Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
VESTNIK
Celovec * četrtek *11. januar 2001________štev. 2 (3100) • letnik 56 * cena 10 šil.«0,75 evra
PREBLISK
Prav gotovo je bil to eden najuspešnejših Slovenskih plesov - vsaj tako pravijo po vrsti vsi obiskovalci, ki so se odlično zabavali na tej tradicionalni prireditvi. Več o plesu preberite na strani S! f«o:siuw.
V Evropi zaskrbljenost
zaradi jezikov v EU
/" lovek bi ne verjel, pa je res: V» nemški znanstveniki opozarjajo države članice Evropske zveze, da morajo posvečati več skrbi svojim jezikom, kajti - ti da postajajo le še pomožni jeziki! Seveda ne jutri, ampak razvoj gre v smer »slabe enostavne angleščine« (včasih smo temu rekli pidgin), imajo pa tudi čudovito kratico za ta izraz: BSE ali Bad Simple English.
Znanstveniki pravijo, da niso proti angleščini kot internacionalnemu pomožnemu jeziku, vendar pa da vedno bolj zamenjuje domače jezike v podjetjih in da je le še vprašanje nekaj generacij, kdaj bodo »govorili nemško le še pri igranju kart«.
Nemci seveda niso prvi, ki tako razmišljajo. V Italiji imajo na primer zakon, ki prepoveduje tuje besede v imenih podjetij, na oglasnih tablah in podobno. Nemški znanstveniki sicer pravijo, da tak zakon ni potreben, toda države (oziroma EU) naj bi bolj skrbele za svojo kulturno dediščino, h kateri spada tudi jezik - in filozofa Immanuela Kanta na primer, naj bi tudi v bodočnosti še lahko brali v nemščini.
Ne glede na to pa bo moral(a) tisti(a), ki bo hotel(a) brati Kanta v angleščini, ta jezik tudi zelo dobro obvladati, torej kratica BSE ne pride v poštev. Zanimivo je predvsem, da počasi tudi številčno veliki narodi slutijo nevarnost osiromašenja lastnega jezika. O tem bi jim manjšine vedele veliko povedati ...
Vsekakor pa se bodo jezikovni znanstveniki vseh petnajstih držav članic EU letos srečali v italijanskih Firencah,
kjer nameravajo ustanoviti stalni Svet za jezikovno politiko.
V tej zvezi je zanimiv še en vidik: pred nedavnim je avstrijski strokovnjak za manjšinsko pravo dr. Heinz Tichy v Celovcu predstavil primerjalno študijo »Evropska čarta regionalnih ali manjšinskih jezikov in avstrijsko pravo«. Ob tej priliki je
poudaril, da je ta čarta predvsem namenjena jezikom, njihovi ohranitvi ter krepitvi njihovega družbenega in siceršnjega ugleda. Ali bo zdaj, v luči nemških skrbi za ohranitev jezikovne pestrosti v Evropi, ta čarta na evropski ravni morda le dobila več teže, pomembnosti in sankcijskih možnosti?
Nemški znanstveniki so zaskrbljeni zaradi nemščine! Izginila naj bi, čez nekaj generacij so bodo samo še kvartopirci zabavali s prastarim jezikom in tulili »rev. in »kontra«.
Hecno, ne? Ob naših vsakdanjih skrbeh za
SÄ Hau du ju du?
malo razume, je nemška skrb pretirana farsa.
Znanstveniki razmišljajo v daljših obdobjih kot pa finančni ministri, ki jim gre za letni budget. Ni vzroka, da bi jim ne verjeli. Vzroka pa tudi ni, da bi mislili, kaj bodo tisti, ki jim je nemški jezik drag, postorili tudi za kak drug jezik, na primer za našega.
Ampak vzemimo na tem mestu zadevo malo manj re-
sno. Predstavljajmo si nemško angleščino: Hau du ju gehts? Veri uel, und ju? Jestr-dej was in d cajtung, that die Slobena olvejs noch ihr len-guič in d skuls hev will. Nix whit that, we have olvejs noch
den native-contry dienst. A Carinthian spiks German!
Pravi molganski BSE. Besede se bodo morda spreminjale, vprašanje je, če se bo spremenil tudi duh. Zaenkrat ta duh še vedno ni aromatičen.
Ali pa se bomo prilagodili svetovnemu trendu in pisali »Slovin messendier«. Happy do nekst tajm.
S. W.
13. 01. 2001 -1 20.00 k & k
Šentjanž v Rožu/St. Johann im Rosental FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT KVARTET BRATOV SMRTNIK
VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE V ŠENTPETRU vabi na
maturantski
ples
v petek, 12. januarja 2001, ob 20. uri v kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu
Za ples bodo igrali Slovenski muzikantje (Oberkrainer Sextett) ter DJ TW0 4 Y0U
Prisrčno vabljeni!
BOLEZEN NORIH KRAV
Testi ne
na račun kmetov
1 I saj do konca marca bo raz-V čiščeno, kdo bo nosil stroške za BSE-jevsko testiranje klavne živine, stare nad 30 mesecev. Pristojni minister Herbert Haupt je v ponedeljek naznanil, da bodo stroške v glavnem prevzeli zvezna vlada in dežele, kmetom pa da ne bo treba nič plačati. Posamezni test namreč stane najmanj 1500 šilingov, kar bi za številne obrate pomenilo nesprejemljivo finančno breme. Kdo pa bo po prehodni dobi, torej od aprila naprej, nosil stroške testiranja, ni jasno. Vse pa kaže na to, da bojo to breme zvrnili na kupce.
Koroška vlada je po kriznem sestanku, ki ga je predlagala Kmetijska zbornica, udeležili pa sta se ga tudi Gospodarska ter Delavska zbornica, obljubila hitro pomoč v višini 10 milijonov šilingov. Kmetijska zbornica zahteva, da mora stroške za testiranje prevzeti država.
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GLOBASNICA vabi na
v soboto, 13. januarja 2001, ob 20. uri
pri Šoitarju v Globasnici
e
Za ples bo igral ansambel
»Gašperji«
Prisrčno vabljeni!
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO RADIŠE vabi na
Radiški
PLES
v soboto, 13. januarja 2001, ob 20. uri v Kulturni dom na Radišah
Za ples igra
ansambel»Stopar«
Prisrčno vabljeni!
Ne bom se spuščal v pretirano polemiko z upokojenim žitraj-skim ravnateljem Francem Kukovico, ki je v vrsti prispevkov zlasti v Slovenskem vestniku v zadnjih tednih s pričakovanji in zahtevami z ozirom na dunajsko komisijo - prvič bo zasedala 25. januarja - posegel v aktualno politično razpravo o šolskem vprašanju. To predvsem v zvezi Z razsodbo ustavnega sodišča, da mora ves pouk biti dvojezičen tudi na 4. osnovnošolski stopnji. Doslej so dvojezični le prvi trije razredi, v 4. razredu pa so predvidene 4 tedenske ure za pouk slovenščine. V marsičem ima F. Kukoviča kot eden izmed naših najbolj vidnih šolnikov prav, v nekaterih vprašanjih pa je po moji presoji treba vnesti v razpravo bolj diferencirano gledanje.
Proti tehtnemu očitku, da so »odgovorni pri organizacijah (mišljena sta očitno ZSO in NSKS) in pri EL predlagali obravnavanje v nepotrebni šolski komisiji in tako omogočili zavlačevanje odločitve sodišča v nedogled«, se bodo prizadeti, tako vsaj tipam, sami znali braniti. Kajti domneva, da so to storili, »da bi se prikupili Haiderju«, je hud očitek. Pri nedavnih sklepih o
ustanovitvi komisije v deželnem zboru sam nisem sodeloval, tako da ne morem soditi o resničnosti te trditve. Radevo-Ije pa dvakrat podčrtam mnenje gospoda Kukoviče, da komisije »ne bi bilo treba«. Razsodba sodišča je enoumna in se ji lahko ustreže s spremembo enega samega stavka v manjšinskem šolskem zakonu, kakor je to v prvotnem svojem
žičen na vseh štirih stopnjah ljudske šole. To se da razbrati tudi iz vseh mednarodnih dokumentov za zaščito etničnih manjšin. Vendar je pa res tudi tole: Šolska praksa zlasti zadnjih let kaže, da se poslužujejo možnosti dvojezične osnovnošolske izobrazbe v čedalje večji meri tudi nemško govoreči starši, katerih otroci vstopajo v šolo brez znanja ali le z
urah, kakor to predvideva doslej veljavna ureditev na 4. stopnji, učinkovita in uspešna, če se učitelj/ica poslužuje sodobnih metod za posredovanje jezika in otroke tudi ustrezno motivira. Prepričan sem, da večina učiteljstva to dela. To mnenje ni tako redko med dvojezičnimi učitelji, zato mora tudi ta nekoliko bolj diferencirana debata biti dovoljena, ne
Naša skupna skrb - urejena slovenščina
osnutku predlagala šolska ministrica Gehrerjeva. Da so ob tem potrebni spremni ukrepi, je samoumevno.
Povsem druga zadeva pa je avtorjeva trditev, da bo nova ureditev »zboljšala slovensko jezikovno znanje«, kar bi bila naša skupna in - domnevam -neosporavana skrb. Resni odzivi iz vrst dvojezičnega učiteljstva pa kažejo, da mora biti o tej domnevi pridobljenih Sans za boljšo, brezhibnejšo in bolj sprejeto slovenščino, dovoljeno vsaj razmišljanje in razpravljanje. Tudi v javnosti, če bo treba.
