t E G L E D A DOGODKOV" ST. 7 GEORGU DIMITROV: Kami GRE BOLGSHUfl? IZDAJA PROPAGANDNI ODSEK IZVRŠNEGA ODBORA O F Uvodne besede Tu objavljeni članek slavnega Bolgara Georgija Dimitrova nam bleste¬ če pojasnjuje vzroke zadržanja Bolgarije v sedanji vojni, njeno krivdo in tudi | možnosti, da se reši iz močvirja, v katero je zabredla, in opere svo jo narodno čast. Toda bralec naj vidi v vsebini brošure tudi potrdilo, kako pravilno so po¬ stopali narodi Jugoslavije, ko so po razbitju pristopa k Trojnemu paktu in po izdajalski kapitulaciji kraljeve jugoslovanske vojske l. 1941 organizirali narodno osvobodilno borbo. Ce ne bi bili tega storili, bi danes kakor Bolgari, Romuni, Madžari in Finci krvaveli na frontah za tujo, krivično stvar, hirali bi v nem¬ ških vojnih tovarnah v mnogo večjih množicah za podpiranje okupatorskega voj¬ nega stroja', kljub problematični in enodnevni dodelitvi Soluna in jamstvu obstoje¬ čih meja bi bili nemška kolonija , nad katero bi visel že Damoklejev meč nem¬ ške vojaške uprave, kakor je Bolgarija „kljub narodni združitvi“ s Tracijo in Makedonijo in severno Dobrudžo nemška kolonija. Prav tako kakor Bolgarom bi nam neovirano ropali gozdove, rudnike in drugo narodno bogastvo ter rekviri- rali žito; s silnimi mukami in bolečinami bi se danes izkopavali iz nemške voj¬ ne druščine, postali bi predmet uničujočih, strahovitih napadov letečih trdnjav kakor Sofija in Plovdiv, spremenili bi se v tako grozno bojišče kakor sovjetsko- nemška fronta in bili bi končno žrtev neusmiljenega mirovnega diktata zmago¬ valca, kakor bodo Bolgarija, Finska in drugi, če sepravočasno ne rešijo. Hujše kakor vse drugo bi pa bil neizbrisni pečat sramote, ki Bo ostal Bolgarom v zgo¬ dovini, ker so sodelovali v tej vojni na strani sil zla, mračnjaštva, zasužnjevanja in smrti, ker so igrali žandarsko in okupatorsko vlogo v Jugoslaviji. Danes, ko se je začel vojaški zlom Nemčije, na katere zmago so računali bolgarski politiki prav tako „dalekovidno“ kakor pri nas Stojadinovič in drugi petokolonski politični voditelji, bi se bolgarska reakcija rada poceni izvlekla iz ka¬ še, ki jo je skuhala. Ministrski predsednik Božilov je izjavil v Sobranju (parla¬ mentu), da bolgarske čete sploh niso zasedle delov Jugoslavije in Grčije zaradi osvajanja, temveč zaradi „vzdrževanja reda“. Toda Božilov je pozabil, da na za¬ stavi svobodoljubnih narodov, s katerimi bo imel opravka, ni „križarska vojna proti boljševizmu“, temveč Atlantska, Moskovska in Teheranska deklaracija. Za¬ to je dobil za odgovor ponovni opomin zaveznikov, da se imajo bolgarske čete najprej umakniti z zasedenega ozemlja, da morajo takoj prenehati z borbo proti Narodno Osvobodilni Vojski in Partizanskim Odredom Jugoslavije, preden bi se 1 zavezniki sploh kaj menili z bolgarsko vlado. Zaman so zahrbtne spekulacije, da bi zavezniki priznali Bolgariji okupacijo delov Jugoslavije kot nagrado za iz¬ stop iz vojne; zunanji minister Eden je dne 22. marca v' odgovoru na neko inter¬ pelacijo v Parlamentu kategorično zavrnil te spekulacije. Spričo takih odgovorov in nemških katastrof na ruski fronti so bolgarski vladajoči krogi izgubili glavo in delajo samomorilne neumnosti, tako kakor finski. Tako Božilov s svojo novo izjavo, da bo Bolgarija v potrebi z orožjem v roki branila ozemlje, ki ga je v tej vojni zasedla. Bolgarsko ljudstvo se pa pri tem vedno bolj prepričuje, kakor nam kaže januarski govor Dimitrova po moskovskem radiu, da je najhitrejša in najcenejša pot za rešitev Bolgarije še vedno in kljub vsemu pogrezanju ta, da se bolgarski narod takoj upre Nemcem in njihovim hlapcem, domačim izdajalcem. Pri tem lahko računa na pomoč zaveznikov in NOV Jugoslavije. „Bolgarija ima odlične oborožene sile, ki so zmožne boriti se proti nemškim četam v deželi 11 , je dejal Dimitrov. Nekaj bolgarskih oddelkov v Jugoslaviji je že prestopilo na stran NOV Ju¬ goslavije in bataljon, ki nosi ime slavnega bolgarskega pesnika Hrista Botera, je že zaslužil priznanje vrhovnega komandanta maršala Tita. V sami Bolgariji