal vlak, katerega bo vlekla lokomotiva na parni pogon, vendar tokrat ne skozi Rož, kot zadnja dva meseca, marveč skozi Podjuno — iz Celovca v Pliberk. V Pliberku je od sobote do ponedeljka znani pliberški sejem in to priložnost so prijatelji starodavnih parnih vlakov izrabili, da na originalen način prispevajo tudi svoj delež, da bo vožnja na pliberški sejem čimbolj atraktivna.
Vožnja z vlakom, ki „drvi" zavit v belo paro skozi pokrajino in z veselimi vriski opozarja na svojo prisotnost, je zlasti za mlajšo generacijo veliko doživetje, saj so ti hlaponi danes že preteklost. Klub udobnosti v sodobnih vlakih, se pa radi, če se nam nudi priložnost kot tokrat, po-služimo, takšnih voženj, ki spominjajo na minule čase, ki so imeli vsekakor tudi svoje lepe in prijetne strani.
Odhod parnega vlaka iz Celovca bo v nedeljo ob 9.05 uri, v Pliberku (mesto) pa bo ob 10.30 uri. Seveda imajo potniki tudi možnost vstopiti v vlak na kolodvoru Celovec-Zre-lec ob 9.11, v Grabštanju ob 9.20, v Tinjah-Kamen ob 9.45 in v Sinči vasi-Velikovec ob 10. uri. Povratek iz Pliberka bo ob 18.45 uri (v Celovcu ob 19.55 uri).
Cena vozovnice za odrasle znaša 85.—, za otroke pa 45.— šilngov. Predprodaja vozovnic je v poslovalnici Karntner Reisebtiro-ja v Celovcu in njegovih podružnicah v Beljaku, Vrbi, Krivi Vrbi, Borovljah in Vese-lah ob Klopinjskem jezeru.
Šolske knjige
V KNJtGARNt ..NAŠA KNJtGA
Šotske knjige za novo šot-sko teto tahko že sedaj natočite v knjigarn) „Naša knjiga" v Cetovcu, kjer jih potem dobite proti bonom.
Pa tudi z bogatim izborom stovenske titerature za mlade in starejše bratce se priporoča
KNJtG ARN A
Naša knjiga
Cetovec, Pautitschgasse 5—7
V Železni Kapli se bodo srečali štirje pevski zbori
Pod geslom „Vsoka ped svobode, ki si jo pribori ljudstvo, je korak naprej v kulturi" (I. Cankar), se bo v nedeljo 12. septembra 1976 v Železni Kapli odvijalo srečanje štirih pevskih zborov. Poleg pevskega zbora SPD „Zarja" ki je prireditelj tega srečanja bodo sodelovali pevski zbor DPD .Svoboda" Stražišče/ Kranj, pevski zbor DPD .Svoboda" Bratov Milavec v Brežicah in pevski zbor .Vasilij Mirk" v Proseku s Primorske. To bo že četrto srečanje imenovanih zborov, ki se vsako leto srečajo v enem izmed imenovanih krajev oz. so gost enega zbora. Tokrat je gostitelj pevski zbor SPD .Zarja" v Železni Kapli.
Srečanje štirih pevskih zborov pa ne bo le za Železno Kaplo velik kulturni dogodek, marveč bo to imelo širši pomen, zato prireditelji vabijo tudi izven svojega območja in pričakujejo močan obisk tudi iz drugh krajev. Kajti srečanje bo brez dvoma privabilo številne^ ljubitelje pevske kulture, saj gre pri gostujočih zborih za odlične interprete slovenske pesmi. Predvsem gre pri tej veliki prireditvi za bratsko povezanost štrih pevskh zborov — dveh iz matične Slovenije ter dveh iz zamejstva, s Primorske in Koroške.
To je vsekakor ena izmed tistih tesnih vezi med Slovenci pevci ne glede na meje, ki jih točijo in ki odražajo potrebo po vsakoletnem srečanju v katerem utrjujejo bratske in prijateljske stike. Tako vsakoletno srečanje pa ima tudi še drug pomen; vsak zbor se za to srečanje posebno pripravi, naštudira nov spored pesmi, kar je spodbudno za širjenje pevskega sporeda v zboru in za dviganje pevske ravni.
Za nas pa ima srečanje seveda tudi velik kulturno politični pomen. S tem potrjujemo potrebo in pravico do tesne povezave z matičnim narodom ter da krepi narodno zavest našega človeka in nenazadnje da vsej javnosti pokaže veliko zakladnico slovenske zborovske kulture. Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli bo s to prireditvijo spet potrdilo svojo močno organizacijsko sposobnost in življenjsko moč. Zato bomo z našim množičnim obiskom na tem srečanju v Železni Kapli podprli prizadevanja kapel-ških prosvetašev, pevce sodelujočih zborov pa nagradili za njihov trud, ki ga vlagajo v gojitev slovenske zborovske glasbe. Zato 12. septembra čim več naših rojakov v Železno Kaplo.
Povrafe^r naš;/? ofroP z /efovan/a
V torek opoldne so se pred sedežem Zveze slovenskih organizacij v Celovcu zbrali starši oziroma sorodniki, da pričakajo in odpeljejo na svoje domove otroke, ki so se vrnili z letovanja na morju.
Zveza slovenskih organizacij že mnogo let organizira letovanja za otroke na morju. Kot druga leta tako so slovenski koroški otroci tudi letos letovali v Savudriji, ki geografski spada k socialistični republiki Hrvaški. Letošnje kolonije v Savudriji se je udeležilo 30 naših otrok, spremljala pa sta jih Sonja Schlapper in
Franci Sadolšek.
Namen počitniškega letovanja na morju ni samo skrb za utrditev zdravja na soncu in v slani čisti morski vodi, marveč tudi utrjevanje medsebojnega tovarištva in življenja v skupnosti. Skupno je bilo v počitniški koloniji v Savudriji okrog 300 otrok iz vseh strani Slovenije in pa tudi nemško govoreči avstrijski otroci. Da so se lažje navadili eden na drugega, je vodstvo kolonije organiziralo kulturne prireditve med njimi tako imenovane spoznavne večere, na katerih so otroci iz vseh raz-
nih koncev sodelovali z raznimi prispevki bodisi v obliki pesmic, iger, plesov in podobno. Seveda so spremljevalci in vzgojitelji stremeli tudi za tem, da bi se vsi naučili plavati, kar se je do nekih izjem tudi zgodilo. Naša skupina je z ribiško ladjo na jadra naredila izlet v Piran. Na povratku v Savudrijo pa se je vreme n amah spremenilo, močan veter jih je zajel na morju tako da je zaradi visokih valov začela voda pljuskati v ladjo. Ribič-kapitan je zaradi varnosti moral pristati še pred Savudrijo, odkoder so otroci nadaljevali pot peš do našega doma. Ta dogodek na razburkanem morju je bilo pravo pustolovsko doživetje, katero bo našim otrokom ostalo, tako vsaj trdijo, v nepozabnem spominu.
Kar prehitro je minil čas in naši otroci so se morali posloviti od morja, prijaznega vodstva in lepega brezskrbnega življenja. Z omnibusom so se pripeljali v Ljubljano, ker jih je že čakal Sienčnikov omnibus, ki jih je varno pripeljal v Celovec oziroma Dobrlo vas, kjer so od sonca zagorela dekleta in fante že pričakovali srečni starši in jih odpeljali na svoje domove. Prav gotovo so si naši otroci nabrali novih moči in zdravja, kar jim bo pri doraščanju in v poznejšem življenju koristilo. Zato se vsem, ki so pripomogli k dobremu počutju naših otrok, na morju, lepo zahvaljujemo. Pri tem mislimo na spremljevalca — Sonjo Schlapper in Francija Sa-dolška. Posebna zahvala velja vodstvu Zavoda za počitniška letovanja Ljubljana center ter ne nazadnje tajništvu ZSO, ki je izvedlo vse potrebne organizacijske posle ter avto-podjetju Sienčniku, ki je otroke srečno pripeljal nazaj.