Da ne bo nesporazuma: soglašam docela z načelno odločitvijo ustavnega sodišča, naj je pouk dosledno dvoje-
rudimentarnim znanjem slovenščine, kar je razveseljivo, saj je ta trend pokazatelj za rastoči ugled nekdaj poniževanega jezika. Prav zaradi tega pa je dosledno upoštevanje manjšinskega šolskega zakona, zlasti 1. odstavka paragrafa 16, ki predpisuje, da naj je ves pouk (od verouka do telovadbe) v približno enakem obsegu v nemškem in slovenskem jeziku zlasti v obrobnih šolah, kjer so često otroci z znanjem slovenščine tudi v skupini prijavljenih v manjšini (pogosti so razredi z enim ali dvema slovenskima otrokoma) zelo težko uresničljivo. V takih primerih, ki jih ni malo, je po moji presoji posredovanje slovenščine v štirih tedenskih
da bi kdo že poprej postavljal kategorične imperative. Prav tako pa je seveda res, da v jezikovno kar se da homogenih skupinah dosledni dvojezični pouk učinkoviteje vodi do želenega jezikovnega uspeha.
Mnenja, da dvojezičnost pouka tudi na 4. šolski stopnji ne bi privedla nujno in v vsakem primeru do boljšega jezikovnega uspeha kakor sedanja ureditev, nisem izrazil le sam, ampak je bilo slišati v zadnjih letih vedno spet med dvojezičnimi učitelji in celo v manjšinskem oddelku šolskega sveta. To opcijo umika pritožbe pri ustavnem sodišču je sprejel soglasno (tudi z glasovi odbornikov - učiteljev) šolski odbor NSKS na svoji seji 25. 3. 1996.
Na isti seji sta bili o tej možnosti seznanjeni tudi predstavnici Strokovnega pedagoškega združenja (predsednica in tajnica). Ne na seji sami ne kasneje ni bilo o tej možnosti ne pritrdilnega ne odklonilnega stališča Strokovnega pedagoškega združenja.
Upokojeni žitrajski ravnatelj F. Kukoviča konča svoj članek takole: »Je ta igra nadaljevanje svojčas (sie!) predvidenega »kompromisa«. Gospod Vospernik je od NSKS predlagan v šolsko komisijo. Večkrat je izrazil nujo po boljšem (sie!) znanju slovenščine. Je svoje mnenje spremenil? Kaj bo v komisiji zastopal?«.
Odgovarjam: Svojega mnenja kajpada nisem spremenil. Imam pa vso pravico, da s svojo (upam dovolj kritično) glavo razmišljam o jezikovnem pouku. V ospredje svojega dela v komisiji bom pa seveda postavil razsodbo ustavnega sodišča. Domnevam pa, da nas čakajo v komisiji poleg nagovorjenega vsaj tako tehtna vprašanja kot zahteva po dvojezično izobraženih ravnateljih na dvojezičnih šolah. Osebno mislim, da je to vprašanje celo pomembnejše od prvega.
Dr. Reginald Vospernik, Podravlje
S pohoda sedmih talcev
RAVNE NA KOROŠKEM
Pohod
sedmih talcev
Qrvo nedeljo v januarju je I spominski park iz časa NOB pri Sv. Neži na Koroškem Selovcu obiskalo preko sto domačinov. Že tradicionalno so iz raznih smeri številni člani borčevskih in veteranskih organizacij, svojci pobitih, mladi ravenski taborniki in planinci s starši ter učenci osnovnih šol Juričevega Dre-jčka. Koroških jeklarjev in Prežihovega Voranca prehodili pot spomina na sedem talcev. Ob spominskih kamnih v gozdu, postavljenih sedmim zavednim možem, ki so jih nemški policisti januarja 1945 iz dravograjskih gestapovskih zaporov na ta kraj prišli mučit in pobit, je zbranim o tem ža-
lostnem dogodku pripovedoval Alojz Pristovnik. Med žrtvami so bili tudi sedemnajstletni partizanski kurir Juričev Drejček iz bližnjih Dobrij, pa Gostenčnikova oče in sin iz Jurčkove domačije pod Uršljo goro, kjer so bili izdani partizani ujeti in v zapore prepeljani jeseni 1944 leta. Okupatorjeva vojska se je zadnje mesece vojne tod še posebej znašala nad prebivalstvom, zato so bili ljudje previdni; šele po treh tednih so partizanski aktivisti zmrznjena trupla talcev skrivaj pokopali pri bližnji cerkvi Sv. Neže.
Kulturni program s partizanskimi pesmimi in z recitiranjem lirike upora so izvedli šolarji in pevci zbora Ksaver Meško iz bližnjih Sel. Srečanje pa je bila tudi priložnost udeležencem za stisk rok ob novem letu.
5. 5.
SLOVENIJA - ITALIJA
Kaj čakata Rim in Ljubljana?
KI edavno sta sopredsedujoča IM mešani zgodovinsko-kul-turni komisiji, dr. Milica Ka-cin-Wohinz in prof. Giorgio Conetti, zunanjima ministroma Slovenije in Italije končno izročila usklajeno besedilo skupnega poročila. Zadnje dejanje sedem let trajajočega dela zgodovinarjev je bilo sklenjeno 25. julija v Kopru, ko so slovenski in italijanski kolegi uspeli premostiti tudi zadnja »terminološka« neskladja analitičnega opisa zgodovinskih, političnih, družbenih in kulturnih odnosov med Italijani in Slovenci v obdobju med letoma 1880 in 1956.
Komisija je bila na pobudo obeh vlad ustanovljena oktobra 1993, novembra istega leta pa je prvič zasedala v Benetkah. V njej so od samega začetka sodelovali ugledni intelektualci in predstavniki zgodovinske stroke, v glavnem taki, ki jim ni mogoče pripisati kakršnekoli pristranskosti, in tudi taki, ki so idejno pluralni, kar daje političnemu ravnotežju tega pomembnega projekta nedvomno verodostojnost. Vmes ni šlo zmeraj gladko. Nekateri člani so se zamenjali, uskladitev besedila pa je bila možna le po dolgotrajnih in filigranskih razpravah. Po sedmih letih imata torej obe vladi pred sabo dokument, ki jima ponuja priložnost, da z argumenti prekineta začarani krog dolgotrajne zlorabe zgodovine pri političnem napenjanju odnosov med sosednji-
ma državama in narodoma. Kot je izjavila dr. Milica Kacin-Wohinz, poročilo najbrž ne bo osrečilo skrajnežev in zagovornikov enobarvnih zgodovinskih razlag. Travmatični dogodki minulega stoletja, ki še danes v marsičem obremenjujejo slo-vensko-italijansko sosedstvo, so obravnavani kot izraz zapletene zgodovinske dialektike. Njihovo razumevanje pa je edini antipod čustveni slepoti, ki je tako pri srcu nacionalistom.
A dejstvo, da poročilo še zmeraj ostaja v predalih diplomacije, ni spodbudno. Kaj pravzaprav čakata Rim in Ljubljana z objavo dokumenta? Se morda v Farnesini bojijo objave zaradi naelektrenega predvolilnega ozračja? Morda, a razlaga ni logična. Nedavno je predsednik dežele Lacij in vidna osebnost desničarskega Nacionalnega zavezništva Francesco Storace špekulativno omenil zgodovinsko poročilo, ki naj bi ga levosredinska vlada namenoma tiščala globoko v predalih, da ne bi italijanska javnost spoznala »upra-
vičenosti« neofašističnih zgodovinskih razlag. A prav neokusno blefiranje desničarskih veljakov poudarja absurdnost odlašanja z objavo poročila, ki fašizem kot vrhunec pogubne nacionalistične raznarodovalne politike predvojne Italije postavi na najvišjo zatožno klop. Poročilo, nasprotno, jasno demantira vztrajanje italijanske desnice pri prikazovanju sicer bolečih poglavij povojnega obdobja, med njimi tudi fojb, političnega preganjanja in eksodusa, ki jih ni mogoče zanikati kot sistematičnega »genocida« zoper italijanski narod.
V Ljubljani je danes človek, ki si je na italijanskem zunanjem ministrstvu osebno in uspešno prizadeval za dokončanje dela komisije po dobrih treh letih zatišja, državni podtajnik Umberto Ranieri. Priložnost, da se razčisti z usodo dokumenta, je torej enkratna. Sicer... poročilo obstaja. Če se vladi ne bosta dogovorili, se bo neizbežno iztekel tudi rok njunih »avtorskih pravic«.	Franco luri
Iz Ljubljanskega dnevnika
DUNAJ
Gradiščanski Hrvatje o podporah
Qredsednik gradiščansko-hr-I vaškega kulturnega društva na Dunaju Stefan Pauer ostro kritzira način izplačevanja finančnih podpor, ki jih dobivajo manjšine preko Urada zvez-
nega kanclerja od države. Ker društva dobivajo denar šele proti koncu leta - in pri nas ni nič drugače - je treba dejavnosti finacirati vnaprej iz lastnega žepa oziroma s krediti, to pa vso zadevo seveda krepko podraži.
Tudi pri nas na Koroškem je veliko negodovanja zaradi načina izplačevanja, pa tudi zaradi izredno birokratskega načina obračunavanja. Vendar lahko krepko dvomimo o tem, ali bodo kritike kaj zalegle ...
d juga in viharen veter sta pospremila Sele v novo tisočletje. A običajen, čeprav viharen vremenski pojav je Selanom delal neprimerno manj skrbi kot pa temni oblaki BSE-ja, ki bolj in ogrožajo domačo govedorejo.
Govedoreja je v Selah poleg lesa eden od stebrov in temeljev preživetja kmetov, pomembnega deleža prebivalstva te gorske občine. Pred leti že, ko se je na obzorju bolj in bolj odslikavala podoba EU in včlanitev Avstrije vanjo, so selski kmetje spoznali, da jim, če govorimo s Cankarjem, v novih okoliščinah ne bosta pomagala »ne frak in ne talar«, ampak da se morajo nujno postaviti na lastne ekonomske noge.
Zaupanje v lastno moč
Zato so čisto v smislu zadružništva in v zavesti, da je moč le v skupnosti, selski kmetje ustanovili svoje zastopstvo »Interesno skupnost selskih kmetov«.
