Ilustrirani Slovenec
Leto IV
Tedenska priloga »Slovenca« (ši. 205) z dne 9. /X. 1928
Štev. 37
Naša slovenska mesta: Krško.
290
Ur. JanRo Šiško
okrajni glavar v Krškem.
Janez Filipič
mestni župnik v Krškem.
Jlltonx Vrhanč
krški mestni župan.
Na desni:
Pogled na Krško v smeri proti Zagrebu
.Spodaj :
"Pogled na Krško v smeri proti Z.iđane-mu mostu
z obeh slik je lepo videti prelepo sliko\ito lego Krškega na desnem savskem bregu. Tu je Sava že plovna in kadar je voda ugodna, plujnjo mimo Krškega dan za dnevom splavi proti Bei-gradu.
Spodaj :
Motiv S savskega brega pri Krškem
veslanje je v Krškem jako priljubljen  sport.
291
Grb
mesta Krško.
Pogled na KršRo v Valvasorfevi dobi
Ui\ (sredi XVII. stoletja).
Hiša št. 83. v Krškem, v kateri je umrl I. 1693. znameniti zgodovinar J. V. Valvasor. Mož je potrošil za svojo „Slavo vojvodine Kranjske" skoro vse svoje veliko imetje, ostala mu je le ta hiša še, kjer je umrl v revščini. Sedaj je tu hiralnica.
"Pogled na TurnsRi grad (Turn am Qardt) pri KršRem, sedaj last baronice Gagern. Pri gradu se nahaja lep mavzolej, v katerem je pokopan znani nemški pesnik • Anastasius Griin.
Pogled na Krško okrog l.1840.
292
293
Naša slovenska mesta: Krško
Krško mesto leži oh Savi v piijazni dolinici. — Ima samo 140 hiš in šteje 900 prehivakev. Ima pa romantično lego. Skozf mesto vodi deželna cesta, ki ima zvezo z državno cesto Ljubljana—Zagreb. Ob obrežjn Save vodi ozka pešpot, ki je posebno ob poletnih večerih krasno sprehajališče. Na koncu mesta je lesen most čez Savo, čez katerega zvozijo okoličani dnevno mnogo lesa na kolodvor Videm-Krško. .Nad mestom so razvaline starega gradu. Na mestnem poko|)ališču se nahaja grobnica rodbine Hočevar, velike prijateljice in dobrotnice mesta.
Na nasprotnem bregu Save je železniška proga Zidani most —Zagreb ter postaja Videm-Krško. Od mesta proti jugu se razprostira rodovitno Krško polje. Proti severu se dolina zoži. da je med Savo in hribom samo za cesto prostora. Krško ima tudi več zgodovinskih spomenikov, kar kaže. da je [)rav za prav zgodovinsko mestece.
Krško srečamo prvič v zgodovini okoli 1.895. V tej dobi je bilo mesto pod oblastjo nem. kralja Arnulfa. Cirad, sedaj »stari grad« — ohranile so se samo razvaline — je najbrž sezidal Valtun. kateremu je podaril Arnulf mesto Krško, torej okoli 1. 895. Zgodovina v 12. stoletju nam zelo pomanjkljivo govori o mestu, kakor tudi o gradu. Pač pa so zgodovinarji dognali, da
so imeli krški grad v lasti grofje Bogen. V 14. stol. se je na podnožju gradu naselilo več družin, katere so imele varno zavetje v gradu. Kraj je dobil takrat tudi tržne pravice in se omenja v zgodovini še kot trg. Leta 1575. je prišel grad s trgom vred v last celjskih grofov. Okrog 1. 1421., kakor se omenja v zgodovini, je bila tu razvita usnjajska obrt. Cesar Friderik IV. je povzdignil 1. 1477. Krško v nn'sto, obenem je dobilo tudi svoj grb in mestne pravice. {Gib kaže na višnjevem polju v končnem delu zeleno gorovje, v sredini na eni polovici sv. Janeza, drsečega v roki kelili s tremi kačami, a na drugi )olovici podobo mesta.) Že v takratni dobi je stala farna cerkev sv. Janeza Ev. .Mestne pravici' Krškega so bile posnete po pravicah mesta Celia.
