ilfektorNT&RCd.o.o. JožeCerovšek ŠT. 39 - LETO XLVm - CELJE, 29. 9. '94 - CENA 150 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stomejčic Ptički brez postelj ffajse dogaja z iijš, za Ifafere v domkih i^iipmtofa. Stm 8. ksebo(lyigilprBh.Stm6. Stm9, AMnjetrnsleMnU. jBmprodBJBindokBpMmilB.Stm5. Kobomelikbom..M8ko'iePeterll8pretpostBl glBsbenik.Stm21. ŽeiniekpfepevB...Stm2ll. Vlle°v1)elem Lahko bi bil ludi moj sin Po M/nein nočnem napadi/znožem na fn/aMyCefu.S[ra^ Štajerski derbi Graščaki v kratkih hlačah Z druge strani mladosti Od drog do aUla • /n kdo sem jazi Iskanjs tnladoMka mportBži na stmi2l 2 Vseliudsko zborovanje v Cellu za mir, proti potujčevanju In naslllu, za SlovenUo In njeno državnost Ne vrag, le sosed bo mejak! Pod tem geslom bo v soboto, I. oktobra od 11. ure dalje Ce- lje prizorišče velikega vseljud- skega zborovanja, ki bo po- udarilo kontinuiteto upornosti Štajercev, Korošcev in Pomur- cev v boju zoper potujčevanje in zavojevalce ter za slovensko državnost od srede 19. stoletja. Organizacijski odbor po- udarja, da ne gre le za zbiranje partizanov, pač pa za vseljud- sko zborovanje in za poudarek na večstoletnem uporu proti različnim zavojevalcem. S pri- reditvijo, ki bo drugačna, kot smo jih bili vajeni, bodo pose- gli daleč v zgodovino, od za- četkov narodnega zavedanja, preko Maistrovih borcev in NOB do zadnjih obrambnih bojev za Slovenijo leta 1991. Zborovanje bo na osrednjem prostoru Celjskega sejma pod Gk)lovcem in se bo pričelo ob II. uri. Predsednik častnega odbora predsednik republike Milan Kučan bo pripel spo- minski trak na prapore Mai- strovih borcev, I. štajerskega (savinjskega) bataljona in Te- ritorialne obrambe. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega zbora Jožef Školč. V osrednjem kul- turnem programu, ki bo trajal eno uro, bodo po scenariju Mi- loša Mikelna in v režiji Janeza Drozga nastopili znani gleda- liški igralci, ki bodo skozi zgo- dovinsko obdobje od leta 1884 dalje upodobili Antona Marti- na Slomška, Josipa Vošnjaka, Ivana Cankarja, Rudolfa Mai- stra, Partizana, Teritorialca... Sodelovali bodo godba na pi- hala iz Trbovelj, Partizanski pevski zbor... Delegacije bodo položile vence na spomenik Vojna in mir, Karla Destovnika Kajuha ter ustreljenim talcem v Sta- rem piskru. Že dan pred tem bodo vence položili na spome- nika Rudolfa Maistra v Mari- boru in Antona Martina Slom- ška na Ponikvi. Na zborovanju, ki bo tudi v slabem vremenu, pričakujejo od 20 do 25 tisoč ljudi, saj so pmvabili različne organizacije in društva, od veteranov, inva- lidov, upokojencev, gasilcev, lovcev, tabornikov, častnikov in drugih, pa tudi Slovence iz zamejstva. Za udeležence so organizatorji zagotovili zdrav- stveno službo, poskrbeli so za prevoz z avtobusom od želez- niške postaje do prireditvene- ga prostora ter za parkirna mesta za tiste, ki bodo prišli s svojim prevozom. Udeležencem zborovanja bodo na prireditvenem prosto- ru ponujali razglednice, spo- minke, domoljubne knjige, prodajali bodo bibliografsko jubilejno izdajo P*rešemovih pesmi ter izredno številko Svobodne misli, ki je posveče- na upornosti prebivalcev se- vernega dela Slovenije. Filate- listi pa bodo veseli poštnega žiga ob zborovanju, vsak ude- leženec pa bo prejel posebno nalepko. Po končanem uradnem delu zborovanja bo družabno sre- čanje v dvorani D Celjskega sejma in vseh gostinskih ob- jektih ob dvorani. V programu bodo sodelovali Šaleški fantje, pihalna godba, mažoretke, ro- gisti. Celjska folkoma skupi- na... Ker bi organizatorji ra- di, da čim več ljudi ostane v Celju ves dan, so poskrbeli tudi za jedačo in pijačo po zmernih cenah. TC Prireditve ob zborovanju ] Pred zborovanjem bo v četrtek in petek ob 17. mi na j Glavnem trgu promenadni koncert pihalnega orkestra. V petek bo ob 16. uri množično trim kolesarjenje Vsi na kolo za zdravo telo z začetkom pred gasilskim domom na Ostrožnem in traso okoli Šmartinskega jezera. Vsi udele- ženci bodo prejeli nalepko in znak Športne zveze Celje. Na dan zborovanja bodo po mestu in na prireditvenem prostoru od 9.30 do 10.30 ure nastopile razhčne godbe na pihala z mažoretkami. V avli Celjanke bo v soboto na ogled priložnostna raz- stava celjskega Muzeja novejše zgodovine, ki bo predsta- vil osvobojena ozemlja na bivšem Spodnjem Štajerskem leta 1944, muzeja iz Maribora in Slovenj Gradca pa bosta sodelovala z razstavo o bojih za severno mejo leta 1918 in o desetdnevni vojni za Slovenijo. ^ Zakon o volilni kampanji Ljubljana, 27. septembra (Delo) - Državni zbor je sprejel zakon o volilni kampanji, ki ga bodo stranke in organizatorji ter mediji morali upoštevati za lokalne volitve. Sprejeli so ga štiri leta po tem, ko ga je prvič predlagala vlada, to- krat ga je vložil v postopek demokrat Tone Peršak. Protest kovinarjev MARIBOB, 27. septem- bra (Delo) - Na maribor- skem Glavnem trgu se je zbralo okrog 3 tisoč ljudi, ki so prišli na protestni shod delavcev kovinske in elektroindustrije. Zahteva- li so, da se neha namensko imičevanje slovenske ko- vinske in elektroindustrije, da se nehajo umetno pov- zročeni stečaji, odpuščanje in metcmje delavcev na ce- sto, da se omogoči udeležba delavcev pri lastninjenju tudi za nanj izplačane pla- če, da se spoštujejo zakoni, ki urejajo delovno zakono- dajo in kolektivne po- godbe. O R + 3 brez dialoga LJUBLJANA, 27. sep- tembra (Delo) - Poslanci državnega zbora so raz- pravljali o aferi delitve ugodnih stanovanjskih po- sojil fimkcionarjem in de- lavcem republiške uprave, znano pod imenom R + 3. Poleg demokrata Toneta Peršaka so o aferi govorili samo še poslanci SLS. Po- slanci so sklenili, da bo urejanje stanovanjskih vprašanj do nadaljnjega zamrznjeno, dokler ne bo razmejen stanovanjski fond vseh treh vej oblasti. Vlada bo morala opraviti revizijo urejanja stano- vanjskih zadev od leta 1990. V prihodnje naj bi funkcionarji dobili službe- na stanovanja samo za čas mandata. Banke in njihova jamstva LJUBLJANA, 27. sep- tembra (Delo) - Do konca septembra morajo denarne ustanove izpolniti zahtevo Banke Slovenije, ki za po- daljšanje licenc zahteva, da banke dokažejo zadostno višino jamstvenega kapita- la. Od 33 bank jih je deset dni pred iztekom roka tej zahtevi zadostilo 19, ob tem pa negodujejo, da gre za nizek udarec ene od konkurenčnih hiš. —NOVI TKNIK— Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur- ška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tehnično ureja- nje: Franjo Bogadi, Robert Kojterer. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431. fax 441-032. Zgodba za naivne Delavci T.T.E. Iz Velenja Iskali pomoč v skupščini Torkovo zasedanje velenj- ske skupščine se je pričelo pre- cej nenavadno, saj je poslanke in poslance ob vhodu v občin- sko stavbo pričakala večina delavcev iz Tovarne tehničnih elementov, od njih pa so zah- tevali, da obravnavajo predli^ o lastninskem preoblikovanju podjetja EKO p.o. Naj delavci iz T.T.E. delajo, EKO pa go- spodari in lastnini — se sprašuje več kot dvesto ljudi? Pravni mehanizmi pa so oglušeli. Delegati vseh treh zborov so se strinjali, da je tej problema- tiki potrebno nameniti poseb- no pozornost, in imenovali ko- misijo, ki je med zasedanjem proučila informacije o lastnin- skem preoblikovanju spornega podjetja. Osredotočili so se predvsem na uveljavljanje de- lavskih pravic in podrobnejšo osvetlitev problema, kaj več pa skupščina, razen da ponudi delavcem moralno podporo in seznani s problemom ustrezne mehanizme, so menili poslan- ci, ne more storiti. Tovarna tehničnih elemen- tov nima dolge zgodovine, zato pa ima toliko bolj burno oza- dje. O tem, kaj se je s podjet- jem dogajalo, sta poslancem spregovorila tudi direktor T.T.E. Bojan Penšek in pred- sednik sindikata Vlado Raz- goršek. Delavci Gorenja EKO so bili v času stečajnega po- stopka zaposleni v stečajni fir- mi, z dnem prisilne poravnave, ki je EKU omogočila ponovno poslovanje, pa so se delavci iz EKA prezaposlili v T.T.E. Ta- ko je nastalo by-pass podjetje, v katerega se je prezaposlilo 200 delavcev. Nenavadno je bilo to, da so od takrat mor^i EKU plačevati najemnino za prostore in opremo, torej so plačevali za tisto, kar so prej pomagali ustvarjati. Sicer pa pravijo, da so kljub visokim stroškom relativno dobro po- slovali. Delavcem iz T.T.E. pa je prekipelo, ko so pričeli v EKU razmišljati o lastninje- nju, pri tem pa so na njih po- zabili. »Proizvodne prostore,« so zapisali delavci v pismu, namenjenem skupščini, »ki jih imamo v najemu, bi EKO brezplačno prenesel v last Sklada za razvoj, na podlagi tega pridobil ugoden kredit, naše proizvodne prostore pa bi - pridobila Elektronika, podjet- ja v lasti Sklada za razvoj. Strinjati se s takšnim scenari- jem, bi pomenilo, da se T.T.E. sam odloči za stečaj.« EKO po besedah delavcev zavrača vse dogovore o morebitni združi- tvi podjetij, prisega pa na pro- jekt Clio, ki so ga začeli razvi- jati prav v T.T.E., v EKO pa prenesli z namenom, da ga do združitve obeh podjetij reali- zirajo. Več kot očitno je, pravi- jo delavci T.T.E., da je tak sce- narij le še eden izmed prime- rov divje privatizacije. »Drnovškov hrup, Glušičev pohlep, delavcem T.T.E. strup« so zapisali na protest- nem plakatu. Tudi direktor EKA Andrej Glušič ima svojo zgodbo. Veljalo bi omeniti vsaj to, da so na zboru delavcev 31. avgusta delavci EKA izglaso- vali Glušiču nezaupnico in za v.d. direktorja imenovali Bo- jana Penška. Andrej Glušič pa se je pritožil in dosegel razve- ljavitev sklepa, češ da je bil zbor delavcev nelegitimno sklican. Delavci Tovarne teh- ničnih elementov še kar vpije- jo, a prava ušesa jih vendarle ne slišijo. KL Slovenija - mafijska država? Tabor slovenskih socialdemokratov v Cellu Slovenski socialdemokrati so se pod geslom Zaupanje v prihodnost v soboto zbrali na celodnevnem taboru v Lo- krovcu pri Celju. Na vadišče celjskega kinološkega društva jih je prišlo nekaj sto, čeprav so organizatorji verjetno pri- čakovali številnejšo udeležbo. Dopoldne so pripravili osem okroglih miz o različnih aktu- alnih problemih, popoldne pa je po kulturnem programu zbranim spregovoril predsed- nik stranke Janez Janša. V uvodu je naštel nekaj uspehov strarJce v zadnjem le- tu. Ta je po njegovem prepre- čila, da bi o javnem dolgu do tujih upnikov odločala peščica ljudi pri vladi, vplivala je na znižanje obresti ter prispevala k izgradnji učinkovitega, a ce- nenega in depolitiziranega obrambnega sistema. SDSS je skupaj z drugimi strankami slovenske pomladi izoblikova- la koalicijo, ki lahko zmaga na bližnjih lokalnih volitvah, je menil Janša. Stranka je po njegovem iz- stopila iz vlade, ko sta bila v nevarnosti program stranke in njena načelnost. S tem so socialdemokrati prispevali k bolj jasni sliki slovenskega političnega prostora, okrepila pa se je tudi stranka, saj je podvojila članstvo. Janša je tudi zavrnil očitke, da slovenski socialdemokrati niso stranka evropske social- demokracije. »Mi nočemo biti prodajalci megle in ne uporab- ljati izkrivljenih pojmov, da bi označevali sami sebe. Mi smo enostavno Slovenski socialde- mokrati«, je menil. »Če nam tisti, ki so bili v bližnji prete- klosti toliko sposobni, da so zafurali tudi do 20 milijard to- larjev našega skupnega denar- ja, očitajo, da mi nismo levica, smo tega samo veseli.« Spregovoril je tudi o aktual- ni temi trgovanja z orožjem in menil, da se je treba najprej vprašati, zakaj je Slovenija morala kupovati orožje in iz katerih pisarn so na ministr- stva prihajali pravi in nami- šljeni trgovci z orožjem, ko je šlo za pomoč Hrvaški in Bosni. Po Janševih besedah se danes vsi sprenevedajo in si umivajo roke. Mar ne gre za okorišča- nje tudi v primeru predsedni- ka Kučana, ki je olastninil ne- koč državno hišo za nekaj ti- soč mark, se je vprašal Janša. Slovenija ne sme postati ma- fijska država, je menil. Časi pa so zelo resni, saj prevzemajo ključna mesta politiki, ki so bili od vrtca naprej strošek na proračunu. Na koncu je izrazil prepričanje, da bosta jesen in zima prinesli velike spremem- be, pri katerih bodo socialde- mokrati odigrali pomembno vlogo. TC Foto: SHERPA Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za sredo, 5. okto- bra 1994 ob 8.00 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg Celjskih knezov 9, 42. skupno sejo zborov občinske skupščine, na kateri bodo poslanci obravnavali: Predlog Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve - Imenovanja direkto- rice Pokrajinskega muzeja Celje - Imenovanje namestnika komandirja Policijske postaje Celje - Razrešitev dveh članov Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj občine Celje in imenovanje novih članov; Osnovna šola Teharje - pobuda Sveta KS Teharje; Predlog odloka o obvezni vgraditvi in uporabi merilnikov toptotne energije, razdelilnikov stroškov ogrevanja in termostatičnih ventilov; Predlog odloka o spre- membah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogo- jih za območje občine Celje izven ureditvenih območij lokalnih središč in ureditvenega območja Celja; Predlog odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti m^ stavbnih zemljišč - HITRI POSTOPEK; Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi - v k.o. Višnja vas, - v k.o. Ostrožno. - v k.o. Škofja vas; Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Zgomja Hudinja; Odgovori na vprašanja in pobude poslancev; Vprašanja in pobude po- slancev. Št. 39 - 29. september 1994 3 Potrebe so. kaj pa denar? IZ Mozirja tri prUave na razpis za šolski tolar člani mozirskc vlade so na zadnjem zasedanju potrdili tri projekte, prijavljene na nate- čaj za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka in za iz- boljšanje prostorskega stan- darda osnovnih šol v Republi- ki Sloveniji v letih 1995-1999. pripravili so načrte za izgrad- njo popolne osemletke na Re- čici, večnamenske telovadnice v Mozirju in nadgradnjo os- novne šole na Ljubnem. V zakonu o šolskem tolarju je opredeljeno, da bo polovico sredstev za investicije, izbrane na natečaju, prispevala drža- va, drugo polovico denarja pa morajo zbrati v lokalni skup- nosti, kjer naj bi poskrbeli tu- di za zemljišče in dokumenta- cijo. Za nadgradnjo osnovne šole na Ljubnem znaša pre- dračunska vrednost del pri- bližno 85 milijonov tolarjev, da bodo sredstva poskušali pridobiti tudi s pomočjo šol- skega tolarja, pa so se odločili zato, ker vlada v šoli zares hu- da prostorska stiska. Del pe- dagoškega procesa se že sedaj odvija v prostorih krajevne skupnosti, otrok bo še več, ne nazadnje pa računajo tudi na prehod na obvezno devetletno šolanje. Telovadnico, bolje rečeno večnamenski prostor v Mozir- ju, opravičujejo s tem, ker ce- lotna občina nima niti enega objekta, kjer bi se lahko odvi- jala klubska tekmovanja ali kulturna dejavnost, poleg tega pa OŠ Mozirje uradno sploh nima telovadnice. Po standar- dih in normativih bi za potre- be športne vzgoje za telovad- nico v Mozirju potrebovali 58 milijonov tolarjev, če pa bi se odločili za večnamensko dvo- rano, je vrednost del ocenjena na nekaj manj kot 163 milijo- nov tolarjev. Izgradnja popol- ne osemletke na Rečici bo ve- ljala nekaj več kot 375 milijo- nov tolarjev. Prijave na natečaj bo obrav- navala tudi mozirska občinska skupščina, saj je sestavni del prijave na razpis sklep skupš- čine, da soglaša z investicijami in se zavezuje, da bo poiskala možnosti za sofinanciranje. Člani vlade so opozorili, da se bo pri financah verjetno zata- knilo, saj so potrebna sredstva prevelik zalogaj za mozirsko občino. Zato so tudi predlaga- li, naj vsi, ki so zainteresirani za gradnjo, torej krajevne skupnosti in šole, pregledajo projekte in oblikujejo svoje stališče predvsem o termin- skem planu, hkrati pa tudi na- kažejo možnosti za sofinanci- ranje predlaganih objektov. Vsekakor bo nekaj sredstev potrebno poiskati v občinskem proračunu, za večino pa razpi- sati samoprispevek. Tu pa se že pojavljajo druga vprašanja, povezana z reorganizacijo ob- čin in novo lokalno samoupra- vo, da o uspehu referenduma za samoprispevek niti ne raz- mišljamo. URŠKA SELIŠNIK Kaplje v Mozirskem proračunu Kljub zatrjevanju, da letos ne bo rebalansa občinskih proračunov, se je to že zgodilo. O osnutku spremenjenega, viš- jega proračuna, ki ga prinaša- jo nove tabele za finančno izravnavo občinam, so člani mozirskega izvršnega sveta že razpravljali. Člani vlade so 58,5 milijo- nov dodatnih tolarjev v naj- večji meri namenili za delo upravnih organov (15 milijo- nov SIT) in izvajalskih organi- zacij (10,8 milijonov SIT), se- veda v skladu z zakonom. Znotraj prve postavke najde- mo tudi dodaten milijon za za- sedanja občinske skupščine zaradi podaljšanega mandata. Za pospeševanje kmetijstva so namenili 2,2 milijona SIT, za subvencije in intervencije v gospodarstvu 5,1 milijonov SIT, za krajevne skupnosti 9 milijonov tolarjev ter za ko- lektivno komunalno rabo 6,7 milijonov SIT. Osnutek spremenjenega proračuna so že obravnavali predsedniki krajevnih skup- nosti. Zahtevali so več sred- stev za delo KS, poleg tega pa je vlada dobila še zahtevo za sofinanciranje novega pre- tvornika na Krašici, kar bo ve- ljalo približno 1,2 milijona to- larjev. Sredstva za pretvoinik so zbrali tako, da so vse po- stavke za razdelitev dodatne- ga denarja zmanjšali za 2%, zahtevi krajevnih skupnosti pa niso ugodili, češ da jim je že lani pripadla večina z rebalan- som pridobljenih sredstev. US Člani vlade so sprejeli še ure- ditvene načrte Ljubnega, obrt- no-stanovanjske cone Spodnji trg v Gornjem Gradu in Plest- Poljanca. V UN Plest-Poljanca v Logarski dolini so predvideli možnost, da celjska Cinkarna prenovi svoj tamkajšnji ob- jekt, vendar samo na doseda- nji lokaciji in z največ 10-od- stotnim odstopanjem. Prve žrtve na Haitiju Kljub mirnemu prihodu ameriških vojakov na Ha- iti, se je v mestu Cap-Haiti- en na severu otoka pripetil krvavi incident, v katerem je bilo ubitih 10 haitskih policistov. Poveljnik ame- riških marincev na Haitiju je priznal, da so ameriški vojaki prvi začeli streljati. V demostracijah proti ge- neralu Cedrasu sta dva de- monstranta z orožjem gro- zila ameriškim vojakom, le-ti so začeli streljati na nekega Haitčana, kar pa se je sprevrglo v splošno ob- streljevanje, ki je terjalo omenjene žrtve. Ameriški predsednik Clinton je sicer izrazil obžalovanje nad vsako izgubo človeškega življenja, ob tem pa pouda- ril, da so ameriške sile pri- pravljene odgovoriti na vsako dejanje sovražnosti proti njim. Iz Združenih držav so še sporočili, da bodo ameriški vojaki na Haitiju ostali vsaj do začet- ka prihodnjega leta, da bi zagotovili poštene volitve. Do takrat pa naj bi državi vladal izgnani predsednik Aristide, ki se bo na Haiti, v skladu s sporazumom med ZDA in haitsko voja- ško hunto, vrnil po 15. ok- tobru. Omilitev saniccil proti Beogradu Varnostni svet OZN je sprejel tri resolucije, s ka- terimi je omilil sankcije proti Beogradu in poostril odnose z bosanskimi Srbi. Prva resolucija tako pred- videva odprtje beograjske- ga letališča za ves civilni promet, sodelovanje Zvez- ne republike Jugoslavije na mednarodnih kulturnih in športnih dogodkih, ponov- no pa naj bi tudi vzpostavi- li trajektni potniški promet med Barom v Črni gori in Barijem v Italiji. Z drugo resolucijo je Varnostni svet poostril sanl^cije proti bo- sanskim Srbom, s tretjo pa je obsodil etnično čiščenje v nekaterih delih BiH. Bo- sanski veleposlanik v OZN Sačirbej se je ob tem prito- žil, da svetovna organizaci- ja nagrajuje odgovorne za zločin. Le dva dni pred od- ločitvijo VS OZN so letala NATA že petič posredovala in napadla srbsko orožje, ki je streljalo na francoske vojake znotraj demilitari- ziranega 20-kilometrskega območja okoli Sarajeva. Menda naj bi imičili en srbski tank T 55, Radovan Karadžič pa vztrajno trdi, da je bila brutalno napade- na vas Dobroševiči. Povelj- nik sil bosanskih Srbov Mladič je zadnji napad ocenil kot najnovejše zlo- činsko dejanje in zagrozil z napadi na Unprofor. Slovenija postala članica GATT-a Slovenski minister za ekonomske odnose in raz- voj Davorin Kračun je v Ženevi na sedežu Sploš- nega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) podpi- sal protokol o pristopu Slo- venije kot 124. članice v to mednarodno trgovinsko te- lo. Slovenija je za vstop v Gatt uradno zaprosila ju- nija 1992, 12. septembra le- tos pa je dosegla predpisa- no število glasov držav čla- nic Gatta za pridružitev sporazumu iz leta 1947. Slovenija si bo tako odslej prizadevala za vstop v Sve- tovno trgovinsko organiza- cijo (WTO), naslednico Gatta. Pogajanja naj bi po- tekala predvsem na po- dročju storitev, na področ- ju zaščite intelektualne lastnine in trgovinskih vi- dikov tujih vlaganj. For- malni vstop Slovenije v Gatt tako pomeni, da je dokončno sklenjen proces mednarodne osamosvojitve Slovenije na vseh področ- jih, glede na to, da je bila tudi nekdanja Jugoslavija članica Gatta. Zasedanje generalne skupščine OZN v Nevi^ Yorku se je začelo 49. redno zasedanje gene- ralne skupščine OZN, ki se bo končalo v sredini de- cembra. Tudi letos, kot že vrsto let, bodo sodelujoči največ besed namenili fi- nanciranju svetovne orga- nizacije za njene naloge (predvsem mednarodne mirovne akcije) in reorga- nizaciji. Na prvi seji je s ameriški predsednik Clinton govoril o vlogi in pomenu te organizacije v skoraj 50 letih njenega obstoja. Že lani je Clinton izrazil zaskrbljenost zaradi povečanega števila in višjih stroškov mirovnih misij, ki jih vodijo Združeni narodi, letos pa je v svojem govoru izpostavil, da kriza na Ha- itiju potrjuje, da je proble- me lažje rešiti ob večjem sodelovanju mednarodne skupnosti. Clinton je še pozval k učinkovitejšemu delu OZN ter nujni rešitvi nekaterih mednarodnih problemov, kot so npr: so- cialni problemi, lakota... Prvi dan za.sedanja je govo- ril tudi ruski predsednik Jelcin, in sicer je razložil svoj pogled na razvoj evropskih političnih proce- sov. Zasedanja GS OZN se udeležuje tudi slovenski zunanji minister Lojze Pe- terle, 6. oktobra pa bo ude- ležence srečanja nagovoril predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Jelcin v ZDA in Veliki Britaniji Ruski predsednik Jelcin se je mudil na dvodnevnem uradnem obisku v Veliki Britaniji, kjer ga je sprejel britanski premier Major, obisk pa je bil zaradi bri- tanskega članstva v EU bolj svetovalne narave. Po londonskem obisku je Jel- cin odpotoval v ZDA, kjer je kot prvi predsednik Ru- sije govoril na zasedanju GS OZN. Dan kasneje je Jelcina v Washingtonu sprejel ameriški predsed- nik Clinton. To je bilo nju- no tretje srečanje. Jelcin in Clinton naj bi se dogovori- la o odpravi amandmaja iz leta 1974, ki je Rusiji zara- di domnevnega prepreče- vanja iz.seljevanja ruskih Židov, onemogočal dobiti status države z največjimi ugodnostmi v trgovanju z ZDA. Clinton je o tem statusu že obvestil kongres, vendar pa bodo številne omejitve za dostop ruskega blaga na ameriški trg osta- le še naprej. Rusiji morajo namreč Združene države podeliti status države z go- spodarstvom prehodnega tipa. Rusija je zdaj kot dr- žava s komunistično eko- nomijo še vedno deležna vseh omejitev iz obdobja hladne vojne. Jelcin je v Washingtonu tudi odprl novo stavbo ruskega vele- poslaništva, kjer bo imel prostore nekdanji ruski predstavnik v OZN in se- danji veleposlanik. Julij Voroncov. Nemšklii vojakov je vedno manj Vlada nai že sprejete zahteve tuai uresniči, pravilo slovenski vojaki po sili člani društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko so se sestali v soboto v Celju z na- menom, da bi na volilnem obč- nem zboru opravili pregled zahtev, ki so jih v minulih treh letih že uspeli uresničiti, in ti- stih, ki bi jih še morali. Sprejeli so pobudo, v kateri zahtevajo, naj slovenska vlada intenzivneje pristopi k uresni- čevanju njihovih zahtev, že sprejetih na začetku tega leta. Sprejeli so re.solucijo, v kateri prosijo, da se zahteve hitreje in v celoti realizirajo. Med po- membnejšimi je na primer ta, da se mobiliziranim Slovencem v nemško vojsko dodeli status žrtev vojnega nasilja. Kot je menil predsednik društva Ru- di Markovič, je bil s tem, ko je državni zbor 9. februarja letos sprejel ta sklep, pokopan »švabski« vojak. Državni zbor je sprejel še devetnajst drugih zahtev (priznavanje časa slu- ženja v nemški vojski kot tudi čas ujetništva v pokojninsko dobo, izenačenje invalidov med mobiliziranci z ostalimi, priznavanje pravic vdovam in sirotam padlih mobiliziran- cev, pričetek pogovorov z Nemčijo glede odškodnine za vse kategorije žrtev vojnega nasilja...), ki pa jih vlada, ta- ko menijo člani društva, ni urejala zadovoljivo. Po Mar- kovičevih besedah bi morala, denimo, že v marcu zaključiti pogajanja z Nemčijo glede od- škodnine! Država se je do mobiliziran- cev res statusno opredelila s tem, ko je sprejela njihove zahteve, pravijo vojaki po sili, vendar jih je treba še uresniči- ti. »Imamo velikega nasprotni- ka,« ugotavljajo slovenski mo- biliziranci v nemško vojsko, »ta pa je čas, kajti življenjske sile nam pešajo.« Po njihovih statistikah je namreč iz leta v leto vsaj deset odstotkov manj tistih, ki bi jim realizira- ne zahteve ali kakšne nove pravice sploh še lahko kori- stile. KL Foto: SHERPA Delovno in slovesno Oti šentjurskem prazniku slovesna seji občinske skupščine v šentjurski občini se vrstijo kulturne in druge prireditve, ki so jih pripravili ob občin- skem prazniku. Na slavnost- nem zasedanju se je sestala tu- di občinska skupščina. Na seji so najprej ocenili de- lo izvršnega sveta in skupščine v iztekajočem se štiriletnem mandatu. Izvršni svet, ki si je za glavno nalogo zadal razvoj občine, je delo dobro opravil. Občina je bolje oskrbljena z vodo in telefonskimi prik- ljučki, zgradili so preko štiri- deset kilometrov cest. Dolgo- ročna naloga je plinsko omrež- je, na katerega pa se bodo lah- ko že konec tega leta priključi- li v ožjem centru mesta. Zgra- dili so še tržni center in obno- vili nekaj šol. Načrtujejo še gradnjo osnovne šole s športno dvorano in bencinske črpalke, pa gradnjo mostov in nadho- da. V občini se razvija tudi obrt, saj se je število obrtnikov v zadnjem času podvojilo. Za- sluge za to ima predvsem Ljudska banka s svojim skla- dom za pospeševanje kmetij- stva in obrtništva. Komisija za odlikovanja pri šentjurski skupščini je podeli- la še občinska priznanja za le- tošnje leto. Plaketo občine je prejel Ladislav Grdina iz Šentjurja, predsednik izvršne- ga sveta te občine, »za dolgo- letno vsestransko delo za na- predek v infrastrukturah me- sta in celotne občine ter tudi za dolgoletno vsestransko delo v širšem slovenskem prosto- ru.« Pisna priznanja so podeli- li trem občanom. Anita Kolesa iz Šentjurja ga je prejela za aktivno delovanje na področju kulture, Jožef Žlender iz kra- jevne skupnosti Loka pri Žu- smu za dolgoletno aktivno članstvo v organizaciji Rdeče- ga križa v Loki ter za humano pomoč, saj je že 120-krat daro- val kri. Tone Peter iz Rifnika pa zaradi 35-letnega sodelova- nja pri najrazličnejših delih na arheološkem najdbišču na Rif- niku. Komisija vsako leto nameni tudi pohvale in knjižne nagra- de šolarjem. Letos so to Nata- lija Plemenitaš, Jernej Jančič, Maja Gračner, Boštjan Grmek, Špela Košak, Ines Ocepek, Ta- nja Mihevc in Matjaž Gaber iz osnovnih šol ter Grega Bezen- šek iz glasbene šole, pohvalo pa dobita tudi dijakinji šent- jurske kmetijske šole Marjan- ca Jurkovšek in Magda Rak. N.K. Udeleženci seje so si ogledali obnovljeno Ipavčevo hišo, ki zaenkrat še nima notranje opreme, saj jo restavrirajo. V preteklem desetletju je pri- šla v last občine, po obnovi bo namenjena predvsem za kul- turno dejavnost. V obnovo so vložili že petnajst milijonov tolarjev. Št. 39 - 29. september 1994. Centru je kaj malo mar OškotlovancI v ZavoUnlah teNalo oUškoHnine In preživetje v jesenskih mesecih, ki se približujejo, bomo verjetno večkrat slišali o krajih, kjer zaradi prekomerne onesnaže- nosti zraka ljudje ne smejo iz hiše. Med temi kraji je veliko- krat omenjeno tudi Zavodnje nad Šoštanjem, kjer so poleg ljudi ogroženi tudi gozdovi. Krivec za to stanje je znan - to je Termoelektrarna Šo- štanj, ki so jo nekateri lastniki gozdov iz Zavodenj že pred le- ti tožili zaradi povzročene škode. Takrat je sodišče na pr- vi in drugi stopnji ugodilo tož- nikom. Vrhovno sodišče pa je v začetku poletja sodbo razve- ljavilo in celoten proces vrnilo na začetek. Tako sedaj lastniki gozdov v Zavodnjah vedo le to, da so oškodovani, sodišče pa bo svoje sodne mline ponovno zagnalo jeseni. Prvim zahte- vam se v teh dneh vse bolj pri- družujejo tudi drugi lastniki prav tako poškodovanih goz- dov, najboljšo pot pa so skuša- li poiskati v ponedeljek zvečer na sestanku v Zavodnjah. »V ozadju se skrivajo poli- tični in materialni interesi, za- vedati pa se je treba tudi, da je centru kaj malo mar, kaj se dogaja na podeželju,« je na po- nedeljkovem sestanku povedal Milan Cajner, direktor Gozd- nega gospodarstva Nazarje, kamor sodijo tudi gozdovi v okolici Zavodenj. »Na Vr- hovnem sodišču zahtevajo, da se ponovno ugotovi nadpov- prečna škoda, ki nastaja zara- di obratovanja TEŠ, čeprav smo že v začetku izločili vse listavce in oškodovance prve stopnje. Dodatne težave na- stajajo, ker smo lastniki goz- dov in GG že dobili denar od TEŠ, vendar je pri GG že po- stopek za kontraizvršbo.« Tako je dejstvo, da se bo ugotavljanje škode in končna razsodba že pri prvih oškodo- vancih močno zavlekla. Zato so se na srečanju v Zavodnjah več pogovarjali o tem, da bi začeli z neposrednimi razgo- vori s šoštanjsko termoelek- trarno, kjer so doslej pokazali kar precej razumevanja. V GG Nazarje so se namreč odločUi, da bodo še naprej raziskovali poškodbe v gozdovih in opazo- vali stanje. Rezultati raziskave bodo znani do konca leta, ta- krat pa se bodo tudi drugi lastniki gozdov iz Zavodenj odločili za nadaljnjo pot, ver- jetno pa bo kaj več znanega tudi o prvi tožbi. Lastnike gozdov je na ponedeljkovem srečanju zanimalo, kako lahko sploh govorimo o normalni po- škodbi, posebej pa so izposta- vili še vprašanje ekološkega dinarja, ki ga dobivajo v kra- jevnih skupnostih, ne pa kon- kretni oškodovanci. Kljub temu, da so se na po- nedeljkovem sestanku odloči- li, da bodo s tožbo TEŠ (še) počakali, je očitno, da bo treba problem onesnaževanja in od- škodnin na nek način razrešiti. Samo podatek, da v gozdovih, ki sodijo v tretjo stopnjo po- škodovanja, prirastek lesa upada za polovico, zgovorno priča o strašni škodi, ki jo pov- zroča onesnažen zrak. Zato se bodo prebivalci Zavodenj zav- zemali ne le za odškodnine, temveč tudi za sanacijo petega bloka šoštanjske termoelek- trarne, saj bodo le tako imeli možnost preživetja. _ . _ . . UBŠKA SELIŠJSIIK. Predstavnik Danfossa Hans Kirk je direktorju Biterma mag. Jožetu Kuneju izročil sliko, ki je delo danskega slikarja Ole Pripa Hansena, cvetje pa simbolizira razcvet podjetja. Cili: najboljši in najcenejši v Bistrici ob Sotli so odprli novo tovarno Biterm, ki je re- zultat skupnih vlaganj Gore- nja in danskega sistema Dan- foss. V tovarni Biterm bodo iz- delovali sodobne kapilarne termostate za hladilno zamr- zovalne aparate, ki izpolnjuje- jo vse najzahtevnejše svetovne ekološke norme. Slovesnosti ob začetku dela v Bitermu so se udeležili častni generalni konzul Danske v Sloveniji Rudi Šelih, župan Jože Čakš, predsednik poslo- vodnega odbora sistema Gore- nje Jože Stanič, direktor Bi- terma mag. Jože Kunej in di- rektor divizije kompresorjev Danfoss Hans Kirk, ki je v uvodnem govoru poudaril, da je njihov cilj postati naj- boljši in najcenejši. V Gorenju Gospodinjski aparati so pr\'e termostate za hladilno zamrzovalne aparate začeli izdelovati v letu 1982 v obratu v Bistrici ob Sotli. V začetku letošnjega februarja je začela s poslovanjem nova družba Biterm, katere večin- ski delež ima Gorenje Gospo- dinjski aparati, Danfoss pa je v skupno podjetje prenesel tehnologijo za proizvodnjo so- dobnih kapilamih termosta- tov. Gradnja nove tovarne je veljala 1,7 milijona DEM. Let- no naj bi ustvarili 3,4 milijone mark prometa in izdelali mili- jon teiTOOstatov, od tega jih bo četrtmo kupil Danfoss. Z ustanovitvijo mešane družbe Biterm so ohranjena tudi delovna mesta v Bistrici ob Sotli, saj je delo dobilo 54 delavcev. Brez večjih vlaganj bi lahko proizvodnjo povečali za 500 tisoč kapilarnih termo- statov na leto, s tem pa bi po- skrbeli tudi za dodatna delov- na mesta. DAMJANA SEME Foto: EDI MASNEC S certmkati v Trdnjavo z vpisovanjem certifika- tov in denarja za vplačilo delnic prve izdaje je pričela tudi pooblaščena investi- cijska družba Trdnjava, katere ustanovitelj je Fin- goren, družba za upravlja- nje investicijskih skladov iz Velenja. Trdnjava ponu- ja 5 milijonov delnic po no- minalni vrednosti tisoč to- larjev in prodajni vrednosti 1.033 tolarjev. V družbi Fingoren bodo vodili ak- tivno investicijsko politiko, za nakupe delnic se bodo odločali na osnovi realne vrednosti podjetja in ocene njihovega poslovanja, so- delovali pa bodo tudi v nadzornih svetih nekate- rih družb. Sodobna elektronika Letošnji sejem Sodobna elektronika bo na Ljub- ljanskem sejmu med 4. in 8. oktobrom, sestavljali pa ga bodo 4 programski sklopi: telekomunikacije, elek- tronske komponente, avto- matizacija in RTV difuzija, pridružujeta pa se jim še računalništvo in biroopre- ma. Sejem Sodobna elek- tronika je starosta moder- nih ljubljanskih sejemskih prireditev, letos bo na vrsti že 41. na približno 7 tisoč kvadratnih metrih razstav- nih površin, zajemal pa bo vse sejemske dvorane Go- spodarskega razstavišča. Na sejmu bo sodelovala TV postaja CNN, vračajo pa se tudi razstavljavci, kot so Siemens, ABB, Alcatel, Tungsram in drugi. Vsega skupaj bo sodelovalo 250 razstavljavcev iz Slovenije in 10 drugih držav. Več nočitev Na širšem celjskem ob- močju se je v prvih osmih mesecih število nočitev v primerjavi z lanskim le- tom zvišalo za 11 odstot- kov. Nočitev domačih go- stov je bilo za 3 odstotke več kot lani, nočitev tujcev pa je bilo kar za 19 odstot- kov več. Največ nočitev je bilo v zdraviliščih in na Rogli. Če se bo podoben obisk gostov nadaljeval tu- di jeseni, predvsem to velja za zdravilišča, bi lahko na celjskem območju dosegli število izpred štirih let, ko so zabeležili približno mili- jon nočitev. jevalnih in arhivskih sistemov. Informacije: tel. in fax 061/ 841-331 (Bojan Vodopivec). - Podjetje Unitechnik d.o.o. Ljubljana-Moste-polje išče so- investitorja za postavitev teh- nološke linije za kontinuirano proizvodnjo precipitarnega kalcijevega karbonata (PCC). Podrobnejši podatki so na vo- ljo v informacijski pisarni CIS GZS. Infoi-macije: tel. 061/ 484-059 in fax 061/482-262 (Bojan Smrekar). Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za in^rma- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon 061/12-50-122, int.290, 292 in 293 in fax 061/219-536. PO CEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 28. 9. 