Močno motivacijo so kmetje pri tem črpali tudi iz skupne borbe za starodavne pašniške pravice na planinskih površinah, ki jih je takrat še koristila avstrijska vojska kot vojaško strelišče. Izid tega na prvi pogled davidovsko-goljatskega dvoboja je znan: nekaj let že ni več vojaškega strelišča pod Košuto.
Medtem je v Selah zrasel sodobno opremljen Gospodarski center z integrirano klavnico. Klavnica odgovarja vsem higienskim in siceršnjim predpisom Evropske unije in je načrtovana tako, da lahko pokrije klavno kapaciteto Sel. Denarna sredstva za gradnjo Gospodarskega centra, ki je bil lani poleti odprt, so Selani dobili iz Bruslja, od dežele Koroške in tudi iz Slovenije, dobršen del pa so prispevali sami oz. jim je šla na roke občina.
GRADEC
Iz Kluba slovenskih študentk in študentov
l/Tub slovenskih študentk in l\ študentov v Gradcu (KSŠŠG - www.privat.schlund.de/k/kss-sg), deluje od leta 1974. Člani kluba so graški študentje iz Koroške in Slovenije. Glavna naloga kluba je povezovanje slovenske in avstrijske kulture.
Z našim novim projektom GmeetsM (Graz meets Metelkova) hočemo slovensko umetnost in umetniško sceno povezati z umetniško in kulturno sceno v Gradcu.
Naš partner v Sloveniji je KUD Mreža, ki je naseljeno v nekdanjem kompleksu jugoslovanske armade v Ljubljani.
KUD Mreža (www.ljudmi-la.org/metelko/) izvaja širok obseg dejavnosti in ne deluje izključno znotraj društva, temveč za celotno Metelkovo in izven nje, predvsem na področju posredovanja informacij.
SELE IN BOLEZEN NORIH KRAV (BSE)
Se bo naravno krmljenje končno obrestovalo?
Uspešen prodor na trg
Klavnica obratuje že dve leti. V tej dobi je 20 uporabnikov zaklalo okoli 70 govedi. Finančni izračun te dejavnosti je pozitiven. Selanom je namreč v najkrajšem času uspelo pridobiti odjemalce za kakovostno govedino izpod Košute. Krog kup-
moka, še do nedavnega edini krivec prenosa, je že dobila konkurenco. Veterinarska stroka se bolj in bolj nagiba k mnenju, da se bolezen norih krav lahko prenaša tudi s semeni bikov. In prav tu je lahko v času globalne izmenjave semen prišlo do usodnih manipu-
cev selske govedine sega od Sel preko Borovelj in Celovca do Beljaka, med odjemalci je tudi vrhunska gastronomija.
Naravna krma
Nanti Olip, predsednik Interesne skupnosti selskih kmetov uspešen prodor na tržišče utemeljuje s tem, da selske krave, junice, biki in teleta doraščajo čisto naravno. Edina krma, ki jo poznajo, so mleko, seno, otava in planinske rože.
Kostna ali živalska moka ter druge oblike močne krme so selskemu govedu tuje.
V Interesni skupnosti selskih kmetov pa se seveda zavedajo, da danes nihče ne more trditi ali pa se zaklinjati, da BSE pri njih ne pride v poštev. Kako se je bolezen norih krav razširjala po Evropi, strokovnjaki za zdaj lahko samo ugibajo. Kostna
lacij, oz. je zaradi neznanega izvora semena riziko okužbe precejšen.
30 mesecev
Starostna prelomnica pri govedu je 30 mesecev. Meso goveda pod 30 meseci se lahko brez ovir prodaja. Govedo, staro 30 mesecev ali več pa je treba najprej kontrolno testirati na BSE in šele potem, če ni okuženo, gaje dovoljeno prodajati. V Selah letos še niso klali goveda, starega nad 30 mesecev. Kontrolni pregled BSE stane okoli 1500 šilingov, običajno pa je izvid, torej rezultat testiranja, znan v enem dnevu. V selskih hlevih stoji trenutno okoli 150 govedi, starih 30 mesecev ali več. Če jih kmetje ne bojo mogli prodati, bojo prišli v ekonomske in druge škripce.
Zato so se v Selah odločili za ofenzivno pot. Sredi januarja
Podpira in organizira kultur-no-umetniške prireditve in dogajanja ter razvija lastno kultur-no-umetniško produkcijo (slikarstvo, kiparstvo, gledališče).
Dejavnosti KUD Mreže so: organizacija kulturnih prireditev, založništvo, mednarodno sodelovanje in članstvo, fotoar-hiv Metelkove, Galerija Alka-traz, dražbe umetniških del, Art, odnosi z javnostjo, Mladinski radio Metelkova, vodenje pisarne in zagotavljanje financ, upravljanje večnamenske prireditvene dvorane na Metelkovi.
Kot prvo smo ustvarili domačo stran, katero najdete pod www.GmeetsM.com. Osrednja vloga domače strani je, da deluje kot komunikacijska ploščad projekta, ki vsakomur omogoča, da predstavi sebe in svoje delo na spletni strani art: IS(T'S):PAGE.
Umetniki se prijavijo na strani art:BECOME:MEMBER. Na straneh art:FOR:ART, art: FOR:UM in art:GUEST:BOOK se lahko srečajo, komunicirajo, razpravljajo, izmenjajo ideje in izkušnje.
V okviru projekta se bodo razvijali in izdelali skupni pro-
jekti, ki se bodo predstavili širši javnosti v Gradcu in Ljubljani ter na spletni strani art:IN: PROGRESS.
Projekte lahko razvijajo samo skupine, ki jih sestavljajo pripadniki različnih narodnosti, kar naj bi popestrilo delo in omogočilo kulturno izmenjavo.
V pripravljalni fazi bodo prostori slovenskega kluba (Mondscheingasse 9, Gradec) in Metelkove v Ljubljani služili kot točki, kjer se bodo izmenjavale informacije in kulturni program. Prireditve bodo objavljene na spletni strani art:IN: FORMER.
Projekt se bo zaključil konec maja oz. v začetku junija. Vrstile se bodo predstave mednarodnih skupin: umetniški projekti, razstave, inštalacije, gledališke in lutkovne predstave ter koncerti.
Otvoritev projekta bo 19. 1. 2001 ob 20. uri v »Forumu Stadt-park« v Gradcu, kjer bomo predstavili projekt ter domačo stran.
Nastopali bodo tudi umetniki iz področja elektronske glasbe iz Avstrije in Slovenije, ter DJ-ja iz obeh držav.
Peter Rosenzopf
bojo v klavnici zaklali prvo govedo, staro 30 mesecev. »V bistvu nimamo ničesar izgubiti. Prepričani smo, da je naša goveja živina zdrava. Če pa imamo probleme, potem je bolje, da zanje zvemo takoj, kakor pa da bi nasedali lažnemu upa-i\ju,« utemeljuje Nanti Olip odločitev o zakolu starejšega goveda. Na dan zakola bo treba do desetih dopoldne v Celovcu oddati na kontrolni pregled glavo z dlako in z možgani ter z ostalimi pritiklinami, del hrbtnega mozga in drobovino. Ostalo meso bo do povratne diagnoze treba shraniti v hladilniku. Vse do danes še ni jasno, kdo bo nosil stroške testiranja.
Kako naprej?
Selani so trdno prepričani, da pri njih ni govedi, okužene z boleznijo norih krav (BSE). Klavnica odgovarja vsem predpisom in standardom, predvsem pa razpolaga z zadostno kapaciteto hladilnikov, kar je bistvenega pomena za vmesno shranjevanje mesa govedi, ki je na testiranju. Tudi, če bi testiranje kritičnega goveda trajalo več dni, bi shranjevanje njegovega mesa Selanom ne delalo preglavic.
Pa še nekaj daje Selanom upanje. Odkar so v Nemčiji odkrili prve primerke norih krav, je narasalo povpraševanje po selski govedini. Kupci vedo, da je govedo, zaklano v selski klavnici, bilo zrejeno čisto naravno: ob mleku krave dojilje, pozneje pa s senom in otavo, vmes pa je bilo na planini. Deloma je že razprodano meso
govedi, ki jo bojo klali šele meseca maja.
Genetski zaklad
Selski govedorejci se bolj in boj zavedajo genetskega zaklada, ki je skrit v domačih pasmah, kot so to lisca, belo govedo in pinc-gaverca. Ta zaklad je treba ohraniti prihodnjim rodovom. Zato bo teba skrbeti za neoporečne bike, ne pa segati po uvoženih pasmah in po semenu neznanega ali pa vprašljivega izvora.
Neobhodno potrebna pa je absolutna disciplina pri krmi. V tej zvezi je zanimiv podatek o prenamembi mleka. Pred 40 leti so iz Sel dnevno izvažali 1200 litrov mleka. Pred 4 leti je Gregor Roblek kot zadnji »eksporti-ral« še 35 1. mleka. Mleka seveda v Selah ni zmanjkalo. Spremenila se je njegova namembnost. Namesto da bi ga izvažali, ga danes večinoma uporabijo doma in predelujejo v odlične in zdrave izdelke, ostalo pa pokrmijo teletom, ali pa ga pokupijo sosedje.
Olip pa se seveda zaveda, da bi v Selah primer BSE bil prava katastrofa. Zato bojo selski kmetje aktivno sodelovali pri vseh ukrepih proti kugi, ki se imenuje bolezen norih krav. Ker pa imajo Selani čisto vest, kar zadeva krmljenje in vzrejo govedi, meni predsednik Interesne skupnosti selskih kmetov: »Če se res ne bo zgodil hudič, se nam BSE-ja, bolezni norih krav, ni treba bati. Storili pa bomo seveda vse, da bojo odjemalci in kupci naše govedine vselej dobili zdravo in neoporečno robo. To je v interesu nas vseh«.	Franc Wakounig
ZBOROVSKA GLASBA
Tri pesmarice Jožeta Leskovarja
v
7ev maju prejšnjega leta so L izšle tri nove pesmarice skladatelja in glasbenega pedagoga iz Slovenj Gradca Jožeta Leskovarja. Skladbe so v dvodelni zbirki pisane za ženske zbore ter moške in mešane zbore. Mnogi naši zbori te pesmarice verjetno že poznajo, ostalim pa bo to naše poročanje najbrž dobrodošlo. Tako za razširitev njihovega pevskega repertoarja kot tudi za obogatitev notnega arhiva.