V ustanovnem pismu je cesar tudi določil sodno oblast mesta in mu oljenem odvzel vsa bremena, ki so jih imeli Krčani kot grajski podložniki. Všteta jim je bila le še tlaka za popravo mestnega obzidja, katerega so morali takoj zidati, da so se branili sovražnikov.
Od tega časa so bili meščani podložni samo cesarju in županu, katerega so si sami volili. Ker so imeli pravico lastnega sodstva, so si nabavili lastno srebrno sodno palico z zlatimi vložki kot znak te pravice.
Okoli I. 1480. so morali meščani sami obdati mesto z obzidjem, da so se branili turških napadov. V zvezi z ustanovitvijo je tudi »meščanska garda< : kajti meščani so se morali zavezati, da bodo sami branili mesto sovražnih napadov. (V 18. stolelju je še stalo obzidje in sicer čez sredino današnjega mesta. Na tem obzidju so tudi sežigali čarovnice. Kasneje se je mesto razširilo tako. da so morali sezidati še eno obzidje na koncu mesta.) Lniformo je dobila garda šele kasneje in sicer I. 1838.. ker takrat niti vojaki niso še bili uniformirani, ko je bila gartla nstan()\ Ijeiia. -
V 16. stoletju je tudi v Krško prišla Lui rova vera. Prvi jo je učil v mestu Prinu)ž Irubar. ki je nekaj časa bival v mestu.
Mescani so se oprijeli nove vere. Kljub vztrajnemu zatiranju se je luteranska vera ohranila še do 17. stol. Da se je pa tako dolgo ohranila, je pripomoglo temu bivanje Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča v Krškem. Adam Bohorič je tudi otvoril protestantsko šolo in pričel poučevati 1. 1564. Ko je odšel v Ljubljano je prenehala tudi šola.
Sredi 18. stol. je imelo mesi o sv^ojo šolsko hišo. Kdo je poučeval ni znano. — L. 1784. je prišel novomeški frančiškan p. Emanuel v Krško in otvoril šolo. Za tem so poučevali svetni učitelji. L. 1860. je kupilo mesto po posredov^anju meščana Martina Hočevarja prostorno hišo, kjer je bila nadaljnja šola. L. 1877. je kupil Hočevar več starih hišv bližini farne cerkve.kjer se je zidalo novo šolsko poslopje.
Dr. Janca Mencinger
pisatelj, ki je živel in umrl kot odvetnik v Krškem.
Na levi:
Pogled v noiranf-ščino samostan-sKe cerRve v KršRem
Spodaj:
Dr. Tomaž Roml^
tlolgoletni  ravnatelj  meščanske šole v Krškem.
Pogled na glavni trg v Kršlcem
Na levi: V krški samostanski knjižnici; na mizi je videti Dalmatinovo ..Biblio'' iz 1. 1584. (Dalmatin, eden najznamenitejših naših reformatorjev, je bil rojen v Krškem 1. 1547.). Za biblijo je videti sedanjega gvardijana, p. Rafaela Bogataja. Na desni: Pogled na kapucinski
samostan v Krškem s samostanskega vrta.
Martin in Jožeta Hočevar
največja krška mecena.
Na (lesni:
Pogled v notranjščino župne cerRve
Spodaj :
Leopold Turšič
pesnik in bi\ ši župnik v  ' Krškem.
•i : ¦ ¦
294
Iz krške okolice
Na desni :
Cerrvica sv. Jožefa na Trški gori
Vino s Trške gore slovi po vsej Sloveniji. Naša slika nam jo kaže ob trgatvi.
Spodaj :
Boško jo maha v trgatev
Spodaj na levi: Družba dolenjskih dobrovoljčkov v seni Trške gore. Spodaj na desni: Z vsakoletnega tabora 1'ucljeve kmetijske stranke na Krškem polju. Slika je posneta ob priliki Radićevega govora.       , .   . , ,   ,..