V juliju 10 °]o manj nočitev
Čeprav je v splošnem šlevilo nočilev v mesecu juliju na Koroškem zelo nazadovalo (—10%), se je šlevilo domačih gosiov v obrtnih gostinskih obratih zvišalo za 20.502 nočitvi ali 6,5 % v primerjavi z lanskoletnim julijem.
Iz podatkov statističnega urada je razvidno, da se je število inozemskih gostov v gostinskih obratih znižalo za 173.205 nočitev oziroma ja 7,4%. Z 2,502.106 nočitvami v obrtnih gostinskih obratih je bil izkazan padec nočitev za 152.703 ali 5,8%. Skupno je v mesecu juliju bilo zabeleženih na Koroškem 5,658.556 nočitev, to je za 620.285 ali za ^,9 % manj kot julija lanskega leta.
V	obrtnih in privatnih gostiščih se je pokazal padec števila nočitev zlasti pri gostih z ZRN s 3,190.818 nočitvami, kar pomeni nazadovanje števila za 470.450 ali 12,8 %. Na privatna gostišča je odpadlo 1,751.423 prenočnin, to je za 326.830 ali 15,7 % manj kot v lanskoletnem mesecu. Tu je znašal padec pri inozemcih 320.344 ali —17,2%, pri domačinih Pa 6486 ali —3,0 %. Tudi pri nočitvah na kampingih in ostalih prenočitvenih lokacijah so biti zabeleženi padci števila nočnin.
V	mesecu juliju je bilo povprečno trajanje bivanja 10 dni, pri tem je odpadlo na enega Korošca 8 dni. Število julijskih prenočitev je tretje najmočnejše po letu 1945. Višek je bil dosežen leta 1975 s "6,278.841 prenočitvami, medtem ko je bilo število prenočitev v letu 1974 s 4,993.247 še za 665.000 nižje kot letos.
Me bodo več kupovati tadij v tujini
Jugoslovanske ladjedelnice bodo do konca leta 1980 zgradile 62 tovornih ladij za domače piovbne družbe. Skupno gre za 640.000 bruto registerskih ton v vrednosti 450 milijonov dolarjev. Sporazum predvideva dalje domače kredite za nakupe ladij v domačih ladjedelnicah. Pred tem krediti niso bili predvideni in zato so jugos'ovanske piovbne družbe rade nakupovale ladje v tujini. S prvim januarjem se je carinska stopnja za uvoz ladij povišala od prejšnjih 9 odstotkov na 21 odstotkov. Na osnovi novega sporazuma pa se uveljavi prejšnja tarita, pod pogojem, da podjetja ne naročijo ladij v tujini do leta 1980. Zdaj imajo jugoslovanske ladijske družbe naročenih v tujini 22 ladij. Po sporazumu bi nadalje morali v tujini nakupiti še 59 že rabljenih ladij za skupno 620.000 B.R.T. Združenje jugoslovanskih ladijskih družb je nadalje še zahtevalo, da pride pri prevozih do večje uporabe jugoslovanskega ladjevja. Pri tem so poudarili, da je država samo lani izgubila približno 200 mi-
lijonov dolarjev v tuji valuti zaradi plačil tujim pomorskim podjetjem.
Naj omenimo še, da je Atlantska ptovidba z Reke naročila v ladjedelnici ,Treči Maj" tovorno ladjo za 30.000 B.R.T. To naročilo že spada v zgoraj omenjeni sporazum, po katerem dobijo pomorska podjetja kreditne olajšave, ki so bile prej predvidene samo za tuje naročnike.
V ilustracijo kakšne ogromne ladje gradijo v jugoslovanskih ladjedelnicah naj omenimo, da so pred dnevi v puljski ladjedelnici „Uljanik" začeli spajati oba dela 225.000-tonske ladje za liberijskega naročnika. Ta ladja je zadnja iz serije enajstih velikank, ki so jih zgradili v Uljaniku. Odslej bodo tukaj gradili le manjše in specialne ladje in te predvsem za jugoslovanske ladijske družbe. V Pulju so s tehnologijo spajanja ladijskih delov zgradili tri ladje po 85.000 ton, pet po 225.000 ton in šest po 270.000 ton, skupno torej več kot tri milijone ton.
Varstvo okotja in spomeništva imata skupne cilje
Prej 7!eJ%wM77: je Izšel 74. letnih ^roŠKre ^KJrMtner N%fKrsc/?K;zNJ:-fer", ^1 jo lzJ%j% Lb*dJ Loroš^e Ježeve *p/%Jf, oJJe/eL 20. VseUtM /?ro-f%re se v g/4vwew MN s proL/ewl o^naTMfve zJr%vegg oLo/ja. ŽoLratTM IteN/M je po TMfgJl bogato 1/%-striran% s s/lMM, JNgr^ntl N tveM-je sto sfr%?M.
/n Ler je Mo	Ježo 2973
posvečeno o^rrrnlžvž spowen:'sžv<z, zlasti oLrarzltvl graJov grajsM? razvalin, zato je t%Jl raZKTn/jlvo, Ja so v Lrošarl tentK področja posveti/! več prosfor%. TaLo je direktor celovškega nrazeja Jr. Gernot Plccotln! prispevaj členek z nas/ovotn „Zrkeo-/ogjj<2 In varstvo spOTTzenzsfvg", Jr. 5!egjr!eJ P/zzržzozzrzger pa je posveti/ precej prostora poJo/zzzz temi „ Varstva narave /n sponrenlštva". V slednjem prispevka se avtor čaJl, Ja se p/scž člankov veJno omejajejo na eno a/ž drago tezno zn Ja /e-te/r nlkče ne o/zravnava skapno. Še/e /eta 7970 se je to sta/išče /n s/cer po zas/zzg/ pre-z/Jenta Zveznega araJa za spozne-nlštvo Jr. T/za//zaznznerja sprezzzenz'/o. On nazzzreč trJz' zn to zzpravzčezzo, Ja /mata varstvo oko/ja zn spomenzštvo več skapnlk ciljev, kot sz' to sp/osno preJstav/jamo.
NaJa/jnl prispeval v krošarl so posvečen/ — vremenskim neprl/lkam /eta 7973 /Jr. Frledrlck TJans Nclk), podzemeljskim votlinam oz. jamam /drč Lrtvln Graze, Jr. IValtker Gres-sel), ekološkim preiskavam rast/zn v
Vlsokzk Tarak /Jr. Prlgltte Pampe/), ptlčjema sveta /IVllkelm Wraj?) ter aJejstvovanja raznlk Jraštev. V zvezi s s/eJnjlmz' je voJja Koroške gorske straže TJe/mat Navranek poroča/ o 40-letnlcl okstoja Koroške gorske straže. Prošara končaje svoj pestri program s kratkimi prispevki zz raznlk knjig In časopisov.