Skladatelja in prirejevalca ljudskih pesmi Jožeta Leskovarja v koroškem slovenskem prostoru zelo dobro poznajo. Od leta 1953 je bil v slovenjgraški glasbeni šoli učitelj klavirja, mnoga leta tudi ravnatelj šole. Pred dobrimi sedmimi leti je na njej ustanovil mednarodno šolo petja.
Jože Leskovar, sicer rojen v Slovenski Bistrici na Štajerskem, je vse svoje življenje posvetil glasbi. V štiridesetih letih svojega pedagoškega, di-
rigentskega in skladateljskega dela je napisal mnogo priredb ljudskih pesmi in tudi svojih lastnih skladb, med katerimi je najbolj znana Oče naš. Leta 1975 je postal prvi predsednik obnovljenega Kulturnega društva Slovenj Gradec, zelo aktiven pa je bil tudi v Pevski zvezi Sloveniji.
Mednarodno se je glasbenik Jože Leskovar najbolj uveljavil z odkritjem, da je bil po-znoromantični skladatelj Hugo Wolf slovenskega rodu, doma v Slovenj Gradcu. Spomine na njegovo otroštvo je zbral v knjigi Spomini na dom. Wol-fova rojstna hiša je po zaslugi Jožeta Leskovarja preurejena v muzej in je kulturnozgodovinski spomenik, v Slovenj Gradcu pa je bilo ustanovljeno tudi društvo Huga Wolfa, katerega prvi predsednik je bil prav Leskovar.
Neizmerna pa je Leskovarjeva ljubezen do slovenskih pesmi. O njih pravi: »Ljudske pesmi so živa priča preteklosti in dragoceno izročilo v življenju in čustvovanju naroda. So neusahljiv vrelec najčistejše lepote in neprecenljive vrednosti« J. R.
KI ovoletni koncert »Danice«, IM po stari navadi vselej prvo nedeljo po novem letu, je letos bil v znamenju dosežkov minulega leta ter novega tisočletja.
Med koncertne vrhunce lanskega leta šteje izvedba Bachovega »Božičnega oratorija« skupaj s celovškimi madrigalisti. To sta še posebej poudarili predsednica »Danice« Fini Kraut-Mičej in pa Magda Pič-ko, ki sta pozdravili poslušalce, med njimi vrsto predstavnikov kulturnega, političnega in gospodarskega dogajanja na Koroškem. Mešani pevski zbor »Danica« je s tem projektom nedvomno presegel meje običajnega ali utečenega zborovskega izraza. Poleg treh društvenih zborov je nastopil še Oktet Suha.
Trije zbori
SPD »Danica« je eno od redkih društev sploh, ki se lahko pohvali s pevskimi skupinami vseh rodov. Trenutno delujejo v društvu kar trije zbori: otroški zbor, ki ga vodita Barbara Mi-stelbauer-Stern in Janja Prunč, potem MePZ »Danica« pod vodstvom Stanka Polzerja, in »Korenine Danice«, ki jih vodi Hanzi Kežar. Pri »Koreninah« pojejo pevci, ki so tudi zaradi starosti nehali peti pri mešanem zboru, nočejo pa čepeti za zapečkom. Nekateri od njih so več kot petdeset let peli pri »Danici« in pri drugih zborih in bila bi velika škoda, če bi kar naenkrat utihnili. Vrhu tega pa je v zboru zelo družabno, kar seveda krepi njegovo privlačnost.
Po dolgoletni šegi je Mešani pevski zbor »Danica« pričel novoletni koncert in je s koled-
N0V0LETNI KONCERT »DANICE«
Pevski pozdrav novemu tisočletju
Kar v petih jezikih, slovenščini, ukrajinščini, nemščini, angleščini in španščini je Slovensko prosvetno društvo »Danica« minulo nedeljo, 7. januarja 2001, zaželelo poslušalcem letošnjega novoletnega koncerta vse najboljše. Kateri po vrsti je ta koncert točno bil, se ni dalo več dognati, je pa tudi postranska stvar. Neizpodbitno pa je dejstvo, da je novoletni koncert »Danice« najstarejša tovrstna pevska prireditev na Koroškem, in po letih le malo za slavnim istomensk-im dunajskim dogodkom.
»Korenine Danice« s pevovodjem Hanzijem Kežarjem
nico »Učakali smo novega leta dan« vsem zaželel srečo in zadovoljstvo.
Otroški zbor je ponovno potrdil, da ima delo z mladino in naraščajem pri »Danici« že dolgo in uspešno zgodovino. Ta podmladek, ki se zdaj vrašča v društvo, bo nekega dne prevzel odgovornost za slovensko kulturno rast in delo v Sentpri-možu in okolici. V nedeljo so mlade pevke in pevci pokazali, da se še kako znajo postaviti na odru. Sveže in z velikim navdušenjem so zapeli tri pesmi.
Z nič manjšim navdušenjem in veseljem so na oder prišle
Gost koncerta je bil Oktet Suha. Predstavljati ta vokalni ansambel bi pomenilo nositi vodo v bližnje Zablaško jezero. V Šentprimožu je oktet ponovno navdušil in šele ko je navrgel nekaj pesmi, gaje občinstvo spustilo raz oder.
Zahvala
Poleg vsega pa ima novoletni koncert »Danice« seveda tudi močan pečat srčne kulture. Med drugim se to odraža v zahvali zaslužnim sodelavcem društva, pevkam, pevcem, odbornicam in odbornikom.
V nedeljo sta se predsednica društva Fini Kraut-Mičej in zborovodja Stanko Polzer zahvalila štirim dolgoletnim stebrom društva za njihovo delovanje v službi slovenske kulture na Koroškem. Omenjene pevke in pevci so lani stopili tako rekoč v drugo vrsto in niso več člani mešanega pevskega zbora. To pa ne pomeni, da so se docela umaknili. To so Fani in Marko Marko s Horc, Milica Koncilja iz Šentvida ter Ja-
Zaslužni pevki in pevca s predsednico in zborovodjem. Z leve: Janez Hobel, Marko Marko, Fini Kraut-Mičej, Fani Marko in Stanko Polzer	Naraščaj - otroški zbor Danice
UUBLJANA/GRAD TIVOLI-RAZSTAVA DEL VALENTINA OMANA
0 veselju, bolečini in minljivosti
/"* alerija v gradu Tivoli v nJ Ljubljani je ob 65-letnici koroškega slikarja Valentina Omana povabila umetnika v Ljubljano, da predstavi svoja najnovejša dela zadnjih let.
Življenjska tema umetnika in intelektualca Valentina Omana je človek v vsej svoji univerzalnosti - razpon sega od rojstva, raznih faz življenjske
dobe do minljivosti telesa in njegove podobe v spominu drugih. Omanove stvaritve so prežete s krščansko filozofijo, iz katere izhaja, ki pa nikoli ni dogmatična v smislu katoliškega pojmovanja življenja, sveta
in družbe. Njegove slike so nanesene v mnogih slojih, v mešani tehniki, ki zajema marsikaj.
»Oman išče sledi. Čigave? Telesa ne puščajo le sledi v spominu, ostajajo tudi snovi same, ki jih moramo spraviti s tega sveta. Kaj? To ni določeno, lahko so to sledi prask na kontejnerjih, razpoke na zidu ali odkrušeni zid, Sledi življenja, kdo jih je pustil? Kaj jih je pustilo? Premišljeno vse sprejme, nariše, preriše, preslika in spusti delo kot življenje skozi tiskarsko prešo. Črte dobijo avro, začnejo skoraj dihati, življenje se vrača v snov (I. Bohu-novsky). Barva nima bistvenega pomena, ni povzeta po resničnosti, je izmišljena in po možnosti zamenljiva.
Valentin Oman je zapustil sled tako, daje podaril Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru v Ljubljani 20 del na papirju.
Razstava je na ogled do 4. februarja 2001, od 10. do 18. ure, ob nedeljah in prvi dan praznika od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto.
M. Š.
»Korenine Danice«. V kratkem času obstoja je zbor napravil velik kakovosten razvoj, glasovi so močni, nič sledu o kakšnem penzionističnem sindromu. Zborovodja Hanzej Kežar pač dobro ve, česa vse so pevske legende »Danice« še danes zmožne.
nez Hobel iz Nagelč. Ti pevci niso le peli, ampak so bili tudi člani igralske skupine ter tudi dolgoletni funkcionarji društva.
Koncert je zaključil gostujoči Oktet Suha in po novoletnih čestitkah v uvodoma omenjenih jezikih je sledil družabni del.
Franc Wakounig
DRAVOGRAD/ JUBILEJNI KONCERT
Prisrčna multimedijska predstava
predpraznično vzdušje so v I tukajšnji telovadni dvorani osnovne šole zaznamovali z jubilejnim koncertom pevci okteta Kograd IGEM in glasbeniki salonskega orkestra Kograd IGEM iz Dravograda. Peti obletnici prepevanja okteta in prvi igranja salonskega orkestra je prisostvovalo doslej verjetno največ ljubiteljev glasbe, kar potrjuje kakovost in priljubljenost obeh skupin; podjetju in direktorju Kograd IGEM iz Dravograda, ki omogoča razvoj te dejavnosti ter kulturnim dejavnikom v občini, pa zasluženo priznanje.