Na levi:
Pogled na razvaline Starega građu nađCK) KršRem
Grad  je bil  sezidan  najbrž ; v prvi polovici X. stoletja. Le- ' ta 1375. je bil grad z mestom 5 vred žc lastnina Celjskih gro-; fov. Po smrti poslednjega Ce-i Ijana, grofa Urha 11., je mo- ' rala odstopiti njegova vdova Katarina, hči srbskega kneza Jurija Brankovića, vse gradove in vsa obsežna celjska posestva cesarju Frideriku III., ki ji je pustil le Krško in tamošnji grad. Tu je živela po- : tem svoje vdovsko življenje. , Cesar je povzdignil pozneje Krško v mesto, a Krčani so ga morali utrditi za obrambo pred turškimi napadi.
295
mifern Pfeifer
deželni ia državni poslanec SLS za Krški okraj od 1. 1873—1907.
Pogled na glavno ulico, KI vodi sRoxl Kršhao.
m. Kurent
dekan v Leskovcu pri Krškem.
Iz katoliškega društvenega življenja v Krškem:
Dekliška Marijina družba
na dan sprejema novih članic, dne 17. maja 1.1.'
Igralci Katol. prosvetnega društva
ob priliki vprizoritve „Miklove Zale" dne 5. in 12. avgusta 1.1.
ki je lani praznovalo 50 letnico obstoja. L. 1878. se je ustanovila trirazredna de.ška, meščanska šola z enoletnim tečajem, la šola je po vojni dobila četrti razred, tako da je sedaj štirirazredna meščanska šola.
\ 17. stol. je živel-v Krškem slavni zgodovinar Valvazor. !.. 1693. je kupil Valvazor v Krškem hišo, katera je bila sezidana I. 1609. Zadnje dni svojega življenja je preživel v Krškem, kjer je tudi umrl 1. 1693., kar nam pove zgodovinska plošča vzidana v hišo.
Samostojne fare mesto dalje časa ni imelo. Ustanovljena je bila 1. 1894. Potrebno ustanovo — 20 tisoč goldinarjev tedanje veljave — je napravila ga. Hočevarjeva. Pač pa je bila lara v Leskovcu, kjer je stanoval župnik. Ta fara se je imenovala tudi Krška fara. Prvotno — kolikor se da dognati — so upravljali službo božjo tako imenovani »zgodnjiki«, ki so uživali »Zgodnjikov beneficij«. Gotovo je namreč iz listin, ki jih hrani škofijski ordinariat ljubljanski:
1. Da je v Krškem obstojal Zgodnjikov beneficij že pred 1. 1800. več stoletij:
2. da je bil pravi cerkveni beneficij z lastno hišo in gildo:
5. da je bil patron tega beneficija krško mesto, da pa mesto ni bilo lastnik, kar že samo ime jasno pove ;
4. da se je po 1. 1766. beneficij nekako ukinil, oziroma, da so se njegovi dohodki uporabljali za vzdrževanje mestne uprave v Krškem;
3. da je bilo to postopanje nepravilno in brez dovoljenja cerkvene oblasti.
Mesto ima pet cerkva, katerih opis in zgodovina sledi. Cerkev sv. Janeza Ev. je stala že 1. 1573. pa je pogorela v tem letu radi kmečkega upora. Kmalu so jo na novo sezidali. L. 1768. se je ustanovil v Krškem vikarijat. Farna cerke sv. Janeza Ev. ima dve znameniti zgodovinski plošči v cerkvi.
Kapucinski samostan s cerkvijo Marije Brezmadežnega spočetja je bil ustanovljen 1. 1640. — Mesto je plačalo za stavbo potrebno zemljišče. L. 1686. so sezidali cerkev sv. Jožefa na Trški gori.
Na pokopališču je stala cerkev sv. Florjana, katero so podrli in postavili lično novo cerkvico sv. Križa.