Ne nazaJnje je treka omeniti, Ja je v areJnlštva krošare „Ka'rntner Na-tarsckatzk/atter" prišlo Jo personal-nzk sprememk. Glavni areJnlk In astanovnz' č/an Jr. Nago Nanselp In Jr. /okann Šampel nista več v arej-nlštva, tako Ja seJaj ojgovarja za vseklno astanovnl č/an Jr. Oskar G/anzer, za znanstveni Je/ areJ-nlštva pa Jr. Nans Pack In Jr. GerJ Zatvorka. Okema oJstoplvšlma je kl/a v avoJnlka Izrečena prisrčna zakva-/a za Jo/go/etno p/oJno soJe/ovanje. Prošara „Karntner Natarsckatzk/at-ter" je znanstveno poačne vseklne In jo zaraJl aktaa/nostl Janašnjega časa, ko se povsoj korzmo za okra-nltev zJravega oko/ja, top/o priporočamo. Letna naročnina /to je ena številka v /eta) zaša 30 šilingov.
tzdajatelj, zalointk )n lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: M21 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse M, tel.32-S-50 — Tiska: Zoložniška In tiskarska družba z o. j. Drova, Celovec — Borovlje
!VAN CANKAR	3
Zgodbe
iz doiine šentflorjanske
Gelj ga tam, potuhnjenca!"
„Slaba vest smrdi sto klafter pred njim!"
„Kaj mu je biio treba iztikati po leščevju?"
„On je že vedei, kaj ga je gnalo!"
Tako so škropili nanj, ki je grešil komaj v mislih.
Kadar je ob tihi ponočni uri slonel ob oknu, so se mu trosile oči; ne toliko zaradi krivice, ki jo je trpel, temveč ninogo bolj zaradi sramote, ki se je prelivala po dolini šentflorjanski. Plaho so migljale zvezde, mežikale so in so hitele: sram jih je bilo gledati v toliko pohujšanje. Črna, vsa strahotna je bila dolina; rumene luči, ki so trepetale tu in tam iz gluhe teme, so bile kakor vešče nad pustim močvirjem.
..To da sem doživel!" je zastokal učitelj Šviligoj in je 2^kri! obraz; zakaj njegova ljubezen ni bila nič manjša, kakor hi manjša ljubezen matere do sina razbojnika . ..
Čuj, klic iz noči!
Vsi so ga slišali, slišal ga je tudi učitelj Šviligoj. Tenek glasek je bit, ampak vsa srca je presunil. Greh je spominjal grešnike, opominjal jih je k molitvi in pokori.
Še enkrat je zaklicalo in je utihnilo.
„Za zmerom je utihnilo!" je spreletelo učitelja Šviligoja jh je spreletelo vsa potrta srca. Zakaj iz daljne daljave se je . vzdignil drugi klic in je komaj še segel skozi gosto noČ; 12 daljave, že izza meje, že onkraj doline šentflorjanske.
Še nikoli ni videla dolina tako lepe zarje, kakor se je yzdignila iz tiste noči. Učitelju Šviligoju se je zdelo, da se K okopal v rosi in v soncu, tako mlad je bil. Dacar je stal favsezgodaj sredi ceste, pil je z dolgimi požirki jutranji vzduh se je smejal, sam ni vedel zakaj.
Kje je greh?
Kje je Mojzes?
Tiho, ljudje božji, neprevidni, radosti pijani, nikar ne izprašujte!
Kaj je bilo? Kaj se je zgodilo?
Sanje, ljudje božji, nikar ne premišljujte! . ..
Še na večer je bi) greh v ubožni hiši in je kričal, zjutraj pa ga ni bilo nikjer. Izginil je tako popolnoma, kakor da je izpuhtel; niti prašek mu ni več oznanjal življenja in imena, nobeden spomin ni razodeval njegove poti.
Župan je naročil občinskemu služabniku, da naj poizveduje. Služabnik je povpraševal in poizvedoval po vseh krčmah, pozno v noč pa se mu je zadremalo, legel je v travo kraj ceste in je mirno zaspal.
III
Samo takrat se vrne preteklost, kadar je nepoklicana in nezažetjena. Pride kakor huda ura, srca trepečejo v grozi in molijo.	^
Sušo, povodenj, točo, draginjo — vse je že doživela dolina šenflorjanska in ni godrnjala, ko jo je Bog izkušal. Verna je ostala in rodoljubna, vsemu svetu vzgled stanovitnosti.
Ampak kolikor bolj so pleča potrpežljiva, toliko hujši je bič. In švrknilo je preko doline šentflorjanske s toliko silo, kakor nikoli poprej. Bog je poslal pisarja Petra, razbojnika . . .
V tisti polrazpali kolibi ob potoku se je bil udomil; toda čudo nečuto: prej, miza na sredi, slama na tleh, stene jetniške — zdaj gosposko domovanje. Tako je živel in se ščeperil pisar Peter, kakor se ni ščeperil in ni živel sam župan. Z gosposkim ohištvom je natlačil kolibo: mehki stoli, divan, preproge — aj vse je bilo tam! Kakor da bi s korcem zajemal cekine; nov koleselj si je kupil in mladega, divjega konja, ki je drvel in kolobaril po dolini, da je bilo strah. Sam župan je hrani! koleselj in redil konja; časih si je izmislil Peter in je vzdramil opolnoči vso županovo hišo in je podil po dolini, da so se ljudje kržali v grozi.
Ampak prešernost bi še bila, če bi pohujšanja ne bilo zraven. Ni se vozil Peter sam, temveč ciganka se je vozila z njim. V pisane Židane cunje je bila odeta, ponavadi pa so
bile njene roke do ramen gole in gol je bil tudi njen vrat, zakaj gorko je bilo takrat v dolini. Ženske so pljuvale na tla in so omedlevale, moški so gledali postrani in so premišljevali. Bele in polne so bile tiste roke, bel je bil vrat, žarko so gorele temne oči. Če sta pridrvila mimo učitelja Šviligoja, se je stisnil ob zid, ob plot in je urno mežikal, da bi pozabil na podobo nečistosti in da bi se ne vrnila v nemirnih sanjah.
Sčasoma pa se je Peter najbrž naveličal samotne kolibe in si je zaželel hiše, kakor bi bila primerna njegovemu gospostvu. Na nizkem holmu, vsa svetla, izza kostanjev bleščeča, je stala hiša Baliževa, ki je trgoval z lesom in je nekoč izginil brez sledu. Hiša je bila naprodaj, kupil pa je nihče ni, ker je strašilo. Peter jo je kupil in se je tako preselil. Iz Ljubljane in iz še večjih krajev sveta si je naročil toliko pohištva, dragocenosti in nepotrebnosti, da je bilo za ves grad dvakrat dovolj. Tam je gospodaril in gospodoval, kakor svoje čase nemški graščak nad kmeti podložniki, tlačani. Ukazal je, pa se je zgodilo. Videli so nekoč ljudje — sebi v bridkost, dolini šentflorjanski v večno sramoto — kako mu je župan sam držal vajeti, ko se je kobalil z voza. Kajti Peter se ' je redil močno in urno, že ves trebušen je bil.
Redil se je Peter, dolina šentflorjanska pa je hujšala. Županov obraz, tako rdeč poprej, tako napet in poln, je delal dolge gube in podbradki so viseli. Tudi dacar je hodil po cesti, kakor pusta megla, in se ni rad prikazal v krčmi. In celo učitelj Šviligoj je trpel, dasi je bilo nedolžno njegovo srce; gledal je trpljenje drugih in ga je občutil globoko.
„Daj, o Bog, da mine to pohujšanje!" je molil
Zakaj tudi njegovo srce, kakor je bilo staro in čisto, je vztrepetalo, kadar so oznanile oči podobo belih rok in golega vratu.
Težak davek je udaril dolino šentflorjansko; hujše je bilo, nego turška sila in časi tlake in desetine. Shrambe so kopnele, kašče so se praznile, skednji so bili opustošeni, papirnega denarja že skoro ni bilo več v dolini, komaj še nekaj srebra. Pisar Peter je trosil, zapravlja! in frečkal na tako brezmiseln način, da bi bil zapravil v enem samem letu ne samo I dolino šentflorjansko, temveč tudi še devet fara naokoli.
