PREGLED PONUDBE IZOBRAŽEVANJA IN UČENJA ODRASLIH V SLOVENIJI V ŠOLSKEM LETU 2006/2007 Poročilo in analiza Erika Brenk December 2006 Projekt financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve REPUBLIKA SLOVENIJA JRJ I MINISTRSTVO ZADELO. DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE PREGLED PONUDBE IZOBRAŽEVANJA IN UČENJA ODRASLIH V SLOVENIJI V ŠOLSKEM LETU 2006/2007 Avtorica: Erika Brenk Izdal: Andragoški center Slovenije Naklada: 30 izvodov Financiral: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Ljubljana 2006 Kazalo _Toc157321881 Uvod........................................................................................................................................................5 1. Aktivnosti na projektu..........................................................................................................................6 1.1. Obveščanje izvajalcev izobraževanja...........................................................................................6 1.2. Zbiranje in evidentiranje podatkov o izvajalcih in izobraževalnih programih................................7 1.3. Objava spletnega Pregleda..........................................................................................................8 1.4. Promocija Pregleda.......................................................................................................................8 2. Analiza ponudbe izobraževanja za odrasle v šolskem letu 2006/2007............................................. 10 2.1. Izvajalci izobraževanja odraslih......................................................................................................10 2.1.1. Izvajalci izobraževanja odraslih po regijah in občinah.............................................................10 2.1.2. Izvajalci izobraževanja odraslih po vrstah ustanov..................................................................15 2.1.3. Izvajalci izobraževanja po vrsti ustanove v posamezni regiji...................................................17 2.2. Izobraževalni programi za odrasle.................................................................................................18 2.2.1. Ponudba izobraževalnih programov po regijah in občinah......................................................18 2.2.2. Vrste izobraževalnih programov za odrasle............................................................................22 2.2.3. Ponudba javno veljavnih izobraževalnih programov in programov brez javne veljave...........26 2.2.4. Področja izobraževalnih vsebin...............................................................................................27 3. Zaključek...........................................................................................................................................31 3.1. Priporočila za nadaljnje delo na projektu....................................................................................32 4. Priloge................................................................................................................................................ 34 4.1. Priloga 1: Število izvajalcev v posamezni občini po regijah........................................................34 4.2. Priloga 2: Izvajalci izobraževanja po vrsti ustanove v posamezni regiji.....................................36 4.3. Priloga 3: Izobraževalna ponudba po občinah v posamezni regiji.............................................39 4.4. Priloga 4: Izobraževalni programi po vrstah programov.............................................................41 4.5. Priloga 5: Področja izobraževalnih vsebin..................................................................................42 4.6. Priloga 6: Področja izobraževalnih vsebin ISCED......................................................................45 4.7. Priloga 7: Vprašalnika: Podatki o izvajalcu in Podatki o programu izobraževanja.....................48 4.8. Priloga 8: Knjižno kazalo............................................................................................................54 Spletna stran Pregleda ponudbe izobraževanja odraslih v Sloveniji -http://www.acs.si/pregled 'ä Pregled ponudbe izobraževanja odraslih v Sloveniji Microsoft Internet Explorer Datoteka Urejanje Pogled Priljubljene Orodja Pomoč i" Ö Nazaj - j [*| yz] jj ^P Iskanje Priljubljene e t > a a ■ □ aa s Nas|ov http:yywww.acs,si/pregled/ v Q Pojdi ffi (Št. preostalih elementov; 1) Odpiranje strani http://wiAiiAi.acs.si/pregled/.,, Uvod Informiranju in promociji vseživljenjskega učenja namenjajo različni nacionalni in mednarodni dokumenti vedno večjo pozornost. Vseživljenjsko učenje predstavlja enega od pomembnih virov izboljševanja kakovosti človeškega kapitala in ima pomemben vpliv na gospodarski in družbeni razvoj, zato je kakovostno informiranje o možnostih izobraževanja in vseživljenjskega učenja za vse skupine odraslih v vseh okoljih nepogrešljivo. Na lizbonskem zasedanju marca 2000 je bilo vseživljenjsko učenje opredeljeno kot ena od temeljnih gonilnih sil evropske prihodnosti, zato je tudi Slovenija, kot članica Evropske unije, v mnogih strateških dokumentih vseživljenjsko učenje postavila v ospredje. Na konceptu vseživljenjskega učenje temelji tudi Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih do leta 2010, ki celovito in sistematično ureja področje izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji. Za uresničevanje Nacionalnega programa izobraževanja odraslih so pomembni številni ukrepi, med drugim tudi permanentno informiranje in promocija ponudbe izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja. Andragoški center Slovenije že vrsto let spremlja izobraževalno ponudbo na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja odraslih. Podatke o izvajalcih izobraževanja in njihovi programski ponudbi vsako leto objavljamo na spletni strani Andragoškega centra Slovenije (http://www.acs.si/pregled) v Pregledu ponudbe izobraževanja in učenja odraslih v Sloveniji. Letošnja izdaja Pregleda je že petnajsta, od kar ga pripravljamo na Andragoškem centru Slovenije, in lahko rečemo, da je v tem času postal dobrodošel pripomoček pri iskanju informacij za vse, ki se želijo izobraževati, se usposobiti za delo, se priučiti novih veščin, spretnosti in znanj, ali si z neformalnim izobraževanjem in učenjem popestriti svoj prosti čas. Kot eden redkih virov strnjenih informacij skrbi za zagotavljanje podatkov o ponudbi izobraževanja in učenja za odrasle na nacionalni ravni ter za informiranje in svetovanje o možnostih izobraževanja in vseživljenjskega učenja odraslih. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo eni redkih, ki ta pregled imamo. Pregled zajema informacije o: • izvajalcih izobraževanja odraslih, • izobraževalnih programih, • dodatne informacije s področja izobraževanja odraslih (svetovalni kotiček ACS, razpisi za vpise v izobraževanja, informacije o javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle, nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, zakonodaji s področja izobraževanja odraslih, evropsko informacijsko omrežje na področju izobraževanja - Eurydice), • drugih povezavah, vzpostavljenih s spletnimi stranmi ustanov, povezanih s področjem izobraževanja odraslih (središča za samostojno učenje, borze znanja, svetovalna središča, centri za informiranje in poklicno svetovanje in številni spletni naslovi pomembnih inštitucij s področja izobraževanja odraslih). 1 Prvo objavo Pregleda so pripravili pri Skupnosti izobraževalnih centrov Slovenije leta 1989, leta 1992 pa je to nalogo prevzel ACS. Pregled ima pomembno vlogo pri: • promociji izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja, • seznanjanju in informiranju najširše in strokovne javnosti o možnostih izobraževanja in učenja odraslih v Sloveniji, • spodbujanju in animiranju odraslih za izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Pregled predstavlja tudi: • pomemben vir informacij strokovni in politični javnosti, ki deluje na področju svetovanja, informiranja, izobraževanja odraslih, zaposlovanja (strokovnjakom na področju informativno-svetovalne dejavnosti, kadrovskim delavcem, uradom za delo, razvojnim agencijam, podjetniškim centrom in drugim strokovnim službam, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih), • podporo analitično raziskovalni dejavnosti na področju izobraževanja odraslih, • podlago za odločanje na področju izobraževanja odraslih (pristojnim organom odločanja na državni, regionalni in lokalni ravni), • pomemben vir podatkov pri ažuriranju in dopolnjevanju baz podatkov o izvajalcih izobraževanja odraslih in njihovi programski ponudbi na področju formalnega in neformalnega izobraževanja (npr. Statističnemu uradu RS, Zavodu RS za zaposlovanje), • pomemben vir podatkov pri pripravi ustreznih sistemskih in strokovnih podlag na področju izobraževanju odraslih, • pomembno podporo pri spremljanju in uresničevanju Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih, • dodatno brezplačno promocijo izvajalcev izobraževanja odraslih in njihovih dejavnosti. 1. Aktivnosti na projektu 1.1. Obveščanje izvajalcev izobraževanja Ker si prizadevamo, da bi zbrano izobraževalno ponudbo v Pregledu čim bolj približali realnemu stanju ponudbe izobraževanja in učenja za odrasle v Sloveniji, smo tudi letos pred začetkom zbiranja podatkov o izvajalcih izobraževanja in njihovi izobraževalni ponudbi izvedli dodatne promocijske dejavnosti in tako informirali velik del mreže izvajalcev formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih o možnosti brezplačne predstavitev njihovih izobraževalnih dejavnosti v Pregledu. V ta namen smo: • dopolnili predstavitveno spletno stran Pregleda z informacijami o načrtovanih aktivnostih za pripravo Pregleda za novo šolsko leto, • objavili obvestilo v Žarišču na spletni strani ACS in v Eurydice novicah, • objavili članek v Novičkah in v e-mesečniku Znanje. Konec meseca maja smo z dopisi obvestili vse izvajalce, ki so se predstavili že v lanskoletnem Pregledu (323 izvajalcev), in preko 250 novih izvajalcev, ki smo jih skozi celo leto evidentirali iz registra podatkov ACS, Poslovnega registra Slovenije (IPIS 2005) in preko različnih spletnih strani izvajalcev izobraževanja. Bazo podatkov o izvajalcih izobraževanja odraslih so nam posredovali tudi iz Statističnega urada RS. 1.2. Zbiranje in evidentiranje podatkov o izvajalcih in izobraževalnih programih V letu 2006 smo načrtovali posodobitev celotne računalniške aplikacije za pripravo Pregleda, kar bi omogočalo še ažurnejše in pravočasno dostopne podatke uporabnikom. Pripravili smo: • koncept prenove spletno zasnovane aplikacije Pregleda, ki naj bi jo prenesli v Linux platformo, • primerjalno analizo Pregleda in Portala Znanja, da bi ugotovili podobnosti in razlike med njima ter tako pridobili izhodišča za izpopolnitev Pregleda. Načrtovane prenove v letošnjem letu nismo izvedli, saj je izpeljava koncepta pogojena z zagotovitvijo dodatnih denarnih sredstev, ki jih financer v letošnjem letu žal ni odobril. Zato smo pri zbiranju in evidentiranju podatkov uporabili obstoječo spletno aplikacijo za vnos podatkov o izvajalcih izobraževanja odraslih in njihovi izobraževalni ponudbi in aplikacijo ANA za pregledovanje in dopolnjevanje prejetih podatkov - v ta namen smo pripravili bazo podatkov za novo šolsko leto, dopolnili šifrante, dodelili gesla in uporabniška imena izvajalcem, ki so v preteklem letu podatke za Pregled posredovali prek tiskanih vprašalnikov. Zbiranje podatkov je potekalo od 1. junija do 20. julija 2006. Izvajalcem, ki so svojo izobraževalno ponudbo predstavili že preteklo leto, smo omogočili, da so preko interneta preverili svoje lanskoletne podatke, jim pripisali morebitne spremembe in novosti za novo šolsko leto. Novi izvajalci so podatke lahko posredovali preko interneta, elektronske pošte ali tiskanih vprašalnikov . Izvajalci nam lahko morebitne spremembe in dopolnitve izobraževalne ponudbe sporočajo tudi med letom, saj želimo v Pregledu predstaviti čim realnejše stanje ponudbe izobraževanja in učenja za odrasle v Sloveniji. Pred začetkom zbiranja podatkov in med zbiranjem podatkov za Pregled se povečajo tudi potrebe po dodatnem informiranju in svetovanju izvajalcem. Čeprav vsi izvajalci, tako tisti, ki so se v Pregledu predstavili že preteklo leto, kot novi izvajalci, ki želijo predstaviti svoja izobraževanja v Pregledu, prejmejo izčrpne informacije o pripravi Pregleda in navodila za posredovanje podatkov preko elektronskih ali tiskanih obrazcev, se številni izvajalci zanimajo še za dodatne informacije. Vprašanja se nanašajo predvsem na: • možnosti objave v Pregledu, • načine posredovanja podatkov (obrazci za vnos podatkov, uporabniška imena in gesla, dodatne informacije o izpolnjevanju obrazcev itd.), • objavi podatkov v Pregledu (datum objave podatkov, dopolnjevanje in sprememba podatkov itd.). 