1994 Banke/Menjalnice Valuta Enota Nakupni Prodajni Banka Celje DEM 1 78,80 80,20 ATS 1 11,00 11,30 USD 1 120,00 124,00 ITL 100 7,30 7,95 A-banka Celje DEM 1 78,50 80,26 ATS 1 11,05 11,40 USD 1 120,15 125,10 ITL 100 7,69 8,06 Ljudska banka d.d. DEM 1 78,00 80,20 Celje ATS 1 10,80 11,50 USD 1 118,00 122,00 ITL 100 7,30 7,80 Slovenska DEM 1 79,00 80,50 investicijska ATS 1 11,00 11,50 banka Žalec USD 1 120,00 127,00 ITL 100 7,58 7,98 SKB banka d.d. DEM 1 79,40 80,65 poslovna enota Celje, ATS 1 11,00 11,15 ekspozitura Žalec, USD 1 113,00 125,00 agencija Mozirje ITL 100 7,65 7,85 Zasebna DEM 1 78,85 79,75 menjalnica ATS 1 11,10 11,30 ATKA Celje USD 1 118,50 122,50 ITL 100 7,50 7,80 Menjalnica DEM 1 78,80 79,80 PUBLIKUM, Celje ATS 1 11,10 11,30 Hmezad banka d.d. DEM 1 79,00 80,00 Žalec in Leveč ATS 1 11,10 11,30 Menjalnica DEM 1 78,80 79,80 ELESA ATS 1 10,10 10,30 Šempeter ITL 100 7,70 7,80 Združenje podjetnikov celjskega območja Savinjsko-šaleškemu združenju podjetnikov se je v torek pridružilo tudi Združenje podjetni- kov celjskega območja. Namen združenja je predvsem primerno organiziranje v okviru Gospo- darske zbornice Slovenije, da bi na ta način lažje in uspešneje reševali svoje probleme. Za predsednika 13-članskega upravnega odbora celjskega združenja so imenovali Zvonka Perliča. Celjski podjetniki so po ustanovnem zboru pripravili tudi tiskovno konferenco, na kateri so člani iniciativnega odbora Združenja podjetnikov Slovenije in predsedniki regionalnih združenj pred- stavili program dela in svoje zahteve. Foto: SHERPA PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Švedsko-slovenskopodjet- je Tema Celje nudi svetovalne usluge, raziskave, svetovanje in izdelavo strategij v najbolj zapletenih tehnoloških siste- mih, ekonomskih in razvojnih mehanizmih na vseh področjih gospodarstva, prestrukturira- nje proizvodnje, povečanje proizvodnje ob zmanjševanju kapitalnih in materialnih stro- škov, tržne obdelave, anali- ze... Informacije: tel. 21-876, 25-531 (Janez Terček). -Podjetje Zone Enterprise d.o.o. Ljubljana nudi računal- niško pohištvo za poslovne in zasebne namene - vseh vrst in oblik. Informacije: tel. in fax 061/551-102 (Tomaž Logar). — Podjetje Masnen d.o.o. Ma- ribor nudi originalno kitajsko svilo v metrih ali oblačilih. In- formacije: tel. in fax 062/225- 619 (Sun Ying). -Podjetje Zitus - servisne storitve d.o.o. Ljubljana nudi izdelavo, predelavo in popra- vilo oken, raznih predelnih sten, stenskih oblog, izdelavo opreme za lokale po naročilu, izdelavo načrtov za opremo, nudijo pa tudi možnost serij- ske proizvodnje manjših serij lesenih izdelkov. Informacije: tel. 061/222-951 in fax 061/ 224-122 (Anton Kralj). - Podjetje Popo trade d.o.o. Maribor nudi lahko žensko konfekcijo ter drobne izdelke iz lesa. Informacije: tel. 513- 551, int. 30 (Franjo Uršej). Povpraševanje: -Podjetje Reos d.o.o. Ko- menda išče zastopnike po po- sameznih regionalnih območ- jih za prodajo pisarniških ure- Št.39 - 29. september 1994 5 Javna prodaja in Jokapitalizacija ^ Cetisu Imajo pripravljen lastninski program, čakajo še na f0zrešltev aenaclonallzacljskih zahtev v celjskem Cetisu so začeli Je zgodaj pripravljati lastnin- ^ program in po njem naj bi mdi Cetis šel v javno prodajo ijelnic. Več o tem je povedal grečko Gorenjak, vodja eko- nomsko finančnega sektorja v podjetju. podjetje, katerega ocenjena vrednost znaša 38,3 milijona jiark, je trenutno organizira- no kot d.o.o. v mešani lasti in sicer je družbenega kapitala 78 odstotkov, 22 odstotkov ka- pitala pa že ima znanega last- nika. Projekt predvideva last- ninjenje družbenega premože- nja in sicer naj bi ga šlo 20 odstotkov za interno razdeli- tev, 40 odstotkov skladom in 40 odstotkov za javno prodajo delnic. Za javno prodajo smo se odločili zato, ker je notranji odkup pri kapitalsko intenziv- nih podjetjih neustrezen, saj slabi rentabilnost in plačilno sposobnost podjetja. Kako daleč ste s pripravami M javni razpis o prodaji delnic? Progiama lastninjenja še ni- smo uspeli oddati zaradi dena- cionalizacijskih zahtevkov. Gre za večjega upravičenca - Mohorjevo družbo - ki smo ji pred dnevi ponudil sporazum, tako da bi zadevo rešili v obo- jestransko zadovoljstvo. V me-. secu dni pričakujemo, da bodo odgovorili na našo ponudbo, potem bo program šel na agen- cijo, kjer bo nedvomno potr- jen, saj smo cel projekt predali znani hiši za lastninjenje P&S iz Ljubljane. Z interno razde- litvijo bi tako začeli novem- bra, z javno prodajo delnic družbenega kapitala pa de- cembra oziroma januarja. Ali pričakujete dovolj veliko zanimanje za javno prodajo delnic? Glede na sloves podjetja pričakujemo odziv na javni razpis. Cetis je namreč med drugim pridobil tisk vseh jav- nih in vrednostnih listin, ki so potrebne za državo Slovenijo, sredstva, vložena v ta razvoj, pa lahko uspešno uporabimo pri trženju vseh proizvodov, ki zahtevajo taka znanja. Doslej smo izpeljali celoten projekt izdaje bonov, potnih listov, vozniških in prometnih dovo- ljenj .. .Takšno zaupanje lahko pridobi tiskarna, ki ni samo finančno močna, pač pa ima tudi ustrezen marketinški in razvojni pristop. Do konca le- ta 1995 naj bi kot prva tiskar- na v Sloveniji pridobili certifi- kat kakovosti ISO 9001. Sicer pa bodo interesenti uspešnost podjetja razbrali iz prospektu- sa, ki ga sestavijo pooblaščeni ocenjevalci, odobrita pa sklad za razvoj in agencija za trg vrednostnih papirjev. Kje je mesto Cetisa v sloven- skem prostoru? Cetis je po celotnem prihod- ku največja tiskarna v Slove- niji. Vsa leta doslej posluje z dobičkom. Biti največji pa pomeni tudi veliko vlagati v razvoj. Cetis je kapitalsko zelo intenziven. Od leta 1990, ko se je osamosvojil, smo v strojno opremo vložili 20 mi- lijonov nemških mark, od tega samo letos 4,1 milijona mark v novo strojno opremo, milijon mark pa v modernizacijo ob- stoječe opreme. Cetis ima kot vodilno podjetje v grafični branži veliko posnemovalcev, zato je pogoj za njegov obstoj večje investiranje, kar mu omoga, da ohranja uspešnost poslovanja. Ravno zaradi teh vlaganj bo v kombinaciji me- tod lastninskega preoblikova- nja uporabljena tudi dokapi- talizacija podjetja, pri kateri bo šlo tudi za javno prodajo delnic. Več kot pol emisije je prodane že s preliminarnimi dogovori. Z dokapitalizacijo bo premoženje naraslo na pri- bližno 43 milijonov mark. Kaj bodo dobili tisti, ki se bodo odločili za vložitev certi- fikatov v Cetis? Vsi, ki zbirajo certifikate, obljubljajo dividende kot glavni motivator in zdi se, da je dividenda edino, kar je smi- sel delničarstva. Mi bomo za- gotavljali tudi to, da bo vred- nost delnic vseskozi rasla in na ta način bomo omogočali last- nikom delnic kapitalske do- bičke na osnovi trgovanja z delnicami. Zaenkrat je slo- venski prostor nekoliko divji, saj ceno vrednostnih papirjev manj določa vrednost podjetja kot dogovori med borznimi posredniki. V naslednjih letih pa pričakujemo, da se bodo razmere stabilizirale. T. CVIRN Foto: SHERPA Slovenija v Češki Praga je bila sredi septem- bra v znamenju Slovenije, saj so se v organizaciji direk- torja podjetja Intertrade CS a.s. dr. Tomaža Subotiča v prestižnem hotelu Atrium predstavili Mura, Zlatarna Celje, Radenska, Krka, Stol in Gorenje. Poleg sijajne Murine mod- ne revije je med Slovenci blestela tudi gospa Štefka Kučan skupaj s češkima pr- vima damama Havlovo in Vaclovo, na promocijski predstavitvi pa so bili še dr. Davorin Kračun, Vojka Rav- bar. Zvone Dragan... Na prireditvi se je zbralo pri- bližno 700 gostov, po oceni udeležencev pa je bila po- memben družabni dogodek. V Pragi so bili tudi predstav- niki Ljubljanske banke, SKB, Etola, Zavarovalnice Triglav, Silcena in Vitala, skratka Slovenija v velikem. US Po modni reviji so se zbrali dr. Subotič, gospa Draganova in gospa Klausova, žena češkega premiera. Zdravje na ogled Celjski sejem organizira v oktobru tejemski projekt ZHravo življenje Iz mave — Senlor Da sta zdravje in zdravo življenje največji vrednoti, ve vedno več ljudi. Temu načelu se pridružujejo tudi organiza- torji sejma Senior, tretjega po VTsti, katerega vodilo bo letos namenjeno srečni in zdravi družini. Na sejmu se bodo razstav- ljavci predstavili v posamez- nih vsebinskih sklopih, in si- cer Zdravje in zdravilna sred- stva, Šport in fitncss. Kozme- tika in nega telesa. Oprema prostora in doma, Predstavi- tev dela društev in organizacij, Predstavitev časopisov in za- ložb, tem pa se bodo pridružili * pridelovalci in predelovalci zdrave prehrane v okviru pro- Sramskih sklopov Pravilna in zdrava prehrana. Okolje in "rtnarjenje. V okviru spremljajočih stro- Ifovnih prireditev pripravljajo organizatorji nekatera zani- "liva predavanja zdravnikov, >ismerjena k ohranjanju zdravja, pa tudi razširjanju obzorij o še premalo znanih Področjih. Obiskovalci preda- ^3nj bodo lahko več izvedeli ^ pobiovredni vegetarijanski "'•"ani, dinamičnih fitoproizvo- '^'h, zdravilnih rastlinah v do- "^ačem vrtu, ekološkem kme- ^vanju, makrobiotiki, narav- ^ prehrani in tudi o tem, za- ■^aj se pravzaprav splača zdra- ho živeti. Napotke različnih predava- ^Ijev nameravajo že v času ^inia združiti v katalogu, ki "^i bi postal nekakšen priroč- Za zdravo življenje. Letoš- "ii projekt, namenjen zdrave- življenju, je tako široko za- ^tavljen prvič. Razstavljavcem ^ strokovnjakom se bodo pri- r^žili še dežurni zdravniki in ^^dicinske sestre, ki bodo de- brezplačne nasvete, kot tu- ^bioterapevti in radiestezisti. l^a zaključni prireditvi pa pripravljajo posebno akcijo, v kateri bodo izbrali »naj ded- ka« in »naj babico«, ki bosta morala kaj zaplesati, zapeti ali zaigrati. Dobra novica za sta- rejše je tudi ta, da letos za upokojence vstopnine ne bo. Sicer pa bo jmel na tem sejmu vsakdo priložnost, kot pravijo organizatorji, da kaj postori za svoje zdravje in vitalnost. KL Težave v Turistu Za Gostinsko podjetje Turist v Nazarjah se že nekaj časa šušlja, da se je znašlo v hudih težavah. Zato je v začetku septembra mozirski izvršni svet imenoval posebno komisijo, ki naj bi pregledala poslovanje podjetja in nakazala možne rešitve. Prve ugotovitve komisije kažejo, da je podjetje lani svoje poslovanje zaključilo z dobičkom, tekoče poslovanje pa izkazuje negativen rezultat, saj so imeli konec julija 6 milijonov tolarjev izgube. Ugotavljajo tudi, da bodo v podjetju lahko razrešili denacionalizacijske zahtevke in da pripravljajo primeren program lastninjenja, nujno pa se morajo lotiti posodabljanja lokalov ter potrebnih vzdr- ževalnih del. Po drugi strani pa je v Turistu med zaposle- nimi moč opaziti pomanjkanje motivacije in premajhno notranjo enotnost. Po mnenju komisije bi moralo GP Turist predvsem najti novega direktorja, ki ne bo obremenjen s sedanjimi teža- vami. Le-ta naj bi pripravil sanacijski program, elaborat za vlaganja in pridobitev kreditov ter program lastninje- nja. Prepričani so nam.reč, da bi bilo z dobrim sanacijskim programom podjetje Turist še možno rešiti, saj ni preveč zadolženo in ima bogato tradicijo. US Poskrbljeno za kupce Pretekli teden so v celjskem podjetju Avtotehnika slavTiostno odprli prenovljen prodajni servisni center salon Renault. Z novimi prostori so v Avtotehniki zbrali vso ponudbo na enem mestu. Tako lahko kupec pri njih opravi vse, od nakupa do servisiranja Renaultovega avtomobila. V centru so uredili poseben prodajni prostor, dodatno opremili kleparsko delavnico in .servisno mehanično delavnico ter zgradili poseben vhod. V Avtotehniki so,poskrbeli za novo celostno podobo, kot jo ima Renault po celem svetu. Stroški prenove se približujejo 15 milijonom tolarjev, v Avtotehniki pa načrtujejo še ureditev okrepčevalnice ter razmišljajo o posojanju vozil kupcem. V celjskem podjetju upajo, da bodo z novim centrom pripomogli k uveljavljanju Renaultovih avtomobilov na slovenskem trgu. Foto: EDI MASt^EC NOVO NA BORZI Zapadlost obrestnih kuponov Piše Bojan Gradišnik Dne 1. 10. 94 zapadejo v izplačilo obrestni kuponi pri treh obveznicah. Pri re- publiški obveznici 2. emisije se vnovčuje 8. kupon, pri ob- veznici Občine Laško pa 3. letni kupon. Prav tako zapa- dejo v izplačilo obresti pri obveznici Banke Vipa iz No- ve Gorice. Kuponi se vnov- čujejo na različnih mestih. Ponavadi pri izdaljatelju VP in še kje. Kuponi republiške obveznice se vnovčujejo pri enotah SDK. Kuponi od ob- veznic Občine Laško pa se vnovčujejo tudi pri Banki Celje. Investitorjem priporo- čam, da svoje VP hranijo preko borznih hiš v central- nem depoju v Ljubljani. Na ta način imajo VP na varnem mestu pa tudi za vnovčeva- nje kuponov jim ni treba skrbeti. Veliko vrednostnih papirjev se glasi na prinosni- ke in če investitor VP izgubi, izgubi ludi njegovo celotno vrednost. Na to bi še posebej opozoril. Poleg omenjenih VP zapadejo v izplačilo 3. 10. 94 tudi komercialni zapisi Stanovanjskega sklada. Za- pisi se vnovčujejo pri Stano- vanjskem skladu. Trgovanje z vrednostnimi papirji Zaradi tehnike poravnave ter narave poslovanja Depo hiše - AURUM se s prej ome- njenimi VP trguje brez ku- pona od vključno 27. 9. 1994 dalje. IGjučno vprašanje na torkovem borznem sestanku je bilo ali bodo tečaji obvez- nic padli za več kot prinaša kupon ali za manj. Tečaj re- publiške obveznice 2. emisije je padel za 3,8% indeksne točke. To pomeni, da so tisti, ki so kupovali to obveznico pred zapadlostjo kupona ku- povali poceni in nasprotno so tisti, ki so prodajali ob- veznico brez kupona iztržili 1% indeksno točko več. Ti- stim, ki se z VP ne ukvarjajo 1% indeksna točka ne pome- ni veliko, če pa gre za večje zneske tudi 1% indeksna točka pomeni mnogo. Še po- sebej pa je ta razlaga po- membna, če je tečaj VP v trendu padanja ali rasti. Na torkovem borznem se- stanku je bilo za 1,9 mio DEM prometa. Že po prome- tu sodeč se vidi, da pi-etira- nega navdušenja za prodajo ali nakupe ni. Pri delnicah beležimo padce do 8,8%, pri RGSP in porast do 5,1% pri delnici Salusa. Zanimivo je to, da se tečaji delnic še ne- kako »držijo« na določenih nivojih, ko je borzni sesta- nek, ko se pa trguje preko BIS-a pa padajo mnogo hi- treje. Mogoče bomo dočakali tudi obratno situacijo, je pa seveda manj verjetna. Celjska borzna hiša sporoča, da je vrednost vzajemnega sklada Herman Celjski na dan 27. 9. 1994 1.114,13 SIT. Št. 39 - 29. september 1994^ 6 Se se bo dvigal prah Različni odmevi na nov vladni predlog o oblikovanju občin na Celjskem Po najnovejšem vladnem predlogu zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih ob- močij naj bi Slovenija imela 158 občin, od tega deset mest- nih. Na našem območju naj bi po tem predlogu nastalo 24 občin, od tega bi Celje in Vele- nje imela status mestnih ob- čin. Predlaganih občin je vsaj na našem območju polovica manj, kot jih je bilo predvide- nih pred spomladanskim refe- rendumom. Da bo tudi okrog tega predloga še precej raz- prav, je jasno že iz prvih od- mevov. Končna odločitev je spet v rokah državnega zbora, ki mora imeti v mislih pred- vsem to, da naj bi bile konec leta lokalne volitve v nove ob- čine. Na območju sedanje celjske občine bi po novem predlogu nastale občine Celje, Štore in Vojnik. Občine Teharje torej v tem predlogu ni, saj ne izpol- njuje na novo določenih pogo- jev za ustanovitev občine. Te- harčani so medtem s krajevni- ma odbora SDSS in SKD že poslali svoj protest državnemu zboru in v njem ponovno zah- tevali, da se upošteva volja ljudi, da bi živeli v svoji obči- ni. Sicer napovedujejo ustavni spor, evropske in svetovne in- stitucije pa bodo seznanili z nespoštovanjem človekovih pravic. Nezadovoljni so tudi v Žal- cu, kjer naj bi namesto sedanje občine nastalo pet novih: Ža- lec, Prebold, Braslovče, Vran- sko in Polzela. Območni odbor LDS iz Žalca opozarja poslan- ce državnega zbora, da je raz- delitev v nasprotju s sprejeti- mi merili za ustanovitev občin, saj kar štiri med njimi ne dose- gajo predpisane meje 5 tisoč prebivalcev. Najbolj tragično pa je po njihovem to, da je delitev v nasprotju z željami ljudi, ki so na referendimiu glasovali za staro občino, ra- zen v Taboru. Velenje naj bi po novem pri- dobilo status mestne občine, Šmartno ob Paki in Šoštanj pa status občine. Za takšno lokal- no preobrazbo so si na šale- škem območju že dalj časa pri- zadevali, čeprav so se bali, da ne bodo zadovoljili strokovnih kriterijev. Velenje namreč ni izpolnjevalo vseh pogojev, predpisanih za pridobitev sta- tusa mestne občine. Najbolj problematičen je bil kriterij, ki je predvideval 15 tisoč de- lovnih mest, od tega vsaj polo- vico v terciarni dejavnosti. Kljub temu pa je Velenje po predlogu vlade le prišlo v iz- bor tistih občin, ki naj bi po- stale mestne. Po zadnjem vladnem pred- logu o novih občinah bi na na Šmarskem imeli štiri občine in to Kozje, Podčetrtek, Rogaško Slatino ter Šmarje pri Jelšah. S tem je postala sporna refe- rendvunska odločitev za novi občini Bistrica ob Sotli ter za Rogatec, nejasno pa tudi za nekatera posamezna naselja znotraj sedanjih KS, ki želijo k drugim novim občinam. Tri občine iz vladnega predloga vključujejo več kot pet tisoč prebivalcev, izjema pa je Koz- je, kjer je mogoče upoštevati izjemne demografske okoliš- čine. Nova šentjurska občina naj bi po novem vladnem predlogu ostala v obstoječih mejah kot ena sama občina. Šentjurski župan, Jurij Malovrh, meni, da je Šentjur naravno, gravitacij- sko ter gospodarsko središče velike večine krajev, z delno izjemo KS Planina. Tam so se na referendumu odločili za sa- mostojno občino in to z veliko večino, kar pa vladni predlog ne upošteva. Planina naj bi imela premalo prebivalcev. Župan je opozoril na možnost pritožbe Planinčanov, sicer pa glede predlagane »nove« šent- jurske občine meni, da bi bila v regiji ena močnejših, tako po številu prebivalcev kot tudi po površini. V Slovenskih Konjicah za- enkrat nimajo bistvenih pri- pomb na predlog o delitvi na občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, saj je takšna delitev v skladu z željami kra- janov, izraženimi na referen- dumu, ostajajo pa odprta vprašanja Rogle, Dobrovelj... Namesto sedanje občine La- ško pa sta predvideni dve in sicer Laško ter Radeče. Kaj bo z Zidanim Mostom, ki hoče k Laškemu in ne k Radečam, pa je spet drugo vprašanje. V občini Mozirje so iz pred- laganih, vendar na referendu- mu neizglasovanih 7 občin, po vladnem zakonu nastale 3 ob- čine. Mozirju se priključujeta še Nazarje in Rečica, novo oblikovana občina pa naj bi štela 8.700 prebivalcev. Iz se- danje KS Nazarje so na držav- ni zbor že poslali zahtevo, da postanejo samostojna občina s 3 tisoč prebivalci, češ da ra- zen popolnega osnovnega izo- braževanje izpolnjuje vse dru- ge kriterije. Druga občina bo Ljubno, kamor bi vključili KS Luče in Solčava, skupno pa naj bi občina štela nekaj več kot 5 tisoč ljudi. Najmanjša na mozirskem in tudi med petimi najmanjšimi občinami v slo- venskem prostoru bo Gornji Grad, ki se mu bodo priključili Nova Štifta in Bočna, občina pa bo imela 2.700 ljudi. Župan sedanje mozirske ob- čine Franc Miklavc ocenjuje, da je predlagana delitev boljša kot so bila prejšnja razmišlja- nja. Župan Miklavc bo na ustre2aio vladno službo poslal svoje mnenje, kot so bili poz- vani tudi drugi župani, po sre- dini seji komisije za lokalno samoupravo, vsekakor pa na- poveduje še vroče razprave o dokončnem obUkovanju no- vih občin. Stičišča sosedniili občin v okviru praznovanja šentjurskega občinskega prazni- ka sta se v soboto sestali vodst\i občinskih odborov LDS Šentjurja in Celja. Na srečanju so ugotavljali veliko skupnih interesov in problemov, k razreševanju slednjih pa naj bi prispevala tudi občinska odbora obeh strank. Tako bodo skušali vplivati na funkcioniranje lokalne samouprave, si priza- devali za ustanavljanje višjih strokovnih šol, posebej pa bodo izpostavili vprašanje cestne infrastrukture in načrte »tretje razvojne osi«. Poleg tega so se v obeh strankah dogovorili še za sodelovanje na področju ekologije, varo- vanja človekovega okolja in deponiranja odpadkov. U.S. Spoznati Ceije z začetkom avgusta je v Celju pričela delovati projektna pisarna, ki je eden temeljnih predpogojev za uveljavljanje pro- jekta Celje zdravo mesto. Pisarna je v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, doslej pa so največ pozornosti namenili pripravi programa dela. Kot prvo nalogo so si zadali spoznati Celje, za kar potrebujejo sodelovanje vseh Celjanov. Vsekakor nameravajo someščane opozoriti, da projekt Celje zdravo riiesto ni zamrl, zato namera- vajo proti koncu novembra veliko govoriti o Celju in prizadeva- njih posameznikov, družbenih skupin ter institucij za boljše in bolj kakovostno življenje v mestu. U.S. Žeiijo prijazno bolnišnico Sekcija kirurških medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki deluje že trinajst let, je konec prejš- njega tedna organizirala svoje redno dvodnevno srečanje v Celju. Dvakrat na leto se dobivajo, vsakič v drugi bolniš- nici. Tokrat jim je gostoljubje nudila Splošna bolnišnica Celje. Na svojih srečanjih se kirurške medicinske sestre in tehniki strokovno izpopolnjujejo, izmenjajo izkušnje in se seznanijo s težavami, s katerimi se srečujejo pri delu. Med strokovnimi temami, ki so jih letos obravnavali, velja posebej izpostaviti ustvarjanje dobrih medsebojnih odno- sov, kakršni so pogoj za prijazno bolnišnico. In prav za prijazno bolnišnico bi si morali vsi prizadevati, so prepri- čani tudi kirurški tehniki in sestre. KL Pomoč bosansi(im otroicom Največje žrtve že skoraj tri leta trajajoče vojne v Bosni in Hercegovini so prav otroci in mladostniki. To dokazujejo naslednje številke: 16.661 otrok je bilo ubitih ali so umrli zaradi lakote in nu-aza; 4.305 otrok je bilo ranjenih, 18.332 jih je moralo na zdravljenje v bolnišnico; 420 tisoč otrok je razse- ljenih. Tako pravi statistika. Podatki so tudi Slovenijo spodbudili, da se je odločila organizirati himianitamo akcijo Slovenija otrokom Bosne in Hercegovine, s katero naj bi zbirali predvsem šolske potrebščine. Slovenske nevladne organizacije, organiza- torke te akcije, pozivajo vse slovenske državljane in držav- ljanke, družine, podjetja, ustanove in zavode, obrtnike in proiz- vajalce, knjigarne in veleblagovnice, da organizirajo zbiranje in _ darujejo šolske potrebščine. Odbor akcije bo deloval v Ljubljani na Miklošičevi 16, informacije pa lahko dobite na telefonski številki 061/316-760. KL Razrešeni Železnili Celjski odbor SKD Ima novega tajnika In vodjo volilnega štaba Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Celje je pred časom razrešil Matjaža Zeleznika kot tajnika odbora in kot vodjo volilnega štaba stranke. Za novega tajnika od- bora je imenoval Petra Oprč- kala, za vodjo volilnega štaba pa Majdo Slokan. Po besedah predsednika ob- činskega odbora SKD Marka Zidanška so se za zamenjavo odločili zato, ker naj bi Želez- nik prekoračil pristojnosti pri pogovorih z drugimi stranka- mi o nastopu na lokalnih voli- tvah. Zidanšek pravi, da so stališča občinskega odbora glede nastopa na volitvah jas- na. SKD se bo o morebitnem sodelovanju pogovarjala z SLS, SDSS in ND pri voh- tvah župana in v občinah, kjer bo večinski volilni sistem, medtem ko bodo v samem Ce- lju nastopili samostojno. Matjaž Železnik, razrešeni tajnik in vodja volilnega šta- ba, pa meni, da ni šlo za pre- koračitev pooblastil, pač pa gre za različnost v pogledih na nekatere ključne zadeve med njim in Zidanškom. Sam že vsa leta sodeluje z nmogimi strankami in tudi sedaj je oce- nil, da je to sodelovanje po- trebno v pripravah na volitve v skladu z usmeritvijo, da naj bi se stranke o tem same dogo- varjale na lokalnem nivoju. Tako je Železnik sklical sesta- nek predstavnikov SDSS in SLS, ki pa bi ga po mnenju Zidanška moral odpovedati. »Ker tega nisem storil, je Zi- danšek menil, da nisem ubo- gal,« pravi Železnik. Da gre v tem primeru za formalnosti, je jasno, v ozadju spora pa so gotovo pomembnejše zadeve, med drugim Železniku očitajo nezadovoljivo sodelovanje v izvršnem svetu in skupščini, predvsem naj bi šlo za nespo- razume med njim in Damja- nom Vrečkom, prav tako čla- nom občinske vlade in SKD. TC Dogovorjena pravila igre člani mozirske vlade prižgali zeleno luč za privatizacijo v zobozdravstvu Mozirski zobozdravniki so po sklepu izvršnega sveta končno dobili zeleno luč za privatizacijo. S tem proble- mom se uk\'arjajo že dlje časa, junija pa je pristojni občinski sekretariat dobil nalogo, naj skupaj z Javnim zavodom za zobozdravstvo poišče najbolj ugodne rešitve, saj se vsi zave- dajo, da privatizacije ni moč ustaviti. Doslej sta željo, da bi zoboz- dravstveno dejavnost oprav- ljala kot zasebnika, izreizila dva zobozdravnika, vendar je svet javnega zavoda temu na- sprotoval, češ da se je potreb- no najprej dogovoriti za vsa pravila igre. Odprta so bila vprašanja o nadaljnjem obsto- ju javnega zavoda, o najemu opreme in prostorov ter o or- ganizaciji zobne tehnike. Po novem predlogu, ki ga je v četrtek potrdila tudi mozir- ska vlada, se bodo lahko zo- bozdravniki odločili za zaseb- no prakso v skladu z zakonom. Prostore za opravljanje dejav- nosti bodo vzeli v najem, pri opremi pa je možnih več reši- tev: ali jo bodo odprodali ali jo bo zavod obdržal ali pa oddal v najem zasebnim zobozdrav- nikom. Problem zobne tehnike naj bi rešili s koncesijsko po- godbo tako, da bo vsak zoboz- dravnik, ki se bo odločil za za- sebno prakso, še naprej sode- loval s tehniki v okviru javne- ga zavoda. Ker pa je mozirska občina ena izmed tistih dveh v Slove- niji, v katerih je zobozdrav- stveno varstvo organizacijsko ločeno od splošne zdravstvene dejavnosti, seveda s tem vse težave še daleč niso odprav- ljene. URŠKA SELIŠNIK Člani mozirske vlade so upo- števali predlog programskega sveta in za novega izdajatelja lokalnega časopisa Savinjske novice izbrali dosedanjega urednika Francija Kotnika. Bo šport postal pastoreic? Vlada Republike Slovenije je namenila več sredstev za fi- nanciranje občinskih proraču- nov. Tudi konjiški občinski proračun je povečan za pri- bližno 40 milijonov tolarjev neto, zato Izvršni svet Skupš- čine občine Slovenske Konjice pripravlja nov osnutek reba- lansiranega proračuna za le- tošnje leto, ki naj bi bil končno usklajen in strokovno priprav- ljen predridoma sredi prihod- njega meseca. Člani izvršnega sveta so se minuli petek že sestali s pred- stavniki šolstva in otroškega varstva in razpravljali o njiho- vih potrebah in možnostih, predvidoma še ta teden pa se bodo dogovarjali še s pred- stavniki kulture, zdravstva ter ostalih dejavnosti, ki so di- rektno financirane iz občin- skega proračuna, tudi s pred- stavniki krajevnih skupnosti. Razlike med dosedanjim pro- računom (ki sicer še vedno ni sprejet) in osnutkom, ki ga na novo pripravljajo, so pred- vsem v postavkah sredstev za šolstvo in otroško varstvo, ki so višja za 13 mio SIT, sredstev za kulturo, ki so prav tako viš- ja za 13 mio SIT, sredstev za komunalno infrastrukturo, ki so višja za približno 8 milijo- nov SIT, ter sredstev namenje- nih športu, ki so zmanjšana za 6 milijonov tolarjev. Kljub temu, da je parlamen- tarni odbor za proračun pri- pravil nove kriterije za rebe- lans, ki naj bi se jih v občini držali, pa bodo po besedah predsednika konjiškega Izvrš- nega sveta, Rudija Petana, skušali sredstva namenjena športu obdržati v višini prvot- nega zneska - 16 milijonov to- larjev - saj v občini deluje več športnih društev, ki na svojih področjih uspešno in kvalitet- no delujejo. B. Z. Št. 39 - 29. september 1994 7 Ifile v belem so tudi žene in matere Hodniki celjske bolnišnice so natla- ^oi z ljudmi, ki potrebujejo zdravni- ško pomoč in oskrbo, bolniške sobe so 2 rezervnimi posteljami vred polno {asedene. Bela zgodba pravi, da bolni liličejo pomoči, nudijo pa jo zdravniki io medicinske sestre. A po svojih mo- čeh. Če je mera polna, je lahko tudi požrtvovalnosti konec in prav na tem mestu dobi zgodba napako. Medicin- ske sestre namreč uhajajo iz celjske bolnišnice in še bodo bežale, saj jih v obup peha dvoje pomembnih reči: prva je preobremenjenost, druga je denar. V poletnih mesecih so se v Splošni bolnišnici Celje borili s hudo kadrov- sko stisko, ki jo je povzročila želja medicinskih sester, da bi si privoščile trdo prigaran dopust, nekatere med njimi pa so se odločile za korenitejše spremembe in so dale odpovedi. V enem tednu so jih prejeli, denimo, sedem. Iz bolnišnice bežijo na druga delovna mesta, predvsem v preventiv- no dejavnost, v zdravstvene domove, in k zasebnikom, na primer v zoboz- dravstveno prakso. Kot pravi Dragica Marenčič, višja medicinska sestra in koordinatorka zdravstvene nege ki- mrških strok, odhajajo zelo dobre me- dicinske sestre, namesto njih pa mo- rajo zaposlovati nevešče pripravnike in pripravnice: »Preden so kot začet- niki pripravljeni za samostojno delo, morajo opraviti še strokovni izpit, kar pa lahko storijo po šestih mesecih pri- pravništva, ki je sestavljeno iz krože- nja po različnih oddelkih. Pripravni- ška doba za višje medicinske sestre je podobna, le da mora do strokovnega izpita preteči devet mesecev.« Tako so sprejeli na primer v mesecu juliju okoli dvajset pripravnikov, na počitniško delo pa so sprejemali tudi iijake srednje zdravstvene šole in štu- dente višje šole za zdravstvene delav- ce, ki so iskali zaposlitev prek štu- dentskega servisa. Delo so ponudili več kot tridesetim. Tako kot s pri- pravniki, je bilo tudi z njimi: enkrat so bili v korist, spet drugič v napoto. V imenu stroicovnosU v celjski bolnišnici je na vseh od- delkih in v službah zaposlenih 646 medicinskih sester in tehnikov, dejan- ska slika pa kaže, da jih je trenutno le 537, torej je zasedenost delovnih mest nekaj več kot osemdeset odstotna. Ene so na porodniških dopustih, druge v bolniški zaradi preobremenjenosti, tretje pa so slabo plačanemu in obe- nem izjemno napornemu in stresnemu delu obrnile hrbet in odšle drugam. »Za beg medicinskih sester iz bolniš- nice,« meni direktor Splošne bolnišni- ce Celje mag. dr. Aleš Demšar, »obsta- jata predvsem dva vzroka. Prvi je pre- obremenjenost, do katere pride ravno Zato, ker je število sester premajhno, drugi pa so slabe plače.« Demšar tudi poudarja, da zaradi neustreznih ka- drovskih normativov, ki niso natanč- no dorečeni in izdelani, ne morejo za- posliti dovolj velikega števila ljudi. Po njegovi oceni strokovna in kakovost- na raven dela z bolniki ne trpita, kar pa je mogoče doseči le s preobreme- njenostjo tistih, ki vztrajajo in so v bolnišnici na razpolago. Kakšno je delo medicinskih sester, pa ilustrira tudi zaskrbljujoč podatek, da so nji- hove nosečnosti v večini primerov ri- zične. Tvegajo zelo veliko, včasih celo družino. »Delo v bolnišnici je štiriind- vajset urno,« pravi Vida Purnat, glav- na sestra, ki vodi v celjski bolnišnici zdravstveno nego. »Najbolj obreme- ''jujoča je potreba po permanentni prisotnosti, ki je, na primer, v zdrav- stvenih domovih ni. Sestre opravljajo 'zmensko delo, nočno, nedeljsko in praznično. Tako je od prvega delovne- S3 dne do odhoda v pokoj.« to, Icar si Ce bi bil denar merilo za delo, ki ga ^Pravljajo medicinske sestre, bolni- kov že zdavnaj ne bi nihče umival, jim ^^rigel nohtov, prinašal nočnih posod. jih hranil, oblačil, rahljal blazine, jih tolažil in se z njimi pogovarjal. Torej hvala bogu, da tega ne počnejo za de- nar. Povprečna osnovna plača znaša borih 40 tisoč, potem prejmejo morda še potne stroške in skromne dodatke za delo v posebnih pogojih. Nova ko- lektivna pogodba jim je prinesla novo razočaranje, saj je osnova v času od- sotnosti samo osnovna plača oziroma razred, v katerega so razporejeni. Tu- di pri tem so jim odškmili suhe drob- tinice, ob tem pa uspešno znižali željo po dopustih, na žalost tudi po stro- kovnem izobraževanju. »Sestre delajo v izjemno težkih de- lovnih pogojih,« pravi Dragica Ma- renčič, »za žene in matere pa tako vemo, da imamo drugi del službe do- ma.« Večina tistih, ki vztrajajo, je s svojim poklicem še zmeraj zadovolj- nih, saj jih notranje izpopolnjuje, ven- dar pa so njihovi lonci bolj prazni... Sestra Marta je v svojem poklicu dvajset let, od tega je na oddelku za kirurgijo notranjih organov že enajsto leto. Poročena je, sina ima že odrasle- ga, in vendar pravi, da delo zelo težko usklajuje z družinskim življenjem: »Delam v treh izmenah, in to na zah- tevnem oddelku, na katerega ne moreš priti v "službo utrujen ali nezbran. Najbolj stresne situacije pa te prega- njajo tudi doma in zlepa jih ne moreš pozabiti. Zase pa menim, da je najtež- - je soočanje z diagnozami...« Sestra Mojca je stara šestindvajset let, na oddelku za ortopedijo je zapo- slena dve leti in pol. Družine si še ni ustvarila, o svojem delu pa meni, da je najzahtevnejše ponoči: »V nočni izme- ni sva na oddelku le dve sestri, v kriz- ni situaciji sami odgovorni za vse. Za- radi živčnosti potem še podnevi ne moreš spati... O denarni plati našega dela pač ne smemo niti razmišljati. Pomagaš bolnim... Si to, kar si.« Leto dni starejša Renata je medi- cinska sestra na oddelku za otroško kirurgijo šest let. »Če bi razmišljala o denarju,« pravi, »potem nismo vred- ne nič. Pokonci nas drži le ljubezen do dela.« Včasih je njena naloga najti prave besede v izjemno težkih trenut- kih; sporočiti staršem malega bolnika kaj hudega. Sama je mati dveh deklic, mlajša ima dve leti. Ker je bila že tri tedne vsak dan v službi, ji je starejša hči predlagala, da bi vsaj en dan pre- živeli skupaj. Prva bi prešpricala službo, druga pa šolo. Poročena s »špitalom« Odločitev, da zapusti delo v bolniš- nici, za Marjano Pečovnik ni bila lah- ka. Svoje delo in družino je vedno znova tehtala deset let, potem se je odločila in službo zamenjala, obenem pa je spremenila tudi način življenja. Lahko se posveča družim, gradnji hiše in navsezadnje tudi sebi. Sestra Mar- janca, kakor so jo ogovarjali bolniki na urološkem oddelku, je bila izjemno dobra sestra, strokovno dobro podko- vana in življenjsko bogata. Z obra- zom, iz katerega vejejo smeh, prijaz- nost in naklonjenost do ljudi, je znala preganjati gube zaskrbljenosti. »Uro- logija je težak oddelek,« meni Marja- na Pečovnik. »Negovale smo paciente, ki so potrebovali celega človeka. Ogromno nege. Največ pa je vredna prijaznost, to, da se z bolnim pogovar- jaš. Da prideš v sobo nasmejan. Nikoli nisem tarnala zaradi plače in še danes verjamem, da je največje plačilo za sestro v tem, da jo imajo pacienti radi.« Ravno ta mesec je sestra Marjanca nastopila novo službo, pri stomatolo- gu zasebniku. Misli pa ji uhajajo v bolnišnico in k ljudem, ki jih je ne- govala. Prepričana je, da bi vztrajala v prejšnji službi do konca, če ne bi imela družine. V bolnišnici se je zaposlila, ko je hči Monika napolnila šest mesecev. Z iz- kušnjami se je le še utrjevala. Vsaki sestri umre prvi bolnik... Vsaka se- stra se prvič loti nege mrtvega pacien- ta... Tolažila je rakave bolnike... Tu- di tistim, za katere je vedela, da so jim ure štete, je lajšala bolečine, jim rah- ljala vzglavnike, jim govorila, čeprav je niso slišali... Četudi je bila kdaj doma nataknjena, je prišla v službo nasmejana in potrpežljiva. A na račun požrtvovalnosti je trpela družina. Njene nočne, nedelje in prazniki so sčasoma pustili sledi. Hči se je priva- dila, da njene mamice pač ni doma, ker njena mamica vedno dela. Marja- na je v desetih letih preživela doma tri ali štiri novoletne večere, skoraj nobe- nega med ostalimi prazniki. Kar na- prej si tam, pravi Marjanca. Je le ena nmogih, ki jo je družina prisilila k od- hodu iz bolnišnice. Marsikatera bi še šla, pa ne more izbirati. Karavana gre dalje Obeti za prihodnost so bolj mrki, o čemer zgovorno priča večje število odhodov v druge službe in upokojitev od novih zaposlitev. Pri tem pa v bol- nišnici opozarjajo tudi na dejstvo, da prihajajo k njim preslabo usposoblje- ni pripravniki iz srednje-zdravstvene šole, saj imajo v programu šolanja premalo praktičnega dela. Glavna se- stra Vida Pumat postreže s podatki, ki pravijo, da je bilo pred programom usmerjenega izobraževanja splošnim znanjem o stroki in strokovno teore- tičnim vsebinam namenjenih okoli 70 odstotkov ur, ostalo pa praktičnemu delu. Z usmerjenim programom je po- stalo to razmerje precej drugačno, ta- ko da je pripadlo praktičnim uram le nekaj več kot 10 odstotkov ur. Ravna- teljica Srednje zdravstvene šole v Ce- lju Marija Marolt pa meni, da se od leta 1991 stanje v prid praktičnim iz- kušnjam vendarle izboljšuje. Tisti srednješolci, ki se v drugem letniku odločijo za opravljanje zaključnega izpita in ne mature, naj bi v bolnišnici tedensko opravili 10 ur praktičnega dela. In to strokovno vodenega, kar je po besedah Maroltove velikega pome- na in naj bi tudi pripomoglo k precej večji usposobljenosti mladih. Kritično pa je ocenila orgemizacijo pripravni- štva v bolnišnici, saj je menda v oko- liščinah, postavljenih na glavo, ob ve- likem pomanjkanju kadrov, marsik- daj pomanjkljivo izpeljano. Na drugi strani pa vedo povedati, da so mladi pripravniki in pripravnice tako slabo strokovno pripravljeni, da doživljajo ob delu, povsem običajnem za življe- nje bolnišnice, zelo hude strese. Ob tem pa ne gre pozabiti, da moraš biti za ta poklic rojen, marsičesa se ne da naučiti. Kakor koli že, trenutno obljublja bolnišnica medicinskemu podmladku kot tudi vsem sestram in tehnikom, ki so že zaposleni, troje: nizke dohodke, preobremenitve pri delu in težave v družinskem življenju. KSENIJA LEKIČ Po desetih letih dela na urološkem oddelku v celjski bolnišnici je Mar- janca Pečovnik, zelo dobra medicin- ska sestra, odšla v drugo službo, k za- sebnemu zobozdravniku. K temu jo je prisilila družina. Sicer pa je to poklic, ki mu je zapisala dušo. Poletje je bilo za Splošno bolnišnico Celje pravi preizkus delovnih moči in potrpežljivosti. Mnoge medicinske sestre že odhajajo drugam, predvsem v take službe, ki jim omogočijo, da lahko preživljajo noči, nedelje in praznike doma. Poslansice skupine načelno za LJUBLJANA, 27. sep- tembra (Delo) - Po razpra- vi v matični komisiji za lo- kalno samoupravo držav- nega zbora je očitno, da bo ta tema osrednja točka za- sedanja parlamenta v teh dneh. Po dosedanji razpra- vi je mogoče soditi, da vladni predlog oblikovanja novih občin podpira večina poslanskih skupin. Načel- no ga podpira tudi ZLSD, vendar napoveduje dopol- nila, ki bodo posegla v nje- govo vsebino. Tako zahte- vajo, da se pri predlogu upošteva volja ljudi, izra- žena na predhodnih refe- rendumih. Janša in trgovanje z orožjem LJUBLJANA, 21. sep- tembra (Večer) - Obrambni minister Jelko Kacin je na novinarski konferenci po- vedal, da je ignoranca Ja- neza Janše sprožila prei- skavo o povojnem trgova- nju z orožjem. Obrambno ministrstvo je bilo po Kaci- novih besedah pooblaščeno za trgovanje in oskrbova- nje tujih držav z orožjem. Pošiljke, ki so prečkale slo- vensko ozemlje, so bile opremljene z dokumenti, na katerih je bil podpisan Janez Janša, je povedal Kacin. Tudi Velenje mestna občina LJUBLJANA, 21. sep- tembra (Večer) - Državni svet je razpravljal o lokalni samoupravi in v zadnjem hipu umaknil odložilni ve- to za sprejete spremembe zakona o lokalni samou- pravi. Dobil je namreč po- jasnilo, da bo vlada predla- gala deset mestnih občin, med njimi tudi Velenje, če- prav nima bolnišnice, kot naj bi jih imela po merilih mestna občina. Bizjak za varuba . LJUBLJANA, 22. sep- tembra (Delo) - Slovenski predsednik Milan Kučan je seznanil vodje poslanskih klubov parlamentarnih strank z odločitvijo, da bo državnemu zboru za varu- ha človekovih pravic pred- lagal Ivana Bizjaka. Vlada predlagala 150 občin LJUBLJANA, 22. sep- tembra (Delo) - Vlada je pripravila predlog zakona o ustanovitvi občin in o do- ločitvi njihovih območij in pri tem predlagala ustano- vitev 158 občin. Od teh bo imela tretjina manj kot zahtevanih 5 tisoč prebi- valcev. Po mnenju pred- stavnikov vlade bi zavrni- tev predloga zakona o ob- činah v parlamentu pov- zročila kaotične razmere. Manager leta POSTOJNA, 22. septem- bra (Delo) - Priznanje ma- nager leta so podelili Janez Štefaniču, direktorju Iskre —Industrijekondenzator jev in opreme iz Semiča. Priz- nanje ženskam prijazno podjetje pa je dobila tek- stilna tovarna svila iz Ma- ^Wo I Št. 39 - 29. september 1994 8 Ptički brez postelj Kaj se zgodi, če se za šolanje v drugem mestu odloči več dijakov, kot Je prostih kapacitet - ¥ Velenju dijaki skupaj z hegunci Za nadaljevanje šolanja v Celju, kjer sta najbolj ak- tualni predvsem Srednja vrtnarska, kmetijska, gospo- dinjska šola (SVKGS) in smer zlatarstvo na Srednji tehniški šoli, ki sta edini to- vrstni šoli v Sloveniji, se po končani osnovni šoli odloča vedno več dijakov. V Dijaškem domu Celje je za dijake prostih šesto po- stelj, ki so letos tudi vse za- sedene. Za šolsko leto 1994/ 95 so morali odkloniti kar šestinpetdeset prosilcev za posteljo. Nekateri se sedaj vozijo, drugi v velenjskem Dijaškem domu čakajo na sprejem v celjskega. V Vele- nju je zanje sicer dobro po- skrbljeno, vendar pa je v istem stolpiču tudi begun- ski center. Kaj se pravzaprav dogaja in kako bi bilo mogoče pro- bleme v zvezi s tem rešiti? Celje Povprečje šolskega uspeha dijakov, ki so v lanskem šol- skem letu stanovali v celj- skem dijaškem domu, je bilo 93,1 za dekleta in 93,4 od- stotkov za fante. To, bližina srednjih šol, zmerna oskrb- nina in pa nadzor, so verjet- no glavni razlogi za to, da se starši odločajo in svoje otro- ke v času srednjega šolanja prepustijo v »varstvo« dija- škemu domu. V celjskem di- jaškem domu so morali letos zavrniti kar šestinpetdeset dijakov. Ravnateljica Dija- škega doma Celje, Marjeta Martinšek, je o tem poveda- la: »Zaradi prevelikega vpi- sa v dom smo problem reše- vali na tak način, da smo že junija na Svetu določili ko- misijo, ki se je ukvarjala s tem vprašanjem in določila tudi merila za sprejem v dom oziroma za odklanjanje dija- kov. Komisija je za sprejem določila naslednje kriterije: prednost pri sprejemu v dom imajo dijaki prvih letnikov in novinci, ki do 20. avgusta plačajo akontacijo oskrbni- ne. Pod drugo točko so ome- njeni dijaki, ki so že bivali v domu in imajo poravnane vse finančne obveznosti do doma iz preteklega šolskega leta, ki so plačali akontacijo do 20. avgusta in ki v prete- klih šolskih letih niso bili kaznovani oziroma evidenti- rani zaradi kršenja domske- ga in hišnega reda. Pod tret- jo točko pa so dijaki, ki pri- hajajo v Dom na priporočilo socialnih služb. Najbolj spornih je bilo dvanajst fantov, ki so akon- tacijo plačali pravočasno, vendar so imeli v preteklem šolskem letu ukrepe, kot so najmanj ukor ravnateljice in še več. Pri tem je prihajalo tudi do raznih slabih volj, do angažiranja odvetnikov s strani staršev oziroma do protestiranja na Ministrstvu in tako naprej. Kljub temu smo, razen enega dijaka, probleme uskladili tako, da so fantje s plačano akontaci- jo sedaj na čakalni lestvici. Ti fantje še čakajo na izstop oziroma na prazno posteljo v našem dijaškem domu. Pri dekletih je zasedeno vse, za- radi domotožja, prešolanja ali kakšnih drugih zadev pa tedensko zamenjamo po dve dijakinji in sicer tako, da ta- koj, ko dve izstopita, prideta dve novi.