M — Štev. 36 (1777)
Več vrst golaža
Vaše dete - vaše veselje
PreJen /d T nus/eJzzjem pog/dvjK op/sd// Md-č/ne, ^d^o pre/Jemo pr; Jojenč^d od ste^/e-"/č^e ^ trd; /ran;, /z: ;*d J: odgovor/// rw/d J: 77M7H:'cz', /:: zzazzz je p;id/d, Jd ;/ md/če^ povzroča precejšnje sAr/): pr/ prz'va;arz;a rza Z^dAhco.
Če Z'/ poi/dŠd// Me /jdj/, /?: vazzz /<oJo pr/ tern s^nšd// svetovdt/, /roste gotovo pr/š/Z Jo oMdt^d, Ja je eJzrzz rzačzrz, ^a^o otro/?d zzava-JzZz ^ čz^Zočz, sZrogo /rJenje stdršev ndJ vsa^zzzz otro^ov/rn o^rzaMrz;ezrz, ^z ^z ndj porrzezzž/o, Ja ga je tre/^d po^aJzZz zza /onee^.. Na srečo o/?stdjd mnogo /džj/ ndč/nr ndjveč, ^ar se oJ mdtere zd/rtevd, je Zo, Ja svojega otro^d opa-znje /n prečen/, v ^dter/ stopnj/ razvoja je /n ^o/z^o sp/o/r razzzzTze; ZeJaj mn JajajZe (e po-/?vd/ne przpozzz^e. V prvem /etd sZarosZŽ oZro^ s^orajJa zze pazz rza Zo svojo nd/ogo, /d jo sZarsž z ve/Z^o rzesZrprzoszjo oJ zzjega przča^zz-jejo. No je me/mrčeZ: ndpo/njen, se zzprazzzž Za^o jzzZro, Ja zzza/o^aZera zrzaZž Zo sp/o/r opdz/. Prav Za^o je z ve//^o potrebo. Prot/ ^oncn prvega /etd pa se Jojenč^ovd prebava že Zo/z^o zzreJž, Ja jo zze^aZerž opravzjo o jz Jo/očerzžjz zzrajz, zzavaJzzo po prvezzz jaZrarzjezzz a/z Jopo/-Jazzs^erzz o/zro^zz. Prž Za^ž/z oZro^z/z zzaJa/jrzje Je/o zzž tež^o. PreJezz oZro^ sp/o/z ve za ^aj sp/o/z gre, ga zzzazzzžca veJzzo o/z žsZerrz časzz posZav/ja rza „Zrorzče^". Prž Jragerzz, ^ž žrrza ne-reJzzo prebavo zrz oprav/ja rza Jarz več/zraZ svoja vc/ž/za opravž/a, sž je v prverrz /eZzz /zrezsrrzž-se/rzo žz Zega Je/aZz' rzepoZre/*rzž/z s^r/zž.
V Jrzzgerrz /eZzz žžv/jerzja pa prž rTr/aJezzr zem-/jarzzz rzasZopž ze/ja, Ja /zž zzgaja/ svojž rrzarzzžcž. Če rrzzz ZeJaj pokaže, Ja jo pose/zrzo vese/ž, ^aJar zavzarzze svoje Jo/očerzo rzzesZo žrz ga rza-Zo o/z zzspe/zzz se ce/o po/zva/ž, /zo Zo zarzj porrze-rzž/o Jovo/j vzrokov, Ja se /zo pos&zzsž/ poZrzz-Jžzž. SeveJa je še rze^aj Jrzzgž/z o^o/rzosZŽ, /zž ga pa sž/žjo prav v rzasproZrzo srrzer. V Zerrz časa je Ze/esrzo ZzzJž ze sposo/zerz, Ja /a/z^o zaJržzzje a/ž pa pržzsrre. NaJ svojžrrz „žzJc/^orrz" je Zo/ž-^o porzoserz, Ja — rza ve/ž/zo začzzJerzje rrzaZere — /a/z^o prž svojž rza/ogž ce/o rzazaJzzje; rza-rrzesZo, Ja /zž pržJrzo seJe/ žrz rzapravž/, /zar se oJ rzjega za/rZeva, se raje zav/eče v /zoZ žrz o/z-Jrzž vse v /z/ača/z, čeprav je preZe^/o že J/je časa, &ar je Zo sZorž/. 7'eJaj sž je pač Zre/za Zo raz/agaZž Za^o, ^ot ZrJe psž/zo/ogz'.* ^NaJ svojžrrz /asZrzžrrr prožzvoJorrz je Zo/ž^o rzavJzzšerz, Ja se oJ rzjega rzž /zoZe/ /očžzž." Prž vzgdjdnjd rza &a/r/žco je Zre/za ve/ž^o poZrp/jerzja žrz razzz-rrzevarzja, s pa/žco žrz ^dzn/jo pa se prav rrza/o opravž/
Drobni nasveti
^ Okna umijete mnogo !epše, če uporabite „ kovinsko votno", ki se drugače uporabtja za čiščenje aluminijaste posode. „Volno" namočite v šibki salmiakovi raztopini in z njo podrgnite stekto. Stednjič okna zbrišite še s piatneno aii usnjeno krpo in lepo se bodo svetita.
Pipe v kopalnici ne puščajte na poi odprte, ker kapljajoča voda pušča rumene madeže v kadi in umivat-niku.
Kadar je pri hiši več mesa, kot bo to sedaj v času kolin, ga žeti vsaka gospodinja pripraviti na čimveč načinov. Saj se enakih jedi, pa četudi so mesne, družina hitro naveliča. Med mesnimi jedhfi so zelo priljubljeni dobro skuhani golaži. Teh je več vrst. Razlikujejo se po vrsti mesa, po dodatkih in delno tudi po načinu priprave. Ko že pišemo o golažih, bi radi opozorili na staro in kaj pogosto napako. Gospodinje namreč omako goste s prežganjem ali s preveliko količino moke. Tak golaž je gost, nima pravega okusa in premočnato omako. Golaževo omako mora zgostiti pravilno pražena in dušena čebula, včasih tudi dodan krompir. Za pravi okus so važne začimbe od paprike, lovorovega lista, majarona, kumine, paradižnika, česna itd. do rdečega vina.
Za goveji golaž vzamemo najraje bočnik, delamo ga pa tudi iz drugih kosov mesa.
GOVEJI GOLAŽ
Vz kg govejega bočnika, 6 do 7 dkg masti ali olja, 1 žlica paprike (ostrina po izbiri), sol, 2 stroka česna, 3 žlice paradižnikove mezge, pol žličke kumine, malo majarona, 1 lovorov list, 50 dkg čebule, po želji 1 droben krompir ali 1 do 2 dkg moke.
Čebulo drobno sesekljamo in jo na razgreti maščobi svetlo rumeno prepražimo. Dodamo papriko in takoj prilijemo 1 del vode, da sladkor, ki ga paprika vsebuje, ne karamelizira, ker s tem jed potemni in tudi malo pogreni, če karamelizira preveč. Du-
šimo, da sok malo izpari. Dodamo na kocke narezano meso, solimo, primešamo še strt česen, majaron, strto kumino, lovorov list in paradižnikovo mezgo. Pri nizki toploti prav počasi dušimo, da se čebula lepo enakomerno razpusti, meso zmehča in nastane omaka svetle paprikove barve. Omake naj bo le toliko, da meso pokriva do polovice. Ko je meso dovolj mehko in vsa čebula razpuščena, prilijemo še malo vrele vode ali juhe in skupaj dušimo še 10 minut. Po želji lahko začinimo z rdečim vinom.