1.3. Objava spletnega Pregleda Izobraževalno ponudbo je v Pregledu predstavilo 326 izvajalcev. Zanimanje za objavo izobraževalne ponudbe v Pregledu je bilo tudi letos veliko - 295 (90,5 %) izvajalcev se je predstavilo že v lanskoletnem Pregledu, 31 izvajalcev pa je novih. V letošnjem šolskem letu načrtujejo izvesti 6.242 programov izobraževanja, usposabljanja ter spopolnjevanja najrazličnejših vsebin. Naj opozorimo, da objava v Pregledu za izvajalce ni obvezujoča, zato Pregled ne zajema vsega izobraževanja, ki se bo v tem šolskem letu izvajalo za odrasle. Kljub temu pa menimo, da je večina izobraževanja za odrasle zajeta. Zbrane podatke smo v mesecu avgustu objavili na spletni strani Andragoškega centra Slovenije (http://www.acs.si/pregled). Sprva smo Pregled izdajali tudi v tiskani obliki in na CD-ju, od leta 2001 ga izdajamo le v spletni obliki. Spletni Pregled omogoča: • iskanje podatkov o izvajalcih izobraževanja in izobraževalnih programih - možno je ločeno poizvedovanje o izvajalcih in programih izobraževanja po različnih kriterijih (nazivu izvajalca, kraju in regiji, imenu programa, poklicni/strokovni izobrazbi, kraju in regiji izvajanja programa ter po vsebinskem področju), • iskanje le javno veljavnih programov ali programov za pridobitev formalne izobrazbe, • pregledovanje dodatnih informacij s področja izobraževanja odraslih (svetovalni kotiček ACS, razpisi za vpise v izobraževanja, informacije o javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle, nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, zakonodaji s področja izobraževanja odraslih, evropsko informacijsko omrežje na področju izobraževanja - Eurydice), • dostop do spletnih strani ustanov, povezanih s področjem izobraževanja odraslih (središča za samostojno učenje, borze znanja, svetovalna središča, centri za informiranje in poklicno svetovanje in drugih inštitucij s področja izobraževanja odraslih). Povečuje se tudi informiranje in svetovanje posameznikom, ki želijo dodatne informacije iz Pregleda. Na nas se obračajo predvsem starejši, ki povprašujejo po določenih izobraževanjih, za podatke iz Pregleda pa se v vedno večjem obsegu zanimajo tudi študenti, ki pri študiju potrebujejo bolj specifične podatke o izobraževalni ponudbi. 1.4. Promocija Pregleda Različne promocijske aktivnosti smo izvedli že ob začetku pripravljalnih dejavnosti za Pregled, obsežnejša promocija Pregleda, tako v širši in strokovni javnosti, pa je bil izpeljana po objavi Pregleda. Promocijske dejavnosti so bile naslednje: • 3 oglasi v časniku Delo (Šolstvo, Delo in dom, ONA), • obvestila v Žarišču na spletni strani Andragoškega centra Slovenije in v Eurydice novicah, • 4 objave člankov v slovenskih Novičkah in 1 objava v angleški izdaji Novičk, več člankov v e-mesečniku Znanje ter en članek v Gorenjskem glasu, • lastna izdelava knjižnega kazala , • informiranje e-pošte: središča za samostojno učenje, borze znanja, svetovalna središča, centre za informiranje in poklicno svetovanje, območne službe in urade za delo Zavoda RS za zaposlovanje, številne kadrovske službe v različnih podjetjih, splošne knjižnice in lokalne skupnosti (občine) po Sloveniji, • predstavitev na Študentski areni, • redna predstavitev Pregleda na spletni strani Andragoškega centra Slovenije, povezava na Pregled pa je narejena tudi preko spletne strani Ministrstva za šolstvo in šport, Zavoda RS za zaposlovanje in drugih spletnih strani izobraževalnih inštitucij in portalov. Podatki iz Pregled so bili uporabljeni v različnih domačih in mednarodnih raziskavah, projektih in predstavitvah: • podatke Pregleda smo posredovali instituciji NIACE iz Velike Britanije in s tem sodelovali v raziskavi Evropske komisije o izvajalcih izobraževanja odraslih v Evropi, • bazo programov z ISCED kodo iz Pregleda 2005/2006 smo posredovali Statističnemu uradu RS; uporabili so jo pri pripravi pilotne izvedbe evropske raziskave o izobraževanju odraslih, • v OECD raziskavi Analiza vrednotenja neformalnega učenja, • v projektu Spodbujanje lokalnih skupnosti k načrtovanju razvoja in vlaganj v izobraževanje odraslih, • v projektu LLL2010 Prispevek izobraževalnega sistema na poti v družbo vseživljenjskega učenja, • pri predstavitvi izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju na Statističnih dnevih v Radencih, novembra 2006. 3 Priloga 8 2. Analiza ponudbe izobraževanja za odrasle v šolskem letu 2006/2007 V nadaljevanju poročila bomo predstavili rezultate analizirane izvajalske in programske ponudbe, zbrane v spletnem Pregledu ponudbe izobraževanja odraslih za šolsko leto 2006/2007, in sicer 326 izvajalcev izobraževanja odraslih in 6.242 izobraževalnih programov. 2.1. Izvajalci izobraževanja odraslih V Pregledu ponudbe izobraževanja in učenja odraslih je za šolsko leto 2006/2007 svojo izobraževalno ponudbo predstavilo 326 izvajalcev, kar je največ do sedaj. Kar 90,5% izvajalcev, ki so se predstavili že v lanskoletnem Pregledu, se letos ponovno predstavlja, 31 izvajalcev pa je novih. Zanimanje izvajalcev za objavo v Pregledu se od leta 1998 nenehno povečuje4. Primerjava števila izvajalcev za obdobje od leta 1996 do leta 2006 kaže, da se je število zbranih izvajalcev že skoraj podvojilo (Graf 1). Predstavitev v Pregledu predstavlja za izvajalce brezplačno promocijo njihovih izobraževalnih dejavnosti. V Pregledu se običajno ne predstavijo le tiste izobraževalne ustanove, ki izvajajo interna izobraževanja, izobraževanja, namenjena določenim ciljnim skupinam, nekoliko manjša pa je tudi zastopanost izvajalcev terciarnega izobraževanja (fakultet in visokih strokovnih šol), saj je objava Pregleda v jesenskem obdobju za njih prepozna. Njihov interes za predstavite v Pregledu bi bil večji, če bi ga objavili vsaj v juniju. V Pregled niso vključene avtošole. 350 300 250 200 150 326 >co 1 .<£> ,q>N .O)*» .<£> .<$> .<$> .<§> .<§> .<§> .<§> .<$> ^ \°>N ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ # # # # # # # Leto Graf 1: Število izvajalcev v Pregledu po letih 2.1.1. Izvajalci izobraževanja odraslih po regijah in občinah Izobrazbena struktura prebivalstva pomembno vpliva na hitrost gospodarskega razvoja in predstavlja potencial za prihodnji gospodarski razvoj. Stalno posodabljanje in nadgrajevanje znanja ter zavedanje o pomenu vseživljenjskega učenja je nepogrešljivo tako za posameznikov osebnostni razvoj kot za 4 Izjema je bilo leto 2004, ko je število izvajalcev, zbranih v Pregledu, rahlo upadlo družbo nasploh. Po podatkih Statističnega urada RS se izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, po regijah izboljšuje. V vseh regijah se je zmanjšal delež prebivalstva z največ osnovnošolsko izobrazbo in povečal delež prebivalstva s srednjo ali poklicno izobrazbo oz. najmanj višjo ali visoko izobrazbo. Delež prebivalstva z največ osnovnošolsko izobrazbo se je najbolj zmanjšal v Osrednjeslovenski, Obalno-kraški in Podravski regiji, porast deleža prebivalstva s poklicno ali srednješolsko izobrazbo oz. višjo ali visoko izobrazbo pa je v regijah z najslabšo izobrazbeno strukturo prebivalstva - v Pomurski in Spodnjeposavski regiji ter v Jugovzhodni Sloveniji. Po podatkih, zbranih v Pregledu vidimo, da se možnosti za izobraževanje odraslih med slovenskimi regijami zelo razlikujejo, kar še dodatno povečuje že sedaj velike regionalne razlike. Večji del ponudbe izobraževanja in učenja, namenjenega odraslim, je na voljo v osrednjem delu države - v Osrednjeslovenski regiji, medtem ko manj razvita območja države ostajajo s skromnimi možnosti za izobraževanje odraslih oziroma se odrasli v bližini bivanja ali dela niti ne morejo izobraževati. Vsekakor pri teh ocenah ne smemo pozabiti na velikost in razvitost posamezne regije, saj se to odraža tudi v izobraževalni ponudbi. Analiza izvajalcev izobraževanja odraslih za letošnje šolsko leto je pokazala, da imajo odrasli največjo izbiro za izobraževanje v Osrednjeslovenski regiji (140 izvajalcev ali 43 % celotne ponudbe), in sicer v ljubljanski občini 128 izvajalcev ali 39,3 %, sledijo Podravska regija (44 izvajalcev oz. 13,5 %), Gorenjska (40 izvajalcev oz. 12,3 %) ter Savinjska regija (26 izvajalcev oz. 8 %). Odstotek izvajalcev v ostalih regijah je manjši in ne preseže 4 % vseh izvajalcev v Pregledu (Graf 2). Najskromnejšo ponudbo izobraževanja za odrasle že vrsto let beležimo v Zasavski regiji, kjer so evidentirani trije izvajalci, in sicer dva iz občine Trbovlje in eden in občine Zagorje ob Savi6. 