Občinstvo je uživalo v prisrčni in tehnično dovršeni multimedijski predstavi. Spoznalo je razvojno pot pevcev okteta, ki je v teh letih uspel
popestriti svoj repertoar še z ljudskimi in umetnimi pesmimi številnih narodov, ki jih ponazarjajo z ustreznimi kostumi in video posnetki. Izoblikovali pa so tudi svojstveno barvitost glasov. Njihovi kolegi iz salonskega orkestra imajo sicer • krajše obdobje skupnega igranja za sabo, a je njihova uigranost šolanih glasbenikov res pravo doživetje. Poleg klasične orkestralne glasbe so občinstvu poklonili ljudske in zimzelene melodije, z njimi pa sta zapeli Maja Pur in Alenka Mori. Prisrčnosti prireditve je prispevala še mlada povezovalka Špela Šavc. Dravograjčani so lahko ponosni na takšni vrhunski glasbeni skupini.
5. Š.
Kulturni turisti iz Koroške pred Omanovim delom
Foto: Štukelj
I felika dvorana sindikalne hilf še je bila nabito polna in tudi v preddvorani so se ob šan-ku s prijazno postrežbo Monike in Žalike gnetli starejši in mlajši.
Organizatorica plesa, Slovenska prosvetna zveza, je tudi letos poskrbela za posebne atrakcije z virtuoznim nastopom legende slovenske narodnozabavne glasbe Slavka Avsenika, ki je v preteklosti s svojim ansamblom navdušil obiskovalce v dolgi zgodovini Slovenskega plesa, ter s polnočnim show programom plesne skupine »Mojca Horvat« iz Ljubljane.
Ob vstopu v veliko dvorano je za prijetno presenečenje gostov poskrbela arhitektka Veronika Grilc-Rutar s privlačno de-korirano dvorano v barvah čmo-rdeče-jekleno belo.
Prijetno razpoloženje
Po otvoritvi plesa je glasbena skupina »Gašperji« iz Slovenije z valčkom odprla 49. Slovenski ples, ki so se ga udeležili tudi številni častni gostje. Med njimi konzul RS Jure Žmavc s soprogo, predsednika centralnih političnih organizacij Marjan Sturm ter Bernard Sadovnik s soprogo, predsednik SGZ Matevž Grilc s soprogo, predsednica ZSŽ Milka Kokot s soprogom, številni predsedniki in predsednice kulturnih društev in drugi.
Ob zasedenih mizah je bilo veselo, sproščeno in optimistično. Prišli so rojaki z Zilje, Roža in Gur, sončnih Radiš, Železne Kaple, Obirske, Podjune in Celovca. Eden od viškov plesne noči je bil nastop 71-letnega muzikanta s svetovnim slovesom Slavka Avsenika, ki ima še danes veliko oboževalcev tudi med koroškimi Slovenci. Njegov nastop je bil (žal) kratek, vendar užitek posebne vrste predvsem za starejšo generacijo, ki ga pozna z gostovanj po Koroškem in pa seveda s preteklih Slovenskih plesov.
Bilo je res veselo in zabavno
CELOVEC - IZREDNO USPEL 1. SLOVENSKI PLES V NOVEM TISOČLETJU
Življenje je ritem, ritem je ples
Osrednja družabna prireditev koroških Slovencev, 49. Slovenski ples, ki šteje že med najbolj tradicionalne plesne prireditve v Celovcu, je minuli petek pritegnil številne obiskovalce in obiskovalke iz vseh južno-koroških dolin in Celovca.
Legendarni Slavko Avsenik
Plesni ognjemet
Na plesu so se srečavali mlajši in starejši, znanci in prijatelji. Bilo je tudi dovolj časa za medsebojne pogovore, skupno veselje in praznovanje novega tisočletja. Na parketu so se ob zvokih narodno-zabavnega ansambla »Gašperji« zabavali in pridno vrteli plesni pari. Opolnoči so se predstavili mladi plesalci in plesalke svetovno znane plesne šole »Mojca Horvat« iz Ljubljane. Dekleta in fantje so očarali publiko z ognjemetom plesne umetnosti s pestrim show dance sporedom in dovršeno predstavili plese raznih narodov. Po vložku so osvojili parket spet vneti plesni pari in odplesali v rano jutro.
Posamezne programske točke nadvse uspele plesne prireditve je šarmantno moderirala Magda Kropiunig.
Nasvidenje na jubilejnem 50. Slovenskem plesu!
Besedilo in slike Mirko Štukelj
Vrhunska plesna skupina »Mojca Horvat« iz Ljubljane
KPD »PLANINA« V SELAH
Razstava J. Krambergerja in I. Pleterska
KI e le počasi, tudi s kolesar-IMjenjem se daleč pride -celo do razstave v Selah. Minulo soboto, 6. januarja 2001, se je v farnem domu pričela razstava del slovenskih likovnikov - J. Krambergerja in Jureta Repenška. Do te razstave je prišlo zato, ker je Jure Re-penšek, sicer učitelj po krušnem poklicu, svojčas v družbi znancev kolesaril po Koroški in se srečal tudi s Selani.
Likovnika Kramberger in Repenšek se v Selah predstavljata s popolnoma različnima programoma. Repenšek razkazuje ikone. Tehnike slikanja ikon se je priučil v Tinjah na tečajih Silve Deskoske in
je svoje znanje izpopolnil do zavidljive ravni.
J. Kramberger pa je bolj rudimentären človek, lahko bi rekli tršat. Njegova tihožitja izžarevajo tiho željo po družinski harmoniji in toplini, pač tisto, česar v detinstvu in mladosti sam nikoli ni doživel. Osrednji motivni objekt je kruh.
Pred razstavo, ki se je je udeležil tudi bivši slovenski zunanji minister Lojze Peterle, pa je kulturno društvo iz Mozirja izvajalo spevoigro »Slovenski božič«. Goste iz Slovenije je pozdravila predsednica KPD »Planina« Pavli Čertov.
franc
J. Kramberger pred dvema tihožitjema
PRIREDITVE
PETEK, 12. 1.__________________
CELOVEC, Interkult, center - IKUC
19.00	Finisaža del Viktora Rogyja
SELE, farni dom - RC Šentjakob, KPD Planina
19.30	Informativni in diskusijski
večer »Mega Memory -Gedächtnistraining. Predava: H. Jäger
ŠENTJAKOB, kulturni dom -Višja šola
20.00	Maturantski ples. Igrajo »Slovenski muzikantje« ter DJ Two 4 you
ŠENTILJ, pri stari cerkvi
20.00	Vstavitev spominske plošče na rojstni hiši Pavleta Kernjaka; sod. cerkveni pevci, Duo Albert in Pavle, MGV Šentilj; spremne besede: dr. Janko Malle
SOBOTA, 13. 1._________________
OŽBOVT, gostilna Trink - SKD Jepa-Baško jezero
19.30	»Tako smo živeli«. Zorka Trink, Neci Taupe in Ludvik Lesjak pripovedujejo iz svojega življenja. Glasbeni okvir: MoPZ Jepa-Baško jezero in učenci glasbene šole
TINJE, Dom Sodalitas
19.30	»Naravnočloveško - natürlichmenschlich«; otvoritev razstave del Simone Krajger (olje na platno), Alberta Krajgerja (skulpture, akvareli, risbe) in Alberta Messnerja (olje na platno)
BELJAK, v mestni hiši - CIFEM (Carinthian Institute for Ethnic Minorities)
20.00	»Der Turmbau zu Brüssel -Perspektiven einer europäischen Mehrsprachigkeit«, referent Peter Neide iz Bruslja
ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž
20.00	Novoletni koncert. Nastopajo: folklorna skupina France Marolt, kvartet bratov Smrtnik
GLOBASNICA, pri Šoštarju - SKD Globasnica
20.00	Podjunski ples. Igra ansambel »Gašperji«
RADIŠE, kult. dom - SPD Radiše
20.00	Radiški ples. Igra ans. Stopar
PONEDELJEK, 15. 1.
TINJE, Dom Sodalitas
19.00	Odprtje razstave del Stefana Ferma »Kompozicije« v Mali galeriji
TOREK, 16. 1.__________________
CELOVEC, Musilova hiša -Musilov arhiv
19.30	Literarni večer - Kajetan Kovič
SREDA, 17. 1.__________________
CELOVEC, Tischlerjeva dvorana -Mohorjeva
11.00	Tiskovni pogovor z avtorjema »Koroških pravljic« Mojco Cerjak in Nikom Kupperjem
DUNAJ, V HAK-u, Schwindgasse 14/4 - KSŠŠD
20.30	Jazz-koncert - Tonč Feinig Trio
ČETRTEK, 18. 1.________________
CELOVEC, Dvojezična trgovska akdemija
8.00	- 13.00 Dan oprtih vrat. Ob 10.