Kadar pa želimo več omake, tedaj po dušenju pustimo, da se sok precej posuši in začne izstopati maščoba. Meso potresemo z moko, jo malo popražimo in zalijemo. Krompir pa naribamo v golaž proti koncu dušenja, da se lepo razpusti in omako veže.
Če pa se nam zgodi, da ostane čebula v koščkih, tedaj naredimo najbolje, da iz omake poberemo meso, omako pa pretlačimo, le tako bomo prišli do tako cenjene gladke ali kakor pravimo, vezane omake.
H golažu ponudimo: krompir v kosih, testenine, različne cmoke, široke rezance, tr-gance, polento in podobno. Obrok dopolnimo s poljubno svežo solato.
GOLAŽ SZEGEDtM
V2 kg mastne svinine, 30 dkg čebule, 8 dkg svinjske masti, 1 zvrhano žlico zmlete paprike, sol, kumina, strt česen, 1 kg kislega zelja, 1 I kisle smetane, 1 žlica moke.
Maščobo razgrejemo in v njej svetlo za-
rumenimo drobno sesekljano čebulo. Potresemo s papriko in takoj prilijemo nekaj žlic vode. Dodamo na kocke zrezano svinino, sol, kumino in strt česen. Prkrijemo in počasi dušimo. Posebej kuhamo v prav malo vode kislo zelje ali ga le dušimo. Ko je oboje več kot napol mehko, zelje primešamo k mesu-Zeljnice prilijemo le po potrebi. Oboje tekočine sme biti le toliko, da zelje nekoliko pokrije. Počasi in pokrito skupno dušimo. Ko je dovolj mehko, primešamo smetano, v kateri smo razmešali moko. Skupaj dušimo še četrt ure. V tem času golaž še po potrebi dodatno začinimo.
H golažu Szegedinu ponudimo polento alt krompir v kosih.
LOVSKi GOLAŽ
'A kg govedine, lahko pa tudi starejše svinine, 2 žlici masti, V4 kg mešanih gob, 2 debeli čebuli, 2 žlici moke, 1 dl smetane, V4 kg paradižnikov ali dobro žlico paradižnikove mezge, 1 rdeča paprika, zmlete paprike po okusu, sol, poper.
Maščobo segrejemo in na njej hitro prepražimo na kocke zrezano meso. Solimo, popramo, papriciramo in dodamo tino sesekljano čebulo, olupljen in nadebelo zrezan paradižnik, na liste zrezane očiščene gobe: in na kose raztrgani papriki. Posodo pokrijemo, po potrebi prilivamo po malem vročo vodo in dušimo. Omake naj bo toliko, da sega do roba mesa. Končno omako zgostimo s smetano, v kateri smo razžvrkljali moko. Kuhamo še 10 minut, da se moka skuha, nabrekne in omako zgosti. V tem času jed še dodatno začinimo, če je premilega okusa.
Zraven ponudimo:	kruhove cmoke ali
cmok v prtiču.
Tromboza - posebna oblika strjevanja krvi
Trombozo imenujemo posebno obliko strjevanja krvi na stenah žil in srca. Sesedki večinoma zamašijo žile, zlasti če so manjše.
Vzroki za nastanek tromboze so v prvi vrsti okvare stene ožilja, v drugi spremenjena sestava krvi, v tretji pa počasen ali vrtinčasti tok krvi.
Med prve spadajo poškodbe žilne stene, vnetja žil ali njihove neposredne okolice, arterioskleroza (poapnenje žil).
V drugi vrsti vzrokov so bolezni s prevelikim številom krvnih telesc, spremenjena sestava krvi po operacijah, po porodih, intekcijskih boleznih, pri nekaterih zastrupljenjih.
Čim počasnejši je tok krvi, tem prej lahko pride do strjevanja in tromboze; zato zbolijo za njo pogosteje starejši ljudje, srčni bolniki, nosilci krčnih žil. Posledica tromboze z zamašitvijo žile je odvisna od tega, kako važen
je organ, ki ga žila oskrbuje s krvjo, in od načina te preskrbe. V nekaterih — organih — možgani, ledvice spadajo mednje — so arterije ,končne". Če se te zamašijo, mora tkivo, ki ga oskrbujejo, odmreti, ker je nkončna" arterija edina pot za preskrbo s krvjo. Drugje so med žilami odvodnicami zveze, ki omogočajo, da dobi tkivo še vedno dovolj krvi po stranskih poteh, da preživi grozečo katastrofo.
Od strdkov, ki jih imenujemo trombi in ki so prirasli v notranjost žile, se lahko odtrgajo deli, plavajo s tokom krvi in zamašijo druge žile: v pljučih, v srčni mišici (tem pravimo koronarne žile), možganih, črevesju, ledvicah, udih; skratka povsod
v telesu. Tako zamašitev imenujemo embolijo. Njene posledice so iste kot pri trombozi z zamašitvijo.
Tromboze v krčnih žilah in pri-vodnicah v spodnjem trebuhu so lahko zaradi embolije pljučnih žil vzrok nagle smrti. Po nekaterih podatkih umre vsak deseti zemljan zaradi tromboze ali embolije, po šestedesetem letu starosti pa vsak četrti. Najbolj se je v zadnjem času povečalo število smrtnih primerov tromboze koronarnih žil. Pride do nagle smrti — srčne kapi, ali pa do srčnega infarkta, to je odmrtje dela srčne mišice. Infarkt kasneje sam povzroči smrt še pri kaki tretjini bolnikov.
TROMBOZA V MOŽGANtH se pokaže kot možganska kap z
bolj počasno bolezensko sliko. Pred kapjo se pojavijo svarilni znaki, ki so vedno pogostejši: glavobol, vrtoglavica, motnje v govoru, spominu, inteligenci, prehodne ohromitve. Končno ohromi polovica telesa, včasih izgubi bolnik dar govora, ne občuti dotika, bolečine, toplote; ima motnje v vidu, ravnotežju, sluhu, vonju. Znaki so odvisni od tega, katera možganska središča ali proge, ki vodijo dražljaje, so prizadete. Počasi izgublja bolnik zavest. Nezavest je vedno globlja, bolnik je, kot pravimo v komi. Ko ohromijo središča za dihanje in krvni pritisk, bolnik umre.
Možganska krvavitev in embolija možganske arterije dajeta podobne simptome. Pri krvavitvi je nastanek kapi bliskovit, tako da lahko iz poteka bolezni sklepamo na vzrok. Upanje na ozdravljenje je pri trombozi manjše kot pri možganski krvavitvi.

Kar bi bila drugače čednost, je bita ob teh časih samo vejica košatega greha. Dacar se ni več potepat in ni popivat; prej so bita rdeča tudi tiča, zdaj je bit rdeč samo še nos in oči niso bite motne zaradi vina, temveč zaradi bridkosti. Zupan se je držat doma in je bit zvest svoji ženi; detat je od zore do mraka in se je mato pomenkovat, še manj je pit. Notar je bit pust in mrk; v svojem srdu je detat visoke račune. In nikogar ni bito v vsi prostrani dotini, da bi bit nosit gtavo pokonci; in nikogar ni bito, ki bi se redit, in nikogar, ki bi se smejat nagtas. Četo govoriti so samo, kadar je bito nujno potreba, in še takrat ptaho šepetaje .. . Bog vedi, če nenadoma ne pridrvi graščak, švrkne z bičem na desno in na tevo, v zabavo in vesetje svoji tepi gotovrati nevesti.. .
Vetiko čudo tega pohujšanja pa je bito, da se v pogovoru nihče ni spomnit nanj, niti skrivaj in šepetaje. Sedeti so v j krčmi in so skrbeti, da bi oko ne srečato očesa.
„Staba tetina!"
„Staba, res!"
In so motčati.