140 44 40 26 13 13 13 11 I I I I J* .-A Sb- >£> <&> ,eR> <*-■< M> .m3> # S? J5-0 ■M J? F ^ ^ < r (V \v a- ^ Regija |3>" ^ , Graf 2: Število izvajalcev izobraževanja odraslih po regijah ' Najbolj natančen vpogled v stanje izobrazbene strukture prebivalstva nam dajejo podatki treh popisov prebivalstva. ' Glej prilogo 1 9 7 7 3 0 Velike regionalne razlike v dostopnosti do izvajalcev izobraževanja med posameznimi regijami se pokažejo tudi glede na število odraslih prebivalcev (prebivalstvo staro 15 let in več). V Sloveniji pride na enega izvajalca povprečno 5.298 odraslih prebivalcev. Državnega povprečja ne presežeta le dve regiji, in sicer Osrednjeslovenska regija, kjer pride na enega izvajalca 3.069 odraslih prebivalcev, ter Gorenjska regija, kjer pride na enega izvajalca 4.242 odraslih prebivalcev. V vseh ostalih regijah so vrednosti precej nad državnim povprečjem (Tabela 1). V najslabšem položaju je Zasavska regija, ki državno povprečje preseže kar za 7.882 odraslih prebivalcev. Regija Število prebivalcev starih nad 15 let7 Število izvajalcev Število prebivalcev na izvajalca Osrednjeslovenska 429.590 140 3.069 Gorenjska 169.668 40 4.242 Podravska 277.403 44 6.331 Notranjsko-kraška 44.318 7 6.305 Koroška 63.248 9 7.198 Obalno-kraška 93.569 13 7.028 Goriška 103.552 13 9.618 Savinjska 221.516 26 8.520 Spodnjeposavska 60.225 7 8.604 Jugovzhodna Slovenija 118.633 13 7.966 Pomurska 105.793 11 9.126 Zasavska 39.540 3 13.180 Slovenija 1.727.055 326 5.298 Tabela 1: Število odraslih prebivalcev na izvajalca v posamezni regiji Število izvajalcev, zbranih v Pregledu, se je v primerjavi s preteklim letom povečalo v petih regijah, največ v Gorenjski regiji (za 5 izvajalcev), v Jugovzhodni Sloveniji (za 4 izvajalce), Podravski regiji (za 3 izvajalce) ter v Goriški in Koroški regiji (za 1 izvajalca). V treh regijah se je število evidentiranih izvajalcev zmanjšalo - največ v Osrednjeslovenski regiji (za 8 izvajalcev), v Pomurski regiji (za 2 izvajalca) in Savinjski regiji za (1 izvajalca). Nespremenjeno število izvajalcev pa je ostalo v Obalno-kraški, Notranjsko-kraški, Spodnjeposavski in Zasavski regiji. V obdobju od leta 1999 do leta 2006 beležimo največji porast števila izvajalcev v Osrednjeslovenski, Podravski in Gorenjski regiji. V ostalih regijah se število evidentiranih izvajalcev med leti ni veliko spreminjalo. Najmanj sprememb beležimo v Obalno-kraški regiji, Notranjski-kraški in v Zasavski regiji, kjer je število izvajalcev konstantno že od leta 2004 (Tabela 2 ). Regija 2006 2005 2004 Leto 2003 2002 2001 2000 1999 Osrednjeslovenska 140 148 138 137 130 108 91 71 Podravska 44 41 33 34 40 33 28 25 Gorenjska 40 35 36 31 33 33 27 24 Savinjska 26 27 25 27 26 27 20 21 Pomurska 11 13 10 11 9 9 7 5 Obalno-kraška 13 13 13 12 12 11 9 9 Goriška 13 12 10 12 10 9 9 9 Jugovzhodna Slovenija 13 9 11 15 11 11 9 5 Koroška 9 8 8 8 6 11 8 8 Spodnjeposavska 7 7 5 8 7 6 3 3 Notranjsko-kraška 7 7 7 5 4 3 5 4 Zasavska 3 3 3 4 4 4 4 2 Skupaj izvajalcev 326 323 299 304 292 265 220 186 Tabela 2: Število izvajalcev izobraževanja v regijah po letih Omogočiti izobraževanje in vseživljenjsko učenje odraslih čim bližje doma ali dela, ki ga opravljajo, je eden ključnih sporočil številnih strateških dokumentov. Učenje se za večino ljudi, od otroštva do starosti, odvija lokalno. Lokalne in regionalne oblasti so tiste, ki morajo zagotavljati potrebno infrastrukturo za dostop do vseživljenjskega učenja. Žal že vrsto let ugotavljamo, da dostopnost do izobraževanja odraslih na lokalni ravni precej odstopa od želene. Več možnosti za izobraževanje in učenje imajo odrasli v razvitejših občinah (ljubljanski, mariborski, kranjski, celjski občini itd.), kjer je tudi izbira izvajalcev in programov večja. Po podatkih, zbranih v Pregledu, je 326 izvajalcev evidentiranih le v 55 občinah po Sloveniji, v ostalih 138 občinah ni evidentiran noben izvajalec. Od tega je v 21 občinah evidentiran po en izvajalec, v 12 občinah po dva izvajalca, v ostalih 22 občinah pa so evidentirani trije ali več izvajalcev. Izvajalska ponudba je večja v večjih in predvsem razvitejših občinah; izstopa ljubljanska občina z 128 izvajalci, kar predstavlja 39,3% celotne izobraževalne ponudbe v Pregledu, sledijo ji občine s precej manjšo izvajalsko ponudbo - mariborska občina z 34 izvajalci (10,4 %), kranjska občina s 16 izvajalci (4,9 %) in celjska občina s 15 izvajalci (4,6 %). V ostalih evidentiranih občinah je manj kot deset izvajalcev (Tabela 3). V letošnjem letu beležimo dva nova izvajalca iz občine Radlje ob Dravi in Šenčurja, izvajalci iz treh občin v Osrednjeslovenski regiji - Brezovice, Grosupelj in Medvod - pa se v letošnjem Pregledu niso ponovno predstavili. Naziv občine Število občin Število izvajalcev Ljubljana 1 128 Maribor 1 34 Kranj 1 16 Celje 1 15 Novo mesto 1 9 Škofja Loka 1 8 Nova Gorica 1 7 Koper, Postojna 2 po 6 Domžale, Murska Sobota, Radovljica, Velenje 4 po 5 Bled, Brežice, Jesenice, Ptuj, Ravne na Koroškem 5 po 4 Krško, Piran, Sežana, Slovenj Gradec 4 po 3 Ajdovščina, Gornja Radgona, Ig, Kamnik, Kočevje, Lenart, Litija, Šempeter - Vrtojba, Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, Trbovlje, Tržič, Žalec 12 po 2 Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Kobarid, Laško, Lendava, Ljutomer, Logatec, Muta, Ormož, Radenci, Radlje ob Dravi, Rogaška Slatina, Ruše, Šenčur, Šentjur, Slovenske Konjice, Trebnje, Velika Polana, Zagorje ob Savi 21 po 1 Tabela 3: Število izvajalcev izobraževanja odraslih po slovenskih občinah Z regionalnega vidika vidimo, da je največ izvajalcev iz različnih občin evidentirano v Gorenjski in Savinjski regiji (iz sedmih različnih občin), sledijo Osrednjeslovenska, Podravska in Pomurska regija z izvajalci iz šestih občin, Goriška regija z izvajalci iz petih občin, ter Obalno-kraški regija, Jugovzhodna Slovenija in Koroška regija z izvajalci iz štirih različnih občin. Najslabše možnosti za izobraževanje v domačem okolju imajo odrasli v