GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2-3/2015 | 57 POROČILO lju prijazne pristope obdelave prsti, ki ne zahtevajo oranja, prekopavanja in gnojenja zemlje, ampak upoštevajo pristope vertikalnega obdelovanja, to je uporabo biomase (slika 1). Na sejmu Agra smo izpeljali tudi dve triurni delavnici, naslovljeni Kakšne so naše prsti, kjer smo udeležencem pokazali možnosti fizikalnih in kemij- skih analiz prsti ter pridobitev podat- kov o prsti, ki jih potrebuje vsakdo, ki se želi ukvarjati s pridelavo hrane na naravni način. Zanimivo je spoznanje, da so prsti vse bolj zanimiva vsebina za vse generaci- je, pri čemer si zlasti vrtičkarji želijo dodanih znanj o njih. Ker čedalje več ljudem ni vseeno, kakšen je odnos do prsti, lahko z optimizmom pričakuje- mo večjo odgovornost do prsti v na- slednjih desetletjih. ddr. Ana Vovk Korže Geografska stroka je aktivno vklju- čena v raziskovanje prsti, ki so po- membne za spodbujanje samooskr- be. Zato so v zadnjih letih nastala nekatera nova gradiva, ki spodbujajo k spoznavanju prsti, jih interpretirajo iz ekosistemskega vidika in nakazuje- jo pomembno vlogo prsti v življenju. Gradivo, predstavljeno v nadaljeva- nju po eni strani ponuja teoretično poglobitev v vsebine s področja prsti, na drugi strani priročniki spodbuja- Nova gradiva za spoznavanje prsti in krepitev samooskrbe Slika 2: Nekaj značilnih tipov prsti v Sloveniji (foto: Ana Vovk Korže). 58 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2-3/2015 KNJIŽNE NOVOSTI NAPOVEDNIK hrane veljajo kot manj primerni, so na učnem poligonu na njih številne ureditve, ki podpirajo samooskrbo. Samooskrba v praksi je vodnik po Učnem poligonu za samooskrbo Dole. Obiskovalcu nudi podatkov- no podporo ter orise samooskrbnih ureditev, ki so prenosljivi na druga območja. Velik poudarek je na prsteh kot temelju za samooskrbo. Naravni čistilni sistemi prikazujejo večfunkcijsko vlogo prsti, ki ima- jo pomemben doprinos k čiščenju vode. Prsti so naravni filter, ki z za- drževanjem, precejanjem in fizikal- no-kemijskimi procesi omogočajo čiščenje vode. Eno ključnih vlog pri tem odigrajo tudi rastline. od laboratorijskih. Ekosistemski pogled na prsti je knjiga, kjer geografi spoznajo prsti kot del pokrajine. V ospredju so zato predvsem ekosistemske funkcije pr- sti, med katerimi je kmetijska (pride- lovalna) je samo ena izmed mnogih. Poglobljeno spoznavanje nastanka prsti omogoča razumevanje lastnosti prsti in krepi zavedanje o občutljivo- sti prsti. Učni poligon za samooskrbo Dole združuje permakulturo in ekoreme- diacije kot pristopa sonaravne rabe tal. Na konkretnem območju so pri- kazane prsti ko osnova za vzpostavi- tev gred. Kljub temu, da prevladuje- jo psevdogleji, ki z vidika pridelave jo h krepitvi samooskrbe v najširšem smislu (varovanje prsti, skrb za vodo, večkratna rabi naravnih virov), kar je pomemben prispevek k trajnostno zasnovanemu življenju. Knjige so izšle v okviru Mednaro- dnega centra za ekoremediacije iz Filo zofske fakultete v Mariboru ter Inštituta za promocijo varovanja prsti (projekt Ministrstva za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano). Metodologija raziskovanja pr­ sti prinaša nova spoznanja o prsteh kot nepogrešljivem naravnem viru. Poudarek je na različnih metodah raziskovanja prsti. Uporabljene so slikovne in modelne predstavitve. Novost je v ločitvi terenskih metod GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2-3/2015 | 59 NAPOVEDNIK področja prsti. Vsak ki ima takšno željo, se lahko nauči spoznati prsti na samem terenu, jih analizira, jih tudi varuje z naravnimi sredstvi ter poskr- bi za njihovo trajnejšo rodovitnost. ddr. Ana Vovk Korže Ena od ponujenih rešitev so ekore- mediacije. Naučimo se postati samooskrbni je priročnik, ki je nastal kot rezultat istoimenskega projekta, s sofinan- ciranjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prsti so na- mreč temelj samooskrbe, zato je v priročniku predstavljena metodolo- gija analiz prsti, predvsem za potre- be vrtičkarstva. Predstavljeni so tudi različni tipi gred, uporaba rastlin, ki imajo posebne funkcije ter pridelava in shranjevanje semen. Programi praktičnega izobraževan­ ja so rezultat številnih aktivnosti s Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami prinaša nova spoznanja o Sloveniji kot učilnici v naravi. Mno- ga območja so opremljena z učnimi, pohodnimi, kolesarskimi in drugi tematski potmi ter z informacijskimi centri, učnimi poligoni in zadnje leto tudi z učnimi vrtovi. Gre za obmo- čja, kjer si dodatna znanja in izkušnje lahko pridobijo prav vse generacije. Ekoremediacije in podnebne spre­ membe je knjiga, ki je nastala kot odziv na nujnost prilagajanja spre- menjeni razporeditvi padavin. Pred- vsem kmetijska raba nujno potrebuje prilagoditve, prav tako tudi upravlja- nje z vodotoki, bivanje in promet. Foto: Karel Natek Problematika poplav v mestih … … v naslednji številki Geografskega obzornika.