„Kaptan ni pridigar!"
„Slab pridigar je, res!"
In so motčati.
„Vino ne tekne čtoveku poteti!"
„Vroče je, res!"
In so šti, vsak po svojih žalostnih potih.
Pisarju Petru, graščaku, pa se je zdelo, da še ni napravit svoje največje imenitnosti. Napuh ga je bit vsega prevzet. Rdeč in pitan je hodit, kakor puran, in je premišljevat, kaj bi ukrenit. Ker je bit bistra glava, je ukrenit kmatu. Postat je htapca k županu in župan se je priktonit ponižno in je čakat strahoma in je postušat.
„Peter, graščak, vabi na svatbo. Farja ni treba, bomo že sami opraviti."
Tako je bito povedano in naročeno županu ter vsem zna-menitnikom in rodotjubom iz doline šentflorjanske. Župan je zastokat in omahnit.
„Kaj še, o Bog, kaj boš še postat? Kaj ni pokora že prevelika?"
In strah njegov je šet preko vse doline šentflorjanske, kakor nenaden vroč veter, ki oznanja hudo uro. Edini dacar je občutit v strahu še nekotiko stadkosti.
„Če je svatba, bomo piti in jeti, drugače pa naj se zgodi kokorkoli!"
In tisti, ki je občutit najglobljo bridkost, je bit učitetj Švitgoj. Tako žeto ga je potrto to pohujšanje, da so se mu tresta kotena.
„Nehaj, o Gospod, saj je čas!" je prosit. In kakor vsi drugi, je očedit gosposko črno obteko, spomin iz davnih dni, in si je zavezat črno penttjo okoti vratu.
„Kakorkoti!" je reke) in njegove oči so bite rosne. „Še to zadnjo sramoto užijem, nato pa mi prizanesi, o Bog!..."
Kakor so se btižati, spokorniki, z gtavo povešeno, s plahim pogtedom, jih je pozdravilo pohujšanje na hotmu; in pozdravilo jih je s tako vesetim in prijaznim licem, da bi čio-vek komaj raztočit greh in čednost.
Ves vese!, zaht in rdeč je bit Petrov obraz, ko je sprejemat na pragu svoje goste. Oči so se svetite tako nedotžno, da je kaptjica te hinavske tjubezni kanita v vsa srca; in da so vsa srca tiho zašepetata: Saj ni tak, saj ni tak!
„0 gospod župan! O prijatetj, dobrotnik! Torej ste vendar tudi vi stišati majo besedo in je niste zaničevati! Pozdravljen, od srca pozdravljeni!"
„0 gospod dacar, o čednostni prijatetj! Kako sem se že bat, da niste zatučiti pod mizo moje prošnje! In kako se vesetim ob nocojšnjem vinu vaše gtoboke modrosti."
In dacarju edinemu se je zgenito v kotu srca: „Vrag vedi, kaj namerava, kujon!"
„0, učitetj Švitigoj! Znamenje in prapor dotine šentftor-janske! Vest mi je rekta, da ste hudi name — in vendar ste prišti! Pozdravtjeni, objeti!"
In res ga je objet in ga je pritisnit na svoja prša.
Učitetj Švitigoj pa je pomistit ves veset: „Ni čtovek ne-btag; še je špranja, da seže skoznjo žarek mitosti!"
Tako tepo in prijazno je sprejet graščak Peter svoje goste. Ko so stopiti v vetiko izbo, se jim je zabteščato od same tepote in od samega bogastva. Ztato, srebro, [uči brez števita, pre-
proge, ogtedata od stropa do tal, dotge mize, na njih nakopičene stadkosti — kdo bi si upa! v paradiž, kdo bi ne zamižat?
Ampak najsvettejša tepota in najsvettejši paradiž je bita nevesta. Gtoboko so se ji priktanjati, v omotici so ji poljub-ijati roko. Tam je stata, v beti obteki, prepasani s srebrnim pasom; ni bita obteka, prozorna hatja je bita, ki je razkazo-vata vso omamtjivo in pohujštjivo tepoto tetesa. In če bi ne bito prozorne hatje, bi bite zapetjive oči, tako čudno žareče, tako v požetjivo srce strmeče, da so se čtoveku kotena tresta in da suhe ustnice niso mogte izpregovoriti . . .
Sedti so za pogrnjeno mizo, tako ptahi in tihi kakor otroci ob prvem svetem obhajilu. Učitetj Švitigoj je sktenit roke, kakor v pobožno molitev, in je srtmet proti stropu, ker si ni upat gtedati drugam.
„Da bi že minit ta nesveti večer!" je pomistit. „Nisem pit, in vendar sem pijan, nisem jedet, in vendar sem sit, nisem grešit, in vendar je vetiko moje kesanje!"
Graščak Peter, prijazni, rdeči, je odpirat steklenice, nalivat je ognja v visoke čaše. In prečudno so se razvozlali jeziki, zamahnithe so misti z vesetimi perotmi; in srce, do tat ponižano, se je razširilo in vzdignito brez težave.
Kaj prijaznost, kaj raztoptjeni ogenj! Tam je bita ona, pretepa nevesta, izvirek vseh nebeških stadkosti, nezaslišanih, nikoti poznanih. Prevzetnosti ni poznata, ne gosposke nepriljudnosti, ne tažnive sramežljivosti. Da bi vzradostita svoje svate, je ptesata pred njimi, Peter pa je brenkat na mandotino. O čudež! Srce uČitetja Švilgoja je motilo od prečistega vesetja. Tisto gibko teto, pod hatjo koprneče, kipeče, je bito kakor evangelij iz devete dežele. Oči so gtedate in so strmele in so hvatite Boga za vsak btagostovtjeni trenotek posebej. Spoznate so vse začudene, preradostno osupte, da je svet tudi onstran dotine šentftoranske in da je potn tepote, iz pohujšanja iz-tuščene.
Kakor so piti in kakor so se vesetiti, so bita srca zmerom mehkejša in zmerom botj odprta gentjivemu oproščenju.
Vstat je župan, ves rdeč je bit in tiča so mu goreta in podbradki niso viseti nič več.
(Dd/je v prihodnji števi/^/)
Od leta 1393
Pliberški sej em na travniku
največje !n najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške
od sobote 4. septembra
do ponedentjka 6. septembra
1976
V	soboto popoldne povorka na sejemski prostor z robo in rajo. Domači župan g. Mory bo načepil prvi sodček piva.
Zvečer velik ognjemet.
V	nedeljo množično srečanje sejemskih gostov iz vseh strani od blizu in daleč. Na sejmišču pester zabavni park in razstavišča. Na sejmu živahna prosta trgovina.
Posojitnica Piiberk
telefon (0 42 35) 25 83
# vam nudi izvedbo vseh denarnih poslov ^ ugodno menjava denar
Kmečka gospodarska zadruga
Piiberk Votkermarkter StraBe/Vetikovška cesta 1
tet. (0 42 35) 20 39
s posiovainicama V ŠfTUhčiU tet. (0 42 35) 25 16 Vam dobavi	V ŽvabekUte! (0 43 56) 349
po najugodnejših pogojih kmetijske, stavbene in gospodinjske potrebščine
#	Stavbeno in
#	pohištveno mizarstvo
#	Oprema prostorov
#	Trgovino s pohištvom
#	Žaluzije
#	Razne obloge tol
Pohištvo mojstrskega podjetja
TRGOV!NA
R. Skias
MOOS BLATO 45
tel. (0 42 35) 25 86
jee^
etektao
eruzt
BLE! BURG-PUBERK
telefon (0 42 35) 22 92
Strokovna trgovina za elektriko Valentin Enzi
Svetuje in načrtuje električne instalacije, električne kurjave in razsvetljavo
Podjetje je specializirano za hifi-stereo-naprave in barvno televizijo
Jutri PLIBERŠKI
se začne SEJEM NA TRAVNIKU
Jutri se spet začne največje in najsfarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške zlasti Podjune — pliberški letni sejem na travniku. Ta prireditev se ponovijo iz leta v leto že od leta 1393 naprej, to je od takrat, ko je vojvoda Albrecht IH. podelil Pliber-čanom sejemsko pravico.
