Didakta 196
49
PRIMER DOBRE PRAKSE SODOBNEGA POUČEVANJA
Mihael Kukovec, dipl. inž. strojništva, spec., učitelj strokovno-teoretičnih predmetov, Srednja šola Maribor, Tehniški šolski center Maribor
V naš šolski sistem se vedno bolj vključujejo sodobni pristopi poučevanja. Ti spreminjajo tudi vlogo učitelja, ki je med drugim lahko mentor, inovator in ustvarjalec dogodkov. Učitelji iščemo inovativne pedagoške pristope, povezane z vsakdanjim življenjem. Raziskave kažejo, da je za posameznikovo učenje pomembna moč vsakdanje prakse, v kateri prisostvuje. Govorimo o tako imenovanem situacijskem učenju (Ličen 2012).
Učitelji imamo možnost prenesti situacije, ki jih učenci potrebujejo za svoj osebnostni in učni razvoj, v šolski prostor. Načelo poučevanja pravi tudi, da mora učitelj ustvariti spodbudno učno okolje, v katerem se učenci lahko uspešno učijo (Juriše-vič 2016). Spodbudna učna okolja so gibalo razvoja izobraževanja in družbe. Omogočala naj bi, da bi učenec do spoznanj prišel z radovednostjo, z izkušnjo »aha efekta« ter doživel zavedanje, kako polno zadovoljstva je lahko učenje (Aber-šek 2014). Menim, da si vsi učitelji želimo, da bi se učenci radi učili.
Dijaki so se seznanjali s hibridnimi avtomobili, električnimi avtomobili,
samodejnimi menjalniki in postopki obnove starodobnikov.
Na Tehniškem šolskem centru Maribor izobražujemo dijake na področjih avtostroke, mehatronike in strojništva. Želimo si, da pridobijo čim več praktičnih izkušenj in znanja. Ker gre za dijake, ki so po svojih
osebnostnih karakteristikah praktiki, je zelo pomembno, da jim ustvarimo spodbudno praktično učno okolje.
Zato sem letos že drugič organiziral Dan varne vožnje, v katerega so bili aktivno vključeni dijaki, učitelji in zunanji predavatelji ter organizacije iz lokalne skupnosti. Dan varne vožnje je dijakom ponudil zanimive vsebine s področja novih tehnologij v svetu avtomobilizma. Dijaki so se seznanjali s hibridnimi avtomobili, električnimi avtomobili, samodejnimi menjalniki in postopki obnove starodobni-kov. V predstavitve novih tehnologij so bili vpeti tudi dijaki, ki so pod mentorstvom učiteljev dijakom in ostalim obiskovalcem predstavljali te nove tehnologije ob avtomobilih z novimi tehnologijami, ki so jim lahko dijaki tudi videli pred šolo. Tako smo v do-
godek vključili tudi tako imenovano medvrstniško in sodelovalno učenje, za katerega je značilno, da vrstniki ostalim učečim se omogočijo, da se spopadejo z zahtevnejšim znanjem, ki vodi v bogatejše in hitrejše učenje, kot bi bilo možno z individualnim raziskovanjem (Aberšek 2016). Piramida učenja prikazuje, da se ljudje največ naučimo, če učimo druge (Lalley in Miller 2007), in da imajo vrstniki velik vpliv drug na drugega (Harris 2007).
K dogodku je pomembno prispevalo tudi medgeneracijsko učenje. Ker gre za dijake, ki jih področje avtomobilizma zelo zanima, so le-ti lahko obenem tudi tisti, ki velikokrat preizkušajo svoje meje in se lahko premalo zavedajo posledic ravnanj na cesti. Zato se nam je zdelo pomembno Dan varne vožnje povezati tudi z ozaveščanjem varnosti v cestnem prometu in s predstavitvijo posledic neustreznih vedenj. Za dijake je bilo
Dijaki so lahko dobili izkušnjo s prevračalnikom (primer situacijskega učenja).
Predstavitev novih tehnologij v avtomobilizmu
48
Didakta 196
Dogajanje na dvorišču Tehniškega šolskega centra Maribor
Poligon varne vožnje za motoriste
organizirano predavanje o cestno-prometnih predpisih. Prav tako pa so lahko na poligonu varne vožnje preverili svoje vozniške sposobnosti dijaki motoristi. Od znanih motoristov, kot je Sašo Kragelj, in policista, motorista prometne policije Iztoka Roškariča, so pridobivali pomembne napotke za varno vožnjo.
Dijaki so se seznanili tudi s prevra-čalnikom, v katerem so spoznali, kaj se zgodi ob prevračanju avtomobila in kako se lahko iz prevrnjenega avtomobila varno rešijo. Zdravstveni delavci so jim predstavili, kako poteka snemanje čelade ponesrečencu in postopek oživljanja. Dijaki so
lahko spoznavali tudi delo gasilcev, njihovo opremo in se preizkušali v gašenju. Vrhunec dogajanja je bila reševalna akcija mariborskih poklicnih gasilcev, ki so morali s pomočjo hidravličnih škarij iz poškodovanega avtomobila izrezati ponesrečenca.
Sodobne oblike poučevanja zahtevajo od nas multidisciplinarni kognitivni holistični pristop (Aberšek 2016), ki med drugim vključuje tudi povezovanje šol z lokalno skupnostjo, podjetnimi posamezniki in organizacijami. Potrditev učinkovitosti takšnega pristopa so pozitivni odzivi dijakov, delavcev šole in lokalne skupnosti.
Literatura
Aberšek, B. (2016) Miselni preskok v izobraževanju. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru.
Harris, J. R. (2007) Otroka oblikujejo vrstniki. Ljubljana: Orbis. Juriševič, M. (2016) Dvajset najpomembnejših načel za poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Lalley, J., in Miller, R. (2007) The Learning Pyramid: Does It Point Teachers In the Right Direction? Education, 128 (št. 1): str. 64-79. Ličen, N. (2012) Model skupnosti prakse in situacijsko učenje. Andragoška spoznanja, let. 18 (št. 3): str. 10-24.
Dijaki poučujejo druge dijake.	Predstavitev oldtimer motorjev