uri predstavitev projektov v avli, ob 12. uri občni zbor Združenja staršev
DUNAJ, Dietheater,
Konzerthaus, Lothringerstr. 20 - KSŠŠD
20.00	Predpremiera gled. predstave
»Hias oder der Zorn des Achil«, režija Nika Sommeregger________
PETEK, 19. 1.__________________
DUNAJ, kavarna Metternich
18.00	125. Dunajski krožek »Trije tedniki ali skupno glasilo?«; predava: Hanzi Tomažič
GLOBASNICA, gostišče Juenna -Društvo koroških slovenskih pravnikov, SPD Srce, SKD Globasnica
19.00	Predavanje »Odločitev ustavnega sodišča o priznanju slovenščine kot uradnega jezika v Dobrli vasi in posledice za druge občine dvojezičnega ozemlja«. Referent: mag. Rudi Vouk
GRADEC, Forum Stadtpark -KSŠŠG in KUD Mreža
20.00	Otvoritev projekta GmeetsM. Kich:off:event
DUNAJ, Dietheater, Konzert- ^ haus, Lothringerstr. 20 - KSŠŠD 20.00 Predpremiera gled. predstave »Hias oder der Zorn des Achil«, režija Nika Sommeregger
SOBOTA, 20. 1._________________
ŠENTJANŽ, k & k 19.30 Predvajanje diapozitivov s
potovanja po Libiji (v nemškem jeziku). Predva: Hanzi Weiss
DUNAJ, Dietheater, Konzert-haus, Lothringerstr. 20 - KSŠŠD
20.00	Premiera gled. predstave »Hias oder der Zorn des Achil«, režija Nika Sommeregger
NEDELJA, 21. 1.________________
SVEČE, pri Adamu - SNI Urban Jarnik
11.00	Dan domačih klobas iz Koroške, Gorenjske, Primorske in Goriških Brd
ŠENTJANŽ, k & k
19.30 Predvajanje diapozitivov s potovanja po Libiji (v slovenskem jeziku). Predava: Hanzi Weiss
ČETRTEK, 25. 1.________________
DUNAJ, Dietheater, Konzerthaus, Lothringerstr. 20 - KSŠŠD
20.00	Gled. predstava »Hias oder der Zorn des Achil«, režija Nika Sommeregger
PETEK, 26. 1.__________________
DUNAJ, v klubu - KSŠŠD 19.30 Občni zbor
ŠENTJANŽ, k & k
20.00 Gledališka predstava »Lidija ali zakaj si streljala«. Gostuje mlad. gled. skupina SPD Radiše
SOBOTA, 27. 1._________________
PLIBERK, kulturni dom - SPD Edinost in SPZ
19.30 Pevski koncert »Od Korotana do Jadrana«. Sodelujejo: MoPZ Zarja - Trbovlje, MoPZ Vres -Prevalje, MoPZ Franc Zgonik -Branik, MoPZ Tabor - Opčine, MoPZ Foltej Hartmann - Pliberk
DUNAJ, Dietheater, Konzert-^ haus, Lothringerstr. 20 - KSŠŠD 20.00 Gled. predstava »Hias oddr der Zorn des Achil«, režija Nika Sommeregger
PLEŠERKA, pri Svetiju (GH Allesch) - SPD ZVezda 20.00 Hodiški ples. Igra ansambel Šibovniki iz Slovenije
Vse najboljše za rojstni dan želi gospe Micki. Tončki v Beli pri Železni Kapli družina Mickl iz Celovca.
Slovensko planinsko društvo Celovec razpisuje natečaj za amaterske fotografe
PLANINE V SLIKI
Kakor vsako leto, tudi letos vabimo vse planince - fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 40 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo, pošljite pa jih do 30. januarja 2001 na naslov: Slovensko planinsko društvo, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec!Klagenfurt.
Šentiljski / St. Egydener ADVENT 2000
Pri adventnem petju v Šentilju dne 23. 12. 2000 seje nabralo 12.000 šilingov prostovoljnih prispevkov za organizacijo »Kärntner Kinderkrebshilfe«, ki podpira za rakom obolele otroke. Prireditelji se zahvaljujejo vsem nastopajočim in poslušalcem. Hvala!
Krščanska kulturna zveza
vabi na koncert ob 100-letnici smrti
Guiseppa Verdija
»MESSA DA REQUIEM«
v nedeljo, 28. 1.2001, ob 19.30 v Cankarjev dom v Ljubljano
■	Orkester Slovenske filharmonije. Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musicum, dirigent Mirko Cuderman
■	Vlatka Oršanic, sopran, Frančiška Gottwald, mezzosporan, Domenico Gheghi, tenor, Marko Fink, bass
Cena vstopnice in prevoz: ATS 450,-Vstopnice lahko naročite pri KKZ: tel.: 0463/516243
VESTNIK
PRAZNUJEJO! Franc Käfer na Klopi-cah pri Škofičah - rojstni dan; Marija Ko-peinig s Sedla pri Beljaku - 70. rojstni dan; Mihi Olipitz iz Gorinčič - osebni praznik; Albert Smrečnik iz Globasnice - rojstni dan; Marija Kos iz Vogrč - rojstni dan; Hilda Krajger z Letine pri Šmihelu - rojstni dan; Neža Opetnik z Doba - rojstni dan; Erhard Štuck z Blata - rojstni dan; Heinzi Stumpf z Radiš - rojstni dan; Marija Komar z Metlove - rojstni dan; Marija Žide z Dobrove - rojstni dan; Blaž Kor-dež iz Podjune - 50. rojstni dan; Marija Stanz iz Dobrle vasi - rojstni dan; Tončej Rutar iz Šentvida - rojstni dan; Melhior Verdel iz Borovelj - 65. rojstni dan; Stanko Wrulich z Radiš - rojstni dan; Marjan Jernej iz Šentvida - rojstni dan;
Slovenski vestnik čestita! Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
Sonja Wakounig ..
Tajništvo .......
Naročniška služba Prireditve ......
UREDNICA
.......................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
..........Urška Brumnik (-14)
............Milka Kokot (-40
.......Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 11. 1.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 12. 1.1 18.10 Utrip kulture
SO 13. 1.1 18.10 Od pesmi do pesmi ...
NE 14. 1.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 15. 1.1 18.10 Kratki stik___________
TO 16. 1.1 18.10 Otroški spored________
SR 17. 1. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored___________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 14.1.113.30 ORF 2 • Slovenski televizijski spored je tokrat v celoti namenjen glasbi, saj bo na sporedu izbor glasbenih produkcij, posnetih v lanskem letu. Med drugim boste videli otroški zbor na Obirskem, Mešani pevski zbor na Radišah, slišali, kako skuša Kernjakove pesmi približati v izvirnem izročilu duo Pavle in Albert, in zvedeli, da že 15 let prepevajo Smrtnikovi bratje. Meditativno glasbo za več generacij bosta izvajala sporanistka Nina Kompare in njen oče Franc - priznani trobentaš iz Mengša, za dobro voljo pa bo poskrbel Trio Pegrin z Obirskega.
PO 15.1.1 4.15 ORF 2, 16.00 TV SL01 (Pon.)
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane
15.00	Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 12.1. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura Slo. Študijska knijžnica 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Musič for the masses 23.00 The rest of the day 24.00 Tamera (pon.) 1.00 Soundtrack tedna
SO 13.1.1 10:00 Forum 11:00 BBC News 11:06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan
13.00	Svet je vas 18.00 Crescendo 18.45 Poročila 19.00 v pogovoru Josef Klingler
20.00	BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00
Glasba__________________________________
NE 14.1. I 10.00 Evropa v enem tednu
10.30	Glasba 11.00 Literarna kavarna
12.00	Poročila 12.07 Divan 12.30 Out of carinthia 18.00 Glasba 18.45 Poročila
19.00	Club Karate 20.00 BBC News 20.06
Sunday Loops 22.00 For those about to rock 24.00 Glasba_______________________
PO 15.1. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11:06 Zdrava ura 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Di-ditalizacija ljudske zavesti 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vaš (pon.) 23.00 Glasba 24.00 Forum
TO 16.1. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Gorska reševalna služba 18.00 0troški‘kotiček 18.45 Poročila
19.00	Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Glasba 21.30 Planet mušic
22.00	Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter 24.00 Glasba
SR 17.1. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Mediterraneo
20.00	BBC News 20.06 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Out of Carinthia 1.00 Glasba
ČE 18.1. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today
20.00	BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Club Karate 23.00 Glasba
l^etošnja 37. Zlata lisica v Ma- MARIBOR
.riboru bo zapisana v zgodovino te največje mariborske športne prireditve kot nekaj posebnega. Še nikoli se namreč ni zgodilo, da bi imela katera izmed alpskih smučark tako kot tokrat Hrvatica Janiča Kostelič, tako številčno in glasno navijaško podporo. Šele devetnajstletna Janiča, rojstni dan je v petek praznovala v luksuznem hotelu Habakuk, je v letošnji sezoni nanizala pet zaporednih zmag v slalomu in ni jih bilo malo, ki so trdili, da bi to serijo zanesljivo nadaljevala tudi v Mariboru, če ji ne bi jugovzhodni topel veter in temperature okrog 15 stopinj Celzija »odvzele« nedeljsko tekmo. Med hrvaškimi navijači (že v soboto so v predprodaji za slalomsko tekmo pokupili več kot sedem tisoč vstopnic) pa zanesljivo ni bilo nikogar, ki bi dvomil v to.
Tako je Švicarka Sonja Nef, zmagovalka sobotnega veleslaloma, ostala popolnoma v senci hrvaške zvezdnice, katero je oblegalo vsaj 100 hrvaških novinarjev. Mnogi so se zato šalili, da je toliko novinarjev za eno tekmovalko svojevrsten svetovni rekord. Nefove to ni preveč motilo, da ne bi bila prešerno razpoložena po tretji zaporedni veleslalomski zmagi in že četrti v tej sezoni. »Trenutno sem v tako dobri formi, da na vsaki tekmi pričakujem visoko uvrstitev, če ne zmago. V obeh vožnjah sem bila odlič-
Letošnja »lisica« v znamenju Janiče Kostelič
na v zgornjem delu, v ciljni strmini pa sem delala napake,« je dejala Nefova, ki ni pozabila pohvaliti prizadevnih organizatorjev Smučarskega kluba Branik, ki so navkljub zeleni zimi odlično pripravili smučišče.
In res so organizatorji opravili delo izjemno profesionalno. Ne govorijo zastonj, da je mariborska Zlata lisica za dekleta to, kar so za fante tekme v Kizbuehlu. Organizatorji porabijo skoraj 15 milijonov šilingov, da se tekmovalke, trenerji, serviserji, novinarji in ostali spremljevalci tekem svetovnega pokala počutijo odlično, nenazadnje pa je izjemno dobro poskrbljeno tudi za same gledalce. Zanimiv je bil prizor, ko je le slabo uro po sobotni velsla-lomski tekmi že bila pripravljena in postavljena celotna slalomska proga. Še največ dela in sivih las so prirediteljem povzročali hrvaški navijači, kateri so tokrat verjetno prvič gledali v živo smučanje. Predvsem zagrebška navijaška skupina Bad Blue Boys slovi po grobem navijanju na nogometnih in rokometnih igriščih.