Sejemsko življenje v Pliberku traja kar tri dni. Letošnji pliberški sejem bo otvoril deželni svetnik Gallob. V okviru
sejma bodo priredili slavnostno povorko, ki se bo vila iz mesta na travnik. Tom bodo domače in tuje tvrdke raz-stavtjale svojo robo, poleg tega pa bodo semanji dnevi povezani z vseljudsko veselico, kjer bo dosti zabave za staro in mlado. Kot posebnost pliberškega sejma bo spet uta Slovenskega prosvetnega društva .Edinost" (Breznik), kjer bodo skrbeti za ples .Veseli planšarji". Med številni-
mi obiskovalci tega sejma so tudi prebivalci Mežiške doii-ne, od katerih zaradi ugodnega mejnega prometa pričakujejo Pliberčani velik obisk. Pri prodaji oziroma nakupu blaga opozarjamo predvsem na podjetja, ki in-serirajo v našem listu. O kvaliteti tega vseljudskega sejma, se najlaže prepričate s tem, da ga obiščete in spoznate njegove vrline in posebnosti. Pridite, ne bo vam žal.
NAKUPNi CENTER
i! KRAUT .s
PL!BERK - BLE!BURG
Na sejmskem travniku ne razstavijamo. Odprto imamo tudi v nedeijo. Upoštevajte naše posebno ugodne SEJMSKE POSEBNE PONUDBE v naših iziožbah.
Vse za vašo hišo in gospodarstvo vam nudi najugodneje
SUPERMARKET
VALENTiN iN ANGELA
BLAŽEJ
P L i B E R K BLEtBURG
tet. (0 42 35)	21 94
Letos spet stojnica na sejmskem travniku
N O N - S T O P
V trgovini s stroji
Max 71raun
PLIBERK — BLEiBURG
#	vse poijedeiske stroje
#	čivaine stroje
#	radio-aparate
#	koiesa in motorna koiesa
po ugodnih cenah in piačiinih pogojih
#	hranitne vloge
^ posojila in krediti
Poso/j/njca	pri P/iberiru
#	menični eskonti ^ vaiute in devize
^ skratka vse bančne posie
O špecerija Oieieinina O manufaktura O kmetijski prideiki	Trgovina
KAREL FERRA	
O gradbeni materiai	PLtBERK
Bahnhotstr. 16	BLEtBURG
Postgasse 13	Te!efon20 19
Domače
kakovostno
pivo
BRAUSTATTE
SORGENDORF-
BLEIBURG
(^SE7 BRAUEREI-AG
Čevljarski mojster
Valentin Karnitschnig
PL!BERK - BLEtBURG
Kupujte pri nas —	Priznana trgovina s čevlji vseh vrst
zadovoijni boste!	na giavnem trgu (10.-Oktober-Plafz)
RA!FFE!SENBANK
PL!BERK BLEtBURG
O DEV!ZE (0 VALUTE
BANKA VAŠEGA ZAUPANJA
VESTNIK
8 — Šfev. 36 (1777)	Celovec, pefek, 3. september 1976
CE IMA KDO VZROK ZA ^PRASTRAH"...
mo poudarimo: Takih ijudi med našim ijudslvom ne boste dobiii — koroški Siovenci se ne damo izigravati, ziasti ne, kadar gre za naša živijenjska vprašanja, za biti ati ne biti. in tokrat gre za to! Gre za biti aiinebiti.
H Le tako je razumeti množeče se prireditve nemškonacionalisfič-nih in paramiiitarističnih organizacij na dvojezčnem ozemlju;
H !e tako je razumeti že omenje-
Zato se koroški Slovenci ne bojimo morebitne .bele knjige" o položaju slovenske narodne skupnosti in povabila, da si zastopniki jugoslovanskih samoupravnih skupnosti ogledajo položaj na kraju samem, na Koroškem. Brez sramu, nasprotno ponosno jim bomo pokazati, na kar se skiicujeta „beia knjiga' in dežeini giavar: naše kuitur-ne in gospodarske ustanove; toda povedati in obraziožiii jim bomo.
Obiščite na sejmišču v Piiberku
uto Siovenskega prosvetnega društva „Edinost" (Breznik)
v Pliberku, od 4. do 6. septembra 1976 Ples z ansamblom „Vese!i planšarji"!
Vse rojake od blizu in daleč prisrčno vabi odbor!
ne izjave avstrijskih državnikov in politikov;
H le tako je razumeti očitno dirigirano kampanjo velikega dela avstrijskega tiska proti koroškim Slovencem in njihovim zaveznikom v večinskem narodu;
H !e tako je razumeti nepričakovane in neodgovorne policijske metode proti koroškim Slovencem, kar vse skupaj karakterizira sedanjo nestrpno in napeto situacijo na Koroškem.
SEMtNAR KSŠ V GOSELNiVASi
Kiub siovenskih študentov na Dunaju prireja od 6. do 10. septembra 1976 svoj tradicio-naini počitniški seminar, ki bo ietos v Goseini vasi ob jezeru v počitniškem domu organizacije ..Kinderiand — Junge Garde",
Seminar je namenjen temetjni informaciji siovenske študirajoče, dijaške in ostaie mia-dine o osnovnih vprašanjih koroških Siovencev.
V	Goseini vasi se dobimo v nedeijo zvečer, program se prične v ponedeijek zjutraj. Prijave na kraju samem. Za prehrano bo preskrbijeno.
V	petek 10. septembra ob 9. uri bo ptenarna diskusija z bivšimi kiubaši o trenutni narodno poiitični situaciji in na-iogah zavedne siovenske in-teiigence.
Vs: prisrčno
pod kakšnimi okoinostmi in s kakšnimi ovirami smo z iastno prizadevnostjo, brez pomoči države in pod stainim pritiskom nemškonacionaii-stičnih sii ustvariii te skromne znake naše neziomijive voije do obstoja in nadaijnjega razvoja.
Povedali in pokazali pa tudi bomo, da smo morali npr. za obnovo naših pred vojno cvetočih zadrug po zmagi nad fašizmom voditi številne dolgoletne povračitvene pravde, da smo končno dobili vrnjene firme in zemljišča, da pa nam nihče ni vrnit naropanega kapitala, hranilnih vlog in niti članov in vlagal-cev; da nismo sprejeli niti šilinga iz raznih državnih in mednarodnih skladov, medtem ko so jih na milijone prejemale nemške zadruge, ne nazadnje zato, da so po naših vaseh vsepovsod postavljale konkurenčne postojanke; da smo se samo za gradbeno dovoljenje za našo banko morali boriti dolgih 12 let; da so za preprečitev izgradnje Kulturnega doma v središču Celovca protizakonito spremenili namembo zemljišča; da se lahko na vseh občinah ter okrajnih in deželnih uradih prepričajo, da se nam ni mogoče neposredno posluževati materinega jezika; da na železnici ne dobiš vozovnice, če jo zahtevaš v slovenskem jeziku; da skoraj ni carinika, žandarja ali policijskega uradnika, ki bi znal, kaj šele bil pripravljen govoriti in uradovati tudi v slovenskem jeziku; da je podobno stanje na večini sodišč; da
Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in izseljencem sporočamo žalostno vest, da je popolnoma nepričakovano v 79. letu starosti umrl naš oče, stari oče, stric, p. d. Župkov atej
Jožef Kokot
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 4. septembra ob 14. uri iz mrliške vežice na pokopališče na Kostanjah.