Notranjsko-kraški, Spodnjeposavski in Zasavski regiji, kjer so izvajalci evidentirani le iz dveh različnih občin (Tabela 4). Regija Občina / število izvajalcev v občini Število evidentiranih občin Število izvajalcev Gorenjska Bled (4), Jesenice (4), Kranj (16), Radovljica (5), Šenčur (1), Škofja Loka (8), Tržič (2) 7 40 Savinjska Celje (15), Laško (1), Rogaška Slatina (1), Šentjur (1), Slovenske Konjice (1), Velenje (5), Žalec (2) 7 26 Osrednjeslovenska Domžale (5), Ig (2), Kamnik (2), Litija (2), Ljubljana (128), Logatec (1) 6 140 Podravska Lenart (2), Maribor (34), Ormož (1), Ptuj (4), Ruše (1), Slovenska Bistrica (2) 6 44 Pomurska Gornja Radgona (2), Lendava (1), Ljutomer (1), Murska Sobota (5), Radenci (1), Velika Polana (1) 6 11 Goriška Ajdovščina (2), Idrija (1), Kobarid (1), Nova Gorica (7), Šempeter - Vrtojba (2) 5 13 Obalno-kraška Izola (1), Koper (6), Piran (3), Sežana (3) 4 13 Jugovzhodna Slovenija Črnomelj (1), Kočevje (2), Novo mesto (9), Trebnje (1) 4 13 Koroška regija Muta (1), Radlje ob Dravi (1), Ravne na Koroškem (4), Slovenj Gradec (3) 4 9 Notranjsko-kraška Ilirska Bistrica (1), Postojna (6) 2 7 Spodnjeposavska Brežice (4), Krško (3) 2 7 Zasavska Trbovlje (2), Zagorje ob Savi (1) 2 3 Skupaj 55 326 Tabela 4: Evidentirane občine po številu izvajalcev izobraževanja odraslih 2.1.2. Izvajalci izobraževanja odraslih po vrstah ustanov Izobraževanje odraslih posega na najrazličnejša področja človekovega delovanja in zanimanja. Izobraževanje odraslih ne poteka izključno v javnih ustanovah ter zasebnih izobraževalnih ustanovah in šolah, pomemben del izobraževanja in učenja se izvaja tudi v ustanovah, kjer izobraževanje ni glavna, ampak le dopolnilna dejavnost, npr: v muzejih, galerijah, društvih in zvezah društev, knjižnicah, skladih, fundacijah in drugih ustanovah. V Pregledu so zbrani raznovrstni izvajalci izobraževanja odraslih - te smo za potrebe analize razporedili v 19 različnih vrst, in sicer: zasebne izobraževalne ustanove in zasebne šole, osnovne šole, srednje šole, enote za izobraževanje odraslih pri srednjih šolah, višje in visoke strokovne šole, fakultete in umetniške akademije, ljudske univerze, društva in zveze društev, službe za izobraževanje v podjetjih in samostojni izobraževalni centri v podjetjih, muzeji, galerije, javni zavodi, zavodi, knjižnice, inštituti, skladi, fundacije, univerze za tretje življenjsko obdobje, zbornice, združenja in posebni izobraževalni centri. Največji delež v ponudbi izvajalcev zavzemajo zasebne organizacije oziroma zasebne šole (101 izvajalec, 31 %), sledijo srednje šole (66 srednjih šol, 20,3 % in 13 enot za odrasle pri srednjih šolah, 4 %), ljudske univerze (37 izvajalcev, 11,4 %) in višje strokovne šole (18 šol, 5,5 %). Nekoliko manjša je zastopanost fakultet (9 izvajalcev, 2,8 %) in visokih strokovnih šol (3 izvajalci, 1 %), kljub našim prizadevanjem, da bi se predstavili v večjem obsegu. Višje in visoko strokovno izobraževanje poteka tudi v okviru ljudskih univerz, višje strokovno izobraževanje pa tudi v okviru šolskih centrov. Nekoliko manjši delež predstavljajo samostojni izobraževalni centri v podjetjih (10 izvajalcev, 3,1 %) in službe za izobraževanje v podjetjih (9 ali 2,8 %), ki v veliki meri skrbijo za strokovno izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih, zato se v Pregledu predstavljajo le tisti, ki izvajajo izobraževanja tudi za zunanje udeležence. Pomembno vlogo med izvajalci izobraževanja odraslih imajo društva in zveze društev (8 izvajalcev oz. 2,5 %), saj ponujajo bogata in vsebinsko pestra izobraževanja predvsem s področja splošnega neformalnega izobraževanja. Izredno pomembno vlogo na področju izobraževanja starejših odraslih imajo univerze za tretje življenjsko obdobje (7 izvajalcev oz. 2,2 %). Mnogo jih deluje v okviru ljudskih univerz. Pomemben del izobraževanja in učenja odraslih pa poteka tudi v ustanovah, ki po svoji dejavnosti niso opredeljene kot izobraževalne ustanove, vendar to dejavnost izvajajo kot dopolnilni del svojega programa - to so knjižnice, muzeji in galerije, zbornice in združenja, skladi, fundacije in druge ustanove (Tabela 5). Vrsta ustanove Število izvajalcev Odstotek (v %) Zasebna organizacija, zasebna šola 101 30,98 Srednja šola 66 20,25 Ljudska univerza 37 11,35 Višja strokovna šola 18 5,52 Enota za odrasle pri srednji šoli 13 3,99 Zavod 13 3,99 Javni zavod 11 3,37 Samostojni izobraževalni center v podjetju 10 3,07 Fakulteta, umetniška akademija 9 2,76 Služba za izobraževanje v podjetju 9 2,76 Društvo, zveza društev 8 2,45 Univerza za III. življenjsko obdobje 7 2,15 Muzej, galerija 6 1,84 Splošna knjižnica 5 1,53 Inštitut 4 1,23 Posebni izobraževalni center 4 1,23 Visoka strokovna šola 3 0,92 Sklad, fundacija 1 0,31 Zbornica, združenje 1 0,31 Tabela 5: Število in odstotek izvajalcev izobraževanja po vrsti ustanove 2.1.3. Izvajalci izobraževanja po vrsti ustanove v posamezni regiji V vseh slovenskih regijah se odrasli lahko vključijo v srednjo šolo in v ljudsko univerzo, v večini regij -razen v Spodnjeposavski, Zasavski in Pomurski regiji - pa se odrasli lahko izobražujejo in učijo tudi v zasebnih organizacijah in šolah8. Največji izbor raznovrstnih izvajalcev imajo odrasli v Osrednjeslovenski regiji, kjer je na voljo 17 različnih vrst ustanov, med katerimi prevladujejo zasebne organizacije (61), sledijo srednje šole (15), samostojni izobraževalni centri v podjetjih in službe za izobraževanje v podjetjih (po 7), zavodi, društva in zveze društev (po 6), enote za odrasle pri srednjih šolah, ljudske univerze, višje strokovne šole, fakultete ter muzeji in galerije (po 5), inštituti in javni zavodi (po 4), univerze za tretje življenjsko obdobje (2) ter zbornica, posebni izobraževalni center in splošna knjižnica (po 1). Največji izbor raznovrstnih izvajalcev ponuja Ljubljana. V Podravski regiji se odrasli lahko vključijo v 12 različnih vrst ustanov, največji je izbor srednjih šol (13) in zasebnih organizacij in zasebnih šol (12), sledijo ljudske univerze (5), višje strokovne šole (4), enote za odrasle pri srednjih šolah in zavodi (po 2), društva in zveze društev, fakultete in akademije, javni zavodi, posebni izobraževalni center, sklad in fundacija ter visoka strokovna šola (po 1). Izbor je največji v Mariboru. Velik izbor raznovrstnih izvajalcev ima tudi Gorenjska regija. Odrasli lahko izbirajo med zasebnimi organizacijami (16), srednjimi šolami (7), ljudskimi univerzami (5), enotami za odrasle pri srednjih šolah (3), zavodi (2), izobražujejo pa se lahko tudi na fakulteti in višji strokovni šoli, samostojnem izobraževalnem centru v podjetju, knjižnici, muzeju, posebnem izobraževalnem centru in javnem zavodu. Najpestrejša ponudba je v Kranju. Izvajalci izobraževanja za odrasle v Savinjski regiji so: srednje šole (7), zasebne organizacije (5), ljudske univerze (4), univerze za tretje življenjsko obdobje in višje strokovne šole (po 3), enota za odrasle pri srednjih šolah, javni zavod, splošna knjižnica in služba za izobraževanje v podjetju. V Obalno-kraški regiji se odrasli lahko vključijo v srednjo šolo, zasebno organizacijo in ljudsko univerzo (po 2), ter javni zavod in zavod, fakulteto, splošno knjižnico, univerzo za tretje življenjsko obdobje in visoko strokovno šolo. V Jugovzhodni Sloveniji pa se odrasli lahko izobražujejo v ljudskih univerzah (4), v srednjih šolah in višjih strokovnih šolah (po 2), ter v zasebni organizaciji, enoti za odrasle pri srednji šoli, visoki strokovni šoli, javnem zavodu, splošni knjižnici. V Goriški regiji se odrasli lahko vključijo v štiri srednje šole, ter v ljudski univerzi, zasebni organizaciji, javna zavoda (po 2), ter v enoto za odrasle pri srednji šoli, fakulteto in samostojni izobraževalni center v podjetju. Koroška regija ima po tri ljudske univerze in srednje šole, ter po eno višjo strokovno šolo, univerzo za tretje življenjsko obdobje in zasebno izobraževano organizacijo. V Spodnjeposavski regiji se odrasli lahko izobražujejo in učijo v treh srednjih šolah in v ljudski univerzi, višji strokovni šoli, samostojnem izobraževalnem centru v podjetju ter zavodu. V Notranjsko-kraški regiji sta odraslim na voljo po dve ljudski univerzi in srednji šoli, ter višja strokovna šola, društvo in zasebna izobraževana organizacija. V Pomurski regiji imajo odrasli možnost izobraževanja v srednjih šolah (6), ljudskih univerzah (3), ter v službi za izobraževanja v podjetju in posebnem izobraževalnem centru. V Zasavski regiji nudijo izobraževanje odraslim dve srednji šoli ter ljudska univerza. 2.2. Izobraževalni programi za odrasle Po podatkih, zbranih v Pregledu, bo v letošnjem šolskem letu 326 izvajalcev izvedlo 6.242 izobraževalnih programov. V dokaj veliki izobraževalni ponudbi so na voljo programi za pridobitev izobrazbe, programi usposabljanja in spopolnjevanja za delo ter programi splošnega neformalnega izobraževanja. Zbrana ponudba izobraževalnih programov je v letošnjem letu največja - v primerjavi s preteklim letom se je število programov povečalo za 314 programov. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se programska ponudba v Pregledu povečuje že od leta 1996 dalje. V tem obdobju se je število programov povečalo kar za 3.773 programov (Graf 3). Graf 3: Število izobraževalnih programov v Pregledu po letih 2.2.1. Ponudba izobraževalnih programov po regijah in občinah Tudi v letošnjem šolskem letu imajo odrasli iz dvanajstih slovenskih regij številne možnosti za vključevanje v raznovrstne izobraževalne programe, prav v vseh regijah pa prevladuje učenje tujih jezikov in računalništva. Najraznovrstnejša je izobraževalna ponudba v Osrednjeslovenski regiji (140 izvajalcev bo izvedlo 2.622 programov) - odrasli se lahko vključijo v programe formalnega in neformalnega izobraževanja ter usposabljanja za potrebe dela. Prevladujejo programi jezikovnega izobraževanja (661 jezikovnih programov brez javne veljave in 287 javnoveljavnih jezikovnih programov) - v največjem obsegu bodo te programe izvajale zasebne ustanove in šole, ljudske univerze ter samostojni izobraževalni centri v podjetjih. Velika je ponudba računalniškega izobraževanja (536 programov) - izvajale ga bodo predvsem zasebne organizacije in šole ter ljudske univerze. Sledi ponudba programov poklicnega in strokovnega usposabljanja brez javne veljave (227 programov), programi s področja komunikacije (177 programov) in programi s področja vzgoje in izobraževanja (118 programov) - tudi ta izobraževanja bodo v največji meri izvedle zasebne ustanove in zasebne šole. Kar 40 % celotne izobraževalne ponudbe se bo izvajalo v ljubljanski občini, največ v Ljubljani9. Tudi v Podravski regiji (44 izvajalcev, 683 programov) prevladujejo programi jezikovnega izobraževanja (266 programov), ki jih bodo izvajale predvsem zasebne ustanove in šole ter ljudske univerze. Velika je tudi ponudba poklicnega in strokovnega usposabljanja (74 programov) in srednjega poklicnega izobraževanja (64 programov). V mariborski občini se bo izvedlo 8 % izobraževalne ponudbe, večji del v Mariboru. V Gorenjski regiji se bodo odrasli lahko največ vključevali v jezikovne programe (283 programov) -izvajalci so predvsem zasebne ustanove in ljudske univerze. Velika pa je tudi ponudba računalniškega izobraževanja (68 programov) - izvajale ga bodo predvsem zasebne ustanove in šole ter ljudske univerze - in srednjega poklicnega izobraževanja (51 programov), ki ga bodo izvajale ljudske univerze, srednje šole in enote za odrasle pri srednjih šolah ter zasebne ustanove in šole. Skoraj 5 % izobraževalne ponudbe se bo izvajalo v kranjski občini, večji del v Kranju. Tudi v Savinjski regiji je največja ponudba jezikovnega izobraževanja (164 programov), ki ga bodo izvajale predvsem ljudske univerze, sledi ponudba srednjega poklicnega izobraževanja (63 programov) - izvajale ga bodo srednje šole, enote za odrasle pri srednji šoli, ljudske univerze ter drugi javni zavodi. Računalniško izobraževanje (48 programov) bodo v največji meri izvajale ljudske univerze. 3,7 % celotne ponudbe izobraževanja se bo izvedlo v celjski občini. V Jugovzhodni Sloveniji je največja ponudba jezikovnega izobraževanja (51 programov) - izvajale ga bodo zasebne ustanove in ljudske univerze. Sledi računalniško izobraževanje (47 programov), ki ga bodo izvajale ljudske univerze, srednje poklicno izobraževanje (44 programov) - izvajale ga bodo predvsem enote za odrasle pri srednjih šolah, ljudske univerze in srednje šole, velika pa je tudi ponudba izobraževanj s področja komunikacije ter umetnosti in kulture pri ljudskih univerzah. Novomeška občina bo izvedla 5 % celotne izobraževalne ponudbe. Tudi v Obalno-kraški regiji se bodo lahko odrasli največ vključevali v jezikovne programe (96 programov) in računalniške programe (23 programov) predvsem v okviru ljudskih univerz. Koprska občina bo izvajala 2% izobraževalne ponudbe. V Pomurski regiji je odraslim na voljo 63 programov jezikovnega izobraževanja, ki jih bodo v večji meri izvedle ljudske univerze. Sledijo poklicna in strokovna usposabljanja (32 programov) in računalniška izobraževanja (22 programov) - izvajalci so predvsem ljudske univerze - ter srednje poklicno izobraževanje (21 programov), ki jih bodo izvedle predvsem srednje šole. 2 % izobraževalne ponudbe bodo izvedli v murskosoboški občini. Koroška regija ponuja predvsem jezikovna izobraževanja (52 programov) v okviru ljudskih univerz in zasebnih ustanov in šol. Občina Slovenj Gradec bo izvedla 2,6 % vseh programov izobraževanja. V Goriški regiji je največja ponudba računalniškega izobraževanja (71 programov), ki se bodo izvajali v okviru samostojnega izobraževalnega centra v podjetju in zasebnih ustanovah. Sledijo jezikovni programi, ki jih bodo izvedle ljudske univerze in enota za odrasle pri srednji šoli. Novogoriška občina bo izvedla 1,3 % celotne izobraževalne ponudbe. V Notranjsko-kraški regiji se bodo lahko odrasli predvsem vključevali v jezikovne programe (41 programov), ki jih bodo izvedle zasebne ustanove in ljudske univerze. Občina Postojna bo izvedla 1,4 % izobraževalne ponudbe. Tudi v Spodnjeposavski in Zasavski regiji imajo odrasli največ možnosti za izobraževanje v jezikovnih programih v okviru ljudske univerze. V občini Krško bodo izvedli 1,5 % izobraževane ponudbe, v občini Trbovlje pa 1,4 % celotne ponudbe izobraževanja za odrasle. 