Ob Nefovi, drugovrščeni Italijanki Karen Putzer in tretji Renate Goetschl, ta je bila izjemno presenečena nad dobrim rezultatom v veleslalomu, ki velja za njeno najslabšo disciplino, sta se
Janiča Kostelič - vaba za novinarje
izkazali tudi Slovenki Tina Maže in Mojca Suhadolc, ki sta v drugi vožnji izkoristili ugodno startno številko in se s 25. oz. 26. mesta prerinili do 10. in 11. mesta. Za sedemnajstletno Tino Maže, ki prihaja iz Črne na Koroškem, je bila to prva uvrstitev med najboljšo deseterico in
KRIŽANKA
Sonja Wakounig
VODORAVNO: 1. očesna okvara, ko ne vidimo daleč 11. pogovorno za vijoličasto barvo 12. originalna kratica za Zvezno republiko Nemčijo 13. prva in druga črka abecede 14. odzven, odmev 15. nagnjenje k delovanju za druge 17. člen, okončina 18. škotske rodovne skupnosti 19. ravan, višina gladine 20. naša severna soseda 21. oslov glas 22. otočna državica južno od Kube (originalno) 23. ime igralca Padna 24. oblačilo Indijk 25. italijanski spolnik 26. okov 29. ranta, kol 31. nekdanji pol-
suženj v Južni Ameriki in Indiji 32. pregovor, izrek 33. pogostitve pogrebcev 35. EM 36. švicarski pisatelj (John, Via mala) 38. AC 39. igra na srečo 40. oklopno vojaško vozilo 42. slovenska oblika imena Eusebius 45. romantično olepšan prikaz vsakdanjega življenja 47. velika luža 48. primitivno orožje s puščicami NAVPIČNO: 1. ptičja »usta« 2. mesto v Zgornji Avstriji 3. ptič severnih morij, njorka 4. kazalni zaimek 5. skupek vse obleke 6. kraljica cvetja 7. mesto v Sloveniji, kjer so do nedavnega kopali živo srebro 8. mesto v Iranu, znani po istoimenski vrsti preprog 9. upo-
števanje drugega 10. trmast moški 15. žensko ime, žena komponista Mahlerja 16. mesto ob Ženevskem jezeru v Švici 18. kdor se poklicno ukvarja s kemijo 20. diktat 22. komat za živino 24. prejemanje, tudi svečano povabilo 26. biti na sedežu 27. letni čas 28. osebni zaimek 3. os. množ. 30. nevolja do dela 31. glavni šte-vnik 33. postavitev telesa na glavo 34. kraj v Sloveniji, znan po žebljarski obrti 36. slovensko ime za goro Glöckner 37. glagol premikanja 41. reka v Egiptu 43. Vladimir Levstik 44. ZA 46. AK
Rešitev iz prejšnje številke:
VODORAVNO: 1. ZAMUDA 6. SVEDER 12. VRAN 13. ZMERNOST 15. ETC 16. STENČAS 17. ZE 18. STELJA 19. EIN 21. EROT 23. KA 24. ROGLA 26. KITARIST 29. JATA 30. ARES 32. VO 34. ZAVIST 36. SLEPIČ 38. ASTRA 39. KVOCE 40. OP 42. TEN 43. REAGAN 44. GEN 46. ROKE 47. NA 48. ORIS 50. RAJNIŠ 53. MOLOTOV 54. HEIN
NAVPIČNO: 1. ZVEZEK 2. ARTERIJA 3. MAC 4. UN 5. AZTEKI 6. SINJ 7 VRČAR 8. ENA 9. DOSEG 10. ES 11 RTINA 14. MELASA 16. ST 18. STA TIST 20. ILOVICA 22. OTAVA 25. OB SEVANJE 27. RASTER 28. TRS 31 ELKE 33. OČENAŠ 34. ZBOGOM 35 TRNOVO 37. POGANI 41. PERO 43, RER45. NIL 49. SO 51. AH 52. IN
Ne pozabite poslati rešitve nagradne križanke iz božične številke Slovenskega vestnika! Zadnji rok je 16. januar do 10. ure, ko morajo biti rešitve v uredništvu. Poskusite srečo, čakajo vas lepe nagrade!
prva denarna nagrada na tekmah svetovnega pokala, vredna tisoč švicarskih frankov. Prav tako je bila zadovoljna Vrhničanka Mojca Suhadolc, ki je prav v nedeljo dopolnila 25 let. »Z uvrstitvijo in smučanjem sem zelo zadovoljna, še posebej s prvo vožnjo, ko sem imela slabše pogoje. Na drugi progi so bile razmere neprimerno boljše, a sem naredila nekaj napak, ki so me stale še višje uvrstitve. Izjemen občutek je doseči najboljši rezultat prav pred domačimi gledalci,« je dejala Mazetova, čudežna deklica iz Črne, v kateri nekateri že vidijo naslednico Janiče Kostelič, saj je zelo dobra tudi v slalomu. Zanimivo pa je, da je Janiča v svojih dekliških letih trenirala največ prav s slovensko reprezentanco in da tudi tekoče govori slovensko. Je pa uspela predvsem na račun zagnanosti očeta Anteja, ki je še v sezoni 1990/91 treniral rokometaše Celja Pivovarne Laško, ki so takrat igrali v najmočnejši jugoslovanski ligi.
Mati narava v nedeljo z visokimi temperaturami in toplim vetrom žal ni bila naklonjena smučarkam in organizatorjem 37. Zlate lisice. Napovedanih je bilo vsaj 30 tisoč ljudi, od tega polovico iz Hrvaške. Tekmo sta si nameravala ogledati tudi slovenski predsednik Milan Kučan in njegov hrvaški kolega Stipe Mesič. Tako pa smo namesto smučarskega praznika
doživeli veliko razočaranje, predvsem hrvaških navijačev, ki so verjeli, da gre za zakulisne igrice in da tekma pač ne more biti kar tako »brez razloga« odpovedana. Pet tisoč Hrvatov je pred sedmo uro zjutraj že bilo na Snežnem stadionu pred Pohorjem, dva vlaka, številne avtobuse in avtomobile pa so policisti še pravočasno preusmerili nazaj na Hrvaško. Pri SK Branik so si po odpovedi slalomske tekme celo nekoliko oddahnili, kajti nadzorovati takšne množice navijačev ni enostavno, jih je pa odpoved tekme stala precej denarja. Pavel Grašič, trener slovenske ženske smučarske reprezentance, je bil zatorej dokaj nejevoljen, ker je menil, da bi proga lahko zdržala vse tekmovalke. »Ponekod so bile tekme izvedene in s strani Mednarodne smučarske zveze dovoljene, tudi v precej slabših razmerah,« je dejal Grašič. Janiča Kostelič se je kljub odpovedi šestkrat spustila med količki in opravila lažji trening ter tako nekoliko pomirila besne navijače, hkrati pa dejala, da upa, da jo bodo v podobnem številu prišli vzpodbujat tudi prihodnje leto.
Med razočaranimi sta bili tudi Spela Pretnar in Urška Hrovat, najboljši slovenski slalomistki, katerima pred domačim občinstvom prav tako ni manjkalo motiva, da kot prvi prekineta zmagoviti niz Koste-ličeve. O usodi slalomske tekme iz Maribora zaenkrat še ni nič znanega. Obstaja celo majhna možnost, da bi bila tekma vendarle v Mariboru, če se bodo snežne razmere v kratkem izboljšale, če ne, pa lahko le upamo, da bo imela prihodnja Zlata lisica več sreče z vreme-
nom.
Damijan Toplak
»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.«
(Simon Gregorčič)
V globoki žalosti sporočamo, daje naš dragi atej, ded, praded in brat
Janko Tolmaier
pd. Poderšnikov oče
v soboto, 6. januarja 2001, v 92. letu starosti prešel v večno življenje.
Dragega očeta smo pospremili v sredo,
10. januarja, ob 14. uri iz mrliške vežice v cerkev in ga po sveti maši položili k zadnjemu počitku na domačem pokopališču.
Bog mu daj večni mir in večno srečo pri sebi.
Spodnje Rute, 6. januarja 2001
Žalujoči:
Otroci z družinami v imenu vseh sorodnikov
POSTRANSKA STVAR
Šport alipa vreme?
Qravijo, da je vreme najbolj r postranska stvar sveta. Pri Slovenski športni zvezi v Celovcu in pri športnem društvu DSG v Selah bodo o tem morda malce drugačnega mnenja. Kajti tako, kot jim jo je minulo soboto, 6. januarja, zagodla ta postranska stvar, pa res ni kar tako od muh. Tega dne, na dan Treh kraljev torej, je bil napovedan 4. tekmovalni dan 2. Su-per-trim sedmeroboja južno-koroških vasi. Pri Kristanu oz na Pušelčevem travniku naj bi se športnice in športniki pomerili v veleslalomu, smučarskem teku in v spretnostni Vožnji na snegu. Vse je padlo dobesedno
v vodo. Edinole drsanje po r.... bi lahko izvedli na premočenih
travnikih in kopnicah. Za tako postranski »špas« pa nihče ni imel časa, kaj šele volje. In da ne bo odvečnih reklamacij, še slika kot dokaz, da je vreme, tudi v Selah, najbolj postranska stvar na svetu. Ali pa tudi ne...
Ni kon(j)
■i*	- ha *
Tekaška proga v Selah pred zeleno kuliso
ODBOJKA
Idealen pričetek novega leta
Z dvema jasnima zmagama si je moška ekipa SK Zadruga Dob olepšala vstop v novo leto.