« Je v dijaškem domu preve- liko število vpisanih dijakov stalen problem? Ne, to se je zgodilo letos prvič, in sicer ne samo v di- jaškem domu v Celju, temveč so tudi drugi domovi letos dosti bolj polni kot ponava- di. Razlog za to je enostaven: trinajst do štirinajst tisoč mesečne oskrbe za tri obro- ke, stanarino, toplo vodo in vse ostalo, kar nudi dijaški dom, ob čemer vemo, da se cene mesečnih vozovnic su- čejo tudi do devet tisoč to- larjev. Kako pa, mislite, bo v pri- hodnjih letih? Še vedno na- val ali pričakujete upad šte- vila dijakov? Za naslednje šolsko leto ob teh cenah gotovo pričakuje- mo vsaj takšen naval, če ne celo večji, vendar bomo tudi pravočasno ukrepali. To po- meni, da se ne bomo prepu- stili nostalgiji za prejšnjimi leti, ko smo lahko plačevanje akontacije odlagali do 20. avgusta. Zahtevali bomo, da se akontacija plača do 1. av- gusta, tako da bo do petnaj- stega že vse jasno in bomo lahko dijakom pravočasno ali odpovedali ali potrdili bi- vanje v dijaškem domu. Morda veste, kako so pro- blem rešili dijaki, ki v dom niso bili sprejeti? Za dijake, ki niso bili spre- jeti, sem bila dogovorjena z ravnateljem velenjskega dijaškega doma, da bo spre- jel fante in z ravnateljem SKVGŠ, da v šentjurski di- jaški dom sprejmejo dekleta. Nekaj naših fantov je odšlo v Velenje, vendar jih takoj, ko se mesto pri nas izprazni, vzamemo nazaj, v naš dijaški dom. V Šentjurju pa imajo poseben režim in posebne pogoje, saj potrebujejo pro- store za svoje dijake, ki ima- jo prakso in začnejo že ob štirih zjutraj. Skratka, v glavnem je šentjurski dom že zapolnjen z dijaki, ki obi- skujejo Kmetijsko šolo v Šentjurju. Včasih je bilo v Celju kar nekaj dijaških domov. Meni- te, da bi bilo vredno ponovno razmisliti o odprtju še kakš- nega ali pa o razširitvi va- šega? Dijaški dom v Celju niti ne bo tako vprašljiv, kot bo vprašljiv problem, ki se bo pojavil, če bo šlo Celje v višje šolstvo. Tu se bo postavilo vprašanje študentskega do- ma. V sklopu dijaških domov po Sloveniji; v Ljubljani in v Mariboru so tudi študent- ski domovi, to pa v Celju ne bo mogoče. Skratka, tenden- ca v Celju je, da mesto gre v višje šolstvo, nima pa po- kritih študentskih posteljnih kapacitet. Velenje Velenjski dijaški dom, ki deluje v sklopu Centra sred- njih šol Velenje, je star pet- najst let; prej so bili to trije stolpiči, ker pa je bil v prete- klih šolskih letih dom skoraj popolnoma prazen, se je Mi- nistrstvo za šolstvo in šport letos odločilo za prodajo dveh stolpičev, v katerih so sedaj zasebna podjetja. V stolpiču, ki je ostal za dija- ke, je 720 kapacitet. Mirko Sajko, predstojnik Dijaške- ga doma Velenje, je ob tem povedal: »Ker je za dijake ostal samo še en stolpič, so v tem sedaj tako begunci kot tudi dijaki. Sicer so begunci pri nas že od začetka krize. Prostori v četrtem nadstrop- ju, ki so namenjeni dijakom, so ločeni s sanitarijami in hodniki in dijaki imajo tudi svoje ključe od prehodov in sob. V treh spodnjih nad- stropjih pa so begunci. Poleg beguncev, ki tukaj živijo, imamo pri nas tudi šolo za begunce, ki so v velenjski in mozirski občini.« Prihaja med dijaki in be- gunci do kakšnih kon- fliktov? »Pravih konfUktov ni. Prej pa smo imeli še nekaj učen- cev iz drugih republik; dva iz Bosne in enega iz Srbije in problem je bil v tem, da so se begunci zbirali pri njih. Drugih problemov, če raču- namo na to, da je v našem Domu zdajle sto petdeset be- guncev, bilo pa jih je bilo tudi do tristo, sicer ni. Ven- dar pa je za nekatere dijake to zelo moteče; vsaj za tiste iz Savinjske doline, ki pravi- jo, da v Dom ne pridejo zara- di beguncev. Tisti pa, ki so v Dom prišli, so zaenkrat vsi tudi še ostali. Zato so dijaki sedaj tudi v četrtem nadstropju. Ločeni so; tja ne hodi nihče drug. Sicer pa imajo tudi begunci tukaj svoj urad, za šolo skr- bijo na Ministrstvu, mi pa smo zadolženi za dijake.« V stolpiču Dijaškega do- ma, ki je v Velenju ostal za dijake, trenutno stanuje se- demnajst dijakov. Na začet- ku leta je bilo v Velenju šest »Celjanov«, sedaj so tri od teh v celjski Dom že sprejeli, na sprejem pa v Velenju ča- kajo še trije; dva dijaka SKVGŠ in eden iz STŠ. Kaj pravi o tem Mirko Sajko? »Ko me je pred začetkom šo- le poklicala ravnateljica celjskega doma in dejala, da je njihov dom poln, da so morali okoli šestdeset dija- kov zavrniti in da jih bo ne- kaj prišlo k nam, je zavladal >halo<. Pripravili smo prostor in reči moram, da so starši dijakov, ki niso bili sprejeti v celjski Dijaški dom, kar precej klicali in se zanimali, kako je z vpisom v naš dija- ški dom. Kriterijev, ki so jih postavili za sprejem, nisem poznal, ravnateljica mi je povedala, da so odklanjali predvsem višje letnike. Mi- slim, da je to pametno, saj si kar predstavljam, kaj za ne- koga iz prvega letnika, ki gre od doma, pomeni nova šola, nov kraj. Če bi se moral še iz Velenja voziti v Celje... Mi- slim, da dijaki iz višjih letni- kov to lažje prenašajo kot bi tisti, ki so v prvem letniku. Sicer pa dijaki Centra srednjih šol začnejo s šolo ob sedmih in deset minut, dija- ki, ki se šolajo v Celju, pa zjutraj odhajajo prej in se zvečer pozneje vračajo. Ker pa so bili pri nas trije zlatar- ji, ki imajo v ponedeljek in torek prakso doma, pridejo v šolo šele v sredo, v petek pa gredo nazaj domov, zanje ni bilo tako težko. Še vedno pa je nekaj dijakov, ki v sredo ali četrtek pridejo po deveti uri v dom, tako da jih mora- mo počakati z večerjo.« Dijaki In kaj o vsem skupaj meni- jo tisti, ki imajo zaradi pre- polnih dijaških domov naj- večje težave? Dijaki in starši. Rok Budiselič je dijak 2. letnika STŠ, smer zlatarstvo, sicer iz Ljubljane. Do prejš- njega tedna je bil v velenj- skem Domu, sedaj pa so ga sprejeli v Celje. »V Dom me niso sprejeli zato, ker smo denar nakazali prepozno. Potem sem šel v Velenje, kjer bi bilo še kar dobro, če ne bi bilo beguncev, ki so me mo- tili. Nisem se mogel učiti, zbrati, tako glasni so bili. V naše nadstropje begunci sicer niso hodili, ker smo bili v drugem oddelku, ampak slišali pa smo jih vseeno. Glasni so. In >nažigajo< har- moniko in tako naprej. Moji starši so rekli, da mo- ram čim prej drugam; če bo mogoče, v Celje, drugače pa v kakšno zasebno sobo. Se- daj se je vse skupaj vendarle uredilo in lahko sem v celj- skem Domu.« Tudi Matej Plaveč iz Mari- bora, dijak 2. letnika STŠ, v celjski Dijaški dom letos ni bil sprejet zato, ker je pre- pozno plačal. Sedaj se iz Ma- ribora vsak dan vozi v šolo v Celje. »Voziti se vsak dan je zelo naporno. Vstajam ob osmih, vlak imam ob desetih in petnajst, pouk pa ob pol dveh. Lani je bilo v Domu meni zelo dobro, ne vem pa, zakaj so letos pri sprejemu dajali prednost >fazanom<. Rekli so, da zato, ker smo mi starejši in bi se oni slabše znašli... Meni se zdi vse skupaj brez veze. Mojim staršem ugaja, da se vozim, meni pa ne. Oni pač ne do- življajo takšnega napora kot jaz. Učim se pa na vlaku.« Andrej Rojko, dijak STŠ, sicer iz Ljubljane, je še ved- no v velenjskem Domu in ča- ka, da se sprazni kakšna po- stelja v Celju: »Prepozno sem plačal. Imel sem tudi en >majhen< ukor, ampak kljub temu bi me sprejeli, če bi plačal. V Velenju je bilo brez veze, slaba hrana, begunci težijo, eden igra trobento, drugi violino... Sploh se ne moreš učiti. Vendar pa z be- gunci nimamo stikov; zakle- njeni smo za dvojnimi vrati. Je pa res, da lahko tam delaš, kar hočeš, v Celju pa je režim strožji.« Mama dijaka (ostati je že- lela neimenovana), ki obi- skuje četrti letnik SKVGŠ Celje in je bil tri leta v celj- skem domu, letos pa ni bil sprejet, pa je povedala: »Fant se trenutno vozi in vse skupaj je, zaradi slabih cest- nih povezav, grozno. Vsako jutro ga vozim na avtobusno postajo. Bili smo že tako obupani, da smo razmišljali o tem, da bi pustil šolo oziro- ma se prešolal, saj ima sedaj probleme tudi z učenjem. Si- nova največja želja je, da bi prišel nazaj v celjski dijaški dom, saj je bil tam srečen in zadovoljen. Vem pa, da je težko in postaviti se je po- trebno v kožo tistega, ki ima probleme. Vendar pa je tre- nutno tudi nam zelo težko.« Sprejem v dijaški (ali štu- dentski) dom je trenutno ne- kaj, o čemer sanja marsikdo. Tako dijaki in v univerzitet- nih mestih študentje, kot nji- hovi starši. Tudi ravnatelji sanjajo o rešitvah problema in poskušajo pomagati. Glo- balno pa, kar je v naši mladi deželici že stalna praksa, tu- di tega problema nihče ne rešuje. NINA M. SEDLAR Janša odgovarja Kacinu LJUBLJANA, 22. sep- tembra (Delo) — Janez Janša je danes komentiral izjavo obrambnega ministra Jelka Kacina v zvezi s trgovino z orožjem. Janša zagotav- lja, da je celotno poročilo o prometu z orožjem izročil svojemu nasledniku in da od odhodu z ministrskega položaja ni pustil za seboj nobenih nezaključenih zadev. Doliodnina polni blagajno LJUBLJANA, 23. sep- tembra (Delo) - Po podat- kih Republiške uprave za javne prihodke je bilo do- slej natisnjenih že skoraj 880 tisoč dohodninskih od- ločb, kar je 86 odstotkov vseh vloženih napovedi do- hodnine za preteklo leto. Državna blagajna naj bi s plačili dohodnine dobila še 5,4 milijarde tolarjev. Neprimerno tarnanje MARIBOR, 26. septem- bra (Delo) - Premier dr. Ja- nez Drnovšek je v sprem- stvu nekaterih ministrov obiskal Maribor. Ob tem je izjavil, da poudarjanje za- postavljenosti Maribora odganja potencialne inve- stitorje v tamkajšnje go- spodarstvo. Vlada je ob tem predstavila nekatere ukrepe, ki jih je pripravila za naslednje mesece in naj bi olajšali težave v gospo- darstvu. Podaljšani benoinsld tolar? LJUBLJANA, 26. sep- tembra (Dnevnik) - Če bo državni zbor sprejel pred- log skupine poslancev, bo- mo v Sloveniji bencinski tolar plačevali tudi po letu 1999, ko se sicer izteče se- danji zakon. Predlagatelji menijo, da je podaljšanje cestnega tolarja do leta 2004 za avtoceste od severa do juga smotrno, saj bi si- cer prekinili dinamiko gradnje. Proti podržavljanju stavb LJUBLJANA, 26.sep- tembra(Dnevnik) - Komisi- ja državnega zbora za lo- kalno samoupravo je pod- prla dopolnilo Slovenske ljudske stranke k zakonu o upravi, s katerim bi pre- prečili podržavljanje ob- činskih stavb. Prostori naj bi ostali v občinski lasti, država pa bi jih imela pra- vico uporabljati ob plače- vanju sorazmernih stro- škov. Prisilna privedba LJUBLJANA, 26. sep- tembra (Večer) - Preisko- valna komisija državnega zbora pod vodstvom Igorja Omerze bo od pristojnega sodišča zahtevala prisilno privedbo predsednika iz- vršnega sveta mesta Ljub- ljana Marjana Vidmarja in sekretarja mestnega sekre- tariata za občo upravo Di- mitrija Kovačiča ker se v parlamentarni preiskavi o domnevnem nezakonitem delovanju mestnega izvrš- nega sveta nista odzvala vabilu na zaslišanje. Št. 39 - 29. september 1994 gra, ki še najmani sabava Laščane ,sHUS odgovora na vprašanje, zakal Imajo v Laškem obvoznico, ki ne služI ^emer_ y Liaškem že od začetka av- p letos »prenavljajo« že- podvoz na magistralni jti, ki pripelje iz Celja in vo- paprej proti Rimskim Topli- g,. Tako bi bilo mogoče so- Ijpo novem prometnem re- pa, ki ga določa obvoznica, pa poteka tudi po železni- ^ prehodu na tamkajšnji ggeroma močno obremenje- ^elezniški progi. Zaradi za- foic, ki so na tem delu ceste Janje obvoznice) pogosto in {cej dolgo spuščene, se ne- estano pojavljajo prometni paski z dolgimi kolonami tajočih vozil. 2ato je razumljiva slaba vo- 1 ljudi, ki jim živci že počasi puščajo. Zlasti tistim, ki so imorani vsakodnevno doživ- ti ta laški prometni stres, udi pa najbolj jezi dejstvo, se na železniškem podvozu, radi katerega je bil uveden m, sploh nič ne dogaja, la se še sploh začela niso, nogoče prometne razmere trajajo že približno dva me- a in nikomur ni jasno, kako Igo bo še tako. Seveda pa čina občanov stresa jezo nad čino in njene strokovne žbe, vsekakor pa marsikoga lima, zakaj je tako. zavni sekretar na atko Seveda so bili vse pogostej- iripomb in kritik občanov. ki so vrteli telefonske številke laških občinskih upravnih or- ganov, počasi siti tudi na obči- ni. Vse bolj jim je postajalo jasno, da jih občani krivijo za nekaj, kar sploh ni v njihovi prostojnosti in za kar niso od- govorni in še najmanj krivi. Zato so v avgustu poslali (iz- vršni svet) vljudno pisemce Ministrstvu za promet in zveze v Ljubljano, to pa naj bi oceni- lo, ali je prepoved prometa po magistralni cesti skozi Laško zaradi rekonstrukcije sploh še imiestna. Zaradi rekonstruk- cije, ki je samo na papirju, naj- brž ni, če pa bodo dela le ste- kla, naj se to zgodi čimprej, so opozorili Laščani in Ministr- stvo zaprosili, naj vso zadevo s prenovo podvoza pri investi- torju pKJspeši, v nasprotnem primeru pa magistralno cesto odpre vsaj za promet osebnih vozil. Ministrstvo za promet m zveze R Slovenije je bilo na- mreč tisto, ki je 22. junija 1994 izdalo odločbo o splošni pre- povedi prometa na odseku ma- gistralne ceste v Laškem za čas od 27. jimija do 30. novem- bra letos, odločbo pa je izdalo po zaprosilu (2.6. 1994) izva- jalca gradbenih del, celjskega Ingrada. Namesto kakršnega koli od- govora, ki bi prisi)eval k razre- šitvi problema v zvezi z rekon- strukcijo podvoza in (ali) nor- malizacijo cestnega prometa v Laškem, je Občina Laško na začetku septembra prejela kratko sporočilce Ministrstva za promet in zveze z naslednjo vsebino: »Glede na vaš do- pis... vam v prilogi pošiljamo mnenje in staUšče Slovenskih železnic k zastavljenim vpra- šanjem. V kolikor ocenjujete, da investicija ne poteka v skladu z dogovorom, predla- gamo, da to uredite z ustrezno republiško upravo, ki to inve- sticijo vodi. Lep pozdrav!« in_ še žig ter podpis državnega se- kretarja, gospoda Slavka Hanžla. Očitaioča žeieznica In kaj so Slovenske železni- ce Ljubljana kot soinvestitor dne 2. septembra v dopisu Mi- nistrstvu za promet in zveze navedle kot srž problematike v zvezi z rekonstrukcijo pod- voza v Laškem? Podpisani ge- neralni direktor, gospod Mar- jan Rekar pojasnjuje, da je bi- la pogodba z izbranim izvajal- cem gradbenih del podpisana že 22. decembra lani, da so bili projekti rekonstrukcije ceste izdelani marca letos in da je bila istočasno oddana vloga za lokacijsko dovoljenje, ki je bi- lo izdano 9. avgusta. »Zaradi dolgotrajnega postopka prido- bivanja dovoljenj je Republi- ška uprava za ceste večkrat Občini Laško posredovala predloge za pospešitev del, vendar se je le-ta obnašala ne- elastično in zavračala vsakrš- no sodelovanje... Ker investi- cijo vodi Republiška uprava za ceste, prosimo, da se za po- drobnejše informacije obrnete nanje, menimo pa, da bi Obči- na Laško lahko pripomogla k čimprejšnji sanaciji objek- ta...« piše v dopisu Sloven- skih železnic slovenskemu Mi- nistrstvu za promet in zveze. Krivi so torej Laščani? Neelastična občina? Laščanom so torej (posred- no) odgovorili kar v Sloven- skih železnicah, pa bi bilo pri- čakovati, da bodo razloge za zaostanek pri tej investiciji pojasnili v Republiški upravi za ceste kot glavnemu investi- torju. Vse skupaj že daje vtis o mački in vreli kaši... Na začetku septembra sta investitorja. Republiška upra- va za ceste in Slovenske želez- nice, predlagala občini Laško, naj le-ta z odločbo o dovolitvi priglasitvenih del omogoči pripravljalna dela pri rekon- strukciji podvoza. Sta investi- torja nemara spregledala, da gre v tem primeru za poseg v prostor in da je za takšne posege oziroma izdajanje ustreznih dovoljenj (lokacij- sko, gradbeno) pristojen repu- bliški upravni organ? Na to »podrobnost« so Laščani inve- stitorja opozorili, so pa v Re- publiški upravi za ceste izjavi- li, da so zahtevek za gradbeno dovoljenje na republiškem upravnem organu sicer že vlo- žili, vendar pa ocenjujejo, da bo dovoljenje izdano šele v mesecu oktobru. Če vemo, da je bila pogodba za izgradnjo podvoza s celjskim Ingradom podpisana že 22. decembra le- ta 1993, je vsa stvar bolj jasna. Dela so bila oddana brez ustreznih dovoljenj in projek- tov. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano 9. avgusta 1994, na gradbenega pa v Republiški upravi za ceste še čakajo. Zakaj še vedno čakajo, je pa že druga zgodba, ki pa s seda- njimi prometnimi zagatami v Laškem ne bi smela imeti nobene zveze. Namesto da bi državni uradniki svoje napake popravili ali jih vsaj priznali, se gredo igrice, ki naj bi jih davkoplačevalci igrali po na- vodilih Človek, ne jezi se! MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC sliko večino obravnav je SNČ, senat v Celju, opravil Celju kot sedežu celjskega okrožja, nekatete pa tudi na ojem poslovanju izven Celja, običajno na sedežih okrajev Sa okrožja, v nekaterih primerih pa celo v teharskem l>orišču. SNČ, senatu v Celju je bUo predlaganih v posto- k skupaj 790 primerov, vendar jih je obravnavalo nekaj to j, saj je več kot trideset primerov odstopilo vojaškemu dišču. Ker je bilo v posameznih primerih sojenje hkrati osebam, je mogoče trditi, da je bilo pred SNČ, senat Celju, obsojenih okrog 1000 oseb. Iz sodb, ki jih je izreklo SNČ - senat v Celju, je razvidno, 'so bili med obsojenci tega sodišča pripadniki vseh druž- nih slojev: od delavcev, tanetov, inteligence pa do podjet- W. Po narodnosti so bili obsojenci brez izjeme Slovenci, ^l^aj je bilo med njimi sicer takšnih, ki so se med okupa- izjavljali za Nemce, ali so celo že pred vojno stopili l^ulturbvmd, vendar so bili tudi ti dejansko slovenske Rodnosti. Največ jih je bilo obsojenih predvsem zaradi '^duševanja in agitiranja za nemško okupacijsko oblast in '^lerja. Privrženost nemškim okupacijskim oblastem so 'dežniki kazali na najrazličnejše načine: od dosledne •^rabe nemškega jezika doma in v javnosti, pozdravljanja ''scističnim pozdravom Heil Hitler in z iztegnjeno des- 1^. do druženja in sodelovanja s predstavniki nemških ''^sti, itd. Dogajalo se je, da so posamezniki v svoji ^lepljenosti šli tako daleč, da so celo pretepali svoje ^''ke, če so govorili slovensko in ne nemško in ovajali "^kim okupacijskim oblastem tiste, ki bi se kakorkoli ^|ično izrazili o Nemcih. Navduševanje za nemške okupa- ^ in Hitlerja je bilo med posamezniki veliko zlasti prvo okupacije, kasneje pa se je precej zmanjšalo, ^avedli bomo samo nekaj konkretnih primerov, kako so ^niezniki izražah svoje navdušenje nad nemškim oku- j'^rjem in Hitlerjem: A. S. iz bližnje okolice Celja je npr. Prihodu Nemcev aprila 1941 nad vhodna vrata svoje hiše ^sil napis: »Ein Volk, Ein Reich, Ein Fuehrer.« Ko so ^ci začeli z represalijami nad slovenskim življem, je 1^ spoznal, da je bil zaslepljen z nacistično propagando j'^ napis sam odstranil. I. O. iz Šaleka pri Velenju pa je ^ko navdušena nad Hitlerjem, da je izjavljala, »da bi ^j'^'1a še rada videla, potem pa lahko umre.« A. J. iz jNščice je nemška propaganda o nepremagljivosti nem- iL.^ojske tako prevzela, da je izjavljal, »da imajo Nemci topove, da lahko z njimi streljajo v Ameriko.« obsojenimi je bilo tudi precej deklet in žena, ki so se !^ okupacijo družile z nemškimi vojaki, gestapovci in g^ki. V večini primerov je šlo za ljubezenska razmerja. ki so včasih imela za rezultat tudi rojstvo otroka, neredko pa je šlo za prostitucijo. Nekaj takšnih deklet, ki so se javno družile z Nemci, so partizani v opomin ostrigli. Nemalo jih je bilo obsojenih pred SNČ - senat v Celju tudi zato, ker so se med vojno zaničujoče izražali o partizanih in narodnoosvobodibii borbi ah pa so se celo udeleževali zasrcunovanja ujetih partizanov. Posebno skupino obsojen- cev so predstavljali funkcionarji Steierische Heimatbimda in njerdh organizacij, vendar je šlo tu predvsem za nižje funkcionarje, ki so bili po narodnosti Slovenci, in so te funkcije opravljaU preveč goreče in dosledno. V tej katego- riji obsojencev so prevladovali predvsem Blockfuehrerji in Zellenfuehrerji, voditelji tečajev nemščine, aktivisti nem- škega Rdečega križa, zbiralci t.i. »zimske pomoči« itd. V večini primerov je bila krivda obsojencev dokazana in so jo obtoženci tudi priznali, zato vsaj za veliko večino sodiiih procesov pred SNČ - senatom v Celju ni mogoče trditi, da so bih zrežirani. To dokazuje že dejstvo, da je sodišče v več kot 170 primerih obtožence v celoti oprostilo, v več kot 80 primerih je obtožbo kot neutemeljeno zavrnilo, v blizu 40 primerih pa je postopek zoper obtožence ustavilo. V določenih primerih pa je bila obsojenim nedvonmo storjena krivica - največtarat zaradi lažnih ovadb. Do teh je prihajalo iz razhčnih razlogov, največkrat verjetno iz maš- čevalnosti in zaradi poravnavanja osebnih račimov. Da je lahko prišlo do obsodb na osnovi lažnih ovadb, je bilo krivo tudi to, da so pred sodiščem v večini primerov bile zashšane samo obremenilne priče, le izjemoma pa tudi priče, ki so pričale v korist obtoženca. V določenih primerih je bil razlog za lažno ovadbo težnja, da se obtoženca obsodi na zaplembo premoženja, kar je bilo aktualno še zlasti tedaj, če je imel obtoženi večje premoženje. Takšen primer je bila ovadba zoper Vilka Senico, posestnika in podjetnika iz Žalca. V ovadbi, ki je bila zoper njega podana SNC - senatu v Celju, je med drugim zapisano: »Senica Vilko je bil eden največjih bogatašev v Žalcu. Imel je posojilnico, tovarno, elektrarno, hmeljamo itd. Bil je velik prijatelj Nemcev... Delavce je plačeval slabo.« Iz teh navedb je jasno razvidno, da je bila ovadba napisana s ciljem, da se Vilko Senica, ker je bil kapitalist, obsodi, in da se mu zapleni premoženje. Da so bile navedbe v ovadbi povsem neutemeljene in nesmi- selne, se vidi že iz tega, da so Vilka Senico Nemci izselili, njegovo premoženje pa zaplenili. Le kako bi potem mogel med vojno sodelovati z Nemci, kot je bilo navedeno v ovadbi? To je uvidelo tudi sodišče in je postopek zoper Senico umaknilo. Vendar pa je bil namen lažne ovadbe kljub temu dosežen. Vilko Senica je namreč, najverjetneje prav zaradi maltretiranja, ki ga je zaradi te lažne ovadbe doživel od strani t.i. ljudske oblasti, državi sam »prosto- voljno« izročil svoj delež pri tekstilnem podjetju v Žalcu (sedanji Juteks Žalec). V posameznih primerih je bila tistim, ki so biU pred SNČ, senatom v Celju obsojeni na osnovi lažnih ovadb, krivica popravljena. Nekaterim od teh je namreč že leta 1945 ali pa kasneje uspelo doseči obnovitev procesa pred okrožnim sodiščem v Celju. V mnogih primerih je okrožno sodišče v Celju sodbo SNČ - senata v Celju razveljavilo in obsojenca oprostilo; največkrat zato, ker so priče, obtoženih dokazale, \ da so bile navedbe ovadbe neresnične. Krivica se je nekaterim obsojencem zgodila tudi s tem, da ] so bih obsojeni na kazen, ki ni ustrezala teži kaznivega j dejanja, ki so ga stcttili. V določenih primerih je namreč j SNČ, senat v Celju obsojencem izreklo izredno ostre kazni, \ čeprav kaznivo dejanje, ki so ga obsojeni štorih, ni spadalo | med težja kazniva dejanja. To je bilo predvsem v tistih j primerih, ko je šlo za obsojence*, ki so pripadali premožnej- ] šemu družbenemu sloju. To se je npr. zgodilo Alojzu Ura- j biču, lastniku industrijskega podjetja za predelavo železa j in žice v Celju. Urabič je bil že 19.5.1945 aretiran in zaprt v taborišču Teharje. Na razpravi pred SNČ, senatom v Celju, ki je bila 23.7.1945 v teharskem taborišču, je bil obsojen na trajno izgubo narodne časti, na težko prisilno delo za dobo dveh let in na popolno zaplembo premoženja v korist države. Edini razlog za takšno obsodbo je bil ta, da je Alojz Urabič leta 1940 stopil v Kulturbund, med okupa- cijo pa je bil funkcionar pri športnem odseku Štajerske domovinske zveze. Sodišče v primeru Alojza Urabiča ni upoštevalo nekaterih olajševalnih okoliščin, ki so njegovo krivdo bistveno zmanjševale. Več prič je namreč pred sodiš- čem povedalo, »da je bil obtoženec sicer član Kulturbvmda in nemško usmerjen, da pa je bil drugače napram Sloven- cem dostojen ter da je celo pustil v svoji tovarni govoriti slovensko..., mnogo pa jih je rešil pred vermanšaftom in pred izselitvijo.« Ne glede na takšna dejstva, je sodišče njegovo članstvo v Kulturbvmdu ocenilo kot zločin in mu izreklo strogo kazen. To si je mogoče razlagati edinole s tem, da je bil v tem primeru osnovni cilj sodišča predvsem zaplemba Urabičevega podjetja. Da so takšne težnje SNČ, senata v Celju dejansko obsto- jale, se kaže tudi v vehkem številu zaplemb premoženja, ki jih je izreklo. Na to kazen je bilo obsojenih okrog 90 obsojencev. Nekateri so bih obsojeni na popolno, nekateri pa samo na delno (polovico ali pa četrtino) zaplembo pre- moženja. V slučaju, da je bil obtoženec lastnik pomembnej- šega premoženja, je sodišče vedno izreklo popolno zaplembo. Tako je z zaplembami, ki jih izreklo SNC, senat v Celju, prešlo na Celjskem v državno last tudi nekaj indu- strijskih in drugih podjetij. Poleg že omenjenega Urabiče- vega podjetja za predelavo železa in žice v Celju je SNČ, senat v Celju, zaplenilo tudi podjetje za izdelavo usnja Franca Kolenca v Rečici v Zgornji Savinjski dolini in lesno podjetje Franca Bačuna v Ljubnem ob Savinji. Slednja sta bila obtožena predvsem gospodarskega sodelovanja z nem- škim okupatorjem in vojnega dobičkarstva. Št. 39 - 29. september 1994] 10 Ritnikove dragocenosti Naiaišče le v publlkacill opisala Darla PIrkmaler Pokrajinski muzej iz Celja je pred ča- som izdal vodnik po arheološkem najdiš- ču na Rifniku nad Šentjurjem. Publika- cija je predvsem namenjena ljudem, da bi ti podrobneje spoznali, kaj imajo v okolju, kjer živijo, da bi to znali ceniti in da bi varovali svoja najdišča. Vodnik so prejšnji teden predstavili v Ljubljani, jutri, v petek, 30. septembra pa bo ob 18. uri predstavitev še v Alposu v Šent- jurju. O vodniku je več povedala njegova avtorica arheologinja Darja Pirkmajer, ki trenutno opravlja tudi funkcijo vršilke dolžnosti direktorice Pokrajinskega mu- zeja. Vodnik je nastal s pomočjo občine Šentjur, ki je zagotovila sredstva, name- njen pa je predvsem ljudem, manj stroki. V tujini so podobne publikacije zelo po- goste, pri nas pa moramo na ta način ljudem šele pokazati, kakšno bogastvo se skriva v njihovi bližini. Z vodnikom, ki ga je oblikoval Radovan Jenko, pred- stavljamo rifniške najdbe iz različnih obdobij, od prazgodovine do pozne anti- ke, pa tudi dragocenosti iz bližnje okoli- ce (Čmolica). Vodnik bodo za 3 tisoč tolarjev prodajali v Šentjurju, pa tudi pri nas v muzeju in v turističnem društvu. Izšel je v slovensko-nemški izdaji, saj je tak način cenejši. V času sistematičnega izkopavanja Rifnika od srede petdesetih let ste arhe- ologi na njem odkrili sledi človekovega bivanja od prazgodovine do pozne anti- ke, bogate najde pa uvrščajo Rifnik z okolico gotovo med najpomembnejša najdišča v Sloveniji. V zadnjih letih do- biva vse bolj urejeno podobo rekonstru- irana poznoantična naselbina. Kaj ste na Rifniku opravili v zadnjem času in kakš- ni so načrti? Pred petimi leti smo s slovesnostjo in mašo zaznamovali zaključek pozidav ti- stega dela naselbine, ki jo je izkopal Loj- ze Bolta. Nato smo odprU in pozidali tisti del, ki ga je izkopal že W2dter Schmid med vojno in stražamico, ki jo je izkopa- la Vera Kolškova. Pri tem smo na zgor- njem platoju naselbine preverjah, če bi bil tam morda še en utrdbeni sistem, pa se je izkazalo, da sodijo zidovi k drugi cerkvici, ki je veliko manjša. Dr. Slavko Ciglenečki meni, da je zaradi odmaknje- nosti od glavne cerkve verjetno arijan- ska. Tudi ta je že pozidana. Letos smo pozidali tudi 20 metrov obzidja, odprU smo novo stražamico in ker imamo ohra- njeno celotno ruševino, lahko na tej os- novi izračunamo njeno približno višino. Sklepamo, da je bila visoka od 5 do 6 me- trov. V tem času izkopavamo drugo stra- žamico, zato je dopoldne tudi možen ogled naselbine. V načrtu imamo, da bi do leta 2000 pozidali utrjeni del naselja, dve stražar- nici pa bi radi pozidali že dmgo leto. V obeh bomo uredili muzej, v eni name- ravamo predstaviti prazgodovino, v dru- gi pozno antiko, v tretji, ko bo pozidana, pa bo turistična ponudba. Kot odgovorna za delo Pokrajinskega muzeja ste si gotovo tudi z njim v zvezi postavili nekaj ciljev in načrtov. Med večjimi projekti velja omeniti razstavo Meščanstvo, ki bo prihodnje le- to skupaj z obsežnim katalogom skušala predstaviti življenje meščana v prejš- njem stoletju in na začetku tega stoletja v Celju in regiji v primerjavi s podobnimi kraji v Sloveniji. V začetku prihodnjega maja bomo organizatorji mednarodnega kolokvija o rimski umetnosti in pričaku- jemo okrog 200 strokovnjakov iz cele Evrope. Ob tem bomo izdali zloženko Antični spomeniki Celeie. Ob tej prilož- nosti bi radi uredili vhodno sprejemnico, pomožni depo pa preuredili v občasne razstavne prostore. Načrtujemo tudi razstavo Nove kam- nite pridobitve iz Celeie in pripravljamo zloženko o muzeju in njegovih zbirkah, ki je tik pred izidom. V stilu rifniškega kataloga pa naj bi predstavili še arheolo- ške parke v Šempetru in rimsko Celeio v muzeju in v mestu. Radi bi predstavili še grafično zbirko, libojsko keramiko, celjske grofe... Med večjimi projekti pa je tudi obdelava in predstavitev skoraj dveh ton keramičnega gradiva s Starega gradu. Vse to so želje, ki so odvisne od tega, koliko denarja bomo dobili, saj gre pri teh projektih za sofinanciranja obči- ne in republike, pa tudi za pomoč spon- zorjev, saj je za pripravo ene od omenje- nih razstav potrebnih 100 tisoč mark. Če nam bo uspelo, bi leta 1997 pripra- vili še razstavo Jejmo in pijmo..., kjer bi predstavili celotno muzejsko gradivo, ki je v zvezi s hrano, na Savinjskem nabrež- ju pa bi rekonstmirali jecUlnice določe- nega časa in ponujali hrano iz različnih obdobij. Za leto 2000 pa bi mestu Celju in vsem, ki so kdaj v njem živeli in uspeh, posvetili posebno predstavitev, kjer pa bi zaradi obsežnosti teme morale sodelovati najrazličnejše ustanove. TATJANA CVIRN ZAPISOVANJA Teden bosanske kulture Pravzaprav smo raznoraz- nih prireditev tipa ali dnevi bolgarske kuhinje ali teden francoskega filma ali pa ame- ricana in Slovenia že vajeni in marsikdaj po malem že prav siti. Tovrstna bombardiranja znajo biti prijetna le redkok- daj. Konec koncev je takšnim in podobnim prireditvam že malček odzvonilo; živimo pač v času, ki mu tempo narekuje- jo mediji in vsaka od prej na- štetih prireditev je vselej in obvezno stvar medijev. Naj- večkrat televizije. In zakaj bi se potem trudili in si zadevo ogledali tudi »od blizu«, ko nam televizija »prinese« v dnevno sobo tako teden francoskega filma kakor tudi americano in Slovenia. S ku- hinjo je žal drugače - televizij- ski sprejemniki preprosto dra- žijo le dvoje čutil. Drugače pa je tudi s priredi- tvijo, kakršna se je prejšnji te- den odvijala v Ljubljani. Voj- no Sarajevo v Ljubljani ali, bolj enostavno, teden bosan- ske kulture. Po sarajevskih dnevih poezije, ki so svoje »za- časno bivališče« našli v Slove- niji, še celosten pregled umet- niške ustvarjalnosti, ki je v zadnjih dveh letih nastala v mestu, ki živi le še na raz- glednicah. Z eno besedo - fas- cinantno. In za Slovence že kar skrb zbujajoče; med tem, ko se Slovenija naslaja v svo- jem navideznem miru je uspe- la v zadnjih dveh letih posneti en sam celovečerec, pa še ta ni v celoti zmontiran, so Bosanci v vojnem stanju uspeli realizi- rati kar dva celovečerna film- ska projekta. Človek Bog Monstrum in Mizaldo. In oba se »vrtita« tam, kjer se je kon- čal jugoslovanski film in se je pričelo obdobje Emirja Kustu- rice: med samoironiziranjem in lirično refleksijo patosa, zgolj metaforiziranje in napol naturalistično slikanje stvar- nosti. Ali pa prikazujejo prizo- re s sarajevskih »ulic« oziroma drugače, prizore, ki dokazuje- jo, da sarajevskih ulic sploh več ni, da je spomin vselej stvar fragmenta. In vsi tisti vi- deofilmi, ki se »ukvarjaio,\ s spominom, ki memoarizirajai so le fragmentarna pripovi o nekem času in nekem prosU ru, o ljudeh v času in prostor Dokument, skratka. Kot retn spektivni pregled deJovan galerije Obala, v kateri sn - mimogrede — nekoč gleda najboljše predstave tistega d la naše nekoč skupne domov ne, ki ni popolnoma nič drug ga kot dokument. Navsezadn je tudi razstava ob dese obletnici delovanja FV-ja si mo dokument. Zbir fragmei tov, ki pripovedujejo svq zgodbo. Pa naj bo to o ljul Ijanski »alter-sceni« ali j, o Sarajevu. In kot tak že nel vrste komentar, skozi katerei avtorji sporočajo resnico: S rajevo ne obstaja več. In v tisti, ki se boste kdaj odpra\ Ijali tja, vedite, da prihaja v bivše Sarajevo. Kot, denim prihajate v mesto Troja. V vemo, da je nekoč obstajal tudi kje, vsaj približno, to^ misel na to, da bi ga kdaj videli, smo opustili. Troja je še mit. Kot tudi Sarajevo. Spi minjali se ga bomo le še f pripovedovanju. In razgleda cah. In Safetu Sušiču U Emirju Kusturici. In po Gavr lu Principu ter Goranu Bregi viču. I Bolgarsko kuhinjo bomo J še okušali. Vedno znova. Inm di zaradi tega ne gre enam prireditev, kakršni sta, dem- mo, dnevi bolgarske kuhinje i teden bosanske kulture, njm sporočili sta si hudo različn Medtem ko prva nagovarj druga pripoveduje. In tista, J pripoveduje, vselej pripovedi je za nazaj. Zgodb se preproS nikoli ne pripoveduje za m prej. Izjema je seveda sciena fiction. Kar pa Sarajevo žal t ~ TADEJ ČATi Zgovorne itariitature Borut Pečar v Savinovem salonu Razstava v Savinovem li- kovnem salonu v Žalcu pred- stavlja ustvarjalca na področ- ju portretne in politične kari- kature , Boruta Pečarja. Nje- gova dela bodo na ogled še do 6. oktobra. Borut Pečar je bil rojen v za- četku tridesetih let v Petrov- čah, po bumih vojnih letih in šolanju, je diplomiral na Fa- kulteti za arhitekturo v Ljub- ljani. Poleg projektiranja se že več desetletij ukvarja s por- tretno karikaturo in knjižno ilustracijo. V knjižni obliki je izdal povest Čas brez pravljic, po kateri je bil posnet tudi film, ter tri knjige karikatiu-: Obraz zarisan v čas, Iz oči v oči ter Slovenska pomlad. Poleg večjega števila razstav, ki jih je priredil, je dobil več priznanj, med njimi tudi na- grado Prešernovega sklada. Polpretekla zgodovina mar- sikdaj ni dovoljevala hudo- mušnega in sproščenega odno- sa do političnih vprašanj, po- sledica tega pa je, da so le red- ki umetniki karikaturisti lah- ko ustvarjali takšne podobe, seveda z veliko manj kritično- sti, kot bi bilo to dovoljeno v demokratičnih družbah. Pe- čar je bil eden tistih avtorjev, ki so se pogosto nahajali na meji dopustnega in dovoljene- ga, v nejevoljo upodobi j encev in seveda v veliko veselje ti- stih, ki so si njegove duhovite podobe lahko ogledali v časo- pisih, posebno ko je delal za satirični list Pavliho. Na razstavi v Savinovem sa- lonu, ki je sestavljena iz dveh delov, si lahko ogledamo pred- vsem njegova novejša dela, s katerimi se je odzival na ak- tualne dogodke. V prvem pro- storu so prikazane karikature večjega formata s skupinskimi portreti, na katerih so v ka- rakterističnih držah prikazani glavni junaki, kot tudi nega- tivci današnje politične stvar- nosti: Kučan, Janša, Karadžič in drugi. V naslednjem delu je avtor razstavil posamezne portrete javnih osebnosti; predvsem gre za ljudi iz kultu- re, do katerih pa je bistveno bolj prizanesljiv in jih na hu- moren način prikazuje v nji- hovih značilnih in razpoznav- nih potezah. BORIS GORUPIČ Razigrane barve Igor Kregar v Velenlu V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju, bodo še do tretjega oktobra razstavljena likovna dela aka- demskega slikarja Igorja Kre- garja iz Ljubljane, ki se v naši regiji prvič predstavlja. Slikar je študiral na Akade- miji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral in zaključil tudi specialistični študij na slikarskem oddelku. Samostojno pot je začel pred približno petnajstimi leti in od takrat se nepretrgano pojavlja na slovenskem likovnem pri- zorišču v okvim samostojnih in skupinskih razstav. Zadnja štiri leta se poleg lastnega li- kovnega snovanja ukvarja še s pedagoškim delom na Sred- nji šoli za oblikovanje in foto- grafijo. Akrilna dela večjih dimen- zij, katera umetnik razstavlja v velenjski galeriji, spadajo po svoji specifiki v repertoar kla- sičnega, abstraktno pojmova- nega slikarstva, v katerem išče Kregar lastne izrazne možno- sti in avtorske poglede. Slike gradi na osnovi barvne mode- lacije ter na širokopotezno na- nizanih ploskvah, ki so zdm- žene in se prepletajo ena z dmgo v dinamične gmote. Gostota in navidezna nasiče- nost barvnih kompozicij, kjer prevladujejo tople rdečerjave nianse z zeleno, modro in še dmgtmi barvami, se stmktur- no razmehčajo s partijami svetlih, belkastih tonov, ki prinesejo v dela dodatno sve- žino. To pa igra vlogo tudi pri razpoznavanju Kregarjevega motivnega sveta, ki na prvi pogled ni lahko določljiv; ven- dar nas nenehno spreminjajo- če se forme, v avtorjevi stilizi- rani obliki lahko spremljajo vsepovsod, še posebno v nara- vi, kjer se v vsakem trenutku ustvarjajo gibljive metamorfo- ze. Kregar veliko slika v na- ravnem okolju, zato lahko nje- gova dela interpretiramo tudi kot abstrahirane upodobitve pejsaža, ki dopuščajo gledal- cu, da vzpostavi lasten dialog s slikami. BORIS GORUPIČ Srečanje knjižnib prevajalce Od petka do nedelje je bilo v Žalcu dvajseto delovno sre- čanje slovenskih knjižnih pre- vajalcev, ob temah prevajanja slovenske književnosti v tuje jezike in prevajanja za kino in televizijo. Lahko rečemo, da je bilo delovno srečanje medna- rodno, saj so sodelovali tudi prevajalci iz Anglije, Madžar- ske in Nemčije. Prvi dan so s svojimi referati nastopili Marjan Strojan, To- ne Smole j in Lev Detela. V so- boto so bili prispevki osredo- točeni na probleme prevajanja slovenske literature v posa- mezne jezike, ki so jih v dopol- danskem delu posredovali An- drej Blatnik, Janko Moder, Ja- nez Gradišnik, Katarina Šala- mun Biedrzycka, Marija Mi- trovič, Orsoly Gallos in Margit Podvomik Alhady. Popoldne je bilo namenjeno referatom in diskusiji o prevajanju za kino in televizijo. Prispevke so pri- pravili Vasja Cerar, Irena Ko- vačič, Nives Vidrih, Dušanka Zabukovec in Suzana Prosenc. V petek zvečer so si udele- ženci 20. srečanja ogledali S vinovo hišo, kjer jih je spre; predsednik občine Milan Do nik, v soboto opereto Plani ska roža, v nedeljo, zadnji d srečanja, pa so si ogledali k' turne in turistične znamenit sti Savinjske doline. Strok« no srečanje je finančno podj lo Ministrstvo za kulturo Si venije, prireditelji pa so t Zavod za kulturo Žalec, Z| Žalec in Mestna skupnost Z lec. Na sliki: Slovenski knji^ prevajalci z gosti v Žalcu. T. TAVCi Št. 39 - 29. september 1994 II IKOvna kolonija a Rogli pod pokroviteljstvom turistič- centra na Rogli ter celjske *grovalnice Triglav je od Ifjšnjega četrtka do nedelje na Jli potekala likovna kolonija, L je organiziralo Društvo li- čkov Univerzitetnega kli- •pega centra iz Ljubljane. Pre- 20 likovnikov iz različnih jjev, predvsem celjske regije, je udeležilo te slikarske kolo- L med njimi tudi dva aka- 'j^ka slikarja Leon Koporc in jjze Zavolovšek. Slikarska de- l^i so jih ustvarili na Rogli, Jjo predstavili na razstavi [jotelu Terme Zreče. Iz celjskega likovnega življe- jje pomemben tudi podatek, 5ekar nekaj celjskih likovnih H-arjalcev uspešno predstavlja isamo v domačih logih, temveč iji v širšem slovenskem prosto- Tako se je celjski slikar Jure jdec, ki se je tudi udeležil ko- pije na Rogli, ta torek v hotelu ii v Moravskih Toplicah edstavil na samostojni razsta- svojih akvarelov, pod pokro- [eljstvom podjetja Limit Štore. dva člana celjske likovne licije »Februar« DPD »Svobo- 1« Celje se v septembru pred- avljata zunaj naše regije. Do inca septembra svoje slike lemperi razstavlja v zdravstve- ni domu v Sevnici Dragica js, v istem času pa so v hotelu rme v Čatežkih Toplicah na led tudi olja dr. Hajka Livia. ŽIVKO BEŠKOVNIK Razstavlja Alojz Konec Pričujoča razstava akadem- skega slikarja Alojza Konca daje informativni vpogled v avtorjevo novejše ustvarjal- no obdobje med leti 1990 in 1994. Alojz Konec se je rodil 1956, diplomiral je iz slikarstva na Akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani pri prof. Šte- fanu Planincu in dr. Milanu Butini. Poučuje na Gimnaziji v Brežicah in na Osnovni šoli Sevnica. Ukvarja se s slikar- stvom, knjižno opremo in pu- blicistiko. Do sedaj je imel 28 samostojnih in 63 skupinskih razstav, sodeloval na dvajsetih skupih in prejel devet nagrad. Samostojno in skupinsko je razstavljal v številnih krajih. Na razstavi je uvodoma spregovoril generalni direktor Alposa Mirjan Bevc, ki je po- udaril, da je prav, da so raz- stave postale že tradicija, saj kultura plemeniti človeka. Pri organizaciji razstave je sode- lovala tudi Galerija Mak iz Maribora. Prireditev je vodila napovedovalka Štajerskega vala Petra Debelak. Kulturni program sta izvajala Alenka Goršič, ki je igrala flavto in Matej Banič s kitaro. Oba po- učujeta na glasbeni šoli v Šentjurju. Besedo je imel tu- di literarni kritik Mario Ber- dič, ki je na kratko ocenil Koncev strokovni pristop k li- kovni umetnosti, ki je pouda- ril, da je slikar vedno razisku- joč, strokoven, odprt novim spoznanjem in tehnikam, tako da lahko njegove imietnine do- življamo kot barvne, kompozi- cijske, prespektivične in slo- govne študije. Razstavljenih je 19 njegovih del. DAMJANA SEME Foto: EDI MASNEC PRIREDITVE v Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri, koncert Mešanega pevskega zbora Gaudeamus iz Ljub- ljane, pod vodstvom Marka Tirana. V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju si lahko ] do 3. oktobra ogledate razstavo akrilov Igorja Kregarja. \ V Galeriji sodobne umetnosti v Mestnem gradu v Celju si lahko I do 8.3oktobra, ogledate razstavo Marija Preglja z naslovom; Risba v sliko. Drevi ob 20. uri, bo ob razstavi predavanje j z naslovom Slovenska umetnost v času med obema vojnama in po vojni do konca šestdesetih let s poudarkom na slikarstvu , Marija Preglja. Gost večera bo dr. Milček Komelj. . V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavljajo dela Miro- > slav Hajnc, Peter Hergold, Zoran Ogrinc in Milan Unkovič, i skulpture pa je na ogled postavil Bernard Sešelj. i V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko dol 15. oktobra, ogledate razstavo starih grafičnih listov z naslovom i Ribe in ribolov. I V Cafe galeriji v Celju si lahko ogledate razstavo ilustracij ; Marka Derganca-Dergija. " V knjižnici v Šentjurju je na ogled razstava likovnih del aka- [ demske slikarke Marije Prelog. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so na ogled karikature 1 Boruta Pečarja z naslovom Portretna in politična karikatura. > Razstava bo odprta do 6.oktobra, vsak dan, razen nedelje, od; 10.do 12. in od 16.do 18.ure. -] V jedilnici Narodnega doma v Celju si lahko do jutri še ogledate' pregledno razstavo slik Božidarja Ščurka iz Celja, člana! Likovne sekcije DPD Svoboda iz Slovenskih Konjic. V hotelu Evropa v Celju bo do jutri samostojno razstavljal.« likovna dela Vlado-Ver Renčelj. } V razstavišču Gorenje Servisa in razstavišču Ere d. d. v Velenju j se z likovnimi deli predstavlja znani radijski novinar in voditelj i Silvo Teršek. V Likovnem salonu v Celju bodo drevi ob 20. uri, odprli razstavo j kiparskih del Marjetice Potrč. Del razstave bo postavljen v špi- • talski kapeli na Slomškovem trgu. Ogledate si jo lahko do j 14. oktobra. -i V n. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju bo od jutri, petka! dalje na ogled razstava z naslovom Slovenske starosvetnosti,, s poudarkom na ljudskem slovstvu. V hotelu Merx in butiku Steklar danes in jutri še razstavlja slike' Alica Javšnik. Union od 29.9. do 5.10. ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški film Volk; Mali Union od 29.9. do 5.10. ob 20. uri kitajski fibn Zbogom moja konkubina; Metropol od 29.9. do 5.10. ob 16., 18.15 in 20.30 uri ameriški film Maverick; Dom od 29.9. do 5.10. ob 18. uri ameriški film V zraku, ob 20. uri pa ameriški film Temni veter. Kino Žalec 30.9. ob 18. uri, 1.10. ob 20.vu:i in 2.10. ob 18. in^ 20. uri, ameriški film Nori detektiv. \ Kino Dobrna 2.10. ob 17. uri ameriški film Hudičev odvetnik. { V otroškem oddelku Osrednje knjižnice v Celju bo danes ob 17. uri, igralka Nada Božič pripovedovala pravljico za otroke na temo Jesen rumena — dobra žena. V razstavnem salonu Alposa v Šentjurju bo jutri, v petek ob 18. uri, promocija knjige o Rifniku, diplomirane arheologinje Darje Pirkmajer. Ujeti trenutni navdili Na Slemenu v Zavod- njah nad Šoštanjem bodo od 7. do 9. oktobra likov- niki ustvarjali v prvi de- lavnici akvarela v občini Velenje. Organizatorja kolonije, katere mentor- stvo bo prevzel akadem- ski slikar Lojze Zavolov- šek, sta Društvo šaleških likovnikov, ki danes združuje že skoraj sto članov, in velenjska obči- na. V delavnico vabijo vse slovenske slikarje, ki ustvarjajo v tej tehniki. V novembru bodo v avli Skupščine občine Velenje pripravili razstavo del, nastalih v omenjeni de- lavnici, in na ta način po svoje proslavili občinski praznik. Najmočnejše izrazno sredstvo šaleških likovnikov je ravno akva- rel, menijo člani društva, tehnika, ki omogoča ujeti trenutni navdih. KL Fantje in dekleta iz ene od velenjskih šol pri oblikovanju lesa. Opraviti imajo s tehniko, ki je v šoli nimajo priložnosti spoznati. Kiparji v NapotnIkovI zibelki Okoli triaesei osnovnošolcev le ustvarjalno obdelovalo les Na letošnji, že enaindvajseti Mali Napotnikovi slikarski koloniji so se zbrali po trije učenci iz desetih osnovnih šol in se v Zavodnjah, rojstni vasi kiparja Ivana Napotnika, pre- izkusili v kiparjenju. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje, organizator kolonije, je v mimo vasico nad Šoštanjem tokrat uspela pri- peljati učence osmih velenj- skih šol in dveh gostujočih, to pa sta bili Osnovna šola Breza Podveljka s Koroške in Osnov- na šola Prebold. Učence, ki so se udeležili kiparske kolonije, so v šolah izbrali učitelji li- kovnega pouka; da bi lahko prišli v Zavodnje, so morali pokazati vsaj željo za umetni- škim ustvarjanjem. Na dvod- nevni kiparski koloniji so se spopadli z obdelavo materiala, ki ga v šoli na ta način bolj poredko spoznajo. Pričakal jih je hrastov, javorjev in lipov les. V prejšnjih letih so bile Napotnikove kolonije temat- ske, v zadnjih treh letih pa mladi ustvarjajo na prosto te- mo. Tako so lahko uresničevali svoje ideje in zamisli; pod dle- tom in kladivom je nastajalo neznano bitje, pa podoba niži- ne, dva polža, odprta knjiga... Dela so organizatorji najprej razstavili ob podružnični šoli v Zavodnjah, potem pa so iz- brali najboljša, ki bodo na ogled v Mali Napotnikovi ga- leriji. Sicer pa je mladim, ki so v dvajsetih letih že sodelovali na teh kolonijah, uspelo ustva- riti že veliko zanimivih del. O tem zgovorno priča pregled- na razstava šestinštiridesetih del, ki obenem kaže tudi raz- voj ustvarjalnosti skozi leta. Tudi dr. Helena Berce Golob, priznana likovna pedagoginja, jih po besedah organizatorjev ocenjuje kot zelo kvalitetna. V teh dneh so spoznavali li- kovno tehniko, ki je zelo zah- tevna, pri tem pa so mlademu rodu priskočili na pomoč zreli umetniki. Na kiparski koloniji so sodelovali tudi šaleški li- kovniki, Janko Dolenc, Franc Ravnjak in Milan Matko, ki so prav tako kiparili, svoja dela pa poklonili Napotnikovi zbir- ki. Seveda pa so mladim dali kakšen koristen nasvet ali pa kar praktično pomoč, ko so jim nabrusili dleto ali na lese- ni skulpturi zgladiU kakšno robato potezo. Ustvarjali so na prostem, na travniku pred šolo, od koder se vidi daleč v nižino. Narava pa ponuja navdih, predvsem mir, kot je menil tudi Rok Poles, ki je danes študent tretjega letni- ka arhitekture, na koloniji pa je sodeloval kot osnovnošolec kar trikrat: »Delamo v okolju, kjer je moč čutiti Napotnikov duh, in mir, ki tukaj vlada. V teh kolonijah sem se naučil nečesa, kar je zelo pomembno, to pa je odnos do lesa. Nekaj, kar je preživelo, lahko ponov- no oživiš...« Predvsem pa je pomembno, poudarjajo orga- nizatorji, da na ta način lahko ohranjajo tradicijo, Napotni- kovo ime in izročilo, skozi oblikovanje lesa. KSENIJA LEKIČ NACEUSKIH PlATNIf- Maverick, ZDA, 1993 westem komedija Režija: Richard Donner (Smrtonosno orožje I.-IIL), vloge: Mel Gibson, Jodie Foster, James Gamer, Graham Greene, James Cobum, Alfred Molina Bret Maverick je eden iz- med najmarkantnejših li- kov v legendah divjega za- hoda. Časi ameriškega sta- rega zahoda so bili trdi in življenju ameriških prerij so bili kos samo tisti, ki so '^ili vsaj po nečem korak pred večino drugih. Nekateri so bili močni. Nekateri so bili nenavadno premeteni. Mnogi so bili pogumni. Nekateri pa so preživeli tudi zato, ker so ''ili spretni pri kartah. Bret Maverick, očarljivi pote- Puh, profesionalni hazar- ^.^r in pustolovski roman- tik, je sodil med ljudi zad- •^je vrste. Uglajenega pre- "•^etenca, ki ga dogodivšči- popeljejo od igralne mi- preko divjih kanjonov in ^^^ri] ter v čarobni objem '^Pe, prebrisane Annabelle °ransford (J. Foster), ^ Donnerjevem filmu upo- dablja Mel Gibson. Pot mu " Večkrat kot bi si želel r prekriža skrivnostni in hladnokrvni šerif Zane Co- JPer (J. Gamer), ki daje ču- vtis, da že vnaprej poz- ^ Vsak korak glavnega ju- ■^^ka. Ko se Maverick odloči, 1^ preizkusi svoje poker- •^^ spretnosti na tekmova- la najboljših igralcev div- jega zahoda, ki obljublja mamljivo visoko nagrado, se poti Mavericka, Anna- belle in Cooperja vse bolj tesno prepletajo, vodijo pa k razpletu, ki je tako nepri- čakovan kot pri igrah na srečo. Mel Gibson in Richard Dormer sta stara znanca. Snemanje Mavericka sta začela na istem mestu, kjer se je začelo eno od naju- spešnejših sodelovanj v zgodovini filma — sodelo- vanje trojice Gibson-Glo- ver-Donner v filmih Smr- tonosno orožje. Gibsonu se pridružuje še nekaj naju- glednejših imen v filmskem svetu. Dvakratna dobitnica Oskarja Jodie Foster pravi, da tako duhovite, vesele vloge še ni igrala; prav to jo je pritegnilo k sodelovanju. Dobitnik zlatega globusa James Gamer, ki je upo- dabljal Mavericka v televi- zijski seriji, priznava, da se Goldmanovemu odličnemu scenariju in dobri igralski zasedbi ni mogel upreti. Med Maverickovimi prija- telji in - še pogosteje - med sovražniki na divjem zaho- du srečamo še Alfreda Mo- lino, Grahama Greena in Jamesa Coburna. Št. 39 - 29. september 1994 112 draščaki v kratkih hlačah V SockI nai iti z zamuilo zrasia nova podružnična šoia Več kot pet stoletij šteje ča- stitljiva graščina v Socki, zato je razumljivo, da ji zob časa ni prizanesel. V svetu bi takšen objekt že davno obnovili in ga spremenili v prijetno izletni- ško točko, pri nas pa je name- sto turistov grad poln otrok in stanovalcev. V graščini na- mreč deluje podružnična štiri- letna osnovna šola skupaj z vrtcem in malo šolo, tam pa je tudi enajst stanovanj. Da so pogoji za šolanje otrok v takšnih prostorih vse prej kot primerni, je jasno, žal pa so tudi vse bolj nevarni, saj so tla in stropi polni vlage in prhli. Zato tudi ni čudno, da je v prostoru male šole in vrtca lani del stropa zgrmel na tla. Na srečo otrok takrat ni bilo. Lani je že kazalo, da se bodo razmere vendarle uredile in da bodo v Socki dobili nujno po- trebno novo šolo, vendar se je zapletlo z zemljiščem in tako so morali otroci še to šolsko leto ostati v graščini. Zadnji dogovori pa kažejo, da se za- deve vendarle premikajo. Grajske ječe in kurilnica v graščini sta 32 šolarjem namenjeni dve učilnici, pose- ben večnamenski prostor, ki je po potrebi tudi dvorana za krajevne prireditve, pa zase- dajo mali šolarji, ki jih je letos 18. Zanje skrbi Vesna Kalčič. Prihodnje leto bo torej prvo- šolčkov dovolj za samostojen razred, letos pa pouk še poteka kombinirano. Stanislava Štra- us ima v razredu 14 prvo- in drugošolcev, Erika Ravnak, ki je hkrati vodja podružnice, pa uči kombinirani tretji in četrti razred, v katerem je 18 otrok. Delo v takšnih pogojih je pre- cej drugačno kot kje v mestu, od učitelja zahteva veliko na- porov. Po drugi strani pa je majhna šola prijetna, saj se vsi poznajo med seboj in tudi od- nosi s starši so dobri, ugotav- ljata učiteljici. Kar nekoliko skrivnostno deluje graščina s temačnimi in obokemimi kletnimi prostori, ki si jih otroci v bujni domišljiji pred- Mala šola z veliko telovadnico Zaradi takšnih razmer so krajani že nekaj časa vse bolj glasno zahtevali čim prejšnjo ureditev razmer na podružnič- ni šoU v Socki. Ta mora ostati tudi v prihodnje, so prepriča- ni, saj je šola srce kraja. Po- slanci iz Socke so zato v občin- ski skupščini kar nekajkrat zapovrstjo postavili poslansko vprašanje, kdaj bodo v občini rešili problem šole. Pri tem so poudarili svojo pripravljenost, da prispevajo za gradnjo nove šole. Decembra lani so zato poslanci v skupščini izvršni svet zadolžili, da stori vse po- trebno za gradnjo nove šole in začetek pouka v novih prosto- rih že v šolskem letu 1994/95. Občinski sekretariat za dnižbene dejavnosti je prevzel aktivnosti in dobil iz republi- ke zagotovilo, da bo sofinanci- rala gradnjo šole v Socki. Del denarja bo prispevala občina, krajani pa bodo pomagali z delom in materialom. Eden od krajanov je bil pripravljen svojo zemljo v bližini gasilske- ga doma zamenjati za nado- mestno zemljišče, vendar so se postopki zavlekli, saj je večina zemljišč v postopkih denaci- onalizacije. Šele v zadnjih dneh so se po besedah Toneta Stoparja, višjega strokovnega svetovalca za investicije pri sekretariatu za družbene de- javnosti, stvari začele razple- tati. Od republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so dobili zagotovilo, da ni ovir za oddajo nadomestnega zem- ljišča v najem, saj je malo ver- jetno, da bi zemljo vrnili nek- danjim lastnikom, ki za to ne izpolnjujejo vseh zakonskih pogojev. Tone Stopar je zato prepričan, da se bodo lahko še letos začela pripravljalna dela za novo šolo, ki mora biti kon- čana do prihodnjega šolskega leta. Soški graščaki v kratkih hlačah naj bi tako dobili težko pričakovano novo šolo, grašči- no pa bodo rade volje podarili občini, so dejaU v eni od pe- smic. Nova šola je po njihovem lahko majhna, le da bo imela veliko telovadnico. Verjame- mo, da se jim bodo želje konč- no uresničile. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Ker je otrok v Socki letos manj kot prejšnja leta, imajo kombiniran pouk. Vodja šole v Socki Erika Ravnak pod podprtim stropom, ki je lani padel na tla. ^ Osebnost meseca Ta teden na prvem mestu Vinko Skaie Danes objavljamo še zadnji kupon za osebnost meseca septembra. Pazite pa, da ga odpošljete še danes ali najkas- neje jutri, saj moramo vse ku- pone dobiti do sobote, 1. okto- bra do 12. ure. Lahko jih pri- nesete tudi osebno in oddate v nabiralnik na vhodnih vratih hiše NT&RC. Kuponov, ki jih bomo dobili prepozno, torej po tem roku, ne bomo upoštevani v skupni razvrstitvi. Včeraj so že glasovali tudi poslušalci Radia Celje, katerih glasove bomo prav tako pri- šteli k še zadnjim kuponom in v prihodnji številki ponovno razglasili osebnost meseca. Naj omenimo še to, da se akci- ja skupaj z letom 1994 počasi približuje koncu, ko bomo iz- birali oz. glasovali za osebnost leta, na to pa ne bo vplivalo število kuponov, ki ste jih že poslali med letom. Ta teden je prejel najvišje število glasov, 32, Vinko Ska- le, z devetimi mu sledi Jožef Hrastnik, po 8 sta jih prejela Jelko Vidmar in Anton Ratej, po 6 pa Anton Domik in Vinko Lavrinc. Štiri glasove sta pre- jela Zvone Štorman in Boštjan Strašek, tri Gregor Cankar, dva Marko Schmidt in Jure Krašovec, po enega pa dr. Pe- ter Lipovšek, Rudi Rutar, Ro- lando Kresnik, dr. Cvijeta PahljinaQ dr. Boris Kramžar, Vida Zupane, interventi Pro- signala, dr. Simona Sipek, Sil- va Mikuž in Katarina Guzej. Prihodnji teden bomo torej razglasili končni vrstni red glasovanja za osebnost meseca septembra, še enkrat pa naj vas opozorimo, da bomo upo- števali res samo glasovnice, ki bodo dostavljene v naše ured- ništvo do sobote, do 12. ure. MOJCA MAROT stavljajo kot grajske ječe. Da- nes je v kleti le še kurilnica. Sicer pa sta obe učiteljici vča- sih tudi stanovali v graščini in zato lahko otrokom povesta marsikaj zanimivega. Ravnateljica vojniške ma- tične šole Majda Boje je pre- pričana, da podružnica v Soc- ki mora ostati, saj so otroci v svojem domačem okolju veli- ko bolj sproščeni, medtem ko so kar nekoliko izgubljeni, ko se morajo po končanem četr- tem razredu odpraviti v Voj- nik. V Socki so namreč vajeni, da se celoten pouk odvija v dveh prostorih skupaj z gar- derobo in hodnikom, v sončnih dneh pa še na igrišču, kjer imajo telovadbo. Težje je pozi- mi, ko je treba telovaditi v tes- nih prostorih, pri čemer otroci dobro vedo, da ne smejo pre- več skakati in razgrajati, da se ne bi kdo od njih znašel v kleti. Dotrajanost tal in stropov na- mreč ne zagotavlja popolne varnosti, kar se je pokazalo že pred letom, ko je na tla zgrmel del stropa v sobi malih šo- larjev. Gasilski oktober Vrsta aktivnosti v mesecu požarne varnosti v žaiski olBčini Občinska gasilska zveza Ža- lec je na oktober, mesec požar- ne varnosti, že pripravljena. Program aktivnosti so uskla- dili s programi Gasilske zveze Slovenije in drugih gasilskih društev v občini. Največ pozornosti in pri- prav, je deležna velika skupna vaja opera ti ve OGZ Žalec ter ostalih dejavnikov v sklopu ■ zaščite in reševanja. Na vaji bodo preverjali strokovno usposobljenost gasilcev in ostalih udeležencev v sistemu zaščite in reševanja ter sistem zvez, načrtujejo tudi reševanje in gašenje s pomočjo helikop- terjev. O ostalih dejavnostih nam je poveljnik OGZ Žalec Franci Naraks povedal: »Gasilska društva bodo opravila preventivne preglede najpomembnejših objektov v svojem kraju, odprla bodo tudi svoja vrata, da si bodo lahko vsi, ki jih to zanima, ogledali gasilske domove in spoznali naše delo. Vse pred- sednike, poveljnike in tajnike društev bomo povabili na stro- kovno posvetovanje. Gasilska društva bodo v sektorjih orga- nizirala strokovne vaje, na ka- terih bodo preizkusili sistem veiige in se seznanili s tereni ter možnostmi, kako v dejan- ski nevarnosti zagotavljati čimbolj uspešno in strokovno delo. V treh društvih prebold- skega sektorja - Šešče, Matke in Sv. Lovrenc - bodo že dvaj- setič pripravili vaje treh vasi, naši člani bodo predavali na osnovnih šolah in v krajevnih skupnostih. 8. oktobra bo osem gasilskih enot, člani GD Šešče, Matke in Grajska vas, veterani GD Zabukovica, pi- onirji in pionirke iz GD Graj- ska vas in Cktmilsko ter mla- dinci iz GD Gomilsko, sodelo- valo na državnem tekmovanju za memorial Matevža Haceta v Kranju.« T. TAVČAR Gotoveljsko cesto moilernizirajo Ob vedno večjem prometu je gotoveljska cesta že dlje časa kamen spotike. V mestni skupnosti Žalec so se končno odločili za razširitev ceste s štirih metrov na pet, na novo bodo položili cevi vodovod in kanalizacijo ter kable za telefon in kabelsko televizijo. Dela so v teh dneh v polnei" teku, izvaja jih podjetje za nizke gradnje Kranjc iz Žalca, stala pa bodo okrog 5 milijono^ tolarjev, ki jih bo dala občina Žalec iz proračuna. Na sliki: Modernizacija gotoveljske ceste. T. TAVČAP Št. 39 - 29. septemljer 1994 131 Splet naključij ali Interesov? Laščani snet v partnersliem Pllezliausnu Pred kratkim je na povabilo pliezhausenskega župana pri- šlo v Laško povabilo na slo- vesnost ob otvoritvi njihovega doma za ostarele. Na pot so odšli laški župan Miloš Veršec, član predsedstva Marjan Gre- šak in odbornica Dobrana Božič. Najprej na kratko o »centru za starejše«: Ta 17 milijonov DEM vredna stavba v središču kraja (Pliezhausen šteje še vedno za vas) ima 21 dvosob- nih stanovanj (z vgrajeno ku- hinjo). V stavbi so še prostor za srečanja in obiske, za nego in socialno službo, nadalje urad za na novo vpeljano bol- niško blagajno v kraju in še manjša trgovinica. 16 od 21 stanovanj je na prodaj, pet jih je zadržala občina, da bi jih \ahko dala starejšim občanom v najem, ker pa vsi, ki so sta- novanja že kupili še ne želijo v dom, je občina pod ugodnimi pogoji najela še osem. Občini je bila pri tem v po- moč v deželi Baden-Wurten- berg izredno močna »Gustav Werner-Stiftung«, ki je evan- geličanska enačica katoliške »Caritas«, vendar z mnogo ob- sežnejšim programom. Partnersko Laško, ki ni so- delovalo pri položitvi temelj- nega kamna, niti je prispevalo h kakšnemu zidaku v steni - je pa olepšalo eno od sten s sliko akademskega slikarja Albina Lugariča. In kaj naj bi bila naključja? Prvo. V Laškem, ki sicer že ima dom upokojencev, razmi- šljajo o lastnem domu za osta- rele, da bi, tako kot so razmi- šljali v partnerskem Pliezha- usnu, bili le-ti v vajenem oko- lju, med znanci. Bilo bi dobro, če bi tudi v Laškem ustanovili, kot so ga v Pliezhausnu, »Zve- zo občanov za pomoč ostare- lim«, ki je že prvi dan zbrala okoli 50, ki so pripravljeni po- magati predvsem s svojimi uslugami, od spremljanja na sprehod, družabništva in po- strežbe, nege in vse tja do noč- ne čuvajske službe. Tu vidi tu- di krajevna šola svoje mesto. Drugo presenečenje je čaka- lo v krajevnem muzeju, ki je predvsem etnološko okno v preteklost kraja. V teh dneh so prostore, ki so sicer podoba stare kmečke hiše, napolnili s predmeti, podatki in priče- vanji o rojevanju in krščeva- nju pliezhausenskih predni- kov in sicer kakor daleč so mo- gli seči nazaj, pa vse do nabu- hlega poudarjanja mita nem- ške žene - matere, odgovorne nosilke razvitka čiste german- ske rase. Pliezhausen je začel izdajati zvezke z zgodbami in zgodovino svojega kraja. Zve- zek: Rojstvo in krst nosi števil- ko 2. No, to razstavo so odpirali približno v istem času, ko so etno skupine laškega okoliša prikazale šege in navade okoli krsta in botrije. Kolikor je znano, o teh dveh naključnih podobnosti med partnerskimi občinami, ni bilo nobenih informativnih stikov. JURE KRAŠOVEC Darujte Icri! Rdeči križ Slovenije pri- pravlja na celjskem območju za oktober krvodajalsko akci- jo v Mestinju, v šmarski obči- ni. Akcijo bodo izvedli prihod- nji četrtek, 6. oktobra. Po na- črtu RK bodo nato novembra krvodajalske akcije še v Vele- nju in Kozjem. B j Predsednik Miloš Veršec ob otvoritveni slovesnosti izreka čestitke in izroča darilo pliezhausen- skemu županu Otwinu Bruckerju (stoji na levi). Na desni sedi deželna ministrica za socialna vprašanja Helga Solinger, ki se je pozneje zelo zanimala za tovrstno ureditev in dejavnost v Sloveniji. Krlžaniie preganjajo dolgčas Na obisku pri Marin Setlovšek ¥ Lepi NIM Lepa Njiva je manjši kraj v bližini Mozirja, hkrati pa je tudi kraj, kjer je svoje življenje preživela naša zvesta naročni- ca Marija Sedovšek. V drušči- ni zvestih je približno 40 let, najprej v domači hiši na števil- ki 93, sedaj pa živi pri nečaku na številki 100. »K nečaku in njegovi druži- ni sem se preselila pred 37 leti, časopis pa še vedno dobivam na staro hišno številko. Le en- krat sem ostala brez, ko smo dobili novega poštarja,« je pri- povedovala Marija Sedovšek v svoji sobi, založeni s knjiga- mi in časopisi. Marijina posebna strast je namreč branje. Poleg našega časopisa prebira še Ognjišče, Družino, Savinjske novice, v hiši so naročeni še na Jano in Nedeljski dnevnik, zvesti spremljevalec naše naročnice pa so bile tudi razne knjige. Marijino življenje je bilo dru- gačno od življenja njenih vrst- nic, saj je več let ležala zaradi kostne jetike, ki se ji je pridru- žil strti kolk. Po nasvetu neke stare ženske se je takoj po voj- ni odločila za amputacijo no- ge, potem se je največ ukvarja- la s šivanjem, včasih pa pri- skočila na pomoč pri delu na polju. »Ampak nedelje, te so bile pa moje. Že od nekdaj sem največ časa brala. Danes, pri 84-letih tako ne grem nika- . mor, redko kdo pride k hiši, zato najraje vzamem kaj v ro- ke in prebiram. Tako mi ni ni- koli dolgčas, nasprotno, zdi se mi, da je dan kar prekratek,« je povedala gospa Marija. Pri Sedovškovih so nato od- krili še eno strast naše zveste naročnice - skupaj z nečakinjo Sabino zelo rada rešuje kri- žanke. »Zelo malo sem hodila v šolo, mogoče bi se vsega sku- paj nabralo za eno leto, saj me je že takrat bolela noga. Poleg tega je bilo peš v Mozirje kar daleč, odhajala sem zjutraj, ko je bilo še temno, vračala pa zvečer, prav tako po temi. Poz- neje sem se največ naučila sa- ma, sedaj pa si, poleg Sabine, pri reševanju križank poma- gam z Leksikonom. Po navadi rešim skoraj vse v vseh časopi- sih, vendar jih bolj redko od- pošljem. Najbrž niti ne bi ime- la sreče,« se je nasmejala vital- na 84-letna Marija. Sedaj bo z reševanjem križank počaka- la do konca tedna, saj Sabina odhaja v šolo v Maribor. Poleg križank pri Sedovško- vih v Novem tedniku najraje prebirajo novice iz domačih krajev, gospo Marijo pa še po- sebej zanima zgodovina. Nek- daj je iz časopisa izrezovala vse, kar se ji je zdelo pomemb- no, pa tudi danes še shranjuje stvari, ki jo posebej zanimajo. »V časopisu najbolj pogrešam povesti, zdi se mi, da danes ne znajo več >sklamfati< skupaj prave zgodbe. Kakšno lepo po- vest, kot je bila od začetka, bi še res rada prebrala,« je ome- nila gospa Marija, še posebej pa se je pritožila zaradi novo- letnega opomina, ki ga je pre- jela. Kljub temu pa upamo, da bo še dolgo ostala v druščini naših zvestih naročnikov, in se preskušala v reševanju kri- žank. URŠKA SELIŠNIK.. Telefoni na Jerneju V krajevni skupnosti Jernej v teh dneh zaključujejo z montažnimi deli za priključitev novih telefonskih pri- ključkov. Tako bodo telefoni v skoraj sedemdesetih gospodinj- stvih kmalu zazvonili, okrog 60 naročnikov pa se je za zdaj odločilo le za sopolaganje oziroma za napeljavo kabla in montažo telefonske omarice. S sredstvi samoprispevka in prispevki krajanov bodo predvidoma v drugi polovici oktobra ali v začetku novem- bra pričeli s sanacijo cest. Tako bodo asfaltirali približno 2600-metrsko krajevno cesto v Licenci, pri čemer bodo pri urejanju bankin in odvodnjavanj pomagali tudi krajani sami. Nedavno je Krajevni odbor Rdečega križa v sodelovanju s krajevno skupnostjo na Jerneju priredil srečanje starej- ših upokojencev, ki se ga je udeležilo preko 90'ljudi. Kot je dejal Štefan Trunkl, predsednik KS Jernej, bodo prihod- nji mesec priredili tudi srečanje, na katerem se bodo zbrali invalidski upokojenci. B. Z. Dremlje: nova centrala v Dramljah, v šentjurski občini, so priključili novo, digitalno telefonsko centralo, dograditev telefonskega omrežja pa je v zaključni fazi. Tako bo mogoče v kratkem vključiti 150 novih telefonskih naročnikov. Vrednost naložbe znaša približno 48 milijonov tolarjev. Gre za del načrta celjske enote PTT podjetja Slovenije, ki približuje razvitost telefonije na celjskem območju republiškemu povprečju. B.B. Sprejem za matematike Na Srednji tehniški šoli v Celju so prejšnji teden pripravili sprejem za Heleno Šmigoc in Iztoka J^avklerja; dijaka, ki sta se udeležila mednarodne matematične olimpijade v Hong Kongu. ^«?lena in Iztok, minulo šolsko leto maturanta Gimnazije Lava, sta sedaj študenta prvega letnika 'Matematike, na sprejemu, ki se ga je med drugim udeležil tudi celjski žUpan Anton Roječ, pa je •"avnateljica STŠ Marija Marovt tako dijakoma kot njuni mentorici, mag. Dragici Pavšek-Guzej, podelila spominske nagrade in se jim v imenu šole še enkrat zahvalila tudi za uspehe, ki sta jih °ba dijaka dosegala ves čas šolanja na STŠ. N .M. SEDLAR, Foto: SHERPA V Šentjurju odprli zaliodni del obvoznice v Šentjurju so v četrtek, 22. septembra odprli zahodni del obvoznice in povezovalno cesto Nova vas-Podgorje. Zahodni del obvoznice so sicer začeli graditi že leta 1980, vendar vse do leta 1992 niso naredili pravzaprav nič. V zadnjih dveh letih, ko so z delom spet pričeli, so zgradili 900 metrov dolgo obvozno cesto, ki je stala 250 milijonov tolarjev, od tega je občina dobila 130 milijonov iz republiškega proračuna. S tem so zaključili prvo fazo programa za prometno ureditev Šentjurja, ki ga po pogodbi sofinancira tudi Ministrstvo za finance, promet in zveze. V ta program spada tudi pravkar odprta, kilometer dolga povezovalna cesta Nova vas-Podgorje. N.K., Foto: SHERPA Št. 39 - 29. september 19941 14 Praznik živali Svetovni dan živali ali bolje rečeno praznik naših štirinož- nih prijateljev bo 4. oktobra. To je praznik tako »divjih« ži- vali, kot tudi tistih, ki uživajo toploto človeških domov. Zgled za ta dan najdemo pri Sv. Frančišku Asiškem, ki je bil trgovčev sin in ustanovitelj meniškega reda frančiškanov pred 800 leti. Pridigal je na prostem in prekrižaril ob tem skoraj vso svojo deželo. Že te- daj se je zavzemal za harmo- nično sožitje z živalmi, o če- mer pričajo številne legende. Otroci se ob živalih naučijo pomembnih družbenih funk- cij, kot so odgovornost, tole- ranca, strpnost do drugačnega načina življenja. Ko odrastejo in se vključijo v družbo odra- slih, jim te lastnosti zelo kori- stijo. Tu je še čustvena stran, saj lahko otrok ure in ure ra- zlaga svoje probleme štirinož- nemu prijatelju. Seveda pri izbiri živali so- delujejo tudi starši, saj jim bo- do prav oni omogočili ustrezno življenjsko okolje. Večji otroci pri tem prevzemajo svojo na- logo, da jih bodo hranili in ne- govali. Vendar tisto, kar žival najbolj potrebuje, dobi od svo- jega malega gospodarja - veli- ko ljubezni in pozornosti. D.S. Gasilci na občinslcem teicmovaniu Na Ljubečni je Občinska ga- silska zveza pripravila občin- sko tekmovanje za vse katego- rije od pionirjev do veteranov, kjer je nastopilo več kot 70 de- setin skoraj vseh prostovoljnih gasilskih društev v celjski ob- čini. Med pionirji je nastopilo 12 desetin, slavili pa so predstav- niki Šmartna ob Paki pred Te- harji in Ostrožnim. Med pi- onirkami (6) je zmagala Nova Cerkev pred Vojnikom in Do- brno, med mladinci (11) Socka pred Dobrno in Teharji, med mladinkami (9) pa so bile naj- boljše predstavnice Lopate pred Teharji in Vojnikom. Najmnožičnejša udeležba je bila med člani A (14), kjer so zmagali gasilci Škofje vasi pred Prožinsko vasjo in Novo Cerkvijo, med članicami A (4) je zmagal Vojnik, medtem ko tri ekipe tekmovanja niso kon- čale. Med člani B (11) je slavila Nova Cerkev pred Dobrno in Škofjo vasjo, veterani (7) Te- harje pred Ljubečno in Štora- mi, medtem ko so bile med ve- terankami dve ekipi, zmagal pa je Lokrovec Dobrova prod Storami. TV Gobarslii piiiniif Preko 120 vrst gob so člani gobarske družine Sinji goban iz Laškega nabrali minuli vikend in jih predstavili na tradicionalnem gobarskem pikniku na Šmohorju. Preko 70 odstotkov vseh gob je bilo užitnih in tisti, ki je prišel na veličastno gobarsko predstavo, so lahko poskusil izvrstno gobovo juho, v kateri je bilo kar 80 različnih vrst gob. O vsaki je imel kaj povedati slovenski gobarski strokovnjak Anton Poler iz Maribora, avtor številnih strokovnih gobarskih sestavkov in knjige o gobah. Gostitelji so pripravili še druge gobje specialitete, svoje pa je dodalo še čudovito vreme, tako da so tisti, ki so se tako ali drugače našli na Šmohorju zadovoljni odhajali v dolino. Med njimi pa so bili tudi številni člani koronarnega kluba iz Celja, ki so na Šmohor, tako kot vsako leto, prišli peš. EDI MASNEC Južno sadje uspeva tudi v Žalcu Pri Ambroževih v Žalcu so si namesto običajne sence na vrtu za skrivanje pred soncem izbrali nenavadne ogromne li- ste. Drevo ne le da poskrbi za senco, daje tudi sladke sadeže, ki se jim malokdo odreče. Ambroževim na vrtu že sed- mo leto gojijo 3 drevesa kivija. Dva od njih, ženski del, pa se je letos še posebej izkazal, saj sta družini prispevala približ- no 200 sladkih sadežev. »Sadi- ke smo dobili iz Trsta, drugo leto smo dobili samo en sadež, potem pa vsako leto več. Le- tošnja letina je rekordna, sa- deži so precej debeli, obrali pa jih bomo tik pred prvo slano,« je povedal ponosen lastnik Ra- do. »Lanske sadeže smo imeli shranjene v kleti, obstali so do aprila, okusa pa s tistimi kup- ljenimi kiviji niti primerjati ne moreš.« Gojenje kivijev je menda precej enostavno, pri Ambro- ževih so v najbolj sušnih mese- cih skrbeli le za zalivanje, o kakšnem škropljenju pa niti ne razmišljajo. »Ce bi imeli več prostora, bi se zagotovo odlo- čili še za dodatne sadike kivi- ja. Ne le zaradi sadežev, tudi za senco so precej bolj primer- ni kot vinska trta,« je zatrdil Rado Ambrož. US Foto: SHERPA Na Gričifu bo spet streisici žur Društvo civilne orožne kulture iz Celja je spet organiziralo tekmovalno-družabno prireditev, ki bo 1. in 2. oktobra na Gričku v Celju, obakrat od 9. ure dalje do poznega popoldneva. Udeleženci žura bodo streljali na padajoče tarče, dva najhi- trejša strelca pa čakata lepi nagradi. Na tekmovanje se lahko prijavi vsakdo, je pa obvezno plačilo pristopnine. Streljalo se bo z orožjem (predvsem večjih kali- brov), ki je last društva, mogoče pa bo tekmovati tudi z lastnim orožjem in strelivom. Tekmovanje bo namenjeno in prilagojeno zlasti tistim, ki želijo streljati z orožjem večjih kalibrov, pa te možnosti do zdaj niso imeli. Tekmovalci in ostali obiskovalci strelskega žura na Gričku si bodo lahko ogledali tudi bogato in zanimivo zbirko orožja nekaterih članov društva, poskrbeli pa so tudi za jedačo, pijačo in glasbeno spremljavo. M.A. Jubilej karateja Celje te dni praznuje 25 let karateja. Na sobotnem turnir- ju MŠK Celeia so v posamez- nih kategorijah zmagali Jan- čič, dvakrat Hudovemik (oba Celeia), Kubela (Ostrava), Ri- egerjeva (Darmstadt) in med ekipami Aachen, pojutrišnjem pa bo v dvorani STŠ še tekmo- vanje v organizaciji Društva za karate Celje. Omenjeno društvo je edino v Celju, ki neprekinjeno deluje 25 let in si upravičeno lasti največji del zaslug za srebrni jubilej. Anton Maruša, Vinko Gobec ter pozneje Stane Čret- nik, Karel Tramšek, Marjan Videnšek in Zdravko Romih so bili strokovnjaki, ki so vsak v svojem obdobju na določen način vplivali na razvoj kara- teja pri nas. V širšem prostoru so si ugled utrdili s tradicionalno poletno šolo karateja v Izolo, ki jo je letos obiskalo 150 tečajnikov iz večih držav. V zadnjem ob- dobju se vse bolj povezujejo s Shotokan zvezo, največji tekmovalni uspeh pa je nasto- panje v prvi državni ligi. Na sobotnem turnirju se bo na ra- zlične načine večina doseda- njih vodilnih članov društva, jubilej pa ima tudi širši pomen zaradi enakega obdobja delo- vanja slovenske zveze in kara- teja v regiji. Profesor dr. Žeiimir Dobovišek - sedemdesetletnik Dr. Žeiimir Dobovišek, di- pl.inž.strojništva, redni profe- sor na Tehniški fakulteti Uni- verze v Mariboru, Celjan in Šentjurčan, je letos 18. avgu- sta v krogu svoje družine praz- noval svoj 70. rojstni dan. Profesor Dobovišek izhaja iz pred vojno znane celjske in stare, slovensko zavedne šent- jurske družine. Oče je bil od- vetnik v Celju, politik in pisa- telj veseloiger. 6 razredov gim- nazije je končal v Celju, nato je bil preseljen v Srbijo in je leta 1943 maturiral v Krušev- cu. Šolanje je nadaljeval v Rigi (bivša ZSSR), kjer je končal vojaško višjo letalsko tehniško šolo, diplomiral pa je leta 1953 na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Leta 1965 je na univerzi v Madisonu, Wiscon- sin (ZDA) končal magistrski študij. Doktoriral je na strojni fakulteti v Sarajevu pod men- torstvom profesorja dr. Anto- na Pischtftgerja iz Tehniške univerze Graz. Na Strojno fakulteto v Sa- rajevo je prišel po dolgoletni praksi iz vojaške letalske in- dustrije in napredoval od asi- stenta do rednega profesorja. Leta 1977 je začel kot gostujo- či profesor predavati na Visoki tehniški šoli v Mariboru, kjer se je po preselitvi iz Sarajeva, leta 1980, tudi redno zaposlil. V obdobju 1984-88 je vsako le- to kot gostujoči profesor nekaj mesecev poučeval na državni Univerzi v Portlandu, Oregon (ZDA), kjer je bil zelo priljub- ljen in spoštovan. Na Tehniški fakulteti v Mariboru je že vr- sto let predstojnik Inštituta za energetiko in procesno strojni- štvo. Profesor dr. Žeiimir Dobo- višek je vzgojil veliko število inženirjev, magistrov in dok- torjev, poleg tega pa se z vso vnemo poglablja v raziskoval- no delo. Po vrnitvi v Slovenijo je takoj začel sodelovati z raz- vojnim oddelkom TAM-a, to- varno traktorjev Štore, EMO- m (kotli), Libelo (gorilniki) ter z drugimi podjetji s področja termo energetike in motorjev z notranjim zgorevanjem. Pro- fesor Dobovišek ima veliko število objavljenih strokovnih razprav, poročil, znanstvenih referatov in člankov na raznih mednarodnih simpozijih in kongresih, katerih se je tudi sam redno udeleževal. Za svoje delo je dobil števil- ne državne nagrade in prizna- nja, npr. za inovatorstvo in ra- cionalizacijo v industriji, re- publiško nagrado za znanstve- no delo Veselin Masleša repu- blike Bosne in Hercegovine (1977), zlato značko Famos-a iz Sarajeva, zlato značko TAM-a in Univerze v Mari- boru ... Profesorja Doboviška poz- namo kot veselo in aktivno osebnost, kot vestnega in neu- trudljivega delavca, vedno tu- di pripravljenega za strokovni pogovor in sodelovanje. Želi- mo in pričakujemo, da se bo kljub svoji 54-letni delovni dobi še naprej aktivno udej- stvoval v strokovni in pedago- ški sferi, saj podobne strokov- njake s tako bogatimi izkuš- njami naša mlada država še vedno potrebuje. JOŽE ZIMŠEK Luštna noč v Kompoiah »Nocoj je pa ena luštna noč.« S temi besedami so se v soboto v kompolski osnovni šoli poslovili člani društva Folklorne sku- pine Kompole s svojimi gosti. Sobotna prireditev se je spremenila v lep, domač večer, v katerem so sodelovali nastopajoči in gledalci, večer, v katerem je bilo obilo plesa, domače glasbe in običajev. Lepo je bilo videti osnovnošolca Tonija Borovška, kako igra frajtonaiico, za »šti- mungo« sta skrbela domača godca Brecl in Pasarič, ljudje pa so se nasmejali običaju, ki sta ga predstavila Dani in Anton Šuhel. Celotni prireditvi so svojevrsten pečat vtisnili plesalci in ple- salke FS Kompole, ki znajo v plesu izraziti čustva, želje in hotenja, ki prihajajo nekje iz globin. Tako so nastopajoči v krat- kih dveh urah dokazali bogastvo in moč slovenskega naroda. MIJA AUŽNER a/msssnsm........................................mmimum.......■..................memummmmm^^ PLANINSKI KOTIČEK V oktobru na štiri izlete Planinsko društvo Zlatarne Celje organizira v oktobru štiri izlete. Prvi bo že to soboto, 1. oktobra, avtobus pa bo ob 5. uri s parkirišča na Glaziji pohodnike odpeljal na pot po Svečinskih goricah. Naslednjo soboto, 8. oktobra, se bodo ob 6. uri odpeljali proti Kiimu, Rakitni in na Ferjanko, v nedeljo, 16. oktobra, se bodo ob sedmih odpravili na pohod po Andraški poti, 22. oktobra pa še na 1053 m visok Malenski vrh, 789 m visoke Hotavlje, 1026 m visok Ermanovec, 787 m visoko Kladje in 1050 m visok Bevkov vrh. Posebni avtobusi bodo planince vsakič čakali na parkirišču na Glaziji. Tekmovanje v planinski orientaciji v soboto 1. oktobra, pripravlja Planinsko društvo Zabuko- vica tekmovanje v planinski orientaciji. Start bo ob 9. uri zjutraj izpred Doma upokojencev v Grižah, tričlanske ekipe pa se bodo pomerile v treh kategorijah: učenci osnovnih šol do vključno 7. razreda, mladinci in člani. Tekmovali bodo s pomočjo kart, reševali teoretična vprašanja iz zgodovine pla- ninstva, varstva narave in poteh... Tekmovalci morajo obvezno imeti planinsko opremo, reševali pa bodo teoretična vprašanja o zgodovini planinstva, varstvu narave in gorskih poteh ter dokazovali svoje znanje orientacije s pomočjo kart. Tradicionalni pohod na Hom pa Planinsko društvo Zabuko- vica pripravlja v soboto, 15. oktobra. Planinci se bodo odpravili na pot ob 9. uri izpred osnovne šole v Grižah. MOJCA MAROT Št. 39 - 29. september 1994 151 Št. 39 - 29. september 1994 16 Štajerski derbi Robert Pevnik o nedeljskem derbUu Publlkum ~ Maribor: »Z Grofi bi bilo lažje!" Prek Olimplje do reprezentance z zmago v Izoli so nogome- taši Publikuma zaključili seri- jo tekem z lažjimi nasprotniki, prvi veliki dcrbi pa bo že v ne- deljo, ko bo na Skalni kleti gostoval tradicionalni štajer- ski tekmec Maribor. Vijoliča- sti v državnem prvenstvu s Ce- ljani še niso izgubili, toda v nedeljo bi lahko padli - tudi po zaslugi odličnega Roberta Pevnika. »Štajerski derbi. Na Skalni kleti še ni bilo tako močne eki- pe in končno bomo lahko do- kazali, da smo tudi po igralski plati postali prava ekipa. Proti bunkerju se težko znajdemo, toda Mariborčani bodo zane- sljivo igrali odprto in to bo prava tekma,« pravi 25-letni nogometaš s Polzele, ki je po- stal pravi dirigent rumeno- modre enajsterice. Če bi imeli možnost, kakšno taktiko bi ubrali? Začel bi bolj previdno. Na- pad bi potegnil skoraj do polo- vice in s conskim presingom čakal na protinapade. A ne več kot deset, petnajst minut. Po- tem bi odprl igro in proti ma- riborskim vratom udaril z vseh strani. Tekmo bo odločil kolektiv, za samostojna prei- gravanja bo premalo prostora. Na Skalno klet bo prišla tu- di Olimpija. Bo to priložnost za jesenski naslov? Ne, ne. Olimpija je daleč pred vsemi in bo spet prvak. Kljub temu naš cilj ostaja Evropa. V pokalu bo morda nekoliko lažje zaradi priviligi- ranega položaja, čeprav nam tudi v prvenstvu dobro kaže. Cilje smo doslej izpolnili in če bomo uspešno prestali tudi derbije, se nam bo odprl tudi pokal UEFA. Trener Mendaš je pred dese- timi dnevi že napisal odpoved, razlog pa menda nezadovolj- stvo igralcev zaradi prehudih treningov? Mendaš je zelo tempera- menten in včasih se med nami zares zaiskri, a napetosti hitro zgladimo. Da, ponudil je od- poved, ki je Klarič ni sprejel. Verjetno je šlo bolj za mane- ver, da bi prekinil naše samo- zadovoljstvo in v Izoli smo že bili veliko boljši. Lani ste bili v podobnem položaju, a se je po porazu z Muro in odstopu Zavrla vse porušilo. Bo letos bolje? Obeh ekip ni mogoče pri- merjati. Zavrlovi treningi so bili super, toda ni imel pravih okrepitev. Drugače je z letoš- njimi novinci NTokom, Nik- čevičem in Sudcem, ki imajo veliko zaslug za zadnjo serijo uspehov. In Bauman, ki se vra- ča v staro formo, odlični pa so seveda tudi drugi. Bilo je veliko govora o pre- hodu k Železničarju. Kako kaže? Zaustavilo jih je 80 tisoč mark odškodnine, ki je za slo- venske nogometne razmere že kar realna, čeprav se visokih vsot še nismo navadili. V Celju je vse O.K., toda moja želja je Olimpija iz katere bo napredo- vanje v reprezentanco lažje. Pred tremi leti me je iz Kopra potegnil Prašnikar in morda že pozimi odidem za Bežigrad. Za vami je tudi bivša YU liga. Kakšna je primerjava s slovenskimi razmerami? Organiziranost klubov je na podobni ravni, igra pa seveda še zaostaja. Naši treningi prav nič ne zaostajajo. Oblak, Praš- nikar, Mendaš, Kostanjšek in Verdenik pa so vrhunski stro- kovnjaki. V Osijeku sem igral skupaj z Žitnjaičom in Šuker- jem, po vrnitvi v Sloveniji pa močno nazadoval, a se forma dviga. Zdaj sem nekje na 70 odsotkih, v derbijih pa bo še boljše. Že v nedeljo. V poštev pride torej samo zmaga? Seveda. Po izključitvi proti Muri sem razčistil sam s sabo in končal z obiski diskotek, pi- vo pa spijem ob posebnih pri- ložnostih. Do Olimpije niti kaplje, potem pa bom prosla- vil zmago. Se spomnite derbija izpred dveh let in polne tribu- ne Celjskih grofov. Vsem kli- čem: vrnite se že v nedeljo, z vami bo Pevnik letel po igrišču! ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Odstop Jarca Po porazu proti Korotanu je trener velenjskih nogometašev Borut Jarc odstopil, moštvo Rudarja pa do nadaljnjega vo- dil njegov dosedanji pomočnik Josip Vugrinec. Po polovici je- senskega dela prvenstva je to že šesta zamenjava trenerja (Železničar, Vevče, Mura, Go- rica, Koper). Probiematična ieva kolena Denar je (120.000 mark), parketa ni več na zalogi. Celj- ski rokometaši bodo torej z Veszpremom v tekmi leta vendarle igrali na plastiki, a to ni edina težava. Pucovo levo koleno je teden dni out, bo pa zato Pungartnikovo O. K. do sobotnega derbija v Velenju. Parket naj bi v Golovcu za- čeli postavljati šele po povrat- ni tekmi z Veszpremom (mad- žarsko prvenstvo se bo začelo pojutrišnjem), občutki po pr- venstvenem startu pa so meša- ni. Do 8:2 brez zgrešenega strela, nato pa se je vrhunska igra ustavila. »Zmedel nas je smešen vratar, ki je kar naprej letel,« je Šojat komentiral obrambe Sandija Lesjaka (za njim je zadnja Aerova YU se- zona 1983/84), ki je bil zadnjih pet let vratar malega nogo- meta. Brez Puca in Pungartnika je bilo torej vsaj v določenih ob- dobjih na željeni ravni, zato bolj skrbita poškodbi obeh bombarderjev. »V Slovenj Gradcu me je na spolzkem parketu raztegnilo, kolenske vezi in meniskus odrivne noge pa pritiska nista zdržala. Tre- niral bom s po.sebno opornico in vsaj za Madžare bi moral biti nared,« zaskrbljeno pravi Puc. Pimgartnik je bolj veder: »Na treningu sem bil brez opornice, pri sunkovitem gibu pa se mi je zaradi oslabljenih vezi vkleščil meniskus. Po de- setih dneh mirovanja sem spet Petelinšek z normo MSP Na turnirju svetovne serije A v judu je Petelinšek (IR) v kategoriji do 95 kg z zmaga- mi proti reprezentantom Rusi- je, Madžarske in Avstrije iz- polnil normo za nastop na MSP (okotobra v Kairu) in MEP (novembra v Lizboni). V Salzburgu je bil tudi Eisen- bacher, ki pa se boril precej slabše. Normo je že pred ča- som izpolnil tudi Rok Košir v kategoriji do 60 kg, vendar ga zadnje čase pesti poškodba. začel trenirati, bolečine so še samo pri določenih gibih, ven- dar bom stisnil zobe.» In kaj pravi Šojat? »Oba bomo uspo- sobili za Veszprem. Pungi bo v Velenju že igral, s Pucem pa ne bomo prehitevali.« Ž.Z. NA kratko] Velenje: v poletnem svetov- nem pokalu v nordijski kom- binaciji 32. mesto Jeleno in 38. Kaligara. Dubrovnik: na kolesarski dirki Po Hrvaški 7. Lauk +3:45, 30. Zaje +30,37, 51. Šmerc 1:08:23, 56. Poljanšek (vsi Ce) 1:18,30. Velenje: na ekipnem DP v sabljanju (floret) pri članih srebro in bron, članica bron, mladincih srebro in bron in kadetih srebro za domači klub Rudolf Cvetko. Maribor: zmaga Kunsta (do 75 kg), 2. mesto Gornika (do 63 kg) in 3. mesto Štolfe (do 67 kg; vsi Celeia) na drugem po- zivnem turnirju v fuU con- tactu. Celje: 1. krog pokala za ro- kometaše: Celje-Sava 10:14, 26:16, Radeče-Krim 40:14, 33:20, Gorenje veterani-V. Ne- delja 24:18, 13:18. Velenje: na mednarodnem košarkarskem turnirju v Nem- čiji poraz Elektre v finalu pro- ti Dusseldorfu s 53:65. V pred- tekmovanju zmage proti Fu- erthu 70:50, Carl Zeiss Jeni 81:39, Gershoffnu 76:37 in Dachau 63:42. Sedraž: na strelskem tek- movanju z vojaško puško je zmagal Malec (Ce) 187 pred Sajovicem 170 in Brunškom (oba DP) 169, med ekipami pa Celje 507 pred D. Poženelom 487 m Radečami 464. Celje: v novem prvenstvu MNZ v malem nogometu sode- lujejo vse ekipe prvega tekmo- vanja, novinci M. Krošelj (Log pri Boštanju), Ljubno, Rola (Radeče) in Mimsi (Sevnica) pa bodo v petek štartali v drugi lig- ŠtartajG tudi košarkarice z novim prvenstvom bodo v soboto štartale tudi košarka- rice. Po razpadu LBS lige ter odstopih Kranja in Rogaške v enotni konkurenci osmih klubov, po prvem delu bo ja- nuarja 1995 šesterica odigrala še eno ligo, najboljše štiri eki- pe pa aprila še končnico na dve zmagi. Celjanke so okrepljene z nekdanjo reprezentantko Germovo, obetavno Potočni- kovo in novim vodstvom zače- le uresničevati zahteven pro- jekt vračanja svojih igralk, ki se naj bi končal z uvrstitvijo v evropski pokal. Po razpadu članske ekipe Rogaške imajo že zaradi samostojnega kluba več možnosti za prevzem pri- mata na Celjskem kot Comet,, ki veliko pričakuje od lanskih kadetskih podprvakinj in vr- nitvi Andreje Zdovc v vlogi pomočnika trenerja. Oboji si obetajo uvrstitev v drugi krog, Celje pa je za Jezico, Maribo- rom in Odejo skupaj z Ilirijo celo kandidat za končnico. Pri Konjičankah bo v ospredju novinka, nekdanja reprezen- tantka Damjana Račič, v celj- ski vrsti pa spet Barbara Po- lutnik in Mira Polutnik (z leve). Foto: SHERPA KOLEDAR Petek, 30,9. Košarka Prebold: Mik Prebold-Star- še (3. krog B moške SKL, 19). Sobota, 1.10. Hokej Celje: Inntal-Bled (9. krog lige narodov, 18). Kegljanje Celje: MDL-Brest, Nova Gorica: Tekstina-Žalec (1. krog I. moške lige, obe 16); Ce- lje: Komcel-MTT (15), Ljub- ljana: Slovan-Emo Eterna II (1. krog II. ženske lige, 12.30). Košarka Polzela: Kovinotehna-Olim- pija, Rogaška Slatina: Roga- ška-Helios (4. krog A-1 moške SKL, obe 19); Velenje: Elek- tra-Litija, Idrija: Idrija-Pivo- vama Laško (vse 19), Maribor: Slivnica-Comet (4. krog A-2 moške SKL, 17); Celje: Celje- Maribor, Slovenj Gradec: Slo- venj Gradec-Kemoplast (3. krog B moške SKL); Sloven- ske Konjice: Comet-Ježica mlade, Ljubljana: Slovan-Ce- Ije (1. krog ženske SKL, vse 19). Nogomet Kungota: Kungota-Žalec (7. krog III. SNL); Štore: Kovi- nar-Krško. Zreče: Unior-Us- njar, Vransko: Kiv Vransko- Tim Laško (6. krog MNZ Celje, vse 15). Odbojka Eger: Eger-Celje (1. kolo ženske SE lige, 19). Rokomet Velenje: Gorenj e-Pivovarna Laško ^2. krog moške SRL, 17.15); Škofije: Burja-Velenje (18), Piran: Piran-Žalec (2. krog ženske SRL, 19.30). Nedelja, 2.10, Kegljanje Celje: Emo Eterna-Adria (1. krog I. ženske lige, 11). Nogomet Celje: Publikum-Maribor, Koper: Koper-Rudar (8. krog SNL); Šmartno ob Paki: Era Šmartno-Dravinja, Radeče: Radeče-Piran, Novo mesto: Elan-Steklar (8. krog II. SNL, vse 15); Maribor: Kovinar- Šentjur (7. krog III.SNL, 10). Torek, 4,10. Hokej Ljubljana: Olimpija-Inntal (10. krog lige narodov, 18). Košarka Polzela: Kovinotehna-Bo- nus (povratna tekma 2. kroga evropskega pokala, 19). Sreda, 5.10, Rokomet Ajdovščina: Fructal-Pivo- varna Laško (3. krog moške SRL, 19). Vaš intervju: Ronald N'Toko V naslednji številki Petice bo na vprašanja bralcev odgo- varjal kameninski nogometaš Ronald N'Toko, ki trenutno igral za celjski Publikum. Med predlogi so bili še atle- tinja Nataša Erjavec, hokejist Luka Simšič, kolesarja Valter Bonča in Iztok Melanšek, ko- šarkarja Matjaž Cizej in Boris Gorenc, nogometaša Joško Gr- gič in Novica Nikčevič, roko- metaš Uroš Šerbec, smučarski direktor Tone Vogrinec, telo- vadec Aljaž Pegan ter nekda- nja atleta Roman Lešek in Stanko Lorger. Za ponovni pogovor v Petici ste še enkrat predlagali Britto Bilač, Jureta Koširja in Rolanda I\išnika. Med bralce, ki so svoje vpra- šanje zastavili atletu Gregorju Cankarju, smo razdelili tri da- rilne bone v skupni vrednosti 6000 tolarjev. Nagrajenci: Ana Budna iz Dobja, Herman Ga- ber iz Polzele in Lilijana Oj- steršek iz Škofje vasi. Št. 39 - 29. september 1994 17 Atletinje spet bronaste f/llaainke Klatilvarla Cetisa za Rusinjami In UkralInkamI tretja ekipa Evrope - Ania ^alant v skoku y Hallavo Izboljšala rekorU PEP Mladinke Kladivarja Cetisa go na 13. pokalu prvakinj v Varšavi spet osvojile 3. me- sto, potem ko so do predzadnje discipline celo vodile, ob ekip- no srebro pa so bile ob enakem število točk in posamičnih 2mag kot Ukrajinke samo za- radi manjšega števila drugih mest. »Bron je bil naš cilj, toda v celoti smo pričakovanja pre- segli,« je dogajanja na štadi- onu Skra ves navdušen ko- mentiral vodja celjske ekipe Roman Lešek. »Dolgo smo bili v boju za naslov ekipnih evropskih prvakinj, bolj pa nas žre izgubljeno srebro in dekleta se dolgo niso potolaži- la, čeprav bodo imela prihod-, nje leto novo priložnost za še bolj žlahtno odličje.« V maloštevilnem celjskem taboru so se že pred odhodom zavedali, da so najšibkejši na obeh najdaljših progah, več pa se pravzaprav tudi ni dalo na- rediti. V konkurenci prvakinj iz osmih držav je bilo 6. mesto najslabša posamična uvrstitev Kladivarja Cetisa, ob štirih zmagah in desetih kolajnah (4,3,3) pa vrhunec dva rekorda PEP. Ukrajinka Olga Ribionkina je bila z dvema zmagama in rekordom prvenstev v suvanju krogle prava okrepitev, naj- večje pozornosti pa je bila vendarle deležna Anja Valant, ki je v skoku v daljavo s 630 cm prav tako izboljšala rekord PEP. Zlato ima tudi Jolanda Steblovnik, z izjemo Bezjako- ve in Knezove pa vse druge naslednje leto še lahko štarta- jo v pokalu prvakinj. Kandi- daturo je po ekipni zmagi na- povedal St. Petersburg, že prej pa tudi London in Pariz. Ž.Z. Naslednje leto bodo v skupini A štartali tudi mladinci Kladi- varja Cetis, saj so Mariborčani v Parizu zmagali na prvenstvu skupine B. Oranžne krogle na SEP 94 Na svetovnem pokalu v keg- ljanju bodo rekviziti povsem enaki kot na spomladanskem svetovnem prvenstvu, vendar s to razliko, da bodo keglji klasične bele barve, krogle pa nekoliko nenavadne oranžne. Steze v Ck)lovcu so zadnje teden doživele nekaj poprav- kov, bolj zahtevna pa je pred- vsem položnica, ki zahteva ze- lo natančen met in zato so do- datne termine za trening že zahtevali prvaki Hrvaške, Madžarske in naš Konstruk- tor. Objekt sta si v ponedeljek ogledala tudi predsednik in sekretar Mednarodne zveze Avgust Likovnik in Joseph Kriha, nekateri popravki pa bodo potrebni zaradi luknjiča- ve strehe. -V celjski vrsti sta trenutno v najboljši formi Kardinarjeva (v soboto proti Rudarju 467 kegljev) in Tkalčičeva (445), že v soboto pa se na vseh ravneh začenja novo prvenstvo. Emo Etema seveda pričakuje novi naslov, moški ekipi MDL in Žalca pa se bosta v enakih po- stavah borili za obstanek. V drugi ligi se je ženski ekipi Emo Etema II priključil še Komcel, ki je izgubil Filipčiče- vo (dvojna registracija ni več možna), v medregijski ligi pa bodo tekmovali moški Šošta- nja ter ženske Ema Eteme ID. Ž.Z. FWtaflRAMA Atletika_ Pokal prvakinj Mladinke (Varšava) - 100 m: 4. Knez 12,71; 200 m: 5. Matul 25,50; 400 m: 2. Langerholc 56,24; 800 m: 1. Steblovnik 2:14,06; 1500 m: 6. Gluvič 4:53,62; 3000 m: 6. Ružinič 11:21,53; 100 m ovire: 3. Jan- kovič 15,07; 400 m ovire: 3. Mačus 1:03,11; višina: 5. Bez- jak 165; daljava: 1. Valant 630 (rekord PEP); troskok: 2. Va- lant 12,95; krogla: 1. Ribionki- na 15,67 (rekord PEP); disk: 1. Ribionkina 50,34; kopje: 2. Bezjak 47,00; 4x100 m: 5. Kla- divar Cetis (Matul, Jankovič, Knez, Valant) 48,50; 4x400 m: 4. Kladivar Cetis (Voršnik, Langerholc, Mačus, Steblov- nik) 3:53,36. Končni vrstni red: 1. Orle- nok (Rus) 90, 2. Sudostroitelj (Ukr) 83, 3. Kladivar Cetis 83, 4. Skra Varšava (Pol) 71, 5. Metano Mediolan (Ita) 52, 7. Honved (Mad) 46, 8. Kvamer (Hrv) 39. Hokej Liga narodov Donavska skupina - 7. krog: Graz - Inntal 4:3 (0:1, 3:0, 1:2); Povečerovski 2, Raskov 1; Kapfenberg - Olimpija 5:10, Bled - Wien 6:2; 8. krog: Inn- tal - Wien 2:0 (1:0, 0:1, 1:0); Povečerovski, Rojšek; v zadnji tretjini petminutni vsesplošni pretep; Olimpija - Graz 3:4, Bled - Kapfenberg 5:2. Vrstni red: Graz 15, Olimpija 11, Inn- tal 10, Bled 6, Wien 4, Kapfen- berg 2. Nogomet_ l.liga 7. krog: Izola-Publikum 0:3 (0:1); Goršek (37, 41), Nikčevič (78), ki je po golu slekel dres in zaradi nekulturnega obnaša- nja dobil rdeči karton; Rudar- Korotan 0:1 (0:0); dve vratnici domačih in odstop trenerja Jarca; Gorica-Vevče 6:1, Bel- tinci-Živila 4:0, Maribor-Ko- per 2:0, Olimpija-Mura 2:1, Kočevje-Primorje 0:0. Vrstni red: Olimpija 14, Publikum 12, Maribor, Beltinci 11, Železni- čar (Lj) 9, Korotan 8, Mura, Koper 7, Gorica 6, Primorje, Kočevje 5, Rudar, Naklo, Izo- la, Vevče 4, Jadran 1. H. liga 7. krog: Stelar-Slovan 1:1 (0:0); točko je rešil Jelenko (74); Radeče-Beltrans 3:0 (1:0); Drobne (6, 69), Knavs (77); Piran-Era Šmartno 2:1 (0:0); prvi poraz Šmarčanov, ki so izenačili prek Druškovi- ča (74); Dravinja-Mengeš 0:0. Vrstni red: Zagorje 12, Era Šmartno, Nafta 10, Piran, Turnišče, Domžale 9, Rudar (T) 8, Slovan, Mengeš 7, Želez- ničar (Mb), Dravinja, Drava 6, Radeče, Steklar 5, Betrans 2, Elan 1. III. liga 6. krog: Šentjur-Svoboda 5:2 (2:1); Blatnik (18, 48), Ko- ren (8, 64), Valek (67); Žalec- Renkovci 1:1 (1:1); gostje so zadeli v prvem napadu, točko pa je prinesel Kovač (12); Im- pol-Dravograd 2:0, Starše- Kovinar 3:0, Bakovci-Caissa 5:0, Pohorje-Kungota 3:2, Po- brežje-Sl. Gradec 1:4. Vrstni red: Šentjur, Impol, Caissa 10, Bakovci 9, Pohorje, Dravograd 8, Starše 6, SI. Gradec, Kungo- ta 5, Pobrežje 4, Renkovci 3, Kovinar 2, Svoboda, Žalec 1. MNZ Celje 5. krog: Tim Laško-Kovinar 0:2, Kiv Vransko-Usnjar 1:2, Unior-Krško 2:0. Vrstni red: Unior 10, Tim Laško, Usnjar 6, Kovinar (Š), lOV Vransko 3, Krško 2. Košarka A-1 liga 2. krog: Kovinotehna-Tri- glav 94:79 (43:37); Petranovič 27, Cizej 19, Tiller 16, Stavrov 14, Zaletel 10, Jagodnik 8; Ro- gaška-Satex 71:70 (32:36); Novakovič (20) je zadel prosti met, Jurkovič (15) blokiral zadnji met gostov, strelci še Mičunovič 13, Tabak 9, Sušin 8, Virant 6; BWC-Koper 103:99, Helios-Postojna 92:98, K. zidar-Litostroj 71:79, Iliri- ja-Olimpija 81:89. 3. krog: Litoptroj-Kovino- tehna 75:81 (28:34); kar 48 skokov gostov: Petranovič 23, Zaletel 22, Tiller 15, Stavrov 9, Jagodnik, Cizej 6; Koper-Ro- gaška 91:83 (51:43); Mičunovi- čeva zgodnja poškodba se je zelo poznala: Novakovič 34, Jurkovič 21, Sušin 9, Tabak 6, Mičunovič 5, Petovar, Nikito- vič 4; Triglav-BWC 96:81, Olimpija-K. zidar 89:77, Po- stojna-Ilirija 83:77, Satex-He- lios 111:73. Vrstni red: Olim- pija, Kovinotehna 6, Satex, Litostroj, Postojna, Triglav, BWC 5, Koper, Rogaška 4, Ili- rija, K. zidar, Helios 3. A-2 liga 2. krog: Medvode-P. Laško 75:80 (34:46); Govc 18, Dur- nik, Vujovič 15, Blatnik 13, Starovasnik 12, Zdolšek 4, Dumik 3; Elektra-Loka 76:80 (40:37); Rizman 32, Mrzel 12, Bogataj, Lipnik 8, Plešej 7, Ki- ^ tak 4, Pečovnik 3, Brešar 2; : Interier-Comet 93:61 (46:23); Benič 21, Plevnik 16, Železni- kar 8, Šporar 5, Cencelj 2; Slivnica-Olimpija ml. 80:97, Ježica-Litija 57:64, Gorica- Idrija 84:75. 3. krog: P. Laško-Gorica 97:74 (36:31); Vujovič (12 + 7 skokov) Starovasnik 23, Dur- nik 13, Šoštarič 10, Zdolšek 9, Blagotinšek 7, Govc 6, Lapor- nik 5; Comet-Jezica 87:71 (43:31); Plevnik 27, Nerat 15, Kožar 12, Šporar 10, Benič, Železnikar 9, Cencelj 5; Olim- pija ml-Elektra 88:63 (46:23); Mrzel 17, Rizman 15, Bogataj, Pečovnik 6, Lipnik 5, Tajnik. Dumbuya 4, Kitak, Brešar 2; Litija-Slivnica 89:75, Loka- Medvode 91:74, Idrija-Interier 62:64. Vrstni red: Interier, Li- tija, P. Laško, Olimpija ml. Loka 6, Idrija, Gorica, Comet 4, Jezica, Slivnica, Elektra, Medvode 3. B liga Vzhod - 2. krog: Kemoplast- Mik Prebold 64:65, Zagorje- Celje 68:71, ŽKK Maribor-Sl. Gradec 101:77, Starše-Ruše 110:94 (56:47), Bistrica prosta. Vrstni red: Celje, Mik Prebold 4, Zagorje, ŽKK Maribor, Ru- še 3, Starše, Šentjur, SI. Gra- dec 2, Bistrica 1. Rokomet I. liga Moški - l.krog: P.Laško- Rudar 22:20 (10:7); po 8:2 je goste reševal vratar Lesjak. Leve 8, Šerbec 6, Načinovič, Ivandija, Jeršič, Tomšič 2; Drava-Gorenje 16:15 (8:7); gostje so odločilni gol dobili z igralcem več: Plaskan 7, German 4, Krejan 2, Tome, Cvetko 1. Kodeljevo-Fructal 16:13, Jadran-Slovan 23:19, Goldstar-Inles 20:15, Prevent- Dobova 21:23. Ženske - 1. krog: Žalec-Bra- nik 21:21 (8:8); domače so dve minute pred koncem še vodile z 20:18: Randl 6, Hudej 4, V. Dolar, Popovič 3, T. Dolar, Derčar 2, Kline 1; Velenje-Pi- ran 20:18 (11:8); Medar 9, Vu- jovič 5, Stevanovič 2, Topič, Nojinovič, Karaman, Ibralič 1; Olimpija-Izola 26:12, Krim- Kranj 33:13, Bakovci-Burja 16:30, Mlinotest-Kočevje 27:20. Mali nogomet MNZ Celje 1. krog: Juventus-Goldhorn 3:0, Sportklub-Behar 7:2, Alo alo-D. želja 9:1, Aranžerji- Blato 2:2, Rebus-Štraus 3:0; 2. krog: Goldhorn-Rebus prelo- ženo, D. želja-Aranžerji 2:2, Behar-Blato 3:2, Štraus-Alo Alo 0:3, Sportklub-Juventus 2:2. Vrstni red: Alo Alo 4, Sportklub, Juventus 3, Rebus, Aranžerji, Behar 2. Blato, D. želja 1, Goldhom, Straus 0. Občinske lige Celje - 19. krog: Č. baron- Zagrad 2:1, Skavti-Sokoli 5:4, Miroteks-Ščurek 2:2, Klateži- Umetniki 5:3, PZ-Kewin 2:0, Sipro-Pelikani 3:2. Vrstni red: PZ 32, Č. baron 26, Klateži 24, Miroteks 23, Pehkani 21, Šču- rek 19, Umetniki 17, Sokoli 16, Sipro 15, Kewin 13, Skavti 12, Zagrad 10. Šentjur - 4. krog: Jakob-Ju- ventus 1:5, M. Dobje-Slivnica 0:4, Črički-Maratonik 3:2, Lo- ka-Gremlini, Dramlje-Tratna 4:1. Vrstni red: Juventus, Loka 7, Jakob, Dramlje 5, Slivnica 4 itd. SI. Konjice - 3. krog: Blato- Loče 0:3, Oplotnica-Zlakova 3:2, D. vas-Ecotip 3:5, Mine- ral-Stranice 3:3, Vitanje-Ba- zar 4:1, Dobrava-Nirvana pre- loženo. Vrstni red:Oplotnica 6, Vitanje 5, D. vas, Ecotip 4 itd. Znosen poraz košarkarjev Uvodno tekmo evropskega pokala v košarki je Kovinotehna (na sliki) v Rigi tesno izgubila s 84:89 (50:50) in tako pred torkovim povratnim srečanjem na Polzeli izpolnila ogromen del načrta pri uvrstitvi v zadnji, 3. krog kvalifikacij. Polzelani so v predmestju Rige v prvem polčasu že vodili s sedmimi točkam prednosti, štiri minute pred koncem je bil izid še izenačen, a so bili Latvijci spretnejši. »Z rezultatom in igro smo izjemno zadovoljni. Razlika omogoča skupno zmago, a je ugodna tudi za bonus,« so razplet, komentirali v polzelskem taboru. Koše so dosegli Petranovič 29, Zaletel 14, Stravrov 13,i Jagodnik 12, Tiller 11 in Cizej 5. Foto: EDI MASNEC Jutranja idila pregnana /tally Velenje z več kot Uve desetletji tJolgo traUiciJo spet z meiJnaroano utJeležbo Mirno sobotno jutro mnogi izkoristijo za nekoliko daljše poležavanje, v Velenju pa so ga prekinili udeleženci tradi- cionalnega rallya za državno prvenstvo in srednjeevropsko cono. Strokovnjaki so največ mož- nosti za uspeh pripisovali slo- vaški dvojici Chovanec-Ku- rus, ki sta bila z izvrstno pri- pravljenim Ford escortom de- ležna največje pozornosti. Marsikdo je na najvišji stop- nički pričakoval lanskoletne- ga zmagovalca Tomaža Jemca, ki je začel silovito. V prvih šti- rih hitrostnih preizkušnjah je suvereno dokazoval vozniške sposobnosti in moč ter odlike svoje Mazde 323, ki pa je takoj v naslednjih kilometrih zata- jila. Verjetno sta se nekoliko od- dahnila tudi prva favorita v Ford escortu, ki sta prešla v vodstvo-in ga nista izpustila vse do konca prvega dela. Drugi je bil na sporedu po- poldne, kar pa ne pomeni da so si vozniki in sovozniki privoš- čili počitek. Prav nasprotno. Trasa je bila večidel speljana po makadamu in sedemnajst posadk je moralo vozila pre- urediti za nove razmere. Še posebej sta se delu posvetila Idrijčana Pelhjan in Kacin s svojim teamom. Njun zaosta- nek za prvouvrščenima je bil namreč samo 19 sekund, a sta se uštela. Chovanec je tudi v drugem delu vrtel volan tako kot se za voznika njegovega ugleda spo- dobi in ob asistenci izkušene- ga Kurusa sta bila na cilju pr- va. Peljhan in Kacin sta bila druga ter najboljša med slo- venskimi posadkami. Do kon- ca prvenstva sta še dve dirki, vseh 216 km velenjskega ral- lya pa je prevozila samo 12 dvojic. Proga je bila speljana večinoma po Šaleški dolini, dirko pa je spremljalo veliko število ljudi, predvsem mla- dih. Letošnji Rally Velenje je bil že 22., prireditelji pa se na tej številki verjetno ne želijo zaustaviti, kar daje upanje da bodo mojstri volana gostje Ša- leške doline še v prihodnjih se- zonah. TOMŽA LUKAČ Znova brez napovedi Po dveh krogih s pravilnimi napovedmi, je bil šesti za 95 igralcev spet preveč zahteven in tako se celotni nagradni sklad seli v naslednji krog, v katerem so na stavnici izključno der- biji. Pravilna napoved 6. kroga: Bonus - Kovino- tehna 1, Pivovarna Laško - Rudar 1, Drava - Gorenje 1, Žalec - Branik 0. Piran - Era Šmartno 1. Za vse še enkrat opozorilo, da pri košarkarskem paru tip O pomeni podaljšek, pri vsakem pam pa je dovoljena obkrožiti le en tip. Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 1. oktobra, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce- lje, s pripisom Golding loto. Št. 39 - 29. september 1994 18 • Policisti so v sredo, 21. septembra zvečer pohiteli v bistro Ex v Razlagovi uli- ci in tam poskušali umiriti pijanega Dušana Z., ki se je nadležnih maliganov otre- sal tako, da je razbijal ste- klovino, nadlegoval in izzi- val ostale goste ter na ulico metal stole. Za nameček se je lotil še sosednjega lokala in tam razbil steklena vhodna vrata Ker pa je bil Dušan neumirljiv, je noč prespal v policijski treznil- nici. • V petek popoldne so s tr- govske šole sporočili, da se pred šolskim poslopjem nahajajo neznani mladeni- či, ki razgrajajo. Potem so policisti ugotovili, da gre za fante, ki so čakali na svoja dekleta in se kratko- časili tako, da so v okenska stekla metali drobne ka- menčke. Če bi zapeli podo- knico, kot so to nekoč po- čeli trubadurji, bi si bili prihranili nadležno sreča- nje s policisti. • V petek zvečer naj bi nekdo razgrajal v Dragsto- ru na Mariborski cesti. Javni red in mir je tam kr- šil Hamdi M., so ugotovili možje postave in Hamdija z napotnico poslali k sod- niku za prekrške. • V Kompolah sta se sprla sosed in soseda. Ker so Kompole majhen kraj, bo- mo imena spustili, povemo pa lahko, da je bilo jabolku spora ime grozdje. Soseda naj bi ga kradla sosedu. Za poučno bralno čtivo pripo- ročamo basen Lisica in grozdje. • V gostilni Berger pa sta se v soboto ponoči sprla Rudi in Marjan, pa je bil Rudi bolj neugoden, saj je imel v rokah nož. Marjan je kasneje poUcistom izjavil, da o zadevi nič ne ve. Ze ve, zakaj ne ve. • Radoš je hotel v soboto ponoči v Kljub, »samo ne- kaj pogledat«, kot je izjavil vratarju. Vratar pa je bil neizprosen in zahteval dva stotaka za vstopnino. Sle- dilo je krajše prerekanje, Radoš je klonil in kupil vstopnico, a so ga potem vseeno vrgli ven s Kljuba. Ni nam jasno, zakaj. M.A. Okradel lovski dom V noči na 21. september je nekdo vlomil v lovski dom na Lopatniku pri Vinski gori. Tam si je nakradel 10 steklenic vina, dve steklenici žganja in nekaj malega brezalkoholnih pijač. Marjana P. je oškodovana za okoli 10 tisoč tolarjev. Lahko bi bil tudi mol, tvoj sin Kdor molči, pristaja na nasilje In na vlogo sokrivca Bil je petkov večer, takšen kot večina petkov, ko se mladi odpravljajo na zabave, v di- skoteke, v klube in druga me- sta, kjer se zbirajo in se tam počutijo dobro, ker so končno zunaj nenehnega nadzora odraslih. Večina mladih ljudi v takšnih druženjih pozabi na vsakdanjik, ki je tudi zanje te- žak, trd, zahteven, utrujajoč. Med številnimi mladimi ljudmi, ki so se tega večera in noči zabavali v enem izmed celjskih lokalov, je bila tudi četverica bolj ali manj odra- slih fantov, prijateljev, ki so odšli od doma potem, ko so se poslovili od svojih staršev, v žep stlačili nekaj stotakov za kokakolo aU pivo in ko je sle- dil tisti zoprni tn obvezni ne- bodigatreba: »Pa pazi, kod ho- diš in ne pridi domov preveč pozno!« Starši so pač takšni, nepopravljivi in vedno v skr- beh za svoje otroke. Večina staršev je takšnih. Bila je zgodnja jutranja ura, ko je fantovska četverica za- pustila zabavišče in se odpra- vila proti domu. Mesto Celje je bilo takrat še v temi, povsod sama tišina, iz bližnje pekarne je že dišalo po prvih jutranjih žemljicah. Brezbrižno hojo skozi mesto naenkrat zmotijo koraki iz ozadja, vedno hitrej- ši, in glasovi, ki so rezki in vse glasnejši. Skupina se ozre in zagleda dva neznana mladeni- ča, ki glasno kolneta, izzivata k pretepu in sploh izgledata zelo nevarno. Zlasti eden, ki ima v rokah velik kuhinjski nož in ki je vse bližje. Najbolje je pohiteti, se ne ozirati, ne reagirati na grožnje in izziva- nja, so si mislili naši štirje fantje in še bolj pospešili ko- rak. Zavili so v Kocbekovo uli- co, pri Avtomotorju pa se je zgodilo. Napadalec je dvajset- letnega Sandija dvakrat zabo- del v hrbet in dohitel še leto dni starejšega Gregorja, ki mu je nož zasadil v hrbet in v trebuh... Starše je skrbelo. Na vratih sta p>ozvonila policista in po- vedala, da je njihov otrok ra- njen, da je v bolnišnici, da se je zgodilo... Oglasila sta se na dveh naslovih. Fanta sta v bolnišnici, eden je še vedno v intenzivni negi. k sreči je že zunaj smrtne ne- varnosti. Storilec je še vedno (torek, 27. september) na pro- stosti, policija mrzlično išče, rezultata ni. Napadalca in nje- govega pajdaša ni nihče od fantov, ki so ga srečali tistega sobotnega jutra, prepoznal. Znano je le to, da je visok okoli 170 cm, da ima kratke svetle lase, da je bil oblečen v svetle hlače in rdečo j akno in da je star okoli dvajset let. Se ga kdo spomni, je bil komu sum- ljiv, se je kje napadalno obna- šal? Fant se je vendarle pred usodnim sobotnim jutrom še kje nahajal, popival, se s kom pogovarjal! Tisti, ki kaj ve in o tem molči, je sokrivec, ki pri- staja na nasilje in ki ga ne mo- ti, da je nasilja vse več in da je to nasilje vse bolj kruto. To, kar se je tokrat zgodilo Sandi- ju tn Gregorju, se lahko že da- nes zgodi mojemu, tvojemu otroku, mojemu prijatelju... MARJELA AGREŽ Za brezsrčneže ni ovir Pred pričetkom šolskega leta so cesto pri osnovni šoli na Ljubečni opremili s hitrostnimi ovirami, da bi bili otroci čim bolj vami, ko prihajajo v šolo in se vračajo domov. Žičnih policajev, kot jim pravijo in ki omejujejo hitrost vozil na 40 km/ h, so se razveselili zlasti starši in učitelji, saj je promet na cesti, ki pelje mimo šole, razmeroma gost in nevaren zlasti za naj- mlajše šolarje. Pa so kmalu po tej pridobitvi doživeli razočara- nje. Med vozniki je namreč vse več takšnih, ki ovire obvozijo, da bi se jim umaknili, s tem pa spravljajo v veliko nevarnost otroke, ki hodijo po stezi za pešce tik ob cesti. Ob takšnih prizorih treznega človeka strese mraz in se upravičeno čudi, da še ni prišlo do nesreče v kateri bi bil spet žrtev pešec, nedolžen otrok. Brezsrčni vozniki namreč švigajo mimo cestnih ovir in otrok s hitrostjo 80 in več kilometrov na uro! Med njimi so tudi domačini, tisti krajani Ljubečne, ki imajo šolarja, ki hodi vsak dan v to šolo. Žalostno. M. AGREŽ Foto: SHERPA mini KRIMICI Prazna blagajna V noči na 20. september je nekdo vlomil v kiosk za hitro pripravo in prodajo (fast food) hrane na Kidričevi cesti v Vele- nju. Iz kioska je odnesel meso za pleskavice, sadni sok, ketchup, kruh in mešalec. Storilec je vlo- mil tudi v registrsko blagajno, a tam ni našel nič takega, kar bi ga zanimalo. Lastnik kioska, Mirsad J., je oškodovan za okoli 10 tisoč tolarjev. Vlom v delavnico V času od 20. do 21. septembra je neznani storilec vlomil v bru- silnico Antona S. v Jesenovi Ravni v Rimskih Toplicah. Ukradel je dve ročni motorni ža- gi (sach-dolmar, husquarna) in Iskrin vrtalni stroj. Lastnik je oškodovan za približno 150 tisoč tolarjev. Okradel računalničarje V času od sobote do ponedelj- ka (26. september) je neznani storilec vlomil v poslovne pro- store podjetja Dewetron na Sa- vtnovi ulici v Celju. Ukradel je dva računalnika, dva telefonska aparata in več kosov specialne rečunalniške merilne opreme. Lastnika podjetja je storilec oškodoval za poltretji milijon to- larjev. S praznim žepom na veliki nogi ICriminalisti celjske UNZ so se v minulih dneh ukvarjali z Igorjem R. (38) iz Celja, zaseb- nim obrtnikom. Kazenske ovad- be ga namreč bremenijo kar 14 kaznivih dejanj goljufije. Nerod- no pri tem je le to, da Igorja nihče nikjer ne najde. Kot kaže, je ogoljufal vrsto podjetij, ko je pri njih nabavljal, se prehranjeval in prirejal raz- košna poslovna srečanja, »plače- val« pa z naročilnicami brez kritja. Med tistimi, ki naj bi jih Igor ogoljufal za večje vsote denarja, so (navajamo približne zneske) Avto Celje (709 tisoč tolarjev), Kovinotehna Celje (1 milijon 520 tisoč tolarjev) Merkur Kranj v Levcu (1 milijon tolarjev). Po- trošnik Celje (50 tisoč tolarjev). Izziv Celje (70 tisoč tolarjev) in drugi. Med celjskimi gostinskimi podjetji oziroma lokali, ki jih je ogoljufal, pa so Majolka, Ribič, Ojstrica ter Medved in Štorman izven Celja. Za cvetje, ki ga je kupoval kot »uspešen« poslov- než pa je Vrtnarstvu Celje dol- žan dobrih 30 tisočakov. Izsiljevalec V lokalu Intima bar v Velenju sta se v noči na 22. september med gosti nahajala tudi Velenj- čana Dejan Š. in Mirsad J. Ob okoli enih ponoči je odšel Dejan proti sanitarijam, Mirsad pa za njim. Sledil je udarec s pestjo v ledveni del hrbtišča, ob tem pa je Mirsad Dejana še pobaral, kje ima denar, ki ga dolguje njegovi prijateljici. Potem sta se moža- karja sporazumela, da pogovor nadaljujeta in problem rešita za šankom. Čez približno pol ure pa je Mirsad opazil, kako se Dejan približuje izhodnim vratom lo- kala, takrat pa ga je zgrabil za vrat in ga odvlekel nazaj k točil- nemu pultu. Pod fizičnim in psi- hičnim pritiskom je Dejan izsi- ljevalcu izročil 15 tisoč tolarjev. Mirsad je bil nad opravljenim delom očitno zadovoljen, odšel je iz lokala, policisti pa so ga čez kratek čas izsledili na drugi bar- ski lokaciji, v Baru S v Ravnah. Kradel pod šotorom Minuli petek okoli 21. ure zve- čer je nekdo vstopil v odprt šotor na Dečkovi cesti, ki ga lastnik Stane M. uporablja v gostinske namene. Izpod šotora je storilec odnesel radiokasetofon, mikro- fon, dobrih 20 kvadratnih me- trov talnih oblog, 34 pločevink kompotov, nekaj kozarcev ter par nožev. Lastnik je oškodovan za okoli 100 tisočakov. m.A. Avto v drevo Na r^ionalni cesti zunaj na- selja Ložnicia pri Velenju se je, v sredo, 21. septembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne po- škodbe, na vozilu pa je škode za okoli 150 tisoč tolarjev. Igor B. (19) iz Andraža je vozil osebni avtomobil iz smeri Vele- nja proti Ložnici. V levem ovin- ku je vozilo pričelo drseti po vo- zišču, potem je še nekaj časa dr- selo zimaj vozišča, dokler se ni zaletelo v drevo. Hudo telesno poškodovanega voznika so iz razbitin vozila potegnili velenj- ski gasilci. Umrl pod traktorjem Na lokalni cesti v Rudnici se je, v petek, 23. septembra ob 19.05 uri, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Jurij S. (48) iz Rudnice je vozil kmetijski traktor (brez varnost- ne kabine ali loka) po lokalni cesti Virštanj-Rudnica. Pri vož- nji po klancu navzdol je prestav- no ročico nastavil na prosti tek, ko pa je tako pripeljal v oster desni ovinek, ga je vrglo narav- nost v obcestni jarek. Tam je tr- čil v nasip, potem pa je traktor (s polpriklopnikom) dvignilo v zrak. Ko se je vozilo prevrnilo in pristalo na desnem boku, je pod sabo pokopalo voznika, ki je bil na mestu mrtev. Nesreča v Rogaški Na Celjski cesti v Rogaški Slatini se je, v petek, 23. septem- bra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bil en udeleženec hu- do telesno poškodovan, dva pa sta bila lažje ranjena. Škode na vozilih je za okoli 700 tisoč to- larjev. Branko T. (16) iz Dobrine je vozil tovorno vozilo (kamionet furgon) po Celjski v smeri Prvo- majske ceste. V križišču je zape- ljal na stransko Prvomajsko ce- sto, ko je iz nasprotne smeri pri- peljal voznik osebnega avtomo- bila, 39-letni Dušan S. iz Šmarja pri Jelšah. V trčenju je hude po- škodbe utrpel Boštjan Ž. (19) iz Dobrine kot sopotnik v vozilu Branka T., ki pa je bil lažje ra- njen. Lažje ranjena je bila tudi sopotnica v vozilu Dušana S., 37-letna Boža S. iz Šmarja pri Jelšah. Ni upošteval znaka Na regionalni cesti v naselju Celje se je, v soboto, 24. septem- bra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, na vozilih pa je škode za okoli 120 tisoč tolarjev. Risto K. (54) iz Celja je vozil kolo z motorjem po Kočevarjevi ulici, v križišču s Teharsko cesto pa ni upošteval prometnega zna- ka »ustavi«. V križišče je zape- ljal, ko je, po regionalni cesti iz smeri Ceste na grad, pripeljal voznik osebnega avtomobila, 36- letni Mitja J. iz Celja. V trčenju, ki je sledilo, je voznik kolesa z motorjem padel po cesti in bil pri tem hudo ranjen. Smrtno trčenje Na magistralni cesti zunaj na- selja Latkova vas se je, v nedeljo, 25. septembra ob 10.00 uri, pri- petila nesreča, v kateri je ugas- nilo mlado življenje. Boštjan S. (16) iz Latkove vasi je vozil kolo z motorjem po lo- kalni cesti iz smeri Orle vasi pro- ti prednostni magistralni cesti. Na magistralko je zapeljal v tre- nutku, ko je z njegove desne strani, iz smeri Šentruperta, pri- peljal voznik osebnega avtomo- bila, 72-letni Miloš S. iz Maribo- ra, ki je trčil v voznika kolesa z motorjem in ga zbil po vozišču. Hudo ranjenega Boštjana S. so z reševalnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je, ob 12.30 uri, poškodbam podlegel. Otrok na cesto Na Iršičevi ulici v Celju se je, minulo nedeljo popoldne, pripe- tila nezgoda, v kateri je bil hudo poškodovan 6-letni otrok. Stojan U. (28) iz Pongraca pri Žalcu je vozil osebni avtomobil iz smeri Pucove proti Iršičevi ulici. Ko je vozil nasproti stano- vanjskega bloka na Iršičevi 4, je na cesto pritekla šestletna Mojca C. in se zaletela v zadnji levi bok avtomobila, padla po vozišču in utrpela hude telesne poškodbe. Štirje težko ranjeni Na priključku hitre ceste, zu- naj naselja Žalec, se je, minulo nedeljo zvečer, pripetila nesreča, v kateri so štirje udeleženci utr- peli hude telesne poškodbe, na vozilih pa je škode za okoli 900 tisoč tolarjev. Sonja K. (26) iz Slovenj Grad- ca je vozila osebni avtomobil iz smeri Žalca proti Ar j i vasi. Na ravnem delu ceste je nenadoma zapeljala na nasprotni vozni pas in čelno trčila v nasproti vozeče osebno vozilo, ki ga je upravljal Aleš H. (26) iz Kranja. V silovi- tem trčenju je vozilo Aleša H. odbilo v drsno ograjo, kjer se je prevrnilo, se vnelo ter do priho- da gasilcev tudi že popolnoma zgorelo. Vozilo Sonje K. je odbi- lo nazaj na njen vozni pas, vanj pa je trčil še 29-letni Momčilo S., državljan BiH, ki je v osebnem vozilu vozil za njo. V nesreči so se težko poškodovali voznica So- nja K. in voznik Aleš H. in sopot- nici v vozilu Sonje K., 5-letna Valerija Š. in Anica K. (48), obe iz Slovenj Gradca. Težko ranjen sopotnik Na regionalni cesti v kraju Raduha se je, v ponedeljek, 26. septembra ob 00.45 uri, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 200 tisoč tolarjev. Matjaž A. (17) iz Strmca pri Mozirju je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Luč proti Igli. Na ravnem delu ozke ceste v Raduhi mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 2O-letni Alojz M. iz Podveze pri Mozirju, vozili sta trčili, hudo ranjen pa je bil sopotnik v vozilu Matjaža A., 19-letni Jože G. iz Primoža pri Ljubnem. Trčil v traktor Na lokalni cesti v kraju Fer- novo se je, v ponedeljek, 26. sep- tembra dopoldne, pripetila nez- goda, v kateri je bil hudo ranjen traktorist. Janez K. (25) iz Pongraca je vozil kolo z motorjem iz smeri Pemovega proti Železnem. Ko je pripeljal v neposredno bližino stanovanjske hiše Pernovo št. 12, mu je v ostrem desnem ovinku naproti pripeljal voznik traktor- ja, 36-letni Otmar Z. iz Železne- ga. Mopedist je trčil v traktor in prikolico ter padel po vozišču in pri tem utrpel hude telesne po- škodbe. Umri po osmih dneh Zaradi posledic prometne ne- sreče, ki se je pripetila 14. sep- tembra popoldne v Grižah, je 22. septembra zjutraj v celjski bol- nišnici umrl 70-letni Karel V. iz Migojnic. . _________..............______ U.A,. V pripor Za lastnico podjetja Krtek v Šmarju je preiskovalni sodnik Temeljnega sodišča Celje 19. septembra odredil pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. Ženska je na- mreč že bila ovadena za ne- kaj kaznivih dejanj goljufije (prve zaznave segajo že v leto 1992), po vloženih policijskih ovadbah pa naj bi s temi de- janji nadaljevala. Za večje vsote naj bi ogoljufala ^nava- jamo okrogle zneske) TPP Lava Celje (694 tisoč sit). Ve- stra d.o.o. Celje (353 tisoč sit), Konki d.o.o. Celje (72 ti- soč sit) in druge ter si pri občanu Antonu P. sposodila (in ne vrnila) 235 tisoč tolar- jev. Po do zdaj zbranih po- datkih naj bi oškodovala ra- zlična podjetja za več kot 4 milijone tolarjev. M.A Umri pod traictorsko kabino Do tragičnega dogodka je prišlo v ponedeljek, 26. septembra popoldne, ko je 74-letni Anton M. iz Pod- volovljeka s traktorjem od- stranjeval večje kose ka- menja s travnika, ki je v precejšnjem nagibu. Med tem opravilom si je večjo skalo pripel za traktor in jo poskušal odvleči, takrat pa se je pričela skala kotaliti po strmini in za sabo vleči traktor. Ta se je prevrnil, voznik je med prevrača- njem padel pod kabino tn bil na mestu mrtev. M.A. Eksplozija v lekiarni V jeklarni Železarne v Štorah so v torek, 20. sep- tembra zjutraj izlivali tekoče jeklo iz obločne peči v ponvi- co za prenos tekočega jekla. Po izlitju so dodali okoli 40 kilogramov talila za žlindro, takoj po dodanem talilu pa je prišlo do izbruha taline jekla in do eksplozije. Pri tem je okoli 25 ton tekočega jekla vrglo iz ponvice v livno jamo ter prostor okoli nje. Eksplo- zija je poškodovala šipe na objektu ter odkrila del stre- he. Gmotna škoda znaša več kot milijon tolarjev, približ- no tolikšna škoda pa je na- stala tudi na šarži. Na srečo no bil nihče telesno poško- dovan. M.A. Št. 39 ~ 29. september 1994 19 PREJELI SMO l|e jure mestna ulica, de facto banzitna obvozna cesta j^e najdem pravih besed, da i lahko izrazil začudenje nad Ltopki in ravnanjem pristoj- jji organov IS občine Celje, aterih prva dolžnost bi bila, [J bi odgovorili na vsako jav- 10 zastavljeno vprašanje, ne L(je na to ali ga postavi iledni ex-predsednik IS go- pod M.T.K., ali navaden ob- anF.J- Pet tednov je že minilo od ibjave »odprtega pisma pred- g^iku SO in članom IS obči- je Celje« o pereči problemati- ki magistralne cestne poveza- le sever - jug, katera je bila Izjavljena v vašem cenjenem ^iku 18.8.1994. Skoraj ni- ■emur ne gre oporekati, kar je ivtor gospod M.T.K. v članku japisal. Temu se ne gre čuditi, [O pa je avtor bil v preteklosti jidno pri mizi, kadar so se pešale in delile karte o naj- važnejših, če že ne strateških prostorskih odločitvah v Celju. Človek bi upal, da je s tem odprl javno razpravo o tem celjskem zamašku, ki že prebi- ja kritično mejo, in v kateri bi lahko mnogi, ki jim je do reše- vanja te akutne celjske proble- matike, dali koristne pripom- be. Tako, kot smo spremljali več mesecev trajajočo bitko v vseh medijih o ljubljanski »Vzhodni obvoznici« in v kate- ri so načrtovalci hoteU ali ne morali kloniti in upoštevati tudi glas javnosti. Upam si trditi, da celjska prometna povezanost sever - jug za mesto pomeni večje breme kot ljubljanski primer. Kako pa to poteka pri nas? Že desetletja se rešuje in načr- tuje spodobna cestna poveza- va sever - jug kot ogrodje tako- imenovanega celjskega pro- metnega križa, namesto seda- nje po Mariborski cesti, Aškerčevi ulici, Krekovem tr- gu in proti Bregu, ki si tega vzdevka resnično ne zasluži. Prometne razmere med celj- skim sejmom in prav tako ob prometnih konicah prej spo- minjajo na prometni infarkt v kakšnem orientalskem »ba- zarju«, kakor v civiliziranem evropskem mestu. Mnogo va- riant za to celjsko povezavo je bilo na papirju, od tiste, po kateri se promet že danes vrši, do kar pravšnje po nekoč predvidenih in ukinjenih že- lezniških tirih, (prestavitev že- lezniške postaje in izgradnja »Srca«) do »kamelje grbe« pre- ko Voglajne in južne železnice. A z nedosledno in tolerantno zazidalno politiko so bile za- kartane vse z neopravičljivo pozidavo rezerviranih kori- dorjev. Ne morem verjeti, da je ostala na mizi le še varianta po Cesti na grad, ki jo je gospod M.T.K. preimenoval v »tran- zitno obvozno cesto«. Kar brez spremembe zazidalnega načr- ta Levi breg Voglajne in še manj s soglašanjem občanov. Kako je mogoče, da je ZPI, kot podaljšana roka SO, še pred nedavnim tik ob »tranzit- ni obvozni cesti« prodajal za stanovanjske hiše namenjene parcele? Kako, da je v osemde- setih letih zgrajen vrtec blizu te ceste? Pa nogometni stadion brez zadostnega števila par- kirnih mest? Ker sem eden od mnogih prizadetih občanov, se ogla- šam k problematiki tranzitne obvozne ceste po Cesti na grad. Sprašujem gospoda M.T.K., ki ima nedvomno do- bre izkušnje z obvoznicami (saj si jo je nekoč sprojektiral kar pred svojo hišo), če je ta bistroumna rešitev nastala za časa njegove vladavine? Spomnim naj, da je sedanja. Cesta na grad in pod gradom do nogometnega stadiona bila zgrajena leta 1978, istočasno s prestavitvijo Glazije na prejšnje »Železničarsko nogo- metno igrišče«. Projektant PZI, po katerem se je ta del Ceste na grad zgradil je izdelal in podpisal drugi akter pri isti delilni mizi. Gospod Jože Zim- šek, odgovorni projektant je v projektu štev. 107/78 v teh- ničnem poročilu podpisal sle- deče: »cesta pod gradom je projektirana kot mestna ulica z računsko hitrostjo 60 km/h.« Ali je to isto kakor obvozna tranzitna cesta? Kdaj je bil po- novni krst in kdo je bil boter? Če je sklepanje kolikortoli- ko pravilno, je bila izgradnja prenovljenega stadiona »Skal- na klet« in okoliške infra- strukture zgrajena iz nadome- stila za ukinjeni kompleks Glazije, ki ga je nadomestil za- zidalni kompleks Bolnišnice Celje in katere izgradnjo so dolga leta s samoprispevkom finansirali občani. Iz tega izhaja, da smo si plačali tudi tranzitno obvozno cesto »tik pred nosom« in katere blago- dar bomo uživali do konca svojih dni. Naši demokratično izvoljeni predstavniki pa bodo, kot ka- že, podarili tranzitno obvozno cesto kar DARS-u, saj ima se- dež v knežjem mestu in je zato kovačeva kobila že pregovor- no bosa. Kot pa beremo v javnih ob- čilih (Delo »Ceste bodo, kon- cepta ni«) se ta paradna usta- nova slejkoprej ubada z zadre- go kam z denarjem, knežje me- sto, regijsko središče, sejem- sko mesto pa kot kaže niso do- volj učinkovite floskule, ki bi za pošteno obvozno cesto od- vezale mošnjo z denarjem. Kaj pa se ta čas dogaja »na licu mesta«? Pospešeno se gra- di »tranzitno obvozno cesto« naprej do Pelikanove poti. Razširjeno hitro in sodobno kakor se za stanovanjsko na- selje spodobi. In to kar na pri- glasitev, za katerega se ve, da je milo rečeno potuha za lega- liziran gradbeni postopek. To tako kot da gre za kak garažni prizidek v »kurji vasi«. Jasno je, da pri gradnji na priglasi- tev ni potrebno izpolniti in od- govoriti na vprašanja, ki so v projektu posebej poudar- jena: Zakon o urejanju prostora (Ur.l. štev. 18/84), Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. SRS štev. 18/84), Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur.l. SRS štev. 15/76), Odlok o maksi- malno dovoljenih ravneh hru- pa za posamezna območja na- ravnega in bivalnega okolja (Ur.l. SRS štev. 29/80), Zakon o varstvu zraka (Ur.l. štev. 13/ 75, 12/77 in 35/79) in druge zakonodaje, ki preprečuje oblastnikom balkansko pra- lo »Kadja te toži, Kadja sodi«. Ob navedeni gradnji še Kra- jevne skupnosti nihče ni kaj vprašal. Za nameček pa mi greni pri- hodnost spoznanje, da ob po- nižani novi »tranzitni obvozni cesti«, ta ob visoki vodi ne bo le neprevozna, ampak bo tudi dovajala poplavne vode Savi- nje in Voglajne v depresijo Skalna klet in ogrožala cca 100 hiš. Nedavno povišanje nasipov Voglajne bo ob tem izgubilo vsak smisel. Tako na koncu spoznavam, da ima »pišmevuhovsko« mol- čanje odgovornih tudi globlje korenine. Zato do danes še ni- so odgovorili ali kaj ukrenili na peticijo s podpisi 87 obča- nov KS Aljažev hrib, poslane 30.9.1992, ki so prosili, da bi se na dirkališču Cesta na grad postavila kakšna prometna st- kana za upočasnitev prometa, saj kake kontrole s strani pro- metne policije nikoU ni. Ali bodo potrebne barikade? F. JARH »Ko hom velite, bom vrtnar ali glasbenik« Tako le razmišllal otrok Peter Napret — Raa le Imel rože In glasbo — Ko se le moral oilločitl, se le oilločll za glasbo Peter Napret se je z glasbo začel ukvarjati, ko je bil še majhen. Svoj prvi glasbeni na- stop je imel pri petih letih, ko je zapel Dve tački rumeni. Ko je prišel na oder, sploh ni ve- del, katero pesem bi zapel, ker jih je toliko znal. Potem mu je stric kupil majhno kitaro, na- učil pa ga je tudi tolčenja s pr- sti in komolci ob ritmu glasbe. Potem je Peter postal slaven. Danes je star 26 let in z nav- dušenjem pripoveduje o svo- jem otroštvu, ki se je precej razlikovalo od otroštva njego- vih sovrstnikov. Doma je v Se- dražu in ima rad svoj domači kraj, čeprav je to spoznal šele takrat, ko je študiral v Ljub- ljani. Peter se ni veliko igral s svojimi sošolci, kajti njegova igra je bila kitara in petje, ne pa žoga ali kolo. Ko se je na- učil prvega tolčenja, kot on to imenuje, so ga povsod vabili, da jim nekaj zapoje, zraven pa je v ritmu pesmi udarjal po mizi, po pultu v trgovini, po avtomobilih, kjerkoli, samo da so ga ljudje lahko poslušali. Vsakega ritma se je ob pesmi hitro naučil in kmalu igral vse po vrsti. Nastopi za vojalce v prvem in drugem razredu osnovne šole je veliko nastopal v okoliških krajih, enkrat so ga poslušaU tudi vojaki in ofi- cirji iz zdravilišča v Rimskih Toplicah. Tako jim je bil všeč, da so čez nekaj časa prišli po njega v šolo in ga prosili, ali bi za njih nastopal. Ponj so se pripeljali z džipom in Peter ni vedel, ali so prišli policaji ali vojaki. Kar malo se je prestra- šil. Na nastopu so ga spet sli- šali celjski vojaki in ga hoteli imeti. Tako je potem nastopal tudi po Celju. Najprej je igral kitaro in pel, nato pa jo okrog obrrul in tolkel nanjo. Enkrat je zbolel, nujno pa so ga potrebovali za nastop v Vi- pavi. Odpeljali so ga kar k vo- jaškemu zdravniku, potem pa odšli na tekmovanje, kjer so seveda v kulturnem programu zmagali Celjani. »Tako mi je slava stopila v glavo,« prizna- va Peter in se dobro spominja, kako všeč mu je bilo, kadar je bilo okrog njega veliko ljudi in ga poslušalo. Všeč mu je bila ta popularnost. Namesto Icitare vioiina Ko je bil v četrtem razredu, je začel hoditi v glasbeno šolo v Hrastnik. Sprejemni izpit je seveda odlično opravil, nasto- pil pa je problem, ker ni bilo več prostora za igranje kitare, prosta mesta so bila le še za violino. Poskušal je tudi drug- je, na glasbeni šoli v Laškem in v Celju, vendar nikjer ni bi- lo možnosti za kitaro, ker je bilo vse zasedeno. Peter je bil razočaran, saj je bil prisiljen začeti z igranjem violine. Ob- ljubili so mu, da bo kasneje lahko igral tudi kitaro. Začetek z violino je bil zelo težak, sestra ga je ves čas opo- gumljala in mu pomagala. Po- tem je drugo leto igral tudi ki- taro. Veliko je pel, najprej otroške pesmi, kmalu pa je že sam skladal pesmi. Melodijo si je sposodil iz kakšne pesmi, nanjo pa sestavil svoje besedi- lo, kar mu je prišlo na pamet. Opravil je pet let nižje glasbe- ne šole. Ko je bil v osmem ra- zredu, se je začel ukvarjati z resno glasbo, njegove pesmi so dobile značaj osebno izpo- vednih pesmi, razmišljal je o sebi, o drugih. S pesmijo je vedno hotel nekaj povedati. »Višek popvdamosti je bil vsekakor leta 1981, ko sem na- stopil na televiziji in sicer v Trefaltovi oddaji, ki se je imenovala Srečanje in je bila zelo gledana. V Ljubljano me je spremljala sestra. Po tej od- daji sem postal res popularen in počutil sem se kot zvezda. Jaz, mali smrkavec, pa sem že moral deliti avtograme,« po- nosno pripoveduje Peter. Po osnovni šoli se je seveda odločil za študij glasbe, šel je v Ljubljano na Srednjo glas- beno šolo. Zanj se je začelo precej drugačno življenje, ži- vel je kot podnajemnik, sam je moral skrbeti zase in se znajti v tako velikem mestu. Ne le to, soočiti se je moral tudi z moč- no konkurenco, ki je prej ni poznal. Ugotovil je, da drugi znajo še kaj več kot on in to ga je malce potrlo, hkrati pa tudi zresnilo. Violina mu je bila glavni predmet. Leta 1988 je diplomiral na srednji šoli in pa tudi že poučeval v glasbeni šo- li v Hrastniku. »Kitara in violina me očitno nista nasitili, zato sem se nav- dušil še nad citrami,« pojas- njuje Peter, saj mu glasba po- meni največ. Jože Novak mu je- enkrat predstavil citre in takoj se je navdušil nad njimi. Prosil ga je, če mu jih posodi za nekaj časa, da se bo malo učil. Pro- blem so bile note, kje dobiti note za citre. Na srečo je zve- del za naslov Anice Tovornik, ki je imela doma zelo veliko not, saj je bil njen mož dober citrar, a je že lunrl. Dala mu je vse note in tako se je sam učil igranja na citre. Vedno bolj so mu bile všeč in to je negativno vplivalo na violino. »Pravza- prav so me citre pri študiju violine malo zmedle, saj sem jim posvetil preveč časa. Violi- na zahteva najmanj štiri do šest ur igranja na dan.« Violi- no je Peter študiral pri Slavku Zimšku na Akademiji za glas- bo v Ljubljani. Diplomiral je junija lani. Citre so ga osvojiie Po diplomi je ogromno časa posvetil citram. Zaposlen je na glasbeni šoli v Hrastniku, po- učuje violino in citre. Ima zelo uspešne in nadarjene učence. Njegova učenka Katarina Gu- zej iz Sedraža je pred kratkim postala absolutna zmagovalka na državnem prvenstvu slo- venskih citrarjev, ki je bilo v Grižah. Dosegla je 89.5 točk in s tem osvojila Zlato plaketo Griž. Poleg tega je Katarina že pripravila svoj večer, kjer je igrala zahtevni program origi- nalne klasične glasbe. Njegova druga učenka, Tanja Kolander iz Hrastnika pa je v Grižah prejela bronasto odličje. Peter je seveda ponosen na vse svoje marljive učence. Rad bi študiral tudi citre, vendar pri nas te možnosti ni- ma. Naši citrari so vsi amater- ji, študiranega citrarja ni, niti učni načrt ne obstaja. Peter bi rad pridobil ustrezno formal- no izobrazbo za citre in izdelal učni načrt. Obvladal bi rad resno glasbo, ne le ljudsko. Začel se je zanimati za ljudi, ki dobro poznajo citre. Vzposta- vil je stik z Združenjem citrar- jev v Nemčiji, ki je precej in- ternacionalno. Udeležil se je seminarja v Avstriji. Napisal je članek o zgodovini sloven- skih citer, za kar je porabil kar nekaj časa, da je zbral skupaj vse potrebne podatke. Članek z naslovom Slovenci in citre so objavili v nemškem časopisu Saitenspiel, ki je strokovni čg, sopis tega združenja. Ta časo, pis kroži po vsem svetu. Čl^| nek je bil objavljen t v Glasbeni mladini ter v pubj kaciji, ki je izšla ob dnevih ter v Grižah. »Svojo prihodnost vidim citrah in ne violini,« se je dolgem času odločil Peter. ^ študij citer je pripravljen odit v tujino. Na Ministrstvu šolstvo in šport je zaprosil štipendijo, saj sam tega % nančno ne bi zmogel. Dobil je pozitiven odgovor za prihod- nje leto. Najbrž bo odšel v Av- strijo. Študij bo trajal štiri le- ta. »Citre razumem kot maj- hen namizni koncert,« pravi Peter. Giasbe ne smeš izicoriščati Veliko nastopa na raznih prireditvah, proslavah otvoritvah. Sodeluje z Zdravi- liščem Laško, igral je citre sejmu Narava in zdravil v Ljubljani, v zdravilišču igi; s kolegom, pianistom Jakši čem. Igrata lahko salonsljl glasbo, Peter na violino. Dej Veselje do igranja citer. Prvi začetki brenkanja na strune.i Ze čričel( prepeva - trgatev i ... prišel bo svet' Mihel v vinske gorice. Trgal' bomo grozdje in delali vince... (Odlomek iz ljudske o kmečkem letu) O Mihelovem je grozdje do- zorelo. Predvsem zgodnejše v prisojnih legah. Vinograd terja trdo delo od rane vigredi do pozne jeseni. Pomladanska kop, rez in privez, škropljenje in obiranje zalistnikov, vse to je bil lahko trud z malo haska ali celo brez njega, če je med cvetenjem deževalo in zmrzo- valo, če so poletne ujme stre- sale točo in če je sonce opešalo, preden je grozdje dozorelo. Zlasti hudo je takšna nesreča prizadela viničarje in vino- gradnike, ki jim je bila proda- ja vina edini dohodek. Je kaj čudnega, če je v vinorodnih krajih še ob koncu 17. stoletja vladalo brezumno verovanje, da so bile nesreče povzročene s čarovnijo in da je še tri deset- letja pred prosvetljeno cesari- co Marijo Terezijo tudi na slo- venskem Štajerskem zagorelo na desetine grozljivih copmi- ških grmad? Povsem razumljivo je, da je trgatev velik praznični dogo- dek, kajti ko je pridelek enkrat v kleteh, se mu zlepa ne more več kaj hudega pripetiti. Nekoč, približno pred sto le- ti, je bilo pod vinogradi veliko več slovenske zemlje kot dan- danes. Tudi na Koroškem in na Gorenjskem so pridelovali vino, na Štajerskem pa prav- zaprav ni bilo kraja, razen vi- soko v hribih, kjer vinogradov ne bi bilo. V Štrekljevi obsežni zbirki slovenskih ljudskih pesmi jih dobra četrtina (od 8.000) poje o vincu, vinskem opoju in se- veda tudi o obilici dela, ki ga terja njegova pridelava. Prav- zaprav so ravno te med ljud- skimi pesmimi, ki opevajo kakšno delo, najpogostejše. V zbirki so pesmi, značilne tu- di za vinogradnike iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, z obronkov Pohorja, iz Šaleške in Spodnje Savinjske doline ter Kozjanskega. V laškem okraju je bilo po izsledkih dr. Jožeta Mačka do usodnega vdora trsne uši več vinogradov kot njiv. O tem priča tudi nemška popevka iz prejšnjega stoletja, ki omenja laški »britof« in v se prevodu glasi: Blagor jim, ki tu ležijo. Vsenaokrog vinogradi. Se kdaj iz svojih krst zbudijo, so 'koj pri vinski kapljici. Ko je ob prelomu stoletja trtna uš (prinesli so jo iz Amerike) uničila malone vse evropske vinograde, vsi niso imeli pogu- ma, da bi na novi podlagi ob- novili gorice. Od takrat, precej po zaslugi »štajerskega« Habs- buržana Janeza, je vinograd- ništvo na Slovenskem ohra- njeno v sedanjih vinorodnih okoliših. Na celjsko segata z jugovzhoda bizeljski okoliš na Virštanj ter podravsko-ha- loški v konjiške in ločke griče. Drugje so ostali pri brajdah in posamičnih kmečkih gorcah, bolj za lastno rabo in zaradi podedovanega »trtoljubja«. Pa vendar, kjerkoli že trgajo v teh dneh grozdje, nekaj od stare vznesenosti je ostalo. Bolj notranjega značaja je, re- kli bi - za dušo. Trgatev je v pr- vi vrsti opravilo, ki se ga ni oprijelo kdo ve koliko šeg in običajev. Zatrdno je svojčas držalo pravilo, da so trgačem stregli s starim vinom in da so na trgatev povabili predvsem tiste, ki so tudi prek leta bili v pomoč pri kopi, košnji, žetvi in mlačvi, torej pri težjih se- zonskih opravilih. 7 trgatev je šlo vse, razen majhnih otrok. Trgači so se v vinogradih držali v vrsti, ta- ko je bilo trganje hkrati opra- vek, ko so se lahko pogovarja- li, šalili, tudi zapeli. Trgatev brez pesmi je značilnost da- našnjih dni. Med pesem žen- skih glasov se je včasih mešal tudi globok bas ali prodoren tenor brentarjev, ki so prispeli ali odhajali od trgačk. Petje, so dejali, pripomore, da trta raje rodi, v resnici pa je bilo korist- no tudi zato, da med petjei niso zobaU grozdja. Bržčas s na to niso ozirali, tudi pri na bolj skopem birtu ne. Brentarji so imeli svoje dl v roki sveže odrezano palia v žepu pa pipec, s katerim S ob vsaki brenti, ki so jo odn« sli, naredili zarezo. Tu je velja lo poštenje. Navzlic temu, d so na koncu bratve lahko vid( li, kdo je znosil največ bren goljufali niso. Sešteli so brei te, potem, ko so polnili sod pa so ugotavljali, kolikšen; pridelek. Količina nabranej grozdja namreč ni vsako lel dala enake mere mošta. Tak so ugotavljali, kakšen je bil i plen oziroma kako je grozd; »plenjalo«. Podobno je bilo p' žitu, saj enake površine nis vselej dale enake količine zl nja. Tako je potem gospoda lahko ugibal, kaj naj bi bil tisto, kar je prinašalo razlike Kjer so imeli v vinogradu i Št. 39 - 29. septemt>er 1994 20,21 'kupaj ^^^^^ '!gih restavraci- J^^ah nastopa ta- tudi z violino. aiTie večere in Ltave. »Glasbo Ijem,« pravi. jopi.s« Pred- 'cialni, ker mu i nekaj več kotle pa je, da se da Lino zaslužiti, t tudi poskusil. ,toma je potrebo- violino, ki stane jjiark. Odločil se jočitnicah ta de- ,rislužiti, z glas- al je za denar in iecih priigral za ^o(katrco). Torej g zaslužiti, če to se mi pa to zdi ,lasbe. Za denar udi takšno glas- eč. To pa ni več «misli Peter. On vari, ki mu niso i organizaciji ci- ildnevov na Ko- , je organiziral i prireditve, ki je u. Letos je bila jI se je tudi revi- Grižah. je njegova skrita Iga, da bi doštu- ad bi izdal laser- vojimi priredba- 1 ljudskih sklad- Peter. AMJANA SEME m, so nosili groz- t k preši, kjer pa domu, so ga nosili in vozili v prešni- V prejšnjih časih [ali, pozneje so si ivčki, zdaj imajo ne škarje. i^mogradih so tr- fim. Številu trsov gojene tudi napra- ! Gotovo so v dav- ti stiskali grozdje rih ali presnih po- "dJiih krajih so še 'elike stiskalnice, 'sredino lesenega j visokimi strani- 'iki prostor so no- »ozno popoldne in ' ga mečkali kar ozdni sok je odte- tinah skozi šibje s naravnost v ka- udi ko so že mleli osebne mline, so [j mošt spravili °ec, v katerem je •sto vino iz kota« 'filožnosti. Ko se odcedila, so 'oevali v presni 'snili še tisto, kar °Cejebil pride- 0 slabši in če ni 'Predelek sadjev- tropine še pre- ^Polnjene z vodo ^^at za »pikolo«, ^skosilo. Preden "ije, so nekajkrat j, presni sveči, "zadnji >>ta pravi ^skupaj povečer- ^^f^ke in otroci '^^ni pa so se vr- :°' kjer je težko na vzvod še J^om, pritiskalo . • ta pa grozdje ploščato kocko Ijgatev pri kraju, ^?>tudivvino- 7f.fico do »pa- tj^^ikali so med \^ do močnega ,,f^abljeni po- lo"^ so imeli (J pozneje cveteli ^..^'.^orevali, na- C^^^^^T^ga, zato ^"'^^ rekli, da so i!!, S^spodar rad i'»sluhnil, kako ^Jf^Pogovanalo: Z druge strani mladosti ŽIvllenle nekega setiemnaistleinlka - Alkohol, psIhlaMla, Metelkova... Roman (to ni njegovo pravo ime) je sedemnajstle- ten fant, gimnazijec, z obe- ma staršema... Zanima ga umetnost; poezija, gledališ- če. Rad bi končal šolo, do- študiral... In je v puberteti, v letih težav. Nekateri najstniki to obdobje preži- vijo brez večjih težav, dru- gim se lahko zgodi, da za- bredejo. Nekateri se izgu- bijo. Roman je v zadnjih nekaj mesecih doživel marsikaj, videl je stvari, o katerih se ponavadi samo šepeta za kakšnim šankom ali na ka- vici. Zaradi nesrečne lju- bezni je začel piti, to pa je za seboj potegnilo še vse drugo. Zdravil se je v Vojniku in na Poljanskem nasipu, nag- nali so ga od doma, živel je na Metelkovi in se potem zaljubil v punco, katere oče je ugleden Slovenec, pa ma- lo slabši oče. Hčerko že od nekdaj pretepa, zaradi če- sar ravno sedaj poteka obravnava na sodišču... Sploh pa, žal, Roman še zdaleč ni osamljen primer. Za marsikaterimi vrati ve-, like hiše, v marsikaterem.- najstniku, se skriva dosti. stvari, ki si jih mladostni- ška leta ne zaslužijo. Ker naj bi bila lepa in brez-, skrbna. Začetek \ »Lani spomladi sva se s prijateljem peljala z mo- torjem in en pijan tip se je zaletel v naju; oziroma, midva vanj - to sedaj še ra- ziskujejo,« je Roman pričel pripovedovati. »Ničesar se ne spominjam, zbudil sem se v bolnišnici. Imel sem poškodbe na glavi, zdravni- ki pa so zamenjali slike mo- je in prijateljeve glave. Ta- ko je on prišel v šok sobo namesto mene, jaz pa v na- vadno sobo. Tri dni sem bil v tisti sobi, potem pa so mi začeli krvaveti možgani. Potem sem le šel v šok sobd, nato pa sem doma celo po- letje ležal in septembra ni- sem šel v šolo. Vendar pa so mi v šoli šli na roko; med letom sem opravil tri izpite, da sem lahko zaključil let- nik, vmes pa sem že obisko- val tudi višji letnik. Izpite sem uspešno opravil. Potem pa sem se zaljubil. Zadeve v šoli sem začel kar prela- gati, češ: >Saj bom že...< Tako v šoli ni bilo nič več v redu, pa tudi doma so se začele težave.« Roman prej ni veliko pil, po nesreči pa šest mesecev alkohola ni smel niti posku- siti. »Tega sem se držal, ko pa je bila nesreča že kar po- zabljena, sem se zaljubil v eno deklico in nanjo stavil vse. Pustil sem prijatelje, družbo... Ta punca je po- tem šla od mene, jaz pa sem bil na tleh, depresiven. Šprical sem šolo, vedno več sem pil. Tako so nastajali stroški, denar sem si izpo- sojal. Prodal sem televizijo in tako naprej. Tako so se začeli veliki problemi. V šo- li so opazili, da z mano ne- kaj ni v redu, na razgovor so klicali starše. Meni pa ni pomagalo nič. Takrat sem se preveč smilil samemu se- bi. Vendar pa še vedno ni- sem hotel uvideti, da ta de- klica ni prava zame. V šoli se je nabralo toliko ur, da naj bi >letel<. Ko so starši to izvedeli, je mama ponorela, oče pa je bil bolj razumen. Peljal me je k zdravniku, kjer sem dobil napotnico za psihiatra. Ko sem prišel tja, sem imel občutek, da me psihiater obravnava, kot da sem malo >pribit<. Nisva se pogovarjala o mojih proble- mih; jaz sem mu odgovarjal z istim tonom, kot se je on pogovarjal z mano. On pa je kar zavrtel eno cifro na svo- jem telefonu in rekel: >Soba ta in ta.< Vstopila sta dva ogronrma tipa, se mi lepo predstavila in rekla: >Pojdi z nama!< Vprašal sem kam, vendar nista odgovorila; kar prijela sta me pod roko in me odpeljala. V Vojnik.« Vojnik »Ko sem prišel tja, sem bil najprej šokiran, potem pa sem si rekel: >0K, boš pa še malo tukaj.< Prvo uro, ta- koj, ko sem videl vse tiste ljudi, se mi je zdelo smešno. Potem pa se cel mesec ni- sem več smejal. Ker je tam prostorska kriza, smo bili vsi na kupu; tako tisti total- no moteni kot tudi narko- mani in alkoholiki. Jaz sem imel diagnozo >mladostni- ška kriza<. Ko sem prišel noter in so me preoblekli, se nisem več smejal. Videl sem, da je vse enako, le fore so drugačne. Enkrat neko- mu pač tako poči film, dru- gemu pa drugače... Življe- nje tam poteka enolično. En mesec ne vidiš neba nad sa- bo; razen takrat, ko te v spremstvu tehnikov pelje- jo iz ene v drugo stavbo. To je bil namreč zaprti odde- lek. Cel mesec je nekdo toč- no ob štirih zjutraj začel peti Zdravljico. »To je noro,« nadaljuje. »Najhuje pa je, ker veš, da ne moreš ven. Tudi meni so prijatelji govorih: >Ne zafr- kavaj se, pojdi ven, dokler je še čas!<, jaz pa sem si v začetku mislil, da mi nič ne manjka. >Hrano in poste- ljo imam, tu pa sem malo odmaknjen.. .< Nekaj časa sem dobival neke nado- mestke za alkohol, pa ta- blete, zato, da ti nadomest- ki ne bi imeU stranskih učinkov, in še neke antide- presivne tablete... V glav- nem: ob vseh obrokih sem pojedel še eno pest tablet. Stranski učinki ob takšni količini tablet so lahko no- ri. Haluciniraš; meni je ne- kajkrat začelo krčiti mišice, stiskalo mi je zobe, obrača- lo oči... Sicer dobiš takoj, ko vi- dijo, kaj se dogaja, injekcijo proti stranskim učinkom, ampak to je dvojna doza in potem si dvakratno >zadet<. Cel dan kar >plavaš< - kot da bi pokadil dva jointa... Najbolj me je začudilo, ker mi doze tablet niso zmanjševali. Vem, da se telo na to navadi, zato sem zdravnika nekajkrat vpra- šal, kdaj mi bodo dozo zmanjšali. On pa je taktično odgovarjal: >Ja, ti to še ra- biš. Mi že vemo.. .< Vendar psihiatri ne morejo vedeti, kako na te zadeve reagirajo posamezniki.« Če si v takšnem okolju dlje časa, te najbrž res hitro »potegne« vase. Kaj početi, kako je dneve v Vojniku preživljal Roman? »Usedel sem se v en kot, potem pa sem pisal in bral; samo za- to, da sem nekaj počel.« Po enem mesecu v Vojni- ku so Romana prestavili v Center za mentalno zdravje na Poljanskem na- sipu v Ljubljani, kjer se po- sebej ukvarjajo tudi z mla- dostniki. V Uubijani »Tam je bilo dosti bolje, ampak še vedno psihiatrič- na bolnišnica. Povem lah- ko, pa čeprav nimam nobe- nega dokaza, saj nima do- kaza v bistvu nihče, da psi- hiatrija človeku, vsaj po moje, ne more dosti poma- gati. Človek si lahko poma- ga samo sam. Na oddelku za mladost- nike nas je bilo dvajset in vsi so bili približno toliko stari kot jaz. Vsi smo imeU tudi podobne probleme; al- kohol, droga... Pozitivna stvar tega oddelka je bila, da je bil odprt; tako si lah- ko šel tudi ven, v park. Bil si v civilu, oblekel si tisto, kar si hotel. Če sem prosil in če sem bil v redu, sem dobil tudi uro ali dve izho- da na dan, tako da je bilo kar v redu. Tam sem spet srečal eno deklico, ki mi je bila všeč. Veliko sva se pogovarjala, sploh pa sva, tako kot vsi tam, imela podobne težave, in tako sva se zbUžala. Po enem mesecu v Vojni- ku in dveh mesecih v Ljub- ljani pa sem videl, da sem od teh terapij odnesel vse, kar se je dalo. Kolikor sem se lahko naučil (tam na- mreč sam sebe učiš iz izku- šenj drugih in potem se s tem zdraviš), sem se, in ko sem ugotovil, da ne dobi- vam nič novega, da sem se ustavil na isti točki, sem se zavedel, da bi se lahko sla- bo končalo. Videl sem na- mreč, kako je bilo z drugi- mi. Od začetka, ko pridejo noter, vsi pravijo: >Super!< Takrat res izgleda dobro. Potem pa, na določeni toč- ki, vsi hočejo domov. Nihče pa ni toliko, da bi rekel: >Sedaj imam pa dovoli, spa- kiral bom in grem.< Čeprav bi to lahko naredil; v bistvu slej ko prej vsak celo mora iti. Ko začutiš, moraš iti. Če ne greš takrat, čez nekaj ča- sa nočeš več ven. Ker sem to videl, sem en večer spakiral in odšel. Pravzaprav je bilo tako: vsak teden sem si s seboj prinesel za kakšen joint trave. To ni bilo skoraj nič; samo malo, za tisto uro, ko sem imel izhod. Enkrat pa so me dobili in me testirali. Zaradi tega sem dobil po- daljšan vikend; za štiri dni sem moral oditi domov. Ko sem prišel domov, sem re- kel: >Mami, jaz ne bom več tam, to ni več zame. Tam se mi bo zmešalo.< Lepo sem ji povedal, ona pa je zatežila, češ: >Prekinil si zdravljenje. kaj boš sedaj.. .< Res sem ga prekinil, ampak, to je bUa edina stvar, ki je bila takrat dobra zame. Mama se je s psihiatrom dogovorila, da pridem nazaj, jaz pa sem rekel, da nočem. Potem je rekla, naj, če nočem nazaj, spakiram in grem. Res sem odšel. Metelkova Najprej sem bil par dni na Metelkovi v Ljubljani. Prvič me je tja peljala moja punca in že takrat, ko sem bU tam, mi je bilo všeč. Koncerti, grafiti, >skuliran folk<. Ker nisem imel kam, sem se z nekimi ljudmi do- govoril, da bom z njimi v sobi. Ni bilo problema; zvečer smo gledali čmobelo televizijo, vsak večer kaj pokadili... Junija se je na Metelkovi vsak večer kaj dogajalo, bili so koncerti, razstave, celo ena lutkovna predstava in, predvsem, do- sti več ljudi kot sedaj. Ven- dar se na Metelkovi ne zbi- rajo samo takšni ljudje, ki jim gre za pivo ali za tra- vo... Tja hodijo ljudje tudi zaradi koncertov, glasbe, ne pa zato, da se bodo napili ali zaf iksali... Na Metelkovi je razširje- na predvsem mehka droga. Te je, kolikor je hočeš. Rav- no zaradi tega so tam teža- ve. Metelkova je središče vseh vrst ljudi; od klošarjev do pimkerjev, hipijev, ne- kih zateženih umetnikov... V glavnem, tam je vse. In zato je tam tudi polno dro- ge. Ampak, da bi tam, reci- mo, ležali fiksarji ali da bi lahko videl koga, ki se pika - tega ni. Vem pa, da se to dogaja v sobah.«. Romanu je bila Metelko- va všeč, vendar pa so ga kmalu našli policaji. »Na listku je pisalo >vedenjsko motena osebnost< in odpe- ljati so me hoteli nazaj v bolnico. Ustrašil sem se, potem pa me je socialni de- lavec spravil >ven< in se z bolnišnico dogovoril, da mi, če nočem, ni treba na- zaj. Poklical je tudi mamo in očeta in mama je rekla, da noče, da sem še doma.« Tako je Roman odšel k svoji punci, Mojci, v Ljubljano. »Njeni starši so me sprva lepo sprejeli, bil sem pravi >priliznjen- ček<. Obnašal sem se v redu, v redu zanje, in dostikrat so govorili: >Glej ga, kako zre- lo razmišlja... To je v redu fant.< Skratka, starši te imajo radi, če govoriš tako, kot hočejo oni. Vendar pa sem bil njenim staršem všeč le kakšen teden, štirinajst dni, potem pa je oče, s kate- rim je imela Mojca velike težave, rekel, naj se od- selim. V začetku, ko je prišla iz bolnice, so se vsi še zelo le- po obnašali, češ: >Lepo, da si doma, in tako naprej.. .< Potem pa je vse skupaj po- stajalo vedno bolj podobno tistemu, kar je bilo prej. Oče jo je teroriziral, prete- pal ... Psihično jo je uniče- val, jo obkladal z raznimi žaljivkami. Vsak dan ji je pravil: >Mojca, ti nimaš nič samozavesti !< Po drugi strani pa ji je vsak dan go- voril, da je kurba, narko- manka ... Ne vem, od kod naj ima potem samoza- vest ... Ona mora imeti ob sebi človeka, ki jo usmerja, ji daje oporo. Jaz sem zanjo to bil. In ko je bilo doma ved- no huje, ko se je že vsak večer jokala, je njen oče re- kel: >Tako, Roman, sedaj boš pa šel ti domov. Bomo mi še malo sami z Mojco !< >Prav,< sem si rekel in spa- kiral stvari, Mojca pa se je odločila, da gre z mano. Meni je bilo to všeč, in sicer predvsem zato, ker sem ve- del, da ne more biti več doma. Na begu Odšla sva in tako so se začele nore scene; še najhu- je je bilo s policaji, ki so naju večkrat legitimirali. Mojca je povedala lažno ime in priimek, saj je velja- la za pogrešano... Govorila sva, da greva ravnokar na morje ali k stari mami; ka- kor kdaj... Najprej je šlo. Iz Ljubljane sva šla v Ce- lje, ki je moje mesto. Nekaj- krat sva spala v avtu neke- ga prijatelja, včasih po celj- skih stolpnicah, pa na celj- skem gradu... Imela sva probleme, am- pak ker sva bila skupaj, na- ma je šlo. Potem nama je pomagal predsednik Rdeče- ga križa iz nekega kraja. Tam so nama dali jesti, predsednik pa je rekel, naj si poiščeva kakšno soljico, ki nama jo bo on za en me- sec plačal. Mojca je imela namreč zagotovljeno, da bo šla konec avgusta v stano- vanjsko skupnost v Ljub- ljano; to so stanovanja, ka- mor pošiljajo mlade, ki imajo doma probleme. Ko sva videla, da gre na boljše, sva se angažirala. Mojca je začela delati, izvedela pa sva tudi za sobico, kamor sva se potem preselila. Ne- kaj časa sva živela tam, po- tem pa naju je hišnik, ki se mu je vse skupaj zdelo čud- no, prijavil. Neko noč, ob dveh zjutraj, so se razbila vrata najine sobice. Vstopili so policaji. Pregledali so naju, naju odpeljali na po- stajo, legitimirali in ugoto- vili, da velja Mojca za po- grešano. Poklicali so social- nega delavca, ki je prišel po naju. Tako se je končalo. Prihodnji dan je socialni delavec poklical njene star- še in potem smo poskusili vsi skupaj problem rešiti. Mojca ni hotela domov, jo- kala je, tako da so ji pred- časno uredili bivanje v sta- novanjski skupnosti. Jaz pa tudi nisem imel kam, tako da sem šel spet na Metel- kovo. Odkar sem bil tam na- zadnje, minUa sta dva me- seca, se je vse obrnilo za sto odstotkov. Preden sem pri- šel tja, nisem sledil medi- jem. Lep čas se je že govori- lo, da jo bodo zaprli, o tem so se ves čas vrtele polemi- ke... To se je Metelkovi ze- lo poznalo. Bilo je veliko manj ljudi, pravzaprav so ostali samo še klošarji, ki nimajo nič in tam živijo. Kultura je izginila, še tisti, ki so hodili tja žurirat, so izginiU. Oblika žuriranja klošarjev pa je, da si prine- sejo liter vina in deset gra- mov trave... In tako se živi vsak dan. Metelkova zami- ra,« je pripovedoval Ro- man. Njegova »avantura« se je avgusta končala. »Na koncu počitnic ni- sem več vedel, kaj naj nare- dim. Vedel sem, da moram spet v šolo. Šel sem k soci- alnemu delavcu, ki je v dveh dneh potem rešil moj stanovanjski problem in ta- ko sedaj spet hodim v šolo. Upam, da jo bom končal in bom lahko šel potem študi- rat. V času, ko sem se zdra- vil, sem ogromno razmišljal o teh stvareh. Ne samo o drogi in alkoholu, tudi o ljudeh in o življenju nas- ploh. Ugotovil sem, da je v bistvu vse v glavi. Vse je v podzavesti. V tebi. In, misUm, da je bilo vse skupaj dobro še za nekaj. Našel sem sebe. To pa je najpomembneje na celem svetu,« je Roman končal. Upa, da mu bo uspelo. Ve, da je drugačen. Zato, ker se ne more prilagoditi siste- mu, ker ceni druge vrednote kot njegovi vrstniki, ker na svet gleda drugače... Ve, da ga marsikdo ne ra- zume in ne sprejema. Neka- teri tega ne morejo, drugi nočejo. Sicer je res, da je vedno več ljudi, ki so pri- pravljeni sprejeti tudi dru- gačnost, vendar pa... Lju- dje, ki ne razmišljajo tako kot večina, največkrat ho- dijo po robu prepada. Še najbolj nevarno je to v naj- nežnejših letih. In, potreben je samo majhen sunek... NINA M. SEDLAR Foto: EDI MASNEC Roman si je v bolnišnici krajšal čas tudi s pisanjem pesmi. Pesem Zaljubljen je posvetil svoji punci. Zaljubljen Jaz džanki sem! Postal odvisen sem od nje, ker prosil sem, da naj ne gre dan, ko sem jo spoznal. Sem vedel, da bom pogubljen, ko v žilo vbrizgala se je, kaj to, naravnost v srce, za vedno sem služabnik njen. In jaz odvisnik bom ostal za vekomaj. Zavedam se; brez nje ljubezen več ne gre. Jaz džanki sem, pa ni mi žal. Št. 39 - 29. september 1994 122 Jager pa jaga... Pred dobrima dvema letoma so skozi luknjo v ograji zašli trije otroci v protokolarno lo- višče Brdo pri Kranju. Med njimi je punčka vodila na vrvi- ci tudi psa. Nenadoma se je znašel pred njimi lovski čuvaj, ki je zahteval od otroka, da psa spusti, da ga bo ustrelil, sicer bo to storil tudi na vrvici. Po grožnjah z nabito puško je prestrašena punčka popustila. Pred zgroženimi otroki je pa- del prvi strel, ki je psa ranil, nato pa še drugi, ki ga je rešil muk. Potem so molčali slovenska vlada, njen predsednik dr. Ja- nez Drnovšek, ki naj bi bil sam ljubitelj psov, če nima svojega Arturja le zaradi prestiža ter Lovska zveza Slovenije in kr- vavi dogodek je bil pozabljen. Surovemu lovskemu čuvaju pa se menda ni skrivil niti las na glavi, ko pa so bili vendar edi- ni grešniki otroci, ki so oskru- nili dolgoletna lovišča nadute slovenske politične elite. Zakaj sem opisal ta grdi do- godek? Kar je namreč dovolje- no dvornemu lovcu, diši tudi navadnim jagrom, od katerih marsikdo rad preizkuša svoje strelske sposobnosti in pihal- nike na živih tarčah ter ob ne- pravem času in na nepravem kraju. Prst na sprožilcu je pre- pogosto hitrejši od pameti. Žr- tve pa so nedolžni psi, mačke in druge živali, včasih tudi lju- dje. Na Dobrni je blizu doma- če hiše obležal nemški ovčar. V laški občini je med vožnjo z avtomobilom ob krajevni ce- sti lovec zagledal ob robu goz- da psa. Hitro je ustavil in še hitreje ustrelil ter ubil psa in k sreči za las zgrešil njegovega gospodarja. Na strminah blizu Marija Gradca pri Laškem so otroci skupaj z prijaznim no- vofundlandcem uživali v zim- skem veselju. Streljal je že pri- leten diplomirani inženir v ze- lenem in pes je izkrvavel. Še en primer je vreden omembe. Na bregeh visoko nad Rifengozdom in Pečovni- kom, v kraju, pozabljenem od vseh, razen od davkarjev in lovcev, se mučita kmeta Bevc in Magdalene. Pri Bevčevih so imeli dveletno nemško ovčar- ko, pri Magdalenčevih pa nje- nega 6 mesečnega mladiča. Psa sta večkrat spremila go- spodarja aU pa šla sama do stare Bevčeve hiše. Ta njima navada pa se je pred to hišo žalostno končala letos 15. ma- ja malo pred 7. uro zjutraj. Priče so povedale, da sta naj- prej počila dva strela, nato pa se je slišalo presimljivo tulje- nje in cviljenje obeh ranjenih psov. Čez čas sta odjeknila še dva strela in psa sta počasi utihnila. Domnevajo, da ju je dokončno utišalo puškino ko- pito, kar menda tudi počnejo varčnejši strelci. Surovež iz Lovske družine Grmada se je pripeljal s temno rdečim avto- mobilom Lada Samara z zna- no registrsko številko. Prizadeti Bevc se je pisno pritožil pri Lovski družini Gr- mada, vendar ni dobil odgovo- ra. ZglasU se je tudi pri Zvezi lovskih družin v Celju in za- grozil, da se bo pritožil pri Lovski zvezi Slovenije, pa so ga odpravili s poceni nasve- tom, naj tega ne počenja, da si ne bo nakopal še novih težav. Javno sprašujem Lovsko družino Grmada in Zvezo lov- skih družin Celje, kaj sta stori- li, da bi odkrili prepotentnega strelca, kakšnih disciplinskUi ukrepKJv je bil ali bo deležen, kaj bodo storili, da se taki po- goji ne bi več ponavljali, kakš- ne težave bi si lahko nakopal Bevc, če bi se pritožil pri Lov- ski zvezi Slovenije in kaj se obeta meni, ker sem obeloda- nil ta dogodek. V torek, 4. oktobra bo sve- tovni dan živali. Lovcem sve-. tujem, naj gredo vsaj ta dan v naravo brez puške, pa bodo videli, da je brez orožja jesen- ski gozd še lepši in prav nič nevaren. MIRO GRADIČ, predsednik društva proti mučenju živali Napravite mi to iležeio siovensico -alimitingarstvo po naše Ko sem pred dhevi prejel agitpropovski dopis organiza- cijskega odbora za množično zborovanje v Celju, dne 1. ok- tobra s podpisom predsednika Jožefa Zimska na občinskem papirju in z občinsko poštni- no, sem se takoj vprašal, kaj to množično zborovanje je in ko- mu je namenjeno. V uvodniku nas predsednik najprej opozori »da želimo zaznamovati večstoletni odpor severnega dela Slovenije proti političnim, gospodarskim in vojaškim pritiskom iz severa ter raznarodovanju in uniče- nju našega življa...