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 1.800 1.600 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 0 12.622 683 614 550 531 252 232 221 220 nnnn 113 111 93 s» N» N» ,<# ,<# & & ^° & & jfr & jfr ÄP S & G fV / «S> Ov o» cfF 1? Regija Graf 4: Število izobraževalnih programov po regijah Glede na število odraslih prebivalcev (prebivalstvo staro 15 let in več) pride v Sloveniji povprečno na en izobraževalni program 277 odraslih prebivalcev (Tabela 6). To državno povprečje ne presegajo štiri regije, in sicer Osrednjeslovenska regija, kjer pride na izobraževalni program 164 odraslih prebivalcev, Jugovzhodna Slovenija (223 prebivalcev na izobraževalni program), Koroška regija (251 prebivalcev na program) in Gorenjska regija (276 prebivalcev na program). V ostalih regijah so vrednosti nad državnim povprečjem. Od tega ponovno najbolj odstopa Spodnjeposavska regija s 533 prebivalci na en izobraževalni program. Regija Število prebivalcev starih nad 15 let10 Število programov Število prebivalcev na program Osrednjeslovenska 429.590 2.622 164 Jugovzhodna Slovenija 118.633 531 223 Koroška 63.248 252 251 Gorenjska 169.668 614 276 Notranjsko-kraška 44.318 111 399 Savinjska 221.516 550 403 Podravska 277.403 683 406 Obalno-kraška 93.569 220 425 Zasavska 39.540 93 425 Goriška 103.552 232 446 Pomurska 105.793 221 479 Spodnjeposavska 60.225 113 533 Slovenija 1.727.055 6.242 277 Tabela 6: Število odraslih prebivalcev na izobraževalni program v posamezni regiji Število programov se je v primerjavi s preteklim letom povečalo v vseh regijah, razen v Osrednjeslovenski regiji in Obalno-kraški regiji. Največji porast ponudbe izobraževalnih programov beležimo v Podravski regiji (za 90 programov), Gorenjski regiji (za 62 programov), Koroški regiji (za 52 programov) in Jugovzhodni regiji (za 45 programov), najmanjši pa v Zasavski (za 4 programe) in Pomurski regiji (za 3 programe). Izobraževalna ponudba se je v obdobju od leta 1999 do leta 2006 najbolj povečevala v Osrednjeslovenski regiji, kjer vse do letos beležimo vsakoletni porast števila programov, velik porast pa beležimo tudi v Jugovzhodni Sloveniji ter Podravski regiji. V tem obdobju se je izobraževalna ponudba najmanj povečevala v Spodnjeposavski, Obalno-kraški in Zasavski regiji (Tabela 7). Regije Leto 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 Osrednjeslovenska 2.622 2.623 2416 2.139 1.951 1.798 1740 1.283 Podravska 683 593 524 420 448 429 431 335 Gorenjska 614 552 516 436 472 425 362 339 Savinjska 550 540 482 476 405 458 414 399 Jugovzhodna Slovenija 531 486 406 371 356 342 271 161 Obalno-kraška 220 241 228 205 192 191 160 163 Pomurska 221 218 198 200 151 127 141 122 Koroška 252 200 183 157 88 130 108 118 Goriška 232 195 164 211 173 215 236 161 Notranjsko-kraška 111 98 92 92 75 72 112 105 Spodnjeposavska 113 93 77 73 84 80 66 55 Zasavska 93 89 79 80 72 66 52 42 Skupaj programov 6.242 5.928 5365 4.860 4.467 4.333 4.093 3.283 Tabela 7: Število izobraževalnih programov v regijah po letih 10 Vir Statistični urad RS 2.2.2. Vrste izobraževalnih programov za odrasle 11 Na osnovi razporeditve programov v tri osnovne vrste , in sicer I. programi za pridobitev izobrazbe, II. programi usposabljanja in spopolnjevanja za delo, III. programi splošnega neformalnega izobraževanja, lahko podamo ugotovitev, da je večji del izobraževalne ponudbe za odrasle namenjen splošnemu neformalnemu izobraževanju (70,5 %), veliko manjši del pa pridobitvi formalne izobrazbe (16,7 %) ter usposabljanju in spopolnjevanju za pridobitev poklicnega in strokovnega znanja, ter spretnosti in veščin na delovnem mestu (12,9 %) (Graf 5). Pri tem je potrebno opozoriti, da je ločevanje splošnega neformalnega izobraževanja ter usposabljanja in spopolnjevanja za potrebe dela pogosto zelo težko, če ne celo nemogoče, saj je neformalno izobraževanje zelo razvejano in posega na različna področja človekovega delovanja in zanimanja ter se tesno prepleta z nadaljnjim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem (npr. jezikovno, računalniško izobraževanje idr.). Programi splošnega neformalnega izobraževanja 4.398; 70% Programi za pridobitev izobrazbe; 1.040; 17% Programi usposabljanja in spopolnjevanja; 804; 13% Graf 5: Izobraževalni programi po vrsti programov Primerjava podatkov od leta 1999 do 2006 kaže veliko povečanje ponudbe splošnega neformalnega izobraževanja - v tem obdobju se je ponudba povečala kar za 2.062 programov. Povečala se je tudi ponudba programov za pridobitev izobrazbe, in sicer za 667 programov. Malo manjši porast beležimo pri ponudbi programov usposabljanja in spopolnjevanja za potrebe dela - v tem obdobju se je povečevala za 266 programov (Graf 6). 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000 4.500 5.000 5.500 6.000 6.500 □ Programi za pridobitev izobrazbe □ Programi usposabljanja in spopolnjevanja □ Programi neformalnega splošnega izobraževanja Graf 6: Število programov po vrsti od leta 1999 do 2006 Med programe splošnega neformalnega izobraževanja smo uvrstili programe z naslednjih področij: jezikovnega izobraževanja, računalniškega izobraževanja, osebnostne rasti, vzgoje in izobraževanja, ročnih del, umetnosti in kulture, komunikacije, zdravstvene vzgoje, državljanske vzgoje, zaposlovanja, gostinstva in turizma, kmetijstva, varstva okolja, sindikalnega dela in maturitetni tečaj. V tej raznovrstni ponudbi izstopa jezikovno in računalniško izobraževanje. Največ je jezikovnih programov brez javne veljave, in sicer kar 1.305 programov, kar predstavlja 21 % celotne ponudbe v Pregledu. Nekoliko manj je javnoveljavnih jezikovnih programov (778 programov ali 12,5 %). Prevladujejo programi učenja angleškega, nemškega, italijanskega in francoskega jezika. Velika je tudi ponudba računalniškega izobraževanja (898 programov ali 14,4 %), ki poleg osnovnega računalniškega izobraževanja zajema tudi strokovnejše, bolj specializirano računalniško usposabljanje in spopolnjevanje. Skoraj 4 % programov s področja komunikacije ter vzgoje in izobraževanja, sledijo programi s področja umetnosti in kulture (3,6 %), ročnih del (3,1 %) in osebnostne rasti (2,7 %). Ponudba programov z drugih področij je manjša od 2 % (Graf 7). /I ::::::: : 373 574 2.336 [1 ; ; 1 : . . . . . . . 