se širijo sabotaže in diverzantske akcije. Opozicija v parlamentu narašča in to zgovorno priča o razpoloženju med narodom. Iz Sofije prihajajo poročila o de¬ monstracijah in neredih ter o odpustih visokih državnih funkcionarjev. Vlada neprestano pošilja agitatorje med ljudstvo. V koncentracijskih taboriščih je nad 100.000 Bolgarov. Partizani se pojavljajo v sami okolici Sofije in na nekate¬ rih področjih v srednji Bolgariji so vladine bolgarske in nemške čete organizira¬ le proti njim veliko „očisčevalno‘’ ofenzivo, v kateri je sodelovalo 20.000 vojakov s tanki in letali ter se znašalo nad civilnim prebivalstvom, ko ni moglo uničiti partizanov. Pri tej priliki ne smemo prezreti ogromnega vpliva na notranji razvoj Bol¬ garije, ki ga ima po priznanju vsega zavezniškega tiska in radia boj NOV Ju¬ goslavije in zlasti sklepi druge skupščine Avnoj-a v Jajcu ter njih pozitivni spre¬ jem v inozemstvu. Zgodovinsko dejstvo, da je Avnoj priznal Makedoniji njeno lastno državnost v okviru federativne Jugoslavije, da ji je dal svojo vojsko s svo¬ jim Glavnim štabom, da je postal podpredsednik A VNOJ-a znani makedonski re¬ volucionar in politični delavec ter član Vseslovanskega Odbora v Moskvi Dimi¬ trije Vlahov, ki mora že desetletja bivati v emigraciji, da je s tem za vselej ob¬ sojena in odpravljena velesrbska imperialistična in kolonialna politika v Make¬ doniji, ter dejstvo, da je prepovedan povratek v Jugoslavijo kralju Petru kot predstavniku dinastije, ki je bila nosilec take politike, — vse to je vzbudilo v Bolgariji mogočen val simpatij do jugoslovanskega osvobodilnega gibanja in tudi stremljenje po posnemanju. - Albin. 2 GEORGI3 DIMITROV: KAM GRE BOLGARIJA? Nenadna smrt carja Borisa je v mednarodni javnosti izzvala veliko zanimanje za politični položaj Bolgarije in njeno vlogo v današnji vojni. To je popolnoma razumljivo, če upoštevamo, da ta po teritoriju in pre¬ bivalstvu majhna država vendar zavzema zelo važen položaj na Balkanu, posebno zaradi svojih vojnostrateških pozicij in ker ima še svežo, 450.000 | vojakov številno vojsko, ki se ni udeležila vojne. Prav tako je treba upo- * števati tudi dejstvo, da Hitlerjeva Nemčija prav sedaj izvaja na Bolgarijo največji pritisk, da bi jo potegnila v aktivne vojne operacije na strani Nemčije. Kam gre Bolgarija? Kakšen bo njen politični položaj po smrti carja Borisa, ki je ostal na čelu nemško usmerjenih krogov in jih je združeval? Ali bo bolgarski narod dovolil, da se še dalje izvaja Nemčiji prijazni kurz, ki je privedel državo v slepo ulico in na rob prepada? Ali bo Hitlerjeva Nemčija mogla v svojih grabežljivih rokah obdržati Bolgarijo in izkoristiti njeno ozemlje, njeno vojsko, prometne zveze, njene izvore hrane in suro¬ vin? Ta vprašanja vznemirjajo vse odkrite prijatelje bolgarskega naroda. Dvoje zgodovinskih dejstev je globoko povezalo bolgarski narod z velikim ruskim narodom. Prvo dejstvo: Bolgarija jo dobila svoje narodno osvobojenje iz rok ruskega naroda. To dejstvo j® v bolgarskem narodu zelo močno vplivalo in zbudilo velike tradicije hvaležnosti in ljubezni do ruskega naroda. Drugo: bolgarski in ruski narod sta po skupni usodi slovanskih narodov povezana v boju proti tevtonskemu stremljenju po izkoriščanju Slovanov. Slovanska krvna sorodnost, bližina jezikov, skupna pisava in kultura, skupni interesi v boju proti nemški nevarnosti so ustva¬ rili tak temelj za neločljivo zvezo Bolgarov in Rusov. Vsi veliki javni delavci bolgarskega narodno osvobodilnega gibanja v XIX. stoletju so bili ognjeviti in prepričani pristaši bolgarsko-ruskega bratovstva. Bolgarski narod je sprejel svobodo od ruskega naroda, ko so ruske čete razbile bolgarske sovražnike. Bolgarski narod je v njem videl svojega osvoboditelja in veliko oporo svojemu narodnemu obstoju. Ni potrebno govoriti še o tem, da so bili tako ustvarjeni izredno povolj- ni pogoji za razcvet najprisrčnejšega prijateljstva med dvema slovanskima narodoma, posebno ko je ruski nared uničil carizem in vzel svojo usodo v svoje roke. Proti tej naravni in splošno narodni priljubljenosti ruskega naroda v bolgarskem narodu pa je vsfal nemški imperializem, ki si je z vsemi sredstvi prizadeval, da si čez Balkan prebije pot na vzhod. Predi¬ ranje nemškega imperializma je bilo zvezano s tem, da se je v Bolgariji vgnezdila nemška agentura, ki je zbrala okoli sebe najreakcionarnejše, najpohlepnejše in najpodkupljivejše bolgarske elemente. Ta nemška agen- 3 tura je v zadnjih treh desetletjih vodila protibolgarsko politiko, ki jo je bolgarski narod plačal z narodno katastrofo v balkanski vojni 1912 — 13 in s še hujšo narodno katastrofo 1918, Prvo svetovno vojno, v katero je bila potegnjena na strani Nemčije, je Bolgarija končala z bilanco: 150.000 mrtvih, na stotisoče invalidov, vdov in sirot, mnogo stotisoč beguncev, dve milijardi in pol zlatih Levov reparacij in obrezanje bolgarskega ozem¬ lja. Bolgarija je doživela izropanje, ki je privedlo do gospodarskega raz¬ sula. To je bila nagrada Bolgariji za sodelovanje v prvi svetovni vojni na strani viljemovske Nemčije. Bolgarske narodne koristi so dobile zelo težak udarec. Car Ferdinand je plačal to politiko s svojo krono in je po¬ begnil v Nemčijo k svojim gospodarjem, ki mu še danes ta dan plačujejo pokojnino. Ferdinand je odšel, toda položaj Bolgarije se ni spremenil. Bolgarskemu narodu ni uspelo, da bi 1918 enkrat za zmeraj zatrl nemško agenturo. Ko je Ferdinandov sin Boris postal car, je nadaljeval nemško politiko svojega očeta. To je ed-en prvih vzrokov, da je Bolgarija skoro četrt stoletja pozneje po prvih katastrofah spet doživela dneve, ko sklepa zvezo z Nemčijo, zvezo, ki jo je spet privedla na rob propada, do naj¬ hujša narodne katastrofe. Ko je car Boris stopil na prestol, je začel vladati, opirajoč se n a najreakcionarnejše elemente v narodu in v vojski. Z njihovo pomočjo j e izvršil državni »dar 9. junija 1923, ko je vrgel ustavno vlado Stambolij- skega in uvedel fašistični red. Šel je po poti popolnega podrejanja bol¬ garskih koristi nemški imperialistični politiki. To je privedlo do poznejše priključitve Bolgarije taboru držav Osi in do izpremembe Bolgarije v hit¬ lerjevskega vazala. To so bili rezultati nemško usmerjene politike bolgar¬ skih vladajočih krogov. Hitlerjevi agenti v Bolgariji namenoma širijo baj¬ ko, da v tej vojni, marca 1841, ko je bolgarska vlada dovolila nemškim četam prihod v državo, kar je izvršila narodu za hrbtom in proti njegovi volji, Bolgarija ni imela druge izbire. Ti agenti so govorili, da je Bolga¬ rija morala iti z Nemčijo, ker so se samo tako mogle zavarovati bolgar¬ ske koristi na Balkanu. Toda to je gola laž, ki jo je popolnoma razkrinkala izjava ljudskega komisarja za zunanje zadeve SSSR z dne 3. marca 1941. Po objavi bolgarske vlade, da je pristala na prihod nemških čet zato, da bi se ohranil mir na Balkanu, je Ljudski Komisariat za zunanje zadeve SSSR dal naslednjo izjavo: 1. Sovjetska vlada se ne more skladati z mišljenjem bolgarske vlade o pravilnosti politike, ki jo v tem vprašanju vodi bolgarska vlada, ker to njeno stališče ne vodi k utrjevanju miru, ampak razširja vojno in po¬ tiska vanjo Bolgarijo samo. 2. Zaradi tega Sovjetska vlada, zvesta svoji politiki miru, ne more podpirati bolgarske vlade pri izvajanju njene sedanje politike. Izven dvoma je, da Nemci ne bi mogli izvesti vdora na Balkan in porušiti miru v tem delu Evrope in da bi se rešile koristi Bolgarije, če bi se bila bolgarska vlada ozirala na opomin sovjetske vlade. 4 Takšen je bil položaj marca 1941, ko so nemške čete prišle v Bol¬ garijo in so razmestile po njenem ozemlju. Ob tej uri so bili narodi Jugosla¬ vije pripravljeni, braniti se pred Nemci. Grška vojska je tolkla Italijane na albanskih tleh. Opirajoč se na svejo vojsko in na enodušno voljo vse¬ ga ljudstva bi Bolgarija tedaj mogla ohraniti svojo nevtralnost. Mar osnov¬ ne koristi naroda niso nalagale potrebe po ohranitvi nevtralnosti, mar bolgarski narod tedaj ni zahteval pakta o nenapadanju z bratskim sovjet¬ skim narodom, kar bi bilo zelo važno poroštvo za neodvisnost Bolgarije in za ohranitev miru na Balkanu? Toda bolgarski vladajoči krogi so od¬ bili to ljudsko zahtevo, bolgarsko državo priključili osi in nemške čete spu¬ stili v deželo. S tem so zasadili nož v hrbet Jugoslaviji in Grčiji, ker so omogočili hitlerjevskim tolpam razbiti jugoslovansko in grško vojsko. Vsi ti dogodki so jasno pokazali, da so reakcionarni bolgarski vodi¬ telji prelomili inir na Balkanu in potegnili Bolgarijo v vojno območje. Nemci in bolgarski reakcionarni oblastniki so videli kako tesna je povezanost bolgarskega naroda z vsemi slovanskimi narodi. Zaradi tega so poskušali, bolgarski narod čim bolj odtujiti Slovanom, da, celo spre¬ meniti ga v orožje, naperjeno proti bratskemu ruskemu narodu, ki stoji na čelu Sovjetske Zveze. Oni so ga hoteli spremeniti v izdajalca Jugosla¬ vije in slovanskih bratov Makedoncev, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko so Bolgarijo izdali hitlerjevskim razbojnikom, so bolgarski vladajoči krogi zadali najhujši udarec njenim narodnim koristim. Pbsledice te politike so naslednje: Bolgarija se je spremenila v Hitlerjevo oporišče v vojni proti bratski Sovjetski Zvezi. Burgas, Varna, Balčik in druga mesta na brego¬ vih Črnega morja kakor tudi pristanišče Ruščuk na Donavi so se znašli nenadoma v rokah Nemcev, ki so jih spremenili v oporišča za svoje pod¬ mornice in druge vojne ladje. Še več, bolgarska mornarica služi za pre¬ voz streliva in vojnega gradiva proti Sovjetski Zvezi. Najvažnejše želez¬ niške proge so v rokah Nemcev in tudi služijo za prevoz čet in gradiva v isti namen. Nemci imajo na bolgarskem ozemlju mnogo letališč in skla¬ dišč vojnega gradiva. Vse železnice so pod nadzorstvom nemških vojnih oblasti. Nemci grade skozi Bolgarijo vojaške ceste in pripravljajo sprerne- nitev bolgarskega ozemlja v Hitlerjevo bojišče. Nemci so izropali Bolga¬ rijo bolj kot v prvi svetovni vojni. Preko državne Direkcije za izvoz žita so Nemci iz Bolgarije odpeljali že ogromne količine žita in drugih polje¬ delskih proizvodov. Izvoz hrane in surovin v Nemčijo je prekoračil ogrom¬ no vsoto 20 milijard levov. To je dolg' nemške Državne Bank® bolgarski Državni Banki. To je dolg, ki Bolgariji nikoli ne bo poravnan. Toda ro¬ panje Bolgarije se ne vrši samo na ta način. Bolgarija vzdržuje na svoj račun mnogoštevilne bolnice ter družine vojakov in nemških nameščen¬ cev. Lačna nemška sodrga kupuje v Bolgariji ceneno hrano in v zavojih neprestano pošilja v Nemčijo. Bolgarija je gospodarsko spremenjena v privesek Nemčije. Nad 65 odstotkov tujezemskega kapitala v Bolgariji pripada Nemčiji. Svojo gospodarsko politiko podrejajo sedanji vladajoči 5 krogi Bolgarije enemu samemu smotru, služenju Nemčiji. To pomeni, da je Bolgarija likvidirala svojo samostojnost in da se je spremenila v pravo nemško kolonijo, kar neogibno vodi do popolnega narodnega zasužnjenja bol¬ garskega ljudstva. Na Hitlerjevo zahtevo so bolgarski krmarji v decembru 1941 napovedali vojno Angliji in Zedinjenim Državam Amerike, dvema svetovnima velesilama. Vendar pa Bolgarija ni mogla poslati svojih čet na sovjetsko-nemško fronto zaradi močne opozicije ljudstva in vojske proti takemu podjetju, igra pa zato vlogo Hitlerjevega žandarja na Balkanu. Bolgarske čete so okupatorske čete v Jugoslaviji in Grčiji. Car Boris je dal Nemcem na razpolago na Balkanu bolgarske divizije, ki so zamenjale nemške, namenjene za nemško-sovjetsko fronto. In glej, dejstvo, da se je spremenila Bolgarija v Hitlerjevega žandarja na Balkanu, hočejo njeni reakcionarni krmarji predstaviti kot uresničenje bolgarskih narodnih koristi. Ti krmarji tolažijo bolgarsko ljudstvo s tem, češ da je Bolgarija dobila Tracijo in Makedonijo. Toda Bolgarija, ki je dobila Tracijo in Makedonijo, je izgubila svojo narodno neodvisnost. Nemci ne ropajo samo po Traciji in Makedoniji, Nemci so gospodarji tudi v Bolgariji sami, kjer se vedejo kot pravi gospodarji. Bolgarija, Makedonija in Tracija so naslikane na zemljevidu, ki ga je nedavno izdal Gobbels, „kot nemška področja, ki so začasno pod bolgarsko upravo". Toda vedno širše partizansko gibanje v Makedoniji in Traciji dokazuje, da prebivalstvo teh pokrajin ni samo proti nemškim okupatorjem, ampak tudi proti nemškim hlapcem, bednim bolgarskim krmarjem. Car Boris je zidal svoje račune na hitro zmago Nemčije. Toda do te zmage ni prišlo. Nasprotno postaja iz dneva v dan vedno bolj jasno, da Nemčija vojno izgublja in da je Boris pripeljal Bolgarijo na rob pre¬ pada. Bankrotski monarh je začutil, da ga bolgarski narod vedno bolj sovraži. Začel je z raznimi manevri, toda bilo je prepozno. Po njegovem romanju v Berlin je prišlo do njegove nenadne smrti. Očividno je, da ta zelo zdravi človek v naponu svojih sil, ta izvrstni turist ni umrl brez pomoči Berlina. Bolgarska klika je po Borisovi smrti izbrala namestništvo, ki da naj upravlja državo za mladoletnosti Borisovega sina, carja Simeona, ki ima sedaj 6 let. Ko so izbirali to namestništvo, so bolgarski krmarji postopali tako, kakor so sami hoteli, izmikajoč se odredbam bolgarske ustave, ki določajo sklicanje Sobranja (bolgarskega parlamenta) za izvoli¬ tev narodnega sveta. Zakaj so obšli ustavo ? Zato, ker bi prišle do izraza ljudske množice, ki bi izrekle svojo odločno besedo proti njim, nemškim hlapcem in narodnim izdajalcem. Bolgarski izdajalci pod vodstvom nem¬ ških gauleiterjev nadaljujejo z nemško politiko umrlega carja. Smrt carja Borisa je bila za Nemce zelo ugodna prilika za vmeša¬ vanje v bolgarske notranje zadeve. Ni bil slučaj, da je v Bolgarijo takoj prišlo nemško odposlanstvo, ki so ga sestavljali feldmaršal Roder, admi¬ ral Trine in general SS-čet Wienenberg, spremljali pa so jih predstavniki Gestapa in drugi. Vsi ti so se trudili, da se ustvari namestništvo, ki bo 6 nadaljevalo prejšnji nemški kurz. Pa ne samo to. Težki položaj sili Hitlerja, da zahteva od Bolgarije nadaljnih korakov, ki naj jo potisnejo v vojno proti sovjetskemu ljudstvu. Bolgarski izdajalci so pripravljeni iti po tej poti in zato kaže bolgarski narod do njih vedno večje sovraštvo. Nikoli to sovraštvo ni bilo globlje kot sedaj. Nikoli še ni bilo očividnejše, kako brezumno je naslanjati se na Nemčijo. Proti temu ni samo vse, kar je v Bolgariji zdravo in pošteno, ne, proti temu je tudi sama logika dogodkov te vojne. Letošnje poletje je prineslo Nemčiji neprestane poraze na sovjetsko- nemški fronti. Sovjetske čete so popolnoma potolkle Nemce pri Harkovu ^ in jih ženejo proti Dnjepru. Nemški porazi izzivajo težko krizo v fašistič¬ nem taboru in jo vedno bolj zaostrujejo. Pod vplivom porazov nemških čet na sovjetsko-nemški fronti je padel največji zaveznik Plitlerjeve Nem¬ čije, Mussolinijeva fašistična Italija. Edina velika država v Evropi, ki se je priključila Hitlerju, je vržena iz sedla. Kapitulacija Italije približuje fronte Nemčiji sami in Balkan lahko postane bojišče. Približuje se neo¬ gibni trenotek zloma Nemčije in njenih satelitov. In v takem položaju, ko od Hitlerja odpadajo njegovi zavezniki, bolgarski krmarji, ki so popol- nema izgubili glavo, potiskajo Bolgarijo v krvavi vrtinec vojne. Pred Bolgarijo in njenim ljudstvom se sedaj odpirata dve poti. Prva pot je, iti za Nemčijo še dalje. V tem primeru bo poslala predmet mno¬ žičnega bombardiranja ter bo doživela fizično uničevanje Bolgarov in kon¬ čno popolni vojaški zlom ter novo, neprimerno težjo katastrofo kakor leta 1918. Druga pot je pot osvoboditve Bolgarije od nemških čet, pot borbe za svojo lastno narodno varnost, za narodno svobodo in neodvisnost. Po tej poti Bolgarija lahko pride iz slepe ulice, v katero so jo potisnili dina¬ stija in Hitlerjevi lakaji. Ali Bolgarija lahko gre po tej poli? Vsi znaki, ves razvoj dogodkov govori, da to lahko stori, če se takoj dvigne proti nemškim okupatorjem in njihovim služabnikom, izdajalcem bolgarskega naroda. Res da to ni tako lahko storiti. Tega se poslužujejo Hitlerjevi hlapci, trdeč, da bo Bolgarija, če odbije svoje sodelovanje s Hitlerjem, izzvala Hitlerjevo ma¬ ščevanje nad seboj in da bodo padale nepotrebne žrtve. Toda to ni resnica. Hitler sedaj nima rnoči, s katerimi bi potlačil svoje nepokorne vazale. Nje¬ gove glavne sile so vezane na sovjetsko-nemško fronto. Hitlerju grozi nevarnost zavezniškega vdora v Evropo. Vse to mu ne dovoljuje, da bi razmetaval svoje rezerve. Hitler nima več na razpolago italijanskih divizij. Hitler nima več divizij niti za samo okupacijo, kaj šele za borbo proti bolgarski vojski. Če bi se uprli, bi bolgarska vojska in bolgarsko ljudstvo imelo oboroženo pomoč Narodno Osvobodilne Vojske Jugoslavije in grških partizanov. Vsekakor bo bolgarsko ljudstvo imelo manj žrtev, če gre po poti odkrite borbe proti Hitlerjevi Nemčiji, kakor če ji sledi do njenega popol¬ nega propada. Kapitulacija Italije je dala sedaj bolgarskemu ljudstvu ve- 7 like možnosti, da gre po poti borbe, da izžene nemške osvajalce iz svoje dežele in da jo osvobodi narodnega suženjstva. Besedo ima bolgarsko ljudstvo. Sovjetska vlada je kljub nemškemu prodiranju v Bolgarijo in kljub izkoriščanju njenega ozemlja za vojno proti Sovjetski Zvezi pokazala ve¬ liko potrpežljivosti, vedoč, da je bolgarskemu narodu tuja nemška politika sedanjih bolgarskih krmarjev. Buški narod, ki je prelil svojo kri za svo¬ bodo bratskega bolgarskega naroda in sedaj nosi glavno težo borbe proti nemškim tolovajem, ki ugonabijajo tudi bolgarski narod, sporoča bolgar¬ skemu narodu, da ima tudi njegova potrpežljivost svoje meje. Narodi Sovjetske Zveze ne morejo dopustiti, da hitlerjevci izkoriščajo bolgarsko ozemlje za vojno proti njihovi domovini. Če se bolgarski narod ne dvigne, da obračuna s svojimi zasužnjevale!, potem bo namesto ljubezni popolno¬ ma zasluženo žel mržujo velikega naroda, ki se bori tudi za svobodo bolgarskega naroda. Narodi Sovjetske Zveze so se vedno zanimali za usodo bolgarskega naroda, svojega slovanskega brata, in zato pozivajo Bolgare, da izpeljejo svojo domovino iz fašističnega tabora ter rešijo čast, svobodo in neodvisnost svoje domovine. Objavljeno po moskovskem radiu oktobra 1943. POZIV VSESLOVANSKEGA ODBORA V MOSKVI BOLGAROM Dragi bolgarski bratje! Veliko vznemirjenost in ogorčenost vzbuja v vseh slovanskih srcih današnji politični položaj Bolgarije in vloga, ki jo igra bratski bolgarski narod v sedanji vojni. Zvesti svojim zgodovinskim tradicijam so se strnili slovanski narodi tesno skupaj ter branijo skupaj z vsem svobodoljubnim človeštvom v boju na življenje in smrt svojo neodvisnost, svojo svobodo in čast pred faši¬ stičnimi zverinami, najhujšimi sovražniki Slovanov. Ljubljeni naš brat, veliki ruski narod, junaško prenaša glavno težo boja za blagor vsega člo¬ veštva proti razbojniškemu hitlerjevskemu bloku. Neusahljiva moč Sov¬ jetske Rusije in duševna moč sovjetskega ljudstva ter njegova vdanost stvari svobode so že odločili izid te vojne. Hitlerjevski vojni stroj se stresa pod mogočnimi udarci Rdeče Armade. Ruski narod zadaja hitlerizmu ne- zaceljive rane. Izganja sovražnika s svete ruske zemlje, pripravlja popolno uničenje hitlerjevskih osvajalcev ter prinaša osvoboditev vsem zasužnjenim slovanskim narodom in vsem evropskim deželam, ki so jih zasedli fašisti. Pod udarci Rdeče Armade z vzhoda in vojaških zavezniških sil na zapadu razpada hitlerjevska razbojniška koalicija. Italija je že kapitulirala ter obrnila svoje orožje proti Hitlerju. Zmeda in strah zaradi bližajočega obračuna sta se polastila hitlerjevskih plačancev na Finskem, Ogrskem in v Romuniji. Tudi nad vašo deželo so se zgrnili temni oblaki. Plamen krvave uni' čevalne vojne se bliža bolgarskim mejam. Razgaljena je laž tistih ljudi, ki so prepričevali, da bo Bolgarijo obvarovala vojna s hitlerjevsko Nemčijo. Nasprotno. Zveza z hitlerjevsko Nemčijo spreminja Bolgarijo v vojno pozorišče. Pred tremi leti so vas izdajalsko izročili Nemcem v sužnost. Na podlagi vojne zveze so hitlerjevski agenti združili Bolgarijo z imperi¬ alistično Nemčijo. Vsi resnični prijatelji Bolgarije so se zavedali, kako brezumen je bil ta korak. Vsa preteklost vaše mnogo trpeče dežele je govorila zoper zvezo z Nemci. Nemci so vaši najhujši sovražniki. Grozna katastrofa je bila posledica pogubne zveze z Nemčijo. Nemški načrti o zasužnjenju Bolga¬ rije so bili sedaj posebno zahrbtni. Krvoločni roparji so delovali tajno. Vedno so si poiskali podkupljivih odpadnikov, ki so bili njim na ljubo pripravljeni žrtvovati svojo Domovino in svoj narod. Bratje, tudi sedaj delujejo med vami izdajalci, Hitlerjevi agentje. Vam so znana imena teh ljudi, ki peljejo deželo v pogubo. Spomnite se na primer na delovanje takega podlega hitlerjevskega plačanca, kakor je Peter 9 Gabrovski in podobni. Ozrite se okrog sebe in prepričajte se, kaj so na¬ pravili hitlerjevski agentje z Bolgarijo. Kmetom odvzemajo poslednje, kar pridobijo z delom, in pomagajo Nemcem uničevati starodavno bolgarsko kulturo. Z njihovo pomočjo skrunijo najvišje narodne svetinje ter zasra¬ mujejo vašo narodno čast. Hitler je pridobil svoje bolgarske plačance, da so izvršili samomorilno pustolovščino, ko so napovedali vojno dvema sve¬ tovnima državama, Angliji in Ameriki. Hitlerjevski plačanci so morali popustiti le spričo velike bratske tradicije in prijateljstva raškega in bolgarskega naroda. V težkih časih mnogo stoletij trajajočega jarma je ruski narod z bratsko ljubeznijo pod¬ piral vaše domoljube, ki se niso hoteli pomiriti s tujim imperializmom. Ruski narod vam je pomagal v krvavih bojih priboriti si neodvisnost. Na tisoče ruskih junakov je ostalo na bojnih poljanah in dalo življenje za vašo državo. S pomočjo velikega ruskega naroda so si priborili vaši dedje in očetje svojo državno samostojnost. Hitlerjevski hlapci so se bali javno zagnati bolgarsko vojsko v bra¬ tomorno vojno proti Rusom, toda poslali so bolgarske čete v Jugoslavijo, kjer z njimi zamenjujejo divizije, ki jih pošilja Hitler proti vašim ruskim bratom. Bolgarska vojska pokriva svojo zastavo s sramoto, ko preliva kri jugoslovanskih domoljubov. Vaši vojaki in oficirji postajajo sovražniki vaših slovanskih bratov. Po volji hitlerjevcev opravljajo na Balkanu sra¬ motno žandarsko službo. Ko so vas izročili pod nemški jarem, so računali izdajalci s tem, da jih ne bo zadela nobena kazen. Upali so, da bo Nemčija kmalu zmagala. Toda ko so se tako nepremično vezali s Hitlerjem so se kruto zmotili. Nemška vojska doživlja poraz za porazom. Rdeča Armada goni Nemce nazaj proti zapadu. Sovjetske čete zavzemajo eno utrjeno nemško obramb¬ no črto za drugo. Sovjetski bojevniki izganjajo osvajalce korakoma s svoje zemlje. Toda fašistična zverina se še upira in grizla bo tako dolg©, dokler ne bo popolnoma pobita. Da bi odložil uro svojega neogibnega pogina, hoče sovražnik s pomočjo provokacij in prevar razvneti novo vojno ognjišče. Bratje Bolgari! Zastopniki slovanskih narodov se spet obračajo k vam. Sramoto in žalost občutimo, ko vidimo Bolgarijo v taboru sovražnikov Slovanov. Burgas, Varna in Ruščuk imajo bolgarska imena. Toda kakor tudi druga bolgarska pristanišča so že davno postala Hitlerjeva pomorska oporišča, ki jih hoče izkoristiti proti ruskemu narodu, proti Sovjetski Zvezi. Bol¬ garske železnice in bolgarska mornarica prevažajo nemško vojaško gradivo, ki gre na sovjetsko-nemško fronto. Z Bolgarijo gospodarijo hitlerjevci. ki so vašo deželo izropali, pograbili železnice, ceste, pristanišča in letališča. Hitlerjevska agentura v Bolgariji hoče bolgarski narod prevari ti, da se bori za združeno Bolgarijo, ko zahteva priključitev Tracije in Ma¬ kedonije kot izpolnitev narodnega ideala bolgarskega naroda. 10 Budalost in laž, poceni prevara. Zločinski politikantje so izročili Bolgarijo sramoti in zasmehu. S svojimi četami varujete, kar je Nemčija oropala na zasedenem ozemlju, ter dušite osvobodilni boj narodov, ki jih je zasužnil Hitler. Resnični gospodar Tracije in Makedonije kakor tudi Bolgarije je danes fašistična Nemčija. Za navidezno oblast v Traciji in Makedoniji so bolgarski oblastniki izročili v roke Hitlerju dejansko oblast nad Bolgarijo. Zadostitev interesov bolgarskega naroda, namreč ustanovitev svobodne, neodvisne, močne in demokratične Bolgarije, ki zagotavlja resnično na¬ rodno združitev Bolgarov, je mogoča samo na podlagi prijateljskega so¬ glasja z balkanskimi narodi in zlasti z jugoslovanskim narodom, s pod¬ piranjem združenih svobodoljubnih narodov, ne pa na podlagi sovražnih dejanj proti Narodno Osvobodilni Vojski Jugoslavije in ne na podlagi so¬ delovanja v razbojniški hitlerjevski vojni proti velikim demokratičnim državam. Bratje Bolgari! Samo pogumen boj rodoljubov bo preprečil bližajočo se katastrofo- Vemo, da je velika večina bolgarskega naroda proti usodepolni in nena¬ ravni zvezi s fašistično Nemčijo. Kot živ dokaz za to služi združitev domoljubnih sil v Domoljubno Front©, vedno večje partizansko gibanje v deželi in prestop skupine čet bolgarskega ekspedicijskega zbora v Narodno Osvobodilno Vojsko Jugoslavije proti nemškim osvajalcem. Toda samo če se nemudoma pretrga zveza s fašistično Nemčijo in če Nemce in njihove plačance takoj izženete, bo mogoče varovati deželo pred katastrofo, še strašnejšo katastrofo kakor 1918. V tej odločilni zgodovinski uri se obračamo zastopniki vseh slovan¬ skih narodov do vas s pozivom: Napnite Yse sile in strgajte okove nemško-fašističnega suženjstva! Ustavite z vsemi sredstvi, ki jih imate na razpolago, izvažanje žita in pridelkov v Nemčijo in prekinite vsako drugo pomoč nemškim roparjem! Ne hodite na delo v Nemčijo! Vrnite se z nemškega prisilnega dela! Na široki fronti razvijajte partizanski boj! Na vse načine izpodko¬ pavajte hitlerjevske načrte za izkoriščanje bolgarske vojske kot topovske hrane proti vojski domoljubnih narodov! Bolgarske čete, ki so v Jugo¬ slaviji, naj podajo svojo roko Narodno Osvobodilni Vojski Jugoslavije ter sklenejo bratsko zvezo proti nemškim osvajalcem, smrtnim sovražnikom vseh Slovanov. , Nastopil je ugoden trenutek, da se nastopi. Bolgarija lahko pretrga sramotno zvezo z Nemčijo. Nemške čete odvažajo na vzhod, kjer jih razbija zmagoslavna Rdeča Armada. Na zapadu grozi Hitlerju vpad za¬ vezniških vojsk. S kapitulacijo Italije se je zasedba njenih vojsk na Bal¬ kanu izpraznila. Bolgarija ima izhod, ima še možnost, da se reši narodne 11 katastrofe, ki ji grozi, in da zavzame dostojno mesto v vrsti svobodo¬ ljubnih narodov po vojni. Torej v boj, slavni bolgarski domoljubi! Oficirji, podoficirji in vojaki bolgarske vojske! Ljudstvo pričakuje od vas velikega junaškega dejanja za svobodno Domovino. Obrnite orožje proti nemškim osvajalcem! Skupaj z jugoslovanskimi in albanskimi par¬ tizani se bojujte za osvoboditev Bolgarije izpod jarma fašističnih raz¬ bojnikov. Dvignite se v odločilen boj, delavci in kmefje Bolgarije, bolgarska narodna inteligenca 1 Duhovništvo Bolgarske Pravoslavne Cerkve 1 V vaših hramih božjih naj zadoni poziv na boj proti Hitlerju ter vroče molitve, da bi se ljudstvo čimprej otreslo oblasti nem¬ ških sovražnikovi Ljudstvo, ki se bori za svojo svobodo, je nepremagljivo. Ven z Nemci iz slovanskih deželi Živela svobodna, neodvisna, močna in demokratična Bolgarija! Živela bojevna enotnost slovanskih narodov! Smrt nemškim osvajalcem! Podpisani: Predsednik Vseslovanskega odbora v Moskvi generalni poročnik Aleksander Gundorov, Člani odbora: Ruski pisatelj Aleksej Tolstoj. Ukrajinski pisatelj Petropanč. Belo¬ ruski pisatelj Jakob Kolar. Češki univ. prof. Zdenek Nejedly. Jugo¬ slovanski politični delavec Božidar M asi ari č. Poljska pisateljica Wand« Wasilewska. Odgovorni tajnik Vseslovanskega Odbora Vladimir Osminin. Moskva 22.1. 1944. 12 DOSLEJ JE IZŠLO Št. 1. Za dvajsetletnico Leninova smrti — nemški beg pred Leningradom Št, 2. Katynska grozodejstva — največja nemška provokacija Št. 3. V. M. Molotov: Sprememba ljndskega komisariata Zveze Sovjetskih Socialističnih Republik za obrambo in za zunanje zadeve iz skupnih zveznih komisariatov v ljudske komisariate zveznih republik Št, 4. Deseto zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR Št. 5. Sovjetska Rusija in slovanske države Št 6. Govor ministrskega predsednika Velike Britanije Winstona Churchilla St. 7. Georgij Dimitrov: Kam gre Bolgarija?