Hanzej Kokot, sin
v imenu vseh sorodnikov
Wagner fordert Jugos auf, sich in Kamten ein Bild zu machen!
Pod zgornjim, enako velikim naslovom je koroško-socialistična KTZ na prvi strani objavila vest, da je deželni glavar Wagner razposlal brzojavke kakim 50 podjetjem v Jugoslaviji, kjer so protestirali zaradi majšinske politike v Avstriji. V brzojavki je pozval sodelavce dotič-nih podjetij, naj obiščejo Koroško oz. Avstrijo in se na lastne oči prepričajo, da so očitki glede avstrijske manjšinske politike .povsem neosnovani", kajti „Avstrija je demokratična država z večstrankarskim sistemom in vsemi drugimi normami demokratične svobode" (to dokazuje tudi naša slika: kako ravna policija s koroškimi Slovenci v smislu avstrijske .demokratične svobode"); pa tudi „o nacističnem nasilju ne more biti govora", je dokaj verodostojno zagotovil Wag-ner.
Svoje poročilo je KTZ opremila s posebnim komentarjem, kjer ugotavlja, da bi bilo želeti, da bi se povabilu odzvalo „čim več povabljenih", ki bi menda strmeli, kaj vse imamo koroški Slovenci (gotovo bi se čudili, ko bi zvedeli, da smo morali svoje zadružništvo, svoje kulturno-prosvetne organizacije in svoj tisk v dobi ene generacije že dvakrat — najprej po plebiscitu
in potem ponovno po drugi svetovni vojni — brez vsake pomoči dežele in države obnoviti na ruševinah, ki jih je povzročila .naklonje-nost" večinskega naroda in oblasti!), VZ-ovski ekspert za protislovensko in protijugoslovansko hujskanje pa je v tej zvezi celo že vedel povedati, da iz Jugoslavije nikogar ne bo, .ker ne smejo priti".
Število tistih širom po Jugoslaviji,
ki so izraziti in še izražajo svoj protest zaradi protimanjšinske politike v Avstriji, gre že v stotisoče. Na kateri strani bi strmeli, če bi se tudi le del odzval Wagnerjevemu .povabilu"? Sicer pa smo slišali, da se
v številnih krajih dejansko pripravljajo, da obiščejo Koroško oz. Avstrijo — tako prijaznega povabila, kot je Wagnerjev poziv, pač ne morejo ignorirati!
			
			
dve tretjini slovensko govorečih otrok ob sedanji šolski ureditvi ni deležnih osnovnega pouka v materinščini; da slovenski kulturni referat na deželni vladi obstoji le na papirju in nima nobene kompetence; da v manjšinski politiki ne odloča vlada, marveč odločajo nem-škonacionalistične organizacije kot .vlada v vladi" s ciljem, da bi onemogočile izpolnitev člena 7 državne pogodbe.
Prav tako pa bi jim pokazali tudi dvojezične napise in označbe odnosno njih prazna mesta; pokazali bi jim slovenske nameščence in uradnike v državni in deželni upravi, ki jih lahko iščejo z lučjo pri belem dnevu; pokazali jim bomo one-čaščena in oskrunjena partizanska grobišča ter razstreljene partizanske spomenike, da se bodo lahko prepričali, kako današnja demokratična Avstrija spoštuje žrtve fašizma in kako časti borce proti fašizmu, katerim se ima zahvaliti za svoj obstoj; in ne nazadnje bi jih povabili še na prireditev KHD, da bi z ust predstavnikov te organizacije slišali vso .širokogrudnost" in .naklonjenost" napram slovenski manjšini in antifašistični borbi našega ljudstva. In če bi potem morda doživeli še podobne metode policije, kakršnih smo bili deležni koroški Slovnci v Škocijanu — potem bi si brez dvoma ustvarili pravilno sliko o Koroški.
Mi jo poznamo in doživijamo dan za dnem, zato ieiimo samo eno: da bi se končno spremenita v korisl dobrega sosedstva in mirnega sožitja; da bi končno prišio do sprejemijive rešitve čiena 7 državne pogodbe v sporazumu med prizadeto manjšino in pristojno viado. M) s svoje stran) smo sie) ko prej pripravijeni za tako rešitev, toda brez preštevanja in izigravanja.
Preštevati pa se ne damo!
ŠPORTNI
6 ViSOK PORAZ
MLAD!NCEV SAK-JA
V prvem spopadu v novi nogometni sezoni 1976/77 so mladinci Slovenskega atletskega kluba doživeli najhujši poraz, odkar so se prvič pomerili z nasprotniki. ASK je slovenske mladince katastrofalno premagal s 18:0 (7:0). Za opravičilo lahko omenimo, da je SAK nastopil samo z devetimi igralci in da je manjkalo precej standardnih igralcev mladinskega moštva. Igralo je nekaj čisto mladih igrlacev, ki so prvič zaigrali v nekem moštvu. Priznati pa moramo, da je bil ASK res nasprotnik, ki je bil našemu moštvu v vseh ozirih močnejši. Prepričani pa smo, da bodo naši fantje zaigrali mnogo bolje, ko bodo nastopili v standardni postavi.
ŠPORTNE VESTI
# SUPERCUP V ROKAH ANDERLECHTA
Bayern Munchen je že tretjič zgrešil takozvani nogometni Supercup. V povratni tekmi je belgijsko moštvo SC Anderlecht premagalo Nemce visoko s 4:1 (2:0), potem ko je v
VESTNIK
Miinchnu Bayern premagal Belgijce z 2:1. Pred kuliso 30.000 gledalcev so za Belgijce bili uspešni Resenbrink (2), Van der Elst in Haan, za Nemce pa je častni zadetek dosegel Gerd MilHer.
# JAMES HUNT ZMAGAL V ZANDVOORTU
V prvenstveni dirki formule I za veliko nagrado Nizozemske je v nedeljo v Zandvoortu ponovno zmagal Anglež James Hunt, ki se je s to zmago približal avstrijskemu svetovnemu prvaku Laudi na dve točki. Hunt je zmagal zelo tesno, saj ga je do 50. kroga stalno skušal prehiteti Irec John Watson, potem pa, ko je ta izpadel in je Hunt izgledal kot jasni zmagovalec, saj je imel že čez deset sekund prednosti, ga je neusmiljeno podil Švicar Clay Regazzoni. Anglež je zmagal zelo tesno in tudi s precejšnjo srečo. Strokovnjaki so namreč mnenja, če bi dirka trajala še en krog, bi bil zmagovalec Regazzoni.
Svetovni prvak, Avstrijec Niki Lauda pa se počuti že precej boljo in prevladuje mnenje, da se bo začetkom oktobra spet pomeril z nasprotniki na dirkah.
Ljubite!ji nogometa pozor!
SAK igra v soboto 4. septembra 1976 ob 16.15 uri na igrišču ob Košatovi cesti proti Union Neca. V predtekmi, ki se bo pri-čeia od 14.40 uri, se bosta pomeri!) rezervni moštvi obeh kiubov. Prav tako v soboto, ob 13. uri, pa bo imeia miadinska ekipa Siovenskega atietskega kiuba na Košatovem igrišču v gosteh miadince ASV.
Pridite v veiikem števiiu da podprete naše tante v teh težkih spopadih!
Beton in gradbeni materia) hitro in in poceni dostavlja prevozništvo
Valentin Breitnegger
ČiRKOVČE - PL!BERK/BLE!BURG - TEL. 22 42
Izvajamo tudi zemeljske premike