Konec tedna je v pliberškem kulturnem domu gostovala ekipa iz Feldkircha. V soboto je bila odigrana tekma za zvezno ligo, v nedeljo pa kar tekma v osmini finala avstrijskega po-
KOLESARJENJE
»Paco« na Mallorci
V soboto se je Peter »Paco« Wrolich podal v tabor za trening ekipe Gerolsteiner na Mallorci, kjer se bodo kolesarji do 19. januarja pripravljali na novo tekmovalno sezono.
Veselje na trening na prostem je že veliko: »Trening doma je bil zelo naporen, za-
kala. Dobljani so s to ugodnejšo ureditvijo prihranili ekipi iz Feldkircha dvakratno potovanje na Koroško.
In gostoljubnost se je res izplačala, saj so nasprotniki kot »darilo« v Pliberku dopustili kar dve suvereni zmagi Doblja-nov s 3 : 0.
Podjunčani, ki so morali v obeh srečanjih nastopiti brez stebrov v igri, Jureta Kokota in Roberta Chocholaka (oba poškodovana), niso prišli niti v nevarnost da bi izgubili kakšen niz. Prva tekma se je po eni uri igre končala 3 : 0 (17/19/19), prav tako pa je pri pokalni tekmi v nedeljo ekipa Doba zapu-
radi slabega vremena sem v preteklih 14 dneh kar 60 ur sedel na ergometru. Do 6 ur na dan gledati zid zares ni lepo, a tako vsaj nisem mogel zgrešiti poti...« Telesno razpoloženje pri Wrolichu pa je bistveno boljše kot v preteklih letih ob istem času, kar je rezultat spremembe treninga.
Del ekipe Gerolsteiner bo že sodeloval na dirki po Mallorci, drugi del z Wrolilchom in Ha-selbacherjem pa se bo 27. januarja podal v Malezijo. T. C.
stila igrišče z zmago 3 : 0 (17/14/23).
S tem je ekipa trenerja Pridala v zvezni ligi utrdila odlično četrto mesto, v pokalu pa je napredovala v četrtino finala, s čimer ji manjka le še ena zmaga za uvrstitev v »Final Four«, ki bo letos 10. in 11. marca na Dunaju.
Naslednja ligaška tekma Dobljanov bo v soboto, 13. februarja ob 19.00 v KD Pliberk proti Ennsu, ženska ekipa pa bo nastopila spet 20. (ob 17.00 proti Frohnleitnu) in 21. februarja (ob 11.00 proti Hartber-gu).
T. C.
SKILEX SLOVENIJA 2001 Mokrine/Zahomc
od četrtka. L, do sobote,
3. februarja 2001
Na sporedu so strokovna predavanja, tekma v veleslalomu na Mo-krinah, tek na smučeh in večerni program s plesom. Tekmujejo lahko sodniki, tožilci, odvetniki, notarji ter diplomirani pravniki, nadalje njih zakonski oz. življenjski partnerji ter otroci.
Organizator: Dr. Ludvik Druml
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
Od 11. do 17. februarja 2001 na smučarski tečaj na Arlberg!
Slovenska športna zveza vabi v zimskih semestralnih počitnicah - od nedelje, 11., do sobote, 17. februarja 2001- na tradicionalni smučarski tečaj -vključno s tečajem v carvingu in snowboardingu - v zimskošportno regijo Stuben na Arl-bergu. Udeleženci bodo bivali v hotelu »Mondschein« v Stu-benu.
Cena za odrasle je 7.600 šilingov, za ženske nad 60 let oz. moške nad 65 let 7.300 šilingov, otroci do 14 let (v sobi pri starših) plačajo 5.400 šilingov, otroci do 6 let (v sobi pri
starših) pa 3.500 šilingov. V ceno je vključenih 6 polovičnih penzionov (zajtrk, popoldanska malica, večerja z izbiro menuja), savna, kopanje v hotelskem bazenu, veselica s prigrizkom in pijačo na domači koči, pokušnja vina, 5-dnevna vozovnica za vzpenjače po celem Arlbergu, smučarski bus do Ziirsa, Lecha, St. Christopha, St. Antona ter Alpe Rauza (Valfa-gehr), vožnja z vlakom iz Celovca do Langena in nazaj, avtobusni transfer do hotela v Stubenu, šola v smučanju,
carvingu in snowboardingu (smučarske ture) pod strokovnim vodstvom prof. Antona Malleja, Severa Pušnika, Christiana Zeichna, Toma Weissa in Danila Prušnika, testiranje carving-smučk in sno-wboardov firme Elan.
Odhod v Stuben bo v nedeljo, 11.2. 2001, zjutraj z vlakom iz Celovca, povratek pa v soboto, 17. 2. 2001 zvečer. Podrobnejše informacije dobite pri vodji tečaja Danilu Prušni-ku (tel. 04220/2109) oz. pri SŠZ (tel. 0463/318510)!
Prijave sprejema z naplači-lom 1.000 šilingov na osebo Slovenska športna zveza: Posojilnica Bank Borovlje, poslovalnica Celovec, Bahnhofstraße 1, konto Štev. 1-03.029.113, BLZ 39102.
SMUČARSKI SKOKI
Stefan Kaiser osvojil 36 točk
Mladi zahomški smučarski skakalec Stefan Kaiser je na turneji na štirih skakalnicah s svojim izrednim 7. mestom v Oberstdorfu osvojil skupno 36 točk v svetovnem pokalu.
V Innsbrucku in v Bischofshofnu se je razen tega še dvakrat kvalificiral za tekmovanje, a je dvakrat z izredno smolo izpadel po prvi seriji -kar dvakrat je namreč bil šesti med t. i. »lucky losers«, poraženimi v direktnem dvoboju.
Najvažnejša zanj pa je zagotovo bila pridobitev izkušenj v tekmovalni atmosferi svetovnega pokala, in s tem priprava na prihodnje izzive. Kaiser se bo sedaj vrnil v kontinentalni pokal in bo nastopil tudi na državnem prvenstvu. Višek letošnje sezone zanj pa je zagotovo svetovno prvenstvo juniorjev, kjer si Kaiser s svojimi zmožnostmi lahko pričakuje dobre uspehe.
Eden izmed njegovih najmočnejših konkurentov bo 15-letni Tirolčan Manuel Fettner, ki je na turneji presenetil športno javnost s suvereno uvrstitvijo v zadnjem tekmovanju na 5. mesto - prav sredi ustaljene svetovne elite.	T. C.
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
Izšel letni športni bilten 2000!
Pri Slovenski športni zvezi je pravkar izšel letni Športni bilten 2000. 150 strani obsegajoča publikacija dokumentira široko paleto športne in promocijske dejavnosti krovne športne organizacije koroških Slovencev ter vseh 22 vanjo včlanjenih društev.
V biltenu so dokumentirani vsi pomembni dogodki iz športnega življenja slovenske manjšine na Koroškem v letu 2000. Med drugim vse prireditve SŠZ in slovenskih športnih društev z mednarodno udeležbo, največji športni dosežki slovenskih oz. dvojezičnih športnih društev oz. posameznih športnikov in športnic na deželni, nacionalni in mednarodni ravni (dvakratni udeleženec OI kolesar »Paco« Wrolich, dvakratni juniorski svetovni prvak v ekipi pri smučarskih skakalcih Stefan Kaiser, avstrijska rekorderka v štafetnem teku 4 x 800 metrov Magdalena Kulnik, odbojkarji SK Dob, itd.). Upoštevane pa
so tudi uspešne promocijske prireditve kot npr. obiski vrhunskih alpinistov (Reinhard Messner, Tomaž Humar) pri koroških Slovencih.
V Športnem biltenu 2000 SŠZ so nadalje zabeleženi vsi pomembni društveni jubileji kot npr. 100-letnica Slovenskega planinskega društva Celovec in 40-letnica ŠD DSG Sele, v obširnem zborniku pa najdete tudi poročilo o rednem občnem zboru SŠZ, na katerem je bil vnovič izvoljen za predsednika Marijan Velik, vse aktualne podatke o slovenskih športnih društvih in športnih organizacijah na Koroškem ter obširno medijsko zrcalo.
Športni bilten 2000 informira tudi o intenzivnem pre-komejnem sodelovanju SŠZ s športnimi in vladnimi ustanovami in organizacijami v R. Sloveniji (OKS, Ministrstvo za šport, Urad za Slovence pri MZZ) ter o sodelovanju z zamejskimi Slovenci v Italiji (ZSŠDI) in v Porabju (Zveza Slovencev na Madžarskem).
Športni bilten SŠZ lahko naročite (brezplačno!) pri Slovenski športni zvezi, Wulfengasse 10, A-9020 Klagen-furt/Celovec. Telefon: 0463/ 318 510, faks: 0463/318 506, e-mail: ssz@magnet.at.
ŠAHOVSKI OREH Št. 140	Silvo Kovač
Fuderer - Donner / Beverwijk 1952
Z zadnjo potezo l...Sc5:? je črni želel odstraniti neprijetnega belega lovca, ki skupaj z damo na polju h6 nevarno ogroža črnega kralja. Beli, ki je na potezi, pa je nasprotniku v nastali poziciji pripravil kombinacijo, s katero ga je prisilil na potovanje kralja v
A A A
b c d e f g h
sredino šahovnice. Po pravilu se je na koncu potovanja črni kralj znašel v matu!
Rešitev št. 139
Avtor študije nas najprej s prvo potezo l.Th5+! popelje na zmagovito pot. Slabše je
1.	Tg4:. V kolikor sledi l.Lh5:
2.	d8D+, zato mora črni igrati l.Kh5: 2Sf4+ Kh6 3,g8S+, tu je že tretji skakač! 3...Kh7 4.Sgf6+ Kh6 5.Sg4+ Kh7 6.Sef6+ Kg7 7.Se6+ Kf7 8.d8S+, tu je četrti! In po8...Ke7 9.c8S mat! Na šahovnici je tako čreda petih »lipicancev«, ki je črnemu kralju spletla matno mrežo! Zmaga je bila dosežena na presenetljiv, nekoliko nadrealističen način!