« »Zboro- vanje bo poudarilo bratski boj proti potujčevanju, Maistrove borce, poudarilo vlogo katoli- ške cerkve, izgnancev, mobili- zirancev...« Skratka vse levo in desno kar lahko prinese volilne gla- sove. Torej le vkup uboga gmajna pričakal vas bo častni odbor in pripravljalni odbor s tov. Zimškom na čelu. Za za- vajanje množic so v častni od- bor vtaknili še tri ugledna cerkvena imena in še kakšno javno. Upam, da bodo ti go- spodje spregledali prevaro, razvrednotenje svojih imen in imen Slomška ter Maistra kot se je to že dogajalo ob odkriva- nju spomenikov teh zaslužnih mož in kot se bo dogajalo po cirkuscmtskem scenariju na mitingu. Pluralnega odbora raje ne naštevam, manjkajo pa na ža- lost blagopokojni Edi, Polde in še nekateri živi eksponati kot Stane, Mitja in drugi. »Tak častni odbor bo potrdil domo- ljubni narodno-obrambni zna- čaj prireditve in posebej nad- _strankarsko, neideološko širi- no,« »in čeprav se spominja preteklosti je prireditev trdno umeščena v sedanjost«. Torej tovariši na okope, »prispevate pa lahko tudi za reklamiranje podjetij po posebnem ceniku ali pa prevzamete del stroškov po dogovoru.« Tovariši, pozabili ste še na sovražnika z juga, zahoda, vzhoda, vesolja in notranjega sovražnika! Predlagam, da vsak svoj predvolilni golaž plača sam! Opomba: vsi citati v nareko- vajih so originalna besedila iz občinskega dopisa. MIRKO KRAJNC, Celje Deja vu...!!! v soboto bo v Celju zboro- vanje, ki bo potekalo pod ge- slom »Ne vrag, le sosed bo me- jak«. Zborovanje bo posvečeno duhu upornosti Štajercev, Ko- rošcev in Prekmurcev v zgodo- vini pritiskov, potujčevanja in podjarmljanja tega dela slo- venske zemlje. Organizatorji (ve se kateri!) pričakujejo oko- li 30.000 obiskovalcev, ki naj bi prišli z avtobusi iz cele Slo- venije. Prav tako so organiza- torji pridali spomin na zadnjo slovensko vojno, ki je omogo- čila Sloveniji samostojno pot. Vendar bo v teh dejstvih govo- ra le za »ščepec«. Na veUko pa se bo zopet obujalo spomine na štiriletno NOB, pa o Nem- cih in Hitlerjevi sintagmi »Na- redite mi to deželo spet nem- ško!« itn. Že slišano... Nič pa ne bo prepovedanega o sedemdesetletni okupaciji z »Juga«, saj imamo Slovenci za to okupacijo »legitimno po- kritje« kompartijskih zgodovi- narjev. Kot že tolikokrat od 1. 1945 naprej! Sicer pa bo slavnostni go- vornik nihče drug, kot tov. Jo- žef Školjč. »Slavnostno« bo nagovarjal udeležence zboro- vanja z besedami, ki mu jih je na jezik položil njegov Veliki Drugi - tov. M.K. (če sem malo po lacanovsko zloben) in hva- lil sebe in LDS za zasluge pri osamosvajanju 1. 1991. Da; res bo to tisti J. Školjč, ki se je pred osamosvajanjem venomer nekaj bal in »lezel po kiklo« slovenski neo-komimi- stični Babuški. Tisti J. Školjč, ki je 27.6. sestavljal razglas o Peterletu in Janši kot izda- • jalcih Slovenije, obenem pa imel že »vse postlano za vsak primer« na Dedinju. Kakorkoli že, sobotno zbo- rovanje bo še ena velika »rde- ča« pika za naše mesto Celje. GREGOR URANIC, Vojnik Delegati DeSUS na kongresu stranke v Mariboru Hočemo v parlament kot sa- mostojna parlamentarna stranka. Nočemo biti več naiv- ni in ne verjamemo obljubam drugih političnih strank. V ne- posredni tekmi z ostalimi poli- tičnimi strankami moramo do- seči izvolitev poslancev De- SUS v Državni zbor. To pome- ni, da hočemo predvsem sami, brez posrednikov, zaveznikov ne bomo odklanjali, v parla- mentu soodločati o svojem po- ložaju. Dosedanje vladajoče politične stranke se v odnosu do zagotavljanja in varovanja pravic upokojencev niso izka- zale, niso spoštovale danih ob- ljub in nas tako potisnile v po- ložaj, da se moramo organizi- rati v politično stranko. Naša stranka si za osrednjo nalogo postavlja, da se ohrani- jo oziroma povečajo pravice upokojencev in invalidov. Zahtevamo sodelovanje in sprejemamo s soodgovornostjo za pripravo in sprejem bodo- čega pokojninskega sistema. Ta naša naloga, ki jo imamo za prvorazredno, bo uresničljiva le, če bomo kot narod in drža- va uspešni tudi v razvijanju demokratičnih sil in v gospo- darskem razvoju. Kot parla- mentarna stranka bomo v Dr- žavnem zboru zagovarjali re- šitve, ki bodo v skladu z usme- ritvami, ki jih sprejemamo v programskem dokvunentu. Dosedanje spremembe v si- stemu zdravstvenega zavaro- vanja so v jKtgojih padanja re- alne vrednosti pokojnin že pri- zadele večino upokojencev. Če bo še naprej padala realna vrednost pokojnin, bomo od- klanjali nove obremenitve upokojenih zavarovancev. Za bodoči položaj upoko- jencev bodo odločilne spre- membe sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Spremembe ne smejo menjati položaja doslej upokojenih in tudi ne sedanjega sistema us- Št.39 - 29. september 1994 23 jjgjevanja pokojnin z rastjo '^Ugotavljamo, da si vladajo- fitranke v vladi in državnem * -y v času po naši osamo- niitvi vztrajno prizadevajo ^ piiti pravice upokojencev, f y se bomo lahko zopersta- ne le s shodi stranke, tem- 1^- v neposredni udeležbi Ipržavnem zboru in v bodo- 1, občinskih svetih. Zato si '^^0 prizadevali, da za kan- fdate v občinske svete pred- damo, neodvisno od stran- f j-slte pripadnosti, že doslej ) krajevnih skupnostih aktiv- f delavce in za dosedanji raz- ' j krajev zaslužne občane. pričakujemo, da bo kongres tranke v svojih usmeritvah ned drugimi sprejel naslednji ijlogi: odklanjamo spremem- ^ sistema invalidsko pokoj- linskega zavarovanja, ki bi jomenile spreminjanje seda- ijega položaja že upokojene (eneracije in dalje: vztrajamo Ja soodvisnem gibanju plač in )okojnin. OO stranke za celjsko regijo Ukradeni otroci, žrtve fašizma in komunizma Okradeni, iztrgani iz naročij nater in očetov, okradeni za /eliko lepega, kar lahko nudi ;amo družina. Pred dnevi smo lahko brali ) shodih in proslavah zgoraj menjenih žrtev fašizma. Za- ievo pozna večina ljudi. Ti »otroci« so večina danes zobraženi ljudje, zato sem od ijih pričakoval nekaj: da bi lamreč medse povabili »otro- je« enake usode, katerih starši M bili pobiti na Teharjah, ko- čevskih globelih, sirom po Slo- reniji, Golem otoku, itd... Torej enaka usoda samo ra- dični povzročitelji (akterji). Tuše potrjuje, da sta bila faši- m in komunizem brata, obo- le so si izmislili Nemci. Ker sprave od komunistov - revolucionarjev prežetih ZiMo idejo ni za pričakovati, prav tako od ta-belih (antiko- munistov) vas pozivam, da v dobrobit našega ljudstva to naredite vi. Zakaj ravno vi? Vašo nesrečo so vedno v pol- ni meri za svojo promocijo iz- koriščali komunisti imeli pa- tronat nad vami in proslavami vas imeli za neubogljene, ne-" donošenčke. Otresite se tega varuštva že enkrat. In še en razlog. Organizirani ste dobro in bo lažje tako, kot bi bilo obratno, samo volja je potrebna. Iztegnite roke eni drugemu, saj ni razloga da ne bi to stori- li. Skupaj nastopite pred par- lamentom in zahtevajte. Sorti- rali so vas drugi in ne dovolite tega več. Z vso iskrenostjo vam to predlagam in vas lepo pozdravljam. MARJAN MANČEK, Celje Oilprto pismo dr. Drnovšku o zdravilišču Rimske Toplice Pred časom, natančneje 14.7.1994 smo vas v pismu zelo zaskrbljeno seznanili z zapleti glede oživljanja zdravilišča v Rimskih Toplicah, ki je ves čas po odhodu tedanje J A v upravljanju Ministrstva za obrambo RS in v blokadi zdra- viliške dejavnosti. V omenjenem pismu smo vas zaprosili za konkretno pomoč in posredovanje, pri zapletih v zvezi z oživljanjem zdraviliš- ča, kar sta se odločila udejani- ti krka Novo mesto in Petrol Ljubljana v sodelovanju z Mi- nistrstvom za obrambo RS. Da je oživitev že tri leta za- prtega zdravilišča resen na- men imenovanih partnerjev, dokazujejo zagotovila z javne tribune 13. maja 1994 v Rim- skih Toplicah, na kateri so predstavniki Ministrstva za obrambo, novomeške Krke in ljubljanskega Petrola, obljubi- li ustanovitev nove družbe v roku enega meseca in oživi- tev zdravilišča v času šestih mesecev, v dokaz pa pred več sto krajani obljube tudi podpi- sali v obliki pisma o nameri, s katerim smo vas 14.7.1994 tudi seznanili. " Vprašanje je koliko vzdržijo ugotovitve, da Ministrstvo za obrambo ne more razpolagati z delom zdraviliškega območ- ja, kajti vila Sofijin dvorec in parkovni kompleks sodijo med slovensko naravno in kulturno dediščino, za kar pa je pristoj- no Ministrstvo za kulturo. Na- dalje je prisotna študija o var- stvu in zaščiti zdraviliškega območja, katera namreč vse- buje vrsto nerealnih zahtev in tako nastopa kot resen zadr- žek bodočih investitorjev in lastnikov. Vsi zapleti so po našem mnenju zaviralnega značaja in lahko vodijo v ponovno bloka- do oživljanja zdravilišča, kar posledično pomeni nadaljeva- nje stanja preteklih treh let, to pa je: nadaljnje propadanje zdraviliških objektov in par- kovnega območja, nadaljnji zastoj razvoja kraja v zdravili- ško turističnem pogledu in ne nazadnje sorazmerno nezane- marljivo obremenitev držav- nega proračuna, za zaprt zdra- viliški kompleks. Gospod predsednik, glede na to, da so aktivnosti za oži- vitev zdravilišča pripeljane v zaključno fazo in ob dejstvu. da je zaprto zdravilišče pro- blem državnega značaja in kot tak naj bi bil tudi predmet vla- de, vas kot predsednika vlade lepo prosimo, da z ozirom na pristojnosti, ki jih imate kon- struktivno pripomorete k od- pravi omenjenih zadržkov za realizacijo pisma o nameri in s tem posledično h končni oži- vitvi zdravilišča Rimske To- plice. Želimo in verjamemo, da nam bodoča družba Ministr- stva za obrambo, Krke in Pe- trola v kratkem času lahko uredi sodobno in urejeno zdra- vilišče v čudovitem naravnem ambientu. Gospod predsednik, priča- kujemo in upamo, da boste skupaj s pristojnimi ministr- stvi pripomogli, k uresničitvi prve opcije in s tem končali večletno agonijo Rimskih To- plic. Zelo bomo veseli, če nas bo- ste obvestili, da so sprejeti ustrezni ukrepi, ki bodo k te- mu pripomogli. Zahvaljujemo se za vašo ce- njeno prijaznost in razumeva- nje in vas v pričakovanju od- govora prisrčno pozdravljamo. KD »Slavko Avsenik«, predsednik, DRAGO ZUPAN PRITOŽNA KNJIGA Brez truda do dodatnega zaslužka Kot mnogo mladih sem se to poletje tudi jaz odločila, da si s počitniškim delom zaslužila nekaj denarja, ki bi ga tokom šolskega leta kot študentka 1. letnika fakultete nujno potre- bovala. Toda v vročini prisluženi denar je našel »novega« lastni- ka. Med nakupovanjem obutve v prodajalni Planika v Stane- tovi ulici v Celju mi je nekdo v petek, 16.9.1994, iz zunanje- ga globokega žepa vetrovke iz- maknil denarnico, v kateri je bila poleg dokumentov tudi precejšnja vsota denarja. De- narnico sem pogrešila takoj, ko sem stopila v prodajalno Mesnine nasproti Planike. Za- to sem se vrnila nazaj v Plani- ko in povprašala prodajalke o morebitni najdbi denarnice, te pa so mi soglasno zatrdile, da denarnice niso našle. Ko pa sem se čez kakšnih pet minut s sodelavko ponovno vrnila v Planiko, so me prodajalke že čakale pri vhodu, kajti denar- nica se je »čudežno« našla. Ker sem bila zaradi najdene de- narnice tako prijetno presene- čena, vsebine nisem takoj pre- gledala. Ob vrnitvi na delovno mesto pa mi je zastal dih - v denarnici razen drobiža v prvem predalu denarnice de- narja (DEM), skritega med do- kumenti, ni bilo več. Ponovno sem se vrnila v Planiko, kjer so me prodajalke začudeno spre- jele, zakaj neki se vračam v njihovo prodajalno. Po kraj- šem pregovarjanju je šefica poklicala policijo. Policist, ki je prišel v prodajalno, me je najprej hotel prepričati, da de- narja sploh nisem imela s sabo oziroma ni dopustil možnosti, da bi kdo od takrat prisotnih v trgovini denar izmaknil. Kasneje pa me je zasliševal, za kaj vse sem hotela denar pora- biti. Nazadnje sem dobila ob- čutek, da sem vsega kriva sa- ma, saj če bi namesto zgodnje- ga vstajanja in dela v najbolj vročih poletnih mesecih vsaj ležala doma, mi zasluženega denarja pač nihče ne bi mogel izmakniti. Tako se sedaj sprašujem — kako naj svet stoji na mladih, če jim starejši sploh ne pri- sluhnejo, oziroma jim ne ver- jamejo?! In ob koncu še upam, čeprav vem, da denarja ne bom dobila nazaj, da bo novemu srečnemu lastniku mojega denarja tole pismo pomenilo vsaj kapljico pelina na njegovo vest (če jo sploh ima!). sUZANA, Parižlje, Naslov v uredništvu Št. 39 - 29. september 1994; 24, Lancia dedra station wagon in Z Italijanska avtomobilska tovarna Lancia, ena po- membnejših znotraj Fiatove- ga avtomobilskega koncer- na, je za letošnjo jesen pri- pravila dve pomembni novo- sti: dedro v izvedenki station wagon (kar bi po naše pome- nilo karavan) in lancio Z, kar pomeni, da gre za tako- imenovani limuzinski kombi ali velikoprostorsko vozilo. Lancia dedra station wa- gon (SW) je v primerjavi z li- muzinsko različico drugačna predvsem od zadnjega opor- nika strehe naprej. Karavan- ski zadek je v resnici elegan- ten, vendar karoserijsko ozi- roma oblikovno ne posebej izviren, saj se očitno spogle- duje s tistim, kar ponuja BMW touring. Lancia dedra' SW je vendarle skladen av- tomobil, ki pa zaradi svojega družinskega porekla nikoli ne bo karavan prav običajne vrste. Razpoložljivi prtljažni prostor je prijetno velik: v avtomobil je moč naložiti najmanj 448 in največ 1338 litrov prtljage, kar prav go- tovo zadostuje za konku- renčnost na tem področju. Ob tem je prtljažni prostor prijetno urejen in ima ravne stene, vrata se odpirajo do- volj na široko, na seznamu dodatne opreme pa je ob vsem drugem tudi posebna mreža, ki loči prtljažnik od potniškega prostora tudi, če se zadnja klop podre. Poseb- no pozornost so namenili no- tranjosti dedre SW, v vsa- kem primeru pa je na voljo devet izvedenk. Ce k dedri SW dodamo še tisto, kar je naprodaj pri limuzinski iz- vedenki, potem je ponudba kar pestra: dve karoserijski obliki (SW in limuzina), pet različnih motorjev, tri ra- zlične vrste opreme (LE, LS in LX), dva menjalnika (roč- ni petstopenjski in prestavna avtomatika) ter stalni štiri- kolesni pogon integrale. Pri motorjih kaže omeniti novi, 1,6-litrski bencinski agregat (1581 kubičnih centimetrov) z močjo 66 kW/90 KM pri 5750 vrtljajih v minuti in največjim navorom 127 Nm pri 2750 vrtljajih v minuti. To zadostuje za največjo hi- trost 175 km/h, medtem ko avtomobil pospeši do 100 km/h v 13,3 sekunde. Druga novost je limuzin- ski kombi s preprosto ozna- ko Z (ali tudi zeta). To je otrok skupnega projekta grupacije PSA (Citroen in Peugeot) in Fiata, saj avto- mobil nastaja v francoskem Sevelnordu. Lancia Z je raz- meroma visok avtomobil (1714 milimetrov), ne preti- rano dolg (4470 milimetrov) in udobno širok (1832 mili- metrov). Opazen in s tem prepoznaven je sprednji del s prav tako značilno Lanci- ino masko, kar bo morda pripomoglo k temu, da lan- cie Z ne bo mogoče povsem zlahka zamenjati z drugimi podobnimi avtomobili. Sicer pa je prostora za pet, šest ali sedem ljudi, vendar je tedaj, ko je v njem šest oziroma se- dem potnikov, prtljažni pro- stor komaj omembe vreden. Sicer pa je možno notranjo kombinacijo sedežev poljub- no urediti, prednja dva sede- ža pa celo zasukati za 180 stopinj. Na armaturni plošči je opazna prestavna ročica: postavljena je visoko in zato zelo pri roki, hkrati pa je prestavljanje kljub pletenič- nemu prenosu prav prijetno gladko in lahkotno. V nosu je bencinski štirivaljnik z gib- no prostornino 1998 kubič- nih centimetrov, 108 kW/147 KM pri 5.300 vrtljajih, navo- rom 235 Nm pri 2500 vrtlja- jih, sicer izdelek francoskega porekla (PSA), ki mu je v do- brodošlo pomoč turbinski polnilnik s hladilnikom vstopnega zraka. To pomeni, da je motor prijetno živahen in tudi ob polno naloženem vozilu zmerno zmogljiv, v bližnji prihodnosti pa naj bi se mu pridružil še bencin- ski šestvaljnik. Pri Lancii računajo, da bodo prodali približno 3500 vozil te vrste, kar se zdi dokaj malo, če upoštevamo napovedi, ki pravijo, da bodo že leta 1997 na evropskih trgih prodali nič manj kot 350 tisoč limu- zinskih kombijev. Na slo- venskem trgu naj bi se obe novi lancii pojavili konec le- ta, do tedaj pa bo seveda znana tudi njuna cena. Ge- neralni uvoznik vozil Lancia je ljubljanski Makar Auto. Na sliki: lancia dedra SW in lancia Z. Dobra prodaja kabrioletov v Nemčiji Najpomembnejši evropski trg za avtomobile zgoraj brez je seveda Nemčija, kjer gre prodaja kabrioletov skoraj iz- jemno dobro. V prvih letošnjih šestih mesecih je bil tako na lestvici najbolje prodajanih kabrioletov v ospredju golf kabriolet, saj so prodali kar 10.840 avtomobilov. BMW se- rije 3 kabriolet je drugi, kajti za ta avtomobil se je letos od- ločilo že 7831 kupcev, medtem ko oplova astra kabriolet pre- cej zaostaja (5705). Zelo dobro gre mercedesu SL (4803), če- prav spada stuttgartski kabri- olet med najdražje nasploh. Nemška statistika po drugi strani ugotavlja tudi to, da se Nemci vse bolj navdušujejo nad fiatom punto kabriolet in peugeotom zgoraj brez, dvema letošnjima novostima, ki jima gre dobro tudi na drugih evropskih trgih. Na sliki: pe- ugeot 306 kabriolet. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Prvi sejem ranbljenih avtomobilov po MOS 94' je zbral preko 65o vozil. Organizatorji so prodajo ocenili kot ugodno, natančnih podat, kov o prodaji pa nismo prejeli. V soboto, 1. 10. 1994 avtosejetj znova odpade zaradi posebne prireditve, kjer pričakujejo okoli tisoč ljudi. Siovenija: sicromnejša prodaja Na slovenskem avtomobil- skem trgu je povpraševanja po osebnih avtomobilih vse manj. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so namreč av- tomobilske tovarne skupaj prodale 34.512 osebnih avto- mobilov, kar je za 22,7 od- stotka manj kot v istem ob- dobju lani. Letošnji avgust je bil v primerjavi z drugimi meseci daleč najslabši, kajti skupaj so registrirali vsega 2631 avtomobilov, kar je bi- stveno manj kot julija (3321), rezultat pa je še toliko bolj porazen, če ga primerjamo s številom vozil, prodanih v juniju (7434 avtomobilov). Vse torej kaže, da se ures- ničujejo napovedi o dokaj skromnem letu, čeprav bi lahko po lanskih zares ugod- nih rezultatih (prodali so za skoraj 90 odstotkov več vozil kot leta 1992) to pričakovali. Med avtomobilskimi tovar- nami je še naprej v ospredju Revoz oziroma Renault (9381 avtomobilov, kar je 12,1 odstotka slabše kot lani v tem času). Sledi Škoda, ki je doslej na Slovenskem pro- dala 4067 avtomobilov ali za krepkih 28 odstotkov manj kot v lanskih osmih mesecih. Zelo dobro ali bolje kot lani gre letos Fiatu, ki je na slo- venskem trgu za svoje avto- mobile našel 3226 kupcev ali za 9,6 odstotka več. Ford je do konca avgusta prodal 2339 avtomobilov, za 49,4 odstotka manj kot lani. Tud ruski Ladi ne gre bistven bolje; doslej so prodali 20^ avtomobilov, to pa je za 25 odstotka manj kot lani. Me tistimi izdelovalci avtomoh lov, ki se letos lahko pohvj lijo s plusi na podkaravai šicem trgu, sta južnokorejsl Hyundai (721 avtomobile ali za 8,1 odstotka več) i španski Seat z 8,2 odstotk boljšim izkupičkom; velik bolje kot lani gre južnok( rej ski avtomobilski tovan Daewoo (652 avtomobilom in japonskemu Suzukij (562 vozil ali za 172 odsto kov več). Zanimivo je, da si lahko s poslom zadovolji tudi Audi, ki je letos proda povečal za 13,6 odstotka, Mercedes Benz; doslej ! prodali 412 mercedesov a za 98,1 odstotka več kot la v tem času. Pri vsej tej sta stiki kaže omeniti vsaj dvoj podatki zajemajo tako redi prodajo preko uradnih n stopnikov kot tudi sivi ozin ma individualni uvoz, zaj majo pa tako nova kot tu stara, rabljena vozila. Kolil šen je bil letošnji sivi in s tei individualni uvoz in koliko starih avtomobilov je kljiJj težavam pri homologaq| zapeljalo čez slovenske mej3 pa še nekaj časa ne bo znano. Vsekakor drži, da let( v Sloveniji ob koncu leta i bo registriranih več kot I tisoč avtomobilov. j Astra icaravan, prvi med ifaravani Karavanske izvedenke avto- mobilov osvajajo Evropo, kajti njihova prodaja je predvsem v zadnjih letih precej poskoči- la. Najhujša in najbolj zagri- zena je tekma med oplom astra karavan, WV golf variant in fordom mondeo tumier. V letošnjih šestih mesecih je bila na evropskih trgih daleč najuspešnejša astra karavan, kajti njen tržni delež je bil kar 41-odstoten. Enak delež, 19 odstotkov, imata mondeo tur- nier in golf variant, medtem ko so si vsi drugi karavani rsi\ delili preostaUh 21 odstotk* evropskega avtomobilskegi trga. V Nemčiji - primerjava)* lahko zanimiva tudi za nas - j* razmerje podobno. S 43-o(i' stotnim deležem na trgu f v ospredju opel astra karavan sledi golf variant s 35-odstot' nim tržnim deležem, ford cort tumier je tretji (11 odstot' kov trga), vsi drugi so si razdf lili še 11 odstotkov nemškega avtomobilskega trga s kara- vani. Št. 39 - 29. september 1994 5 ;elje središče siovensice oiialne radiodifuzije ,gfl 5. festivalom Ztiruženja railUskIh postaj Slovenlle zaradi 40. jubileja Ra- ^Qel]e nam je vodstvo Zdru- »ja radijskih postaj v Slove- I le decembra lani na Ptuju jpalo organizacijo 5. festi- |j Združenja radijskih po- lj ki bo v Celju od 26. do 28. tobra. Čeprav se prireditev (Bilje festival, pa gre v bi- ^ za tekmovanje v šestih (inarskih in dveh EPP zvr- ), oziroma kategorijah, približno 20 lokalnih in re- ipalnih radijskih postaj bo [niovalo v naslednjih kate- fijah:humoristično - satirič- oddaja, komentar, glasbena [iaja, kontaktna oddaja, ra- ska reportaža, dnevno-in- mativna oddaja in EPP redukcija ter samoreklamni liionia image spot. Za razli- I od lanskega festivala na Mju, kjer smo med vsemi pujočimi postajami zasedli pije mesto - na prvih dveh pK\\\v sta se znašli dve go- njski postaji Kranj in Ziri je med letošnje kategorije do- itno uvrščena še humoristič- I-satirična oddaja. Tudi za- tega smo v letošnjo pro- imsko ponudbo Radia Celje fstili oddaje skupine Alkol- t. 'sekakor je organizacija 5. 'ivala radijskih postaj Slo- lije velika čast in hkrati od- 'ornost, tako v tekmoval- nem kot organizacijskem smi- slu. Celjski radijci se tega za- vedamo, enako v vsej hiši NT&RC. Priprave so stekle že dovolj zgodaj kljub mnogim zahtevnim projektom v sep- tembru - 40. rojstni dan Radia Celje, Mednarodni obrtni se- jem, maraton Celje - Logarska dolina. Do zaključka redakcije za to številko NT se nam je za tek- movanje formalno prijavilo že deset radijskih p0staj - običaj- no tekmuje v vse*i kategorijah približno 10 postaj, ostale pa le v nekaterih. To je pač odvis- no od »moči« posamične po- staje in od tekmovalnih, novi- narskih in poslovnih motivov. Zase lahko zapišemo, da se v skupnem plasmaju doslej nikdar nismo spustili nižje od tretjega mesta, zato ne skriva- mo, da bi ne bili radi ne samo dobri in gostoljubni priredite- lji, ampak predvsem uspešni v tekmovanju. Mimogrede: od ponedeljka do jutrišnjega pet- ka je za kategorijo dnevno in- formativnih oddaj - v našem primeru gre za kroniko, osred- njo informativno oddajo RC - že tekmovalni teden. Katera kronika oziroma kateri dan bo izbran za tekmovanje, pa je odvisno od žreba tik pred pr- vim tekmovalnim dnem. Tudi sicer o vseh podrobno- stih danes še ne moremo poro- čati, saj se je včeraj v Šmarju pri Jelšah sestal izvršni odbor Združenja, ki ima po pravilih tudi določene organizacijske kompetence. O tem več v pri- hodnji RC strani v NT. MITJA UMNIK prav smo radijci na bolj jamski način proslavili ,i 40. jubilej v ponedeljek, septembra, pa bo tudi za- ji festivala potekal poseben, •urni program Radia Celje sobote, 22. oktobra nepre- ijeno do vključno 29. okto- ido polnoči. To bo jubilejna )grainska ponudba Radia Ije, ki bo zadnje tri dni ljučevala v program festi- sko in tekmovalno vzdušje, povrh pa bomo v sodelova- I z Novim tednikom in encijo NT&RC izdali še po- ino publikacijo - jubilejno lijsko Petico, ki bo luč bele- dne zagledala dan pred za- kom festivala. Znano je že, da bo glavno pri- zorišče festivala v celjskem Hotelu Evropa, ki bo nudil do- volj funkcionalnih prostorov in drugih pogojev za nemoteno organizacijo in potek tekmo- vanja. Čeprav se bo festival začel v sredo, 26. oktobra ob 10.30 uri s slavnostjo otvori- tvijo - pokrovitelj festivala je Izvršni svet Skupščine občine Celje - in skupščino Združenja radijskih postaj Slovenije, pa bo nedvomno glavni dogodek v četrtek, 27. oktobra ob 17.uri. To bo pogovor s pred- sednikom države Milanom Kučanom, ki bo »nacionalno slišen«, saj ga bodo na t.i. četr- ti mreži prenašale vse radijske postaje, članice Združenja. Seveda pa bo največ zanima- nja deležna zaključna priredi- tev v petek, 28. oktobra ob 20.00, na kateri bomo izvedeli, katere so najboljše radijske postaje v letu 1994. Šport je v programski ponudbi Radia Celje eden od nosilnih stebrov, pa naj gre za rokomet, nogomet, hokej, košarko, keglja- nje, atletiko, odbojko, judo itd. Športno uredništvo sestavljajo predvsem mladi in športni navdušenci. Med marljive sodelavke sodi nedvomno Bernarda Stojan, ki jo na fotografiji Sherpe vidimo v polnem delovnem zamahu. RADIJSKI SPORED od 29. septembra do 5. oktobra irilllllllUWlll)[ILIMIIJUMIIIIIIIIIUUai|J[|yuLIUU||||||||||Mi|||[||imHPUI)M'llMlin'lll)IIIIIIIM RADIO CELJE četrtek, 29.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20- Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-« čilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, i 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik. 13.10 Glasbene želje,; 13.45 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, \ 16.30 Kronika, 17.00 Združenje radijskih postaj Slovenije, gost dr. Janezi Drnovšek, v studiu Radia Brežice, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00^ Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa. j Petek, 30.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika 1 RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo ] OKO Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20^ Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice. 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Sejemski program Radia Celje, 17.00 Kronika, 17.45 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.10 Evropa v enem tednu (BBC), 20.00 Zaključek programa. Sot>ota, 110.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.45 Horo- skop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.05 Predstavitev pro- grama, 10.00 Novice, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20,19.30 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek programa. Nedelja, 2.10.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, 14.45 Nedeljsko športno popoldne: Biostart Publikum - Maribor Branik, prenos, Prit)l. 19.00 Zaključek programa. Ponedeljek, 3.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30 Večemi program, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek pro- grama Torek, 4.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maritx)r, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika, 7.15 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Predstavitev programa, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, III.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poro- čila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa. Sreda, 5.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00 BBC novice. 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice. 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalp- ski biser (melodija tedna). 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Večerna poročila. 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. _RMiB,M)E__, Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane if^pegcl Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva; Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon 29-431, fax: 441-032, Studio: 441-310.441-510. Četrtek, 29. septembra, 17.00 Združenje radijskih postaj Slovenije: gost dr. Janez Drnovšelc Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek bo gost 4. radijske mreže v studiu Radia Posavje v Brežicah v pravem trenutku. Veliko je namreč odprtih vprašanj v zvezi s prihodnostjo sedanje koalicije, bližnjimi lokalnimi volitvami, vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo itn. Petek, 30. septembra 1994, 9.05 Pred zborovanjem Ne vrag, le sosed bo mejaic Pred velikim vseljudskim zborovanjem pod geslom Ne vrag, le sosed bo mejak, ki bo v soboto, 1. oktobra v Celju, na sejmišču Golovec in na katerem pričakujejo okrog 30 tisoč ljudi, bomo v pogovoru s predstavnikoma prirediteljev predstavili neke vrste izvirno obliko množičnega političnega zborovanja v Sloveniji. Petek, 30. septembra 1994, 16.05 »Slovenec sem...« Na željo številnih poslušalcev bomo še enkrat predvajali pričeva- nje brazilskega Slovenca, podjetnika Bogdana šaleja, ki je bil nedeljski gost na Radiu Celje minulo nedeljo. Bogdan Šalej je spregovoril o svojih oddaljenih svetovih, ki jih poslovno življenje premaguje v nekaj urah in minutah, o zaprtju slovenskih pomoršča- kov v Braziliji, ki je razburilo slovensko javnost, ter poudaril, da je, čeprav daleč od doma, še vedno najprej Slovenec. Petek, 30. septembra, 19.10 Evropa v enem tednu (BBC) Tokrat bomo prvič poskusno predvajali tedensko oddajo sloven- skega uredništva BBC-ja v Londonu Evropa v enem tednu, ki je magazinski pregled dogodkov na stari celini v enem tednu, od resnega političnega dogajanja do dogodkov, ki najdejo mesto na prvih .straneh britanskega rumenega tiska. Oddajo pripravlja Brane Kastelic. Nedelja, 2. oktobra, 14.45 Športno popoldne: Biostart Publilcum - Maribor Branile, prenos Po bleščeči zmagi celjskih nogometašev v Izoli, se v nedeljo na Skalni kleti obeta pravi nogometni spektakel s polnimi tribunami. Srečanju bomo namenili še posebno programsko pozornost, saj se bo v Celju gotovo zbral vrh slovenskega nogometa na čelu z direktor- jem slovenskih reprezentanc Elsnerjem, selektorjem Verdenikom. pred-^^ednikom NZS Zavrlom itn, ki bodo z izjavami popestrili pre- nos derbija 8. kroga državnega prvenstva. ^cemo Zlati las Slovenije '^'Ptovno znani gesli naše '^ie sta Smeh nam dela do- ,«■1 ter Pesem vas reši vseh °' Mi pri oddaji Glasba je J^';ije si želimo čim več 8vih in veselih Slovencev, ^ smo se odločili, da bomo jmočjo vas, dragi bralci in '^salci, poiskali slovensko ° ali pevca, ki vas vselej, .^^ slišite, spravi v dobro ^' vas razvedri. Ni po- ?J°'^o, iz katere glasbene 1^" prihaja - lahko je zabav- ,^ narodnjak, operni glasovalci bomo vsak }^ izžrebali tri nagrade Merkurja, Zlati glas [^^^•ie pa bo prejel zlato Predlog pošljite na na- ^"'^evnik, p.p. 77, Ljublja- ^jl" pa na vaš časopis Novi ijk' Celje, s pripisom za }j ^ je življenje. Sobotni glasbeni klepet bomo tokrat povabili legendo slovenskih manekenk - Nino Gazibara. Pred leti je Nina prepevala z Belimi vranami po festivalu... Niste vedeli, kaj? Razkrila nam bo tudi marsika- tero skrivnost iz sveta mane- kenstva, tudi v zvezi z glasbo - saj modne revije brez glasbe skorajda ni. Prejšnji teden pa smo iz bobna sreče v nagradni igri Emone Merkurja izžrebali: Vero GRABNER iz Celja in Marjanco GORENC iz Novega mesta, ki bosta po pošti prejeli lepi majici, Marjeta GLIHA iz Dvora pa bo lahko nakupovala v najbližji prodajalni Emona Merkur, saj bo dobila bon za 5.000 tolarjev. Fino, ne? Lepo se imejte, poslušajte nas v soboto na svoji radijski postaji in glasujte za Zlati glas Slovenije! SIMONA H2O 'Gl V = ŠKODA ^ Volksvvagen Group Št. 39 - 29. september 1994] 26 Minuta z Bojanom Adamičem Kljub 82. letom je mojster Bojan Adamič še vedno živa- hen kot mož v najboljših letih in tudi ustvarjalen. Nastopa, dirigira, komponlra, sodeluje v žirijah, snema... Srečali smo ga na Ptuju, kjer je bil član strokovne žirije za ocenjevanje domačih an- samblov, zadnji večer pa je med štirimi dirigenti (Jože Privšek, Vinko Štrucl in Fran- ci Lipičnik) mojstersko vodil policijski orkester pri izvaja- nju ptujskih uspešnic. Bojan Adamič je poznan, da je vedno najmanj korak pred ostalimi. Kaj zdaj pripravlja? »Več kot štirideset let sem razmišljal o izvedbi čudovite- ga, kratkega teksta Frana Mil- činskega - Ježka Umrl je klovn. Tekst je dolg samo 45 vrstic. Uglasbil sem ga, med vrtice teksta pa vpletel nastop arti- stov, cirkuški orkester in še kaj, saj se vse skupaj dogaja v cirkusu. Šokantno in novo bo. Izvajalka bo Meri Av- senak.« Kdaj bo delo izvedeno? »Ko bo denar oziroma razu- mevanje tistih, ki ga dajejo. Podobne probleme imam s Sneguljčico, ki je bila ome- njena celo v poletnem koledar- ju prireditev v Križankah pa je izpadla. Težko, če jo bodo po- novili, pa čeprav je bila delež- na odličnih kritik.« Boste kaj napisali za ansam- bel domače narodne glasbe? »Verjamete ali ne, da imam eno čudovito stvar že izpred leta 1940. Najti moram samo dobro skupino in ji bom ta ko- mad dal. Samo mora pa ga res dobro zaigrati.« T.VRABL Nina in Stanč v Barfiavu Po sobotnem koncertu hrva- ške skupine Soul Fingers, ki je občinstvo v Barflayu dodobra razvnela, bo v okivru današ- njega (četrtkovega) boemske- ga večera v tem priljubljenem celjskem pubu nastopila se- demnajstletna Nina iz Pe- trove, ki je ena izmed perspek- tivnejših pevk na našem ob- močju. Nina bo v prvem samo- stojnem celovečernem nastopu predstavila skladbe Janis Jo- plin, Carol King, Neila Youn- ga in drugih »neminljivih«, ki ostajajo v zgodovini glasbe večno zapisani. Na električ- nem klavirju bo malo vokalist- ko spremljal Stane Sotlar jr., vstop na koncert pa bo prost. N.-M. S. Med vinskimi trsi V Vinski Gori pri Velenju so znani po tem, da vsako leto pripravijo vsaj eno prireditev, ki jo v slovenski prostor po- šljejo preko slovenske televizi- je. Začeli so z novoletnimi Vi- deomehi, nadaljevali s Poglej in zadeni, zdaj pripravljajo za oddajo Po domače, ki je na sporedu vsako nedeljo popold- ne, še prireditev Med vinskimi trsi. Najzaslužnejši za vse te prireditve je odbor Turistične- ta društva, ki ga vodi Franc pegel: »Idejo za televizijsko sne- manje prireditve, ki bo letos že desetič, sem slovenski televizi- ji ponudil že lani in so jo takoj sprejeli v svoj program. Prire- ditev bo v soboto, 8. oktobra z javno generalko ob štirih po- poldne in glavno, snemano prireditvijo ob osmih zvečer v našem kulturnem domu. Za to in ostale podobne prireditve smo ustrezno povečali oder in ga opremili ter >razgibalizaslužili< s prejšnjimi priredi- tvami. V oddaji bodo nastopili ansambli Lojze Slak, Alfi Ni- pič in njegovi muzikanti, Hen- ček, Slovenija, Miro Kline, Si- mon Legnar, Podkrajski fant- je, kvartet Spev iz Bevč, pred- stavil se bo tudi odlični pevec Tone Kozlevčar, za humor pa bodo poskrbeli Iča in Matevž ter strašna Jožeta. Bodo tudi družabne igre, tako da se obe- ta resnično zanimiva in razgi- bana prireditev, katere posne^ tek bo možno videti v nedeljo popoldne v programu sloven- ske televizije v oddaji Po do- mače. Scenarij za oddajo je napisal Boris Kopitar.« Franc Špegel pa se ne misli ustaviti samo pri tej prireditvi, ampak razmišlja o novih: »Za- kaj pa ne bi enkrat v Vinski Gori pripravili tudi popularne oddaje Senik godcev in bi k nam prišel tudi popularni Moik!« T.VRABL Sraicinlli pet novili Icaset Založba Sraka iz Novega mesta je ljubitelje domače glasbe razveselila s petimi no- vimi kasetami, ki jih je izdala v paketu. Med njimi je tudi kaseta ansambla Braneta Kla- užarja iz Štor Zlat prstan z de- setimi skladbami, vse razen ene pa je napisal vodja Brane Klaužar. Zanimiva je tudi prva kase- ta ansambla Franca Potočarja iz Novega mesta, ki je zable- stel šele letos. Zmagal je na Graški gori in na Ptuju osvojil srebrnega Orfeja. Kaseta s šti- rinajstimi skladbami - vse ra- zen dveh so delo F. Potočarja — se imenuje Vsako leto le en maj ima. Ob 25-letnici delovanja an- sambla so kaseto izdali tudi popularni Zasavci z naslovom Sreča je. Posebnost te kasete je, da so na A strani zabavne skladbe, na B pa domače, ki jih je vse napisal M. Kuder, tekste pa N. Razboršek, oba pa sta zaprisežena avtorja Zasav- cev, kar skupini v primerjavi z drugimi tudi daje posebno razpoznavno barvo. Zanimiva je tudi kaseta z naslovom Teden cvička 94 Kostanjevica na kateri je šest harmonikarjev, vsak pa zaigra po dve skladbi. Med njimi sta tudi dva uspešneža z Zlate harmonike na Ljubečni, Mojca Črešnar in Tomaž Kastelic. Peto kaseto je izdal Trio Svetlin, ki se prvič pojavlja s pevko Marjano Mlinar, ob Alešu Svetlinu pa pojeta tudi Bojan in Andrej Zeme. Kaseta se imenuje Godci prihajajo in pomeni nov mejnik v delu do- slej dobrega instrumentalnega tria bratov Svetlin. T.VRABL Pet let Mladili prijateljev Med dobitniki zlatega Orfe- ja na letošnjem jubilejnem Ptuju je bil tudi ansambel Mladi prijatelji iz Pesnice pri Mariboru. To je njihov pr\'i zlati Orfej pa čeprav so na Ptuju nastopili že večkrat. V skupini, ki obstoja brez spremembe že pet let, igrajo Samo Celan (trobenta), Peter Robnik (klarinet), Andrej Robnik (harmonika), Zdravko Ovčar (kitara), Ervin Matjašič (bariton), Andrej Perkuš (bas kitara) in Rudi Kraner (pevec). Nekaj dni pred festivalom na Ptuju so pri založbi Zlati zvoki v Kisovcu izdali prvo kaseto Veseli dan, ki je nastajala pet let. »Kaseta je iz srca in ni >na- štepanae o oddaji stavbnega zemljišča je 30 dni po zaključku natečaja. O izzidu natečaja bodo ponudniki obveščeni pismeno. 9. Rok za plačilo stavbne parcele je 15 dni po podpisu pogodbe. Plačilo je lahko izvršeno v gotovini ali z bančnim kreditom. 10. Investitorji so dolžni zgraditi objekte do III. gradbene faze v roku pet let po nastopu pravice uporabe. Po preteku tega roka lahko upravljalec stavbnega zemljišča odvzame zemljišče ob enakih pogojih, kot ga je dodelil. Vplačana varščina se v tem primeru vrne. II. Stroške zemljiškonjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo pridobljene pravice po tem natečaju nosi investitor. 12. Predmet tega natečaja so naslednja zemljišča: pare. soseska površina Cena kom. ureditev tip št_zemlj._SIT obj. 975/52 Ostrožno 525 m^ 1.427.328,00 2.590.310,00 PS 975/53 Ostrožno 418 m^ 1.136.425,00 2.519,721,00 PS 9675/50 Ostrožno 547 m^ 1.487.140,00 1.495.950.00 SH 1428/42 Ljubečna 684m2 1.291.650,00 2.146.713,00 PS Legenda: PS - poslovno trgovski objekt negostinske dejavnosti SH - stanovaniska hiša Na taborni prostor pripeljem razposaje- ne tabornike. Beli medved je bil ob prihodu nekam zagrenjen, ko je razporejal taborni- ce po šotorih in jim dajal navodila za prvi cfaii življenja v taboru. Zaskrbljen me po- kliče k sebi: »Nismo še dobili dovoljenja za tabor. S >predstavnikom< vojske še do danes nisem ^ogel govoriti. Ti si starešina tabora in ^oraš nemudoma urediti.« Prizadelo me je, kot bi dobila klofuto, ^^lo v taboru je prevzel dežurni vodnik in 2 Belim medvedom odhitiva v neprijazno pisarno. Sprejela naju je tajnica. Takoj je poklicala vojaškega načelnika po telefonu ^ ga nekaj prepričevala. Odložila je slušal- ko rekoč: »Nima časa za pogovor!« Takoj vzkliknem: »Ni res, da nima časa! Noče se pogovar- jati z nami. Že dva meseca poskušamo ^^jim govoriti, pa nikoli nima časa. Mi smo pripeljali na morje 60 otrok in moramo ^^eti urejeno. Na občini v Kopru so dejali, ^9 je ta razgovor samo formalnost. Sedaj pa ^ileda to čisto drugače.« Vstala je in pripeljala tega »predstavni- ^3«. Bil je visok, suh, neprijazen moški. : *-fCaj bi radi?« me je hladno sprejel. Vse mu natančno razložim. On pa: ^To rabi vojska!« ^^Vem, a kot so nam povedali, vsaj dva ^^seca tega ne rabi, do takrat pa bo že ^3vnaj taborjenje mimo.« Se se je nekaj izgovarjal, ko povzamem: ^»Naši otroci so iz Podčetrtka, Šmarja, ^^^tvida in Rogaške Slatine. To je iz zao- ^^lega Kozjanskega. Pravkar so se v javnih Poročilih razpisali, kako je treba Kozjan- ^^tnu pomagati, a sedaj, ko bi lahko po- magali le toliko, kot je kapljica v morje, pa nočete.« »Ste vztrajni in borbeni!« »Da, in to vselej, kadar gre za otroke in vem, da se jim lahko pomaga.« »Naj vam bo za letos, a potem si poiščite prostor drugje.« »Hvala lepa v imenu otrok, staršev in v svojem imen u!« In že hitiva v tabor, kjer o tem problemu nihče ni vedel. Sklicem taborno vodstvo, dam navodila tajniku, blagajniku, posebno pa ekonomu, da nabavlja hrano čim ceneje in čim boljše. Prvi dan smo šli nabavljat hrano skupaj: taborovodja ekonom in seve- da jaz kot starešina. Čim prej sem hotela navezati stike z ljudmi, da kupimo svežo zelenjavo in da vendar najdemo za drugo leto kje primeren prostor. Tako smo spoz- nali tovariša Francka, ki je vodil delo v bre- skovih nasadih. Vpraša me: »Bi bilo mogoče, da bi nam taborniki pomagali obirati breskve?« »To delo bodo prav gotovo z veseljem sprejeli, če jih bodo smeli tudi jesti.« »Jedo jih lahko, kolikor hočejo! Samo vstati bodo morali že ob štirih, ker ob pol osmih mora biti kamion naložen.« »Takoj, ko pridem v tabor, bom zbrala prostovoljce. Koliko pa jih mora biti?« »Čim več, tem boljše!« »Velja! Jaz se že pripravljam in zagotovo se jih bo še vsaj polovica v taboru!« »Ne vem, če bo za vas dobro plezanje po drevju?« dvomi. »Zakaj pa ne? Kot otrok sem na paši preplezala vsako drevo. Nobena češnja ni rdela tako visoko, da je ne bi odtrgala ali pa potegnila veje k sebi!« se smejem. »Že vidim, da mislite resno. Kar jutri pridite med četrto in pol peto uro zjutraj.« V taboru ob večernem zboru razglasim novico o obiranju breskev in da jih lahko jedo, kolikor hočejo. Ker je bila cena bre- skev za njihov žep zelo visoka, so se javili kar vsi, še kuharica je bila pripravljena za delo. Odločili smo se, da kuharica in dežur- ni vod ostanejo v taboru, ker morajo pri- praviti zajtrk in iz trgovine prinesti hrano za ves dan. Zaspancev to jutro ni bilo. Franček nas je že čakal v breskovem nasadu. Obrazložil je: »Vsako breskev rahlo primite, jo zasukajte in narahlo spustite v košaro. Jejte mehke in sladke breskve, za prodajo nabirajte trde breskve. Vse preveč zrele breskve zbirajte v ta dva zaboja. Te ne gredo v prodajo, ker se na prevozu preveč poškodujejo.« Pridno smo se lotili dela. Ob pol osmih je bil kamion naložen. Čakalo nas je še prese- nečenje: »Zrele breskve v zabojih pa nesite v tabor za malico.« »Koliko pa stanejo?« vprašam. »Nič. To je za plačilo, ker ste pridno delali.« Breskve smo dobili naslednji dan in še naslednji. Obirali pa smo nato le še enkrat. Takrat sprožim pogovor: »Tovariš Franček, tako ste prijazni, morda veste, kje bi lahko dobili taborni prostor?« »Saj ga imate! Kaj vam pa tam manjka?« »Na vojnem odseku so nam dovolih, da le letos lahko taborimo.« »Kako to? Ta zemlja je naša! Mi jih daje- mo le v najem. Damo jo pa lahko komur hočemo. Svetujemo vam, da drugo leto po- stavite tabor pod mandeljni. Tam je več sonca in vodo boste imeli bliže.« »Kakšno presenečenje! Tako sem se že bala, da ne bomo dobili tabornega prostora za naslednja leta. Tako neprijazno so nas sprejeli na vojnem odseku.« »Veselilo pa nas bo, če boste tudi drugo leto pomagali nabirati breskve.« »Z veseljem!« Naši taborniki imajo še danes taborni prostor v Ankaranu. Franček nam je ostal zvest in tudi mi njemu: taborniki obirajo breskve, za plačilo pa imajo dovolj breskev za malico. V Celju Mož se je zaposlil v Celju, kjer smo dobili tudi stanovanje. Morala sem se posloviti od lepe Rogaške Slatine. Nisem bila navduše- na, ker sem se na kraj navezala. Vsak koti- ček mi je bil znan, znani obrazi otrok in odraslih, božale so me domače hiše, gozdiči, ki sem jih tolikokrat prehodila z učenci... Počasi sem se navajala na novo okolje. Najlažje se je bilo navezati na učence, ki povsod zahtevajo celega človeka. Prvo leto v Celju so razsajale rdečke. Ker jih še nisem imela, sem se bala, da jih do- bim. Ko je prva učenka prebolela rdečke, sem zbolela. Zatekle so mi bezgavke, dobila sem visoko vročino, v obraz sem bila vsa zabuhla. Sinova sta ugotovila: »Mami, rdečke imaš!« To je bil prvi dan po novoletnih prazni- kih. Bila sem tako slaba, da nisem mogla k zdravniku. Čakala sem moža, da pride iz službe in me pelje k zdravniku. Zdravnica se je čudila, kako sem sploh prišla do nje, ker sem bila slaba in z nizkim krvnim priti- skom. »Mož me je podpiral po stopnicah. Do ambulante pa me je pripeljal z avtom,« sem razložila. Doma sem obležala prvi, drugi, tretji te- den ... Bila nekaj časa v bolnišnici in spet doma. To je trajalo tri mesece. Kar naprej sem imela vročino in zatečene bezgavke. Nisem več vzdržala. Šla sem na lastno od- govornost v službo. Naredila sem napako. Močno je trpel živčni sistem in poškodova- na je bila tudi ščitnica. Imela sem močno voljo, da se okrepim, ker sem bila srečna med učenci. Redno sem telovadila in hodila na sprehode. Neko uro nas je bil sam smeh. Zapeli smo pesem o Hudi mravljici in v enakem stilu smo se naučili vse o mravlji. Bala sem se, da bo prava zmešnjava, ko bo treba snov ob- noviti. Motila sem se. Kljub vsesplošnem smehu in dobri volji so učenci odlično znali izluščiti bistvene stvari. Mateja je dejala ob koncu ure: »O mravlji bom vedno znala dosti povedati, ko sem se toliko nasmejala.« Privadila sem se novemu življenju v Ce- lju, nisem se pa privadila zraku. Bila sem občutljivega zdravja. Vsako leto je v razre- du razsajala gripa in vsako leto sem jo dobila tudi sama, pa naj sem se še tako varovala. Prva leta sem jo prehodila in ka- šljala po ves mesec. Pozneje pa brez bolni- ške ni šlo več, ker sem že imela poškodova- no srce. Spet sem imela gripo. Moj nenadni izo- stanek od pouka je nadomeščal ravnatelj. Št. 39 - 29. september 1994 30 Št. 39 - 29. september 1994 31 Št. 39 - 29. september 1994 32 V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik je po- novno razdelila nove nagrade, tokrat za mesec september. Unikaten pulover bo prejela Polona Moškon, Florjan 279, Šoštanj, šal pa bo Vlasta po- slala Mileni Pongračič, Pariž- lje 38/a, Braslovče. Ostane nam še tretja nagrada, modni nakit trgovine Iva, ki ga bo prejela Zofka Verdev, Šmart- no v Rožni dolini 39. Kakor je razvidno iz vaših odgovorov. je v letošnjem letu med najbolj priljubljenimi materiali volna, iz nie pa se da pričarati marsi- kakšno zanimivo oblačilo. Volna ni zanimiva le za tiste, ki same obvladajo spretnost pletenja, na ta material prise- gajo tudi znani slovenski mod- ni kreatorji. Pletenine morajo biti tudi v omarah naših najmlajših, si- cer pa poglejmo, kaj pravi Vla- sta o tem, kako urejeni morajo biti naši malčki. Uredništvo Novomodne Špelce in Janezici Ko beseda ali misel nanese na vselej prisotno kulturo oblačenja in modne trende, smo v hipu pri ženski. Kot da bi bila moda zgolj privilegij žensk! Na moške se spomnimo sem ter tja, otroci pa pridejo na vrsto praviloma le ob me- njavi modnih sezon. Vendar moda do otrok sploh ni mačehovska, saj svetovni modni centri za najmlajše ved- no pripravijo kopico modnih smernic. Žal je krivda v naši neosveščenosti, ki iz roda v rod vleče prežvečeno pravilo, da se otroka ne sme zaradi te- ga aU onega lišpati. Na ta na- - čin že drobcenemu bitju privz- gojimo nezainteresiranost in neestetski odnos do oblačenja, potem se pa čudimo, zakaj se odrasla Janez aU Špela tako neokusno oblačita. Naj bo ka- korkoli, nova modna sezona je tu in z njo tudi modne tenden- ce, ki si jih velja ogledati. Večplastno oblačenje se je iz »velike« mode preselilo tudi v otroško. Poleg športnih obla- čil, ki so polepšana z etničnimi motivi orientalske folklore in patchworka, nova moda oživ- lja tudi romantična vzdušja. Naše male gospodične si bodo z rustikalno čipko na tuniki, mikro brezrokavnikom pod klasičnim telovnikom in paj- kicami spodaj gotovo všeč. Hlače so še vedno široke, ven- dar ne več balonastega, tem- več ravnega kroja. Včasih so malce prekratke, da se vidijo bulerji in pisane nogavičke, ki kukajo iz njih. Pletenine so se- veda znova v prvi modni vrsti, najprijaznejši predlog pa so brez dvoma pokrivala. Palčko- ve kapice, barete in še kaj bo- do naše kuštrave glavice ne le polepšale, temveč jih tudi ime- nitno grele. Prihodnjič pa moški! VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca oktobra: KATERA NERODNOST VAS PRI MOŠKEM OBLAČENJU NAJBOLJ MOTI: a) bele nogavice k temnim čevljem in obleki, b) kockasta flanelasta srajca in pikasta kravata, c) prekratke ali preozke hlače. KMETIJSKI NASVET Priprava metullnic na prezimitev Vlažno vreme v septembru je spodbudilo travinje in krm- ne koševine, da so začeli bujno rasti tik pred zaključkom rast- ne dobe. Na uspešno prezimi- tev travinja in metuljnic moč- no vplivata čas zadnje košnje in razvojna faza rastlinja. Med gosp>odarsko pomemb- ne metuljnice uvrščamo vse vrste detelj (črna, bela, šved- ska, perzijska, aleksandrijska detelja ter inkamatka), lucer- no, esparzeto, grašico, krmni grah in bob. Vse vrste metuljnic dajejo s hranilnimi snovmi bogato krmo, ki vsebuje tudi precej beljakovin in veliko rudnin- skih snovi (kalcija, fosforja), pa tudi vitaminov (karotin, ri- boflavin, vit. A, E in D). Detelja oziroma metuljnice izredno hitro rastejo in se tudi hitro obraščajo, zato ob pra- vilni agrotehniki dajo velik pridelek krme (do pet košenj) in omogočajo vsaj štiri leta ra- be. S pomočjo drobnoživk, ki živijo skupaj s koreninami, ve- žejo iz zraka dušik in tako obogatijo tla (okoli 300 kg du- šika na hektar) ter zmanjšajo potrebo po dognojevanju z mi- neralnimi gnojili. Metuljnice imajo močno razvit koreninski sistem, kar smo lahko opazili tudi v času suše. V tleh puščajo velike količine organske mase, hkrati pa tudi rahljajo zemljo — omico. Najmočneje rascvit korenin- ski sistem ima lucema, ki po- žene korenine tudi do 2,5 m globoko, če so tla primemo rahla. Dobro razvit koreninski sistem vpliva na trpežnost me- tuljnic in pa tudi na njihovo odpornost proti zimskim poze- bam. Pogosta košnja, ki je hkrati še izredno nizka, zmanjšuje rast koreninskega sistema in s tem tudi trpežnost metuljnic. Na vrhu korenin- skega sistema je koreninski vrat ali razrastišče, kjer se tvorijo novi brsti, iz katerih po vsaki košnji poženejo novi listi in nato steblo. V večini prime- rov skoraj vse (večletne) me- tuljnice pred zimo potegnejo koreninski vrat v zemljo, da se zaščitijo pred znrrzaljo. Da ne bi zmraiih rastni brsti, mora- mo zadnjo košnjo metuljnic opraviti čim višje. Višina zad- nje rezi naj bo vsaj 6-8 cm, če pa je možno, naj bi bila 10 cm. Z višjo zadnjo rezjo ohranimo večino brstov živih in nepo- škodovanih, zato metuljnica laže prezimi in spomladi tudi hitreje požene nove liste in stebla. Z višjo rezjo (košnjo) postane metuljnica tudi bolj trpežna, saj se bolje pripravi na zimo in ima v koreninah večje zaloge hranil, ki so pogoj za boljšo rast. Do prvega snega naj bi metuljnice pognale vsaj še 5 - 10 cm visoke poganjke. Ker pa je težko napovedati snežne padavine in ker se čas prvega sneženja iz leta v leto spreminja, je dobro, če jih ko- simo najkasneje do prve polo- vice oktobra. Dipl. inž. kmet. TATJANA PEVEC Šifra: Isicrica Rojena sem v znamenju le- va, vendar se mi zdi, da nimam dosti lastnosti tega znamenja, saj sem pogosto bolj zaprta va- se kot pa v družbi. Že nekaj let sem poročena, vendar v zako- nu nisem preveč zadovoljna. Pred kratkim sem v službeni družbi spoznala nekoga, ki mi je zelo všeč. Zanima me, kaj se bo dogajalo na področju ču- stev v prihodnosti, pa tudi, ali bi se z njim, ki je prav tako lev, lahko ujemala. Ivana: V vaši natalni astro karti dejansko prevladuje zna- menje raka, saj imate v tem znaku poleg Meseca še ascen- dent. Tako razmerje med Son- cem in ase pa kaže na prevlado elementa vode - ste torej ču- stveni, občutljivi, bolje se po- čutite v intimni družbi kot na bučnih zabavah. Vendar pa bo v drugi polovici vašega življe- nja tudi to nekoliko drugače, saj boste postali bolj usmerje- ni k družbi ter kontaktom nas- ploh. Bolj izrazito bo to posta- lo od druge polovice leta 1995 naprej. Šele takrat si boste tu- di dokončno na jasnem glede partnerja, zakona in novega partnerja. Zato nikar ne hitite, ne zapletite se prehitro, kajti vsaka trdna in dolgotrajna zveza mora nastajati počasi, le tako je lahko prava. Podobno velja tudi za prekinitev ali razdiranje zakona, kajti člo- vek se težko loči od nekoga, s katerim je bil dolgo povezan. Morda se vaš mož ne bo mogel kar lepo sprijaznit s tem, da si vi želite nekoga novega. Pri tem ne gre za moraliziranje, ampak za časovno pravilno odločitev. Resnejši premiki glede partnerskih odločitev vas torej čakajo šele konec na- slednjega leta, še bolj izraženi pa bodo v prvih mesecih leta 96. Do takrat pa se ravnajte po svojih čustvih, vendar jim za- upajte postopoma in počasi, le tako boste lahko zgradili kva- litetno novo vez. Ker vam je vaša simpatija v nekaterih po- gledih tudi astrološko ustreza- joča, se bosta tudi kasneje uje- mala. Pred- in ponovoletno obdobje pa utegne biti za oba naporne j še, zato bolj pazite v teh mesecih, tudi na področ- ju zdravja in medsebojnih kontaktov. Šifra: meditacija 95 Zelo se zanimam za vse, kar je duhovno in skrivnostno, če- prav sem še mlada. Rada bi izvedela, za kaj sem najbolj nadarjena in kam naj se usme- rim pri študiju, predvsem pa, ali bi uspela v duhovnih stva- reh in česa naj se lotim. Lep pozdrav! Ivana: Imaš veliko lastnosti strelke in škorpijonke, čeprav si rojena v tehtnici. Zate bi bilo primemo, da se resno lotiš duhovnosti, vendar pa ne smeš iti v skrajnosti. Ko boš šla na jezikovni tečaj v London, po- tem obišči še eno najbolj zna- nih fakultet - tamkajšnjo fa- kulteto za orientalske in afri- ške študije. Če te bo zanimalo še kaj, pojdi tudi na katedro za antropologijo. Kar nekaj naj- zanimivejših piscev o duhov- nosti nanu-eč izhaja s te fakul- tete. Prepričana sem, da boš ob obisku spoznala več kot eno zanimivo osebo, z obsežno te- matiko pa se boš lahko sezna- nila na kraju samem. Nasled- njih nekaj let ti bodo planeti zelo naklonjeni, zato boš uspešna v marsičem. Sedaj je pravi čas za zastavitev dolgo- ročnih življenjskih ciljev — in ne pozabi: kdor se z malim za- dovolji, velikega ne doseže, kdor pa se odpove majhnim užitkom, doseže velike cilje. ZDRAVILNE RASTLINE Boris Jagodic Čajevcc Čajevec (CameUia Thea si- nensis L.) spada v družino ča- jevk, ki zajema okrog 30 ro- dov. Med njimi so tudi čajevci, ki so vsi doma v zmemo toplih pokrajinah Azije. Rastejo na srednjih višinah v gorskih tropskih gozdovih. Cajevec raste kot divje dre- vo, vendar so z vzgajanjem pridobili takšne oblike, da obiralci laže ščipljejo vršičke vejic, obirajo jih venomer. Ča- jevec ima zimzelene usnjaste liste. Njihov pecelj je nacep- Ijen, po robu pa so drobno na- zobčani. Mladi listi so mehki in puhasti, a kasneje ogolijo. Cvetovi so veliki, cesto viseči, beli ali rožnati in močno diši- jo. Njihov vonj spominja na ja- smin. Nabrane lističe naglo posu- šijo na vročini, tako da ohrani- jo svojo značilno zeleno barvo. To je zeleni čaj, če pa jih posu- šijo potem, ko so fermentirali pa dobijo črni čaj. Kitajci so piU čaj že davno pred našim štetjem. Sprva so le žvečili ze- lene lističe in priprava popar- ka ima mlajšo zgodovino. Okrog leta 1600 je prišel čaj v Evropo in v druge dežele, vendar se je čaj močno prilju- bil šele v 19. stoletju. Danes poznamo veliko vrst pravega čaja, kot so kitajski, indijski, cejlonski, javanski, zeleni, črni itd. V listih čajevca se nahaja kofein oziroma tein, teobro- min, teofilin, p)otem čreslovi- ne, eterično olje, triterpenske saponine in prijetno dišeče snovi, ki nastanejo šele s fer- mentacijo in dajejo čmemu čaju značilen vonj. Vse te snovi delujejo kom- pleksno in poživljajo organi- zem. Imajo tudi blag diuretič- ni učinek. Kofein pospešuje izločanje želodčne kisline, pri- sotne čreslovine pa tudi zapi- rajo. Skodelica čaja vsebuje 50 do 100 mg kofeina. Kofein de- luje najmočnejše v možganih in skeletnih mišicah, teofilin pa na srcu, koronarkah in bronhijih. Pitje pravega čaja spodbuja mišljenje in polet misli, odpravlja občutek utm- jenosti in povečuje sposobnost dojemanja. Spodbuja delova- nje srca in vsega krvotoka ter pospešuje izločanje urina. Vendar osrednji duševni draž- ljaj ne deluje dolgo in preneha približno po dveh urah. Lju- dje, ki slabo spijo že od po- poldne naprej ne prenašajo pravega čaja. Ljudje z nizkim pritiskom pa spijo dobro tudi tedaj, če zvečer popijejo sko- delico močnega pravega čaja. Pravi čaj moramo tudi pra- vilno kuhati. Za vsako skode- lico čaja vzamemo zvrhano žličko čajnih lističev ter jih stresemo v primemo porcela- nasto posodo. Nato jih prelije- mo z vrelo vodo in pokrijemo ter pustimo nekaj minut, da se izliižijo poživljajoče snovi. Tak čaj je svetlo zlate barve in ga precedimo v pogrete kozar- ce. Če pa pravi čaj stoji toliko časa, da se popolnoma ohladi, se izločijo tudi čreslovine v večji količini in tak čaj je temen, bolj trpek in grenak. Zaradi obilice čreslovin pije- mo tako pripravljen čaj pri driskah. Pravi čaj lahko obo- gatimo z raznimi dodatki, kot so mleko, sladkor, rum itd. Prevelike količine popitega pravega čaja pa lahko povzro- čijo rahlo zastrupitev, ki se kaže v izraziti vzburjenosti osrednjega živčevja, nemim, pospešenemu utripu in raz- burjanju srca in v nespečnosti. Pretirano uživanje pravega čaja lahko tudi razvije ne- kakšno odvisnost od kofeina, kar se kaže v milih abstinenč- nih pojavih ki jih spremljata glavobol in nemir. Pravega čaja naj ne pijejo bolniki z razjedo na želodcu ali dvanajstniku, ker prisotni kofein pospešuje izločanje že- lodčne kisline in se s tem pove- čajo tudi njihove težave. Pravi čaj lahko mešamo s poprovo meto in si tako lah- ko pripravimo osvežujoči na- pitdc za vroče dni. Št. 39 - 29. september 1994 št. 39 - 29. september 1994i 134 Št. 39 - 29. september 1994 L celjski porodnišnici so ro- ig. Martina DOSEDLA iz '■'"dečka, Jožica TERŠEK ^l^ega - deklico, Simona %}i iz Petrovč - dečka, * GABER iz Slovenskih 't - dečka, Tatjana VO- J iz Celja - deklico, Urška iz Celja - deklico in JkaLŠEK iz Celja - de- Jg.: Klavdija KLINAR iz pri Zidanem mostu - deč- yiasta DEŽELAK iz Šem- j ^ dečka, Bernarda GA- ijz Celja - deklico. Jelka -fjilK iz Žalca - deklico in ijta JELŠNIK iz Solčave eklico; l9.: Saša KNEZ iz Griž jilca, Simona KORENJAK ^Ija - deklico in Darja 0J<^ iz Prebolda ečka; ).9.: Sonja NOVAK iz Pod- ila - deklico, Metka JA- 3IN iz Mozirja - deklico, daČARKIČ iz Celja - deč- Fadila MEŠIČ iz Mozirja eldico, Karmen ACMAN iz irja - deklico, Sonja HA- JAN iz Rogaške Slatine ečka, Stanislava MOŽIC iz tanja - deklico, Leonida ffiC iz Rogaške Slatine eklico in Milena KRAŠOVC [riž - dečka; ).9.: Andreja ZAVRŠNIK 'rebolda - deklico, Zlatka FNIK iz Zreč - dečka, Cvet- TERGLAV iz Šempetra - dečka, Alenka PRAZEN iz Celja - deklico, Marija ZUPAN iz Laškega - dva dečka, Darja LUKMAN s Frankolovega - dečka, Marta KOPITAR iz Celja - dečka in Mateja PA- DER iz Laškega - deklico; 21.9.: Biserka PODGOR- ŠEK iz Frankolovega - dečka, Nevenka DEISINGER iz Pe- trovč - dečka, Polona REPAS iz Petrovč - deklico, Andreja ŠKET iz Šentjurja - deklico. Romana FLIS iz Šentjurja - dečka in Zdenka STRAŠEK iz Šentjurja - deklico. Celje Poročili so se štirje pari. Šentjur pri Celju Poročila sta se dva para in sicer: Božo PETEK iz Brezja ob Slomu in Lea URŠIČ iz Ka- mena ter Ladislav KLAD NIK in Dragica POLŠAK oba iz Šentjurja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Slavko HER- COG iz Rogatca in Renata BRIN iz Rjavice, Jože MIKŠA in Sabina KRKLEC oba iz Ro- gaške Slatine ter Aleksander SKET in Sonja HORVAT oba iz Spodnjih Negonj. Velenje PoročUo se je pet parov in sicer: Boris DROL iz Javorja in Tatjana ŠVENER iz Vele- nja, Tomaž KULOVEC in Bo- jana PAPAZOV oba iz Mozir- ja, Aleksander ZRIMŠEK iz Velenja in Cvetka STEINBER- GER iz Amač, Igor REZMAN in Ivanka PLANINO oba iz Gaberk ter Jožef KEPE iz Ve- lenja in Anita ŠIRNIK iz Škal. Žalec Poročilo se je pet parov: Ro- man SEIDL iz Laškega in Zdenka ČAČULOVIČ iz Celja, Anton GROBELNIK iz Pe- trovč in Dragica ULAGA iz Šempetra, Aleks TAVČER iz Prebolda in Gerlinde KRALJ iz Dolenje vasi, Damijan ČE- BULAR iz Ložnice pri Žalcu in Tatjana OGRAJENŠEK iz Kal ter Milan ČADEJ in Nives GRABNER oba iz Celja. Celje UmrU so: Matilda ŽELEZ- NIK, 61 let iz Klenovega, Ma- rija MASTNAK, 67 let iz Ce- lja, Rozalija REBEC, 63 let iz Žalca, Angel KOCJANČIČ, 49 let iz Nove Cerkve, Ivan ZI- DAR, 72 let iz Pijovc, Stani- slav JERALA, 59 let iz Sevni- ce, Karel KAČUN, 81 let iz Zgornje Rečice, Pavao ČOSIČ, 44 let iz Laškega, Frančiška SKOClR, 86 let iz Celja, Jožefa VEBER, 67 let iz Gahcije, Bo- gomir ROT, 63 let iz Celja, An- gela JUS, 60 let iz Malih Bra- slovč, Anton ŠPEC, 39 let iz Velikih Grahovš, Matevž VOVK, 70 let iz Polzele, Karel VIDEČ, 71 let iz Migojnic, Stanislav SUPANiC, 70 let iz Vrbja in Štefan KEŠPERT, 50 let iz Celja. Šentjur pri Celju Umrla je Marija GOLEŽ, 84 let iz Repna. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Unu-l je Franc CMOK, 73 let iz Spodnjih Selc. Umrli so: Vida TOMAN, 64 let iz Jeronima, Ivana VRTO- VEC, 62 let iz Velenja in Ana MELOVNIK, 87 let iz Spodnje Rečice. Žalec Umrli so: Jožef ZAGODE, 71 let iz Žalca, Edvard CEN- CELJ, 55 let iz Jeronima in Karol KROFLIČ, 89 let iz Čr- nove. ^ TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD Tovarniška c. 7. PREBOLD Generalni direktor Drago Pušnik sklicuje 1. Sestanek udeležencev programa notranjega odkupa Tekstilne tovarne Prebold ki bo dne, 22.10.1994 ob 10.00 uri, v kultumem domu na Gomilskem. Dnevni red: 1. Otvoritev sestanka in izvolitev organov sestanka udele- žencev programa notranjega odkupa Tekstilne tovarne Pre- bold. Generalni direktor predlaga sprejem naslednjega skle- pa: Za člana delovnega predsedstva se imenujeta Melita Pratnemer in Borut Žabkar. Za verifikacijsko komisijo In komisijo za izvedbo glasovanja ter volitev se imenujejo: Olga Bukovec, Edo Tominšek in Irena Tomaš. Za zapisnikarja se imenuje Majda Ograjenšek. 2. Poročilo verifikacijske komisije 3. Sprejem pravil notranjega odkupa. Predlaga se sprejem naslednjega sklepa: Sprejmejo se Pravila notranjega odkupa. 4. Imenovanje vodje in namestnika vodje programa notra- njega odkupa. Predlaga se sprejem naslednjega sklepa: Za vodjo programa notranjega odkupa se imenuje Darja Grobelnik, za namestnika vodje programa se imenuje Melita Pratnemer. 5. Obravnava gradiva za sklic 1. Skupščine Tekstilne tovar- ne Prebold, d.d., dne 28. 10. 1994. 5.1. Začasni nadzorni svet in začasna uprava predlagata sprejem naslednjega sklepa: Za predsednika skupščine se imenuje Leonida Bončina. Z člana delovnega predsedstva se imenujeta Melita Pratne- mer in Borut Žabkar. Za verifikacijsko komisijo in komisijo za izvedbo glasovanja in volitev se imenujejo: Olga Bukovec, Edo Tominšek, Irena Tomaš. Za zapisnikarja se imenuje Majda Ograjenšek. Za notarja se imenuje odvetnik Marko Savinek. 5.2. Sprejem aktov delniške družbe 5.2.1. Akt o lastninskem preoblikovanju. Predlaga se sprejem naslednjega sklepa: Informacija o lastninskem preoblikovanju podjetja se vzame na znanje. 5.2.2. Statut. Predlog sklepa: Sprejme se statut delniške družbe. 5.2.3. Poslovnik o delu skupščine. Predlog sklepa: Sprejme se poslovnik o delu skupščine. 6. Seznanitev delničarjev z organizacijsko shemo Tekstilne tovarne Prebold. Predlog sklepa: Organizacijska shema Tekstilne tovarne Prebold, d.d. se vzame na znanje. 7. Izvolitev članov nadzornega sveta. Predlaga se sprejem naslednjega sklepa: Imenujejo se naslednji člani nadzornega sveta: - Ivo Dežnikar - Rajko Cokan - Srečko Kvas - Marija Nečimer - Janko Golob 8. Določitev višine sejnine članom nadzornega sveta. Predlaga se sprejem naslednjega sklepa: Za člane nadzornega sveta se določi sejnina v višini 200 DEM v tolarski protivtednosti po prodajnem tečaju BS. 9. Imenovanje revizijske družbe 10. Določitev pooblastil vodji programa notranjega odkupa oziroma njegovega namestnika. Predlaga se sprejem naslednjega sklepa: Udeleženci sestanka programa notranjega odkupa pooblaš- čajo vodjo programa notranjega odkupa, da jih zastopa na zasedanju 1. Skupščine Tekstilne tovarne Prebold, d.d., dne 28. 10. 1994, ter da se glasuje v skladu s sprejetimi sklepi sestanka udeležencev programa notranjega odkupa. Gradivo za dnevni red s predlogi sklepov je na vpogled udeležencem programa notranjega odkupa na sedežu druž- be vsak delovni dan. Sestanka udeležencev notranjega odkupa se lahko udeležijo delničarji sami ali po svojih pooblaščencih oziroma zakonitih zastopnikih. Zastopnik oziroma pooblaščenec se mora pred sejo izkazati s pisnim pooblastilom. VETERINARSKA DEŽURSTVA, fETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- r.a veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- male živaU je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in i .h) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, ir pa je dežurna služba za nujne primere organizirana »poldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. ETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od to 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah, ■rtvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski HIjaško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja K dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- M,tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni ovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure Iraj naslednjega dne pa je organiziranodežurstvo. Telefon na ennarski postaji: 754-166. 'ETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi- ood 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem HTiem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616- Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob fljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do ure. 'ETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas frinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, ia dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 2. oktobra dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon (0609) 616-978, 3 oktobra dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon »9)616-978. 'ETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni ^vni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure 'ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte- 'omobitela 0609 618-772. TR^NI Celjska tržnica srr/kg buče 50-120 bučno olje 550 blitva 200 čebula 80-180 česen 230-300 fižol v stročju 200-250 fižol v zrnju 400 jajčevci 250 koleraba 100 korenje 150 krompir 30-60 kimiare 100-200 paprika 130-200 paradižnik 200-250 peteršilj 200-300 pesa 60-150 por 200-250 redkev črna 100-150 radič 130-200 solata glavnata 200 solata endivija 140-200 berivka 300-500 špinača 300-400 repa cela 80 repa kisla 200-250 zelje presno zelje kislo zelena ananas banane breskve grozdje 60-100 200-250 250-300 250 80-120 150 150-180 grenivke hruške 170 80-100 jabolka 70-100 kivi 320 limone 150-200 orehi jedrca 1000 rozine 300 pomaranče 160-200 slive sveže 120 slive suhe 350-400 nektarine 150-180 lisičke 1000-2000 šampinjoni 500 kostanj 200-400 med 320-500 smetana 320 Cene sadla in vrtnin na trgu na debelo Cene z dne 27. 9. srr/kg krompir 20 hruške 120 jabolka zlati delišes 50 jabolka jonatan 38-55 jabolka gloster 38-55 jabolka jonagold 38-55 jabolka idared 38-55 slive 90-100 paradižnik 120-160 čebula 60-85 cvetača 180-220 paprika 90-150 bučke 100 kiunare - solatne 120 endivija 90-100 solata kristalka 120-130 korenje 50-80 zelje - glave 20-30 ohrovt rdeča pesa česen brokoli por 80 60-70 150-190 220 150-200 BORZA DELA____ informacije o prosdh delovnih mestih, objavljenih na Republišiiem zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje, dne 26.09.94. Pojasnila o pogojih za sidenitev delovnega razmerja dobijo icandidaM pri orBanlzacijah ali delodajalcih Delovna orjjanlaciia A;i||;|||;|^ii||;| Prevzgojni dom Radeče Zavod za del. usposabljanja Miha Pinter Dobrna Poldie prof. ali pred.učiteij matematike-fizik dipl. psiholog, vzgojitelj v domovih fizioterapevt ali delovni terapevt defektolog ali vzgojitelj Delovno mesto e učit. matematike in fizike psiholoo vzgojitelj terapevt učit. otrok z motnjami v dušev in tel. razv. Tekstudio d.o.o. Gregorčičeva 7/2, Celje komercialni ali ekonomski tehnik komercialist na terenu Mirko Jug, kleparstvo Celje, Lokrovec 64 stavbni klepar ali pomožni delavec kleparska dela Hmezad TAJFUN d.o.o., Ranina pri Sevnici ekonomski tehnik ličar strugar varilec monter elementov referent za obračun plač ličar strugar varilec monter Konf. KORA Radeče šivilja šivilja Izidor Sternad, Braslovče 48 natakar natakar Št. 39 - 29. september 1994 36 39 - 29. september 1994 št. 39 - 29. september 1994 13 Št. 39 - 29. september 1994 9\ Št. 39 - 29. september 1994J 140 Bistvene malenkosti Dr. Jože Zagožen, tisti iz afere z orožjem, v pismih vljudno vabi svoje Zgomje- savinjske rojake k vstopu v SDSS. Ampak Zagožnov! rojaki pravijo, da bo treba začeti pot od začetka — v stranki naj se najprej na- učijo, da se piše Zgornja Sa- vinjska dolina, ne pa Gor- njesavinjska dolina. So pač malenkostni, kaj moreš! Janša preil Kučanom v predpripravah za jesen- ski strankarski spopad na Celjskem vodi Janez Janša pred Milanom Kučanom. Upokojenci so na Rogli, po- leg Kučanovega govora, mo- rali za golaž odšteti 500 SIT, kavo 120 SIT in liter vina 900 SIT. Na jasi v Lokrovcu, kjer je gostoval Janša, je bil golaž po 200 SIT, pivo 100 SIT in sok 50 SIT. Za sonce in lepo vreme političnih pik ne podeljujemo. Imiaž čez vse! Za mozirskega župana Franca Miklavca pravijo, da dobro opravlja svojo funkci- jo, pogosto ga je videti med ljudmi. Še posebej je počastil slovenske teritorialce na 4. lokostrelskem prvenstvu v Gornjem Gradu, z opremo pa je sploh požel splošno navdušenje. Bele kratke hlačke so sodile k splošnemu imidžu, zelene dokolenke pa je verjetno nataknil zaradi lojalnosti do SMB. Skrb za vse v novoustanovljenem Združenju podjetnikov Sa- vinjsko-šaleške regije niso ničesar prepustili naključju. Najboljše je to, da so pri iz- biri vodstva poskrbeli za krajevno in spolno zastopa- nost - predsednica je s šale- škega konca, podpredsednik pa s savinjskega. Se sreča, da nimajo več vodilnih! Nalbolle le Imeti nič Mozirjani tarnajo, da so ena redkih slovenskih občin, kjer nimajo primerne šport- ne dvorane. O tem se pogo- varjajo tako, kot da bi jim o bazenu ali semaforju ne bi bilo trebajrazimšljati! ________ SATIRIKOM Orožarska afera je igra ping pong, le kdo zadnji udaril v njej bo na gong? Če minister prejšnji je delal zakonito, zdajšnji želi imeti analizo temeljito. Kot kaže, streljamo kozle naprej, norost ne pozna več nikakršnih mej. FRANCI ČEČ še en dokaz »plakatne norosti« v Celju. V pojasnilo: pod plaka- tont se skriva poštni nabiralnik. Odprtino pa morate najti sami. Turbo slovenščina Turbo Schuh je menda mednarodno podjetje in temu primerna so tudi besedila, ki jih objavljajo v svojih katalogih. Kako se imenuje mednarodna spakedranščina, ki jo lahko skušate razvozlati sami, še ni znano, predlagamo ime »Turbo slovenščina«. Marija iz Košnice in Jožica iz Vojnika sta nas opozorili na prepisani šali Kratkovid- nost in Na pokopališču, ki sta bili objavljeni v prejšnjem Novem tedniku. Kot rečeno, nam pošiljajte šale, ki krožijo med ljudmi, ne želimo pa si dobesedno prepisanih šal iz podobnih rubrik časopisov, revij in knjig. Marija Kragolnik iz Košnice 57a je bila izžrebana med kuponi, prispelimi za Šalo tedna. Tako kot večina je tudi ona glasovala za Ropot, katero nam Je poslala Ana Polšak, Hrastje 15, Loka pri Žusmu. Obe bosta pre- jeli po pošti našo standardno nagrado — ma- jico, povrhu pa še čestitko na Radiu Celje. Šala tetina Ropot »Kaj pa je sinoči tako ro- potalo po stopnicah?« »Ah, stari je padel, ko je nesel rum.« »Ali ga je polil?« »Ne, je imel usta zaprta.« Saviniska Dva Savinjčana sta prvič na morju in prvikrat vidita sm\ carja na vodi. »Zakaj vozi čoln s takšno hitrostjo?« vpraša prvi. »Kaj ne vidiš, da ga mož na vrvi zasle- duje.« y lavni Mšl v javno hišo pride stranka in povpraša po cenah. »Madame« mu našteje: »Za pet dolarjev imate dekle na tleh. Za deset boste lahko spali z njo na postelji. Za petnajst boste v postelji, vendar v posebni sobi. Za dvajset dolarjev pa boste poleg sobe in dekleta do- bili še šampanjec« Možakar potegne iz denarnice dvajsetdo- larski bankovec. Zvodnica je presrečna in vzklikne: »Vi boste vzeli tudi šampanjec?« »Ne, rad bi štiri dekleta na tleh.'« Zaskrbllenost »Ima me, da bi se ločil!« »Kaj pa se ti je zgodilo?« »Sinoči žena ni spala doma in ko sem jo vprašal, kje je bila, je rekla, da je prenočila pri prijateljici Marjeti.« »To pa vendar ni nič hudega?« »Kako da ne. Pri Marjeti sem namreč pre- nočil jaz.« Telefon »žena, telefon zvoni. Dvigni slušalko! Če me kdo išče, mu reci da me ni doma.« Žena dvigne slušalko, nekaj časa posluša, nato reče: »Zelo mi je žal, toda mož je do- ma,« in odloži slušalko. Mož se razjezi. »Ali ti nisem rekel, da me ni doma, če me bo kdo iskal.?« »Saj niso klicali tebe!« Napake! Učiteljica se jezi nad računskimi napaka- mi iz Nackove domače naloge. »Kako je le mogoče, da en sam človek naredi toliko napak?« Mali pa protestira: »Kako neki, en sam človek? Saj mi je vendar pri tem pomagala kar osemčlanska družina.« Ne more Fonza se zvečer primaje pijan domov. Že- ni je prekipelo: »Pijandura smrdljiva! Kako si lahko s svojo majhno penzijo privoščiš kolovratenje od gostilne do gostilne? In za- pomni si že enkrat za vse večne čase: Naj- boljša pijača je voda!« »Draga ženka,« se je raznežil Fonza, »in kako si jaz lahko z mojo majhno penzijo privoščim najboljšo pijačo?« Šale so prispevali: Viktor ŠKETA iz Žalca, Peter RORIČ iz Celja, Štefka KRAJNC iz Koz- jega, Ivan GOSTEČNIK iz Braslovč, Lidija ANTLEJ iz Gorice pri Slivnici in Jože HRVA- TIN iz Liboj. Od kdaj Vili ne igra na oliceti Ograjenškov Vili iz Podloga se je že zgo- daj odločal, kaj bo, ko bo velik. »Najrajši bi bil muzikant in igral bi na klarinet, veste, tisti zlati, ki se tako sveti,« je razkril želje domačim. »Tisto pa ni klarinet. Tisto je >trompeta«. »V redu. Pa trompeta. Saj mi je vseeno!« »Če ti je vseeno, ti pa jaz podarim staro kitaro. Sicer je brez strun — ampak za zače- tek bo pa dobra. Pol si boš pa že drugo kupil,« mu je dal nekaj volje stric« Vendar je Vili ostal pri svoji želji, si v sta- rinami kupil želeno »trompeto« in se mimo- grede, ko je hodil v glasbeno šolo, priključil fantom iz vasi, ki so že imeli svoj ansambel. »Iz tistih časov se spomnem prvega spila na silvestrovo, samo šest komadov smo zna- li. Tako je ena mnda trajala sicer kar dolgo, ampak smo v tisti rundi igrali le en komad, recimo Na Golici celih 20 minut. Pevec je malce zraven zajodlal pa smo že bili >Bog in batina<. Sicer pa smo kasneje imeli v sesta- vu tudi ženski glas, kar je bilo za tiste čase dokaj neobičajen pojav. In spet smo bili ta glavni. Ozvočenja ni bilo, tako da smo bili kar >frajerji<, ko smo kitaro priklopili na star tranzistor. Za pomembnejši špil, večjo veselico, pa nam je zvočnik oz. mikrofon posodil kar vaški župnik. Želel sem si imeti svoj ansambel in ko sem prišel iz vojske, se mi je želja izpolnila. Imenovali smo se Veseli hmeljarji in gasilci so kar v vrsti stali pred mojimi vrati, ko smo se dogovarjali za spile. Še posebno potem, ko smo med prvimi na našem območju izda- li svojo ploščo. Ker še ni bilo prevoznih sredstev, sem se sprva kar z gasilci - organi- zatorji, ki so že imeli svoj avto, dogovoril, da so nas peljali. Najbolj pa smo se bali konca veselice, saj se je običajno šofer zapil in ni bilo malo primerov, ko smo morali počakati, da se je zdanilo in da smo bili vsi bol >trezik<. Veliko sem slišal, da se na ohceti >fajn< zasluži in privolil sem, da poskusimo tudi na takem špilu. Menda bi naj prišlo ogrom- no ljudi, mala veselica torej. Tudi prvomaj- ski prazniki so bili pred vrati, lepo vreme in dogovorili smo se, da na to >veselico< vzame- mo tudi punce, oz. žene. Že pred vrati pa so nas presenečeno pričakale kuharice. >A vi, da ste prišl' na ohcet igrat? A ste jih kar s sabo pripeljal'? Mislite, da jih pri nas nimamo?< Ne vem kaj so si takrat mislile žene, vse- kakor pa na ohceti potem nismo nikoli več igrali. Z nami je nastopal tudi Celjski Pol- dek, pravi ljudski humorist, ki si je kar sproti zmišljeval svoj nastop. Najrajši se je pomešal med ljudi in kakšno kmečko ven spustil. Enkrat je hotel z odra od zadaj priti med ljudi, vendar ni šlo drugače, kot da se je spustil po štriku. Ker je bil nespreten, je imel vse krvave roke, preklinjal je naglas, i2 nesreče naredil pravi show, tako da so lju- dje pokali od smeTia. Škoda, da ga ni ve^ med nami. M Sicer pa potem, ko smo prevandrali vel^ ko sveta, posneli 12 plošč, 6 kaset in več TV oddaj, je bilo tudi našega ansambla konec- Huda konkurenca ter >kraje< muzikantov, ki so se začeli seliti iz ansambla v ansambel sistemu >prid'te k nam, mi damo več<, roi niso bile všeč in odločil sem se, da prenehajo z aktivnim igranjem.« EDI MASNEC Ena iz Vllilevega rokava M Hmeljarji so veliko potovali po 5vefl Sprva tudi z vlakom. Na železniški posljM v Nemčiji se fantje niso mogli načuditi štM vilnim avtomatom, še posebno vagi, ki ne M da je vrgla ven izpisano težo, ugotovila je\ celo, kako je fantom ime. Vili in Fonzi sti imela še posebno veselje in nista vedela, kako bi prelisičila avtomat. In sta se domi- slila. »Oba stopiva gor. Čisto bo zmešana.*' In avtomat je spet pravilno povedal: »160 kg. Vili in Fonzi, dva butla, ki jima je vlak ušel« Št. 39 - 29. september 1994