K vsem tem napravam je prispevala v pretežni večini potrebne vsote največja dobrotnica Krškega mesta blagopokojna gospa Hočevarjeva.
V Valvazorjevi dobi je že bila cerkev sv. Duha sezidana od meščanov. Na cerkvi se nahaja grb turjaških grofov in je sedaj last sreskega glavarstva.
Ker je razsajala po mestu in okolici kuga, so sezidali 1. 1648. cerkev sv. Rozalije na prijaznem gričku, kjer je še sedaj božja pot. Cerkev je bila nekoliko prenovljena z denarjem ge. J. lločevar-jeve, kar kaže spominska plošča v cerkvi.
296
Josip Vutkovič
sedanji ravnatelj meščanske šole v Krškem, ki je najstarejša na bivšem Kranjskem.
Dr. Jakob Jan
sodni svetnik in predsiojnik okrajnega sodišča v Kiškem.
Dr. Julij Murgelj
priljubljeni zdravnik in primarij krške bolnice.
Nekdanja krška meščanska garda
Ustanovljena je bila za časa turških napadov, v Napoleonovih časih je dosegla višek svojega sijaja, med svetovno vojno se je pa razšla.
Prebivalstvo se je od nekdaj pečalo z usnjarstvom. Razvijala se je tudi trgovina, po Savi so plavali splavi, ker je bila dobro razvita lesna trgovina. Ker se je dobro razvijala obrt. zato se je ustanovila 1. 1890. obrtno-nadaljevalna šola.
Stari meščani so imeli nekdaj svojo posebno nošo, da so se razlikovali od kmetov.
L. 1865. je stekla mimo proga Zidani most— Zagreb. Mesto je začelo hitro napredovati in takrat so zgradili sedanji leseni most čez Savo.
Leta 1872. se je ustanovilo prostovoljno gasilno, društvo, ki se je lepo razvijalo in je lahko s pomočjo dobrotnikov 1. 1922. ustanovilo svojo lastno godbo, ki dobro napreduje.
Okoli 1. 1880. se je ustanovila posojilnica (reif-eisnovka), katero jc vodil prvi ravnatelj meščanske šole Iv. Lapajne, ki še sedaj živi v Krškem in jo še nadalje vodi.
Nekaj let kasneje se jc ustanovila občinska hranilnica, ki jc po svetovani vojni kupila hišo v kateri posluje.
Ko se je sezidala kaplanija se je obenem uredila dvorana katoliškega prosvetnega društva, v kateri je bilo že več zanimivih in poučnih dramatičnih predstav.
Že dalje časa je v mestu »čitalnica«, ki izposo-juje razne poučne kakor tudi zabavne knjige ter ima naročenih več časopisov.
Tujski promet je v Krškem vedno večji. Številne letoviščarje — posebno Zagrebčane — privabi lepa lega, krasni izprehodi ob Savi in topla Sava v poletnem času na oddih.
V mestu je tudi več uradov in sicer okrajno glavarstvo, sodišče, davkarija, davčni referat, OLZl^ in drugi. Vsa občina Krško šteje 5500 prebivalcev, vse glavarstvo pa 20 občin s 55.000 prebivalci.
Daleč znani so okoliški vinorodni grički, posebno »Trška gora«, kjer obilno rodi vinska trta. Prebivalstvo  se  peča s trgovino  in olirtjo.
Prosvetno, kulturno, športno in politično življenje je v Krškem jako živahno.
Za red v mestu skrbi občina, ki ima nočnega čuvaja.
\ Krškem je več trgovin, razvita je lesna industrija. V bližini je parna žaga, ki kupuje les, ga obdeluje ter pošilja po železnici.
Staro zgodovinsko mestece čaka še lepa bodočnost in lep razvoj. Žal. da nima še danes niti vodovoda niti električne napeljave. Lpajmo. da poklicani faktorji izpeljejo eno kot drugo čim  prej.
Po knjigi Iv. I.apajne: »Krško in Krčani« sestavil !, J.
Salcrotisk Jugoslovanske tiskarne v Cfublfanl