576 6 03 2.914 J i : 659 718 2.956 J t : 1 1 1 1 1 1 705 644 3.118 | 783 673 3.404 | 864 684 3.817 J 927 826 4.175 [| 1.040 804 4.398 |_ : Programi jezikovnega izobraževanja, ki nimajo javne veljave Programi računalniškega izobraževanja, ki nimajo javne veljave Javnoveljavni programi jezikovnega izobraževanja Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja vzgoje in izobraževanja Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja komunikacije Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja umetnosti in kulture Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja ročnih del Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja osebnostne rasti Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja zdravstva Programi za državljansko vzgojo Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja gostinstva in turizma Programi s področja zaposlovanja Drugi programi splošnega neformalnega izobraževanja Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja kmetijstva Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja varstva okolja Javnoveljavni programi računalniškega izobraževanja Maturitetni tečaj Usposabljanje za sindikalno delo □47 □41 ^29 122 116 115 |12 1 ^243 1240 i?78 600 800 Število 1.305 0 1.000 1 .200 1 .400 Graf 7: Število programov splošnega neformalnega izobraževanja po vrstah Med programe za pridobitev formalne izobrazbe smo uvrstili programe osnovnošolskega izobraževanja za odrasle, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, višjega in visokega strokovnega izobraževanja, univerzitetnega izobraževanja, podiplomskega izobraževanja in poklicni tečaj. Največja je ponudba triletnih programov srednjega poklicnega izobraževanja (393 programov oz. 6,3 %), in sicer to so izpeljave programov Trgovec, Gostinska dela, Administrator, Strojni mehanik, Voznik, Oblikovalec kovin. Sledijo programi srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja (180 programov oz. 2,9 %) - prevladujeta programa Ekonomski tehnik (PTI) in Strojni tehnik (PTI), ter programi srednjega strokovnega izobraževanja (176 programov oz. 2,8 %), kjer prevladuje program Ekonomski tehnik. Nekaj več kot odstotek je programov višjega strokovnega izobraževanja, in sicer Komercialist in Poslovni sekretar. Ponudba ostalih programov je manjša od 1 % (Graf 8). Srednje poklicno izobraževanje Srednje poklicno-tehniško izobraževanje Srednje strokovno izobraževanje Višje strokovno izobraževanje ^ Podiplomski študij CT o £ Nižje poklicno izobraževanje Osnovna šola Poklicni teč aj Srednje splošno izobraževanje Visoko strokovno izobraževanje Univerzitetno izobraževanje 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 Število Graf 8: Število programov za pridobitev izobrazbe po vrstah Med programi usposabljanja in spopolnjevanja za potrebe dela so umeščeni programi poklicnega in strokovnega usposabljanja in spopolnjevanja (javnoveljavni programi in programi brez javne veljave), programi specializacije (javnoveljavni programi in programi brez javne veljave), programi usposabljanja in spopolnjevanja po zakonskih predpisih, programi za opravljanje delovodskih, poslovodskih in mojstrskih izpitov, programi za podjetništvo ter programi za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). Najobsežnejša je ponudba poklicnega in strokovnega usposabljanja brez javne veljave, ki predstavlja 7,8 % celotne programske ponudbe (486 programov). Gre za vsebinsko raznolike programe, namenjene pridobivanju osnovnih in strokovnih znanj, spretnosti in veščin za opravljanje poklica. Veliko manjša je ponudba drugih vrst programov - 1,7 % je programov priprav na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), 1,3 % je programov usposabljanja in spopolnjevanja po zakonskih predpisih, 1 % je programov poklicnega in strokovnega spopolnjevanja brez javne veljave, ki so namenjeni pridobivanju bolj specifičnih znanj in veščin za opravljanje poklica. Ostala ponudba usposabljanja in spopolnjevanja za delo je še skromnejša (Graf 9). Programi poklicnega in strokovnega usposabljanja brez javne veljave Programi priprav na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij Spopolnjevanje in usposabljanje po zakonskih predpisih Programi poklicnega in strokovnega spopolnjevanja brez javne veljave 1 ^ Programi za podjetništvo CL Programi za opravljanje mojstrskih, delovodskih ali poslovodskih izpitov Javnoveljavni programi poklicnega in strokovnega usposabljanja Programi specializacije brez javne veljave Javnoveljavni programi poklicnega in strokovnega spopolnjevanja Javnoveljavni programi specializacije 0 100 200 300 400 500 600 Število Graf 9: Število programov usposabljanja in spopolnjevanja za delo po vrstah 2.2.3. Ponudba javno veljavnih izobraževalnih programov in programov brez javne veljave Slaba tretjina programov je javno veljavnih - ti omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, poklicne kvalifikacije in javno veljavne listine. V skladu s 34. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja morajo biti vsi izvajalci teh programov pred začetkom opravljanja dejavnosti vpisani v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Približno dve tretjini izobraževanih programov za odrasle nima javne veljave - ti programi ne omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe in s tem javne veljavne listine. Trajanje teh programov je zelo različno od nekaj ur pa do sto ur in več, izvajajo pa se v obliki seminarjev, tečajev, predavanj, študijskih krožkov, posvetovanj itd. Ti programi so raznovrstni, od programov usposabljanja in spopolnjevanja za delo do programov splošnega neformalnega izobraževanja, to je programov za splošne potrebe in prosti čas. Javnoveljavni programi; 1.922; 31% Programi brez javne veljave; 4.320; 69% Graf 10: Javno veljavni programi in programi brez javne veljave 2.2.4. Področja izobraževalnih vsebin Programe izobraževanja smo glede na področje izobraževalnih vsebin razvrstili po dveh klasifikacijah: I. obstoječi klasifikaciji izobraževalnih vsebin, II. mednarodni standardni klasifikaciji izobraževanja ISCED-1997 (International Standard Classification of Education). I. Po obstoječi klasifikaciji izobraževalnih vsebin smo programe izobraževanja razvrstili v 86 širših vsebinskih področij oziroma v 14 ožjih področij - splošnoizobraževalno, ekonomsko-poslovno-organizacijsko, pravno-upravno, trgovsko-gostinsko, pedagoško, družboslovno, umetniško, zdravstveno-socialno, biotehniško, raziskovalno-inovativno, šport in okolje, tehniško, osebne storitve in drugo12. Razvrščanje programov v posamezno vsebinsko področje ni bilo lahko, saj so vsebine določenih programov zelo široke, zato jih je bilo težko umestili le v eno tematsko področje. Rezultati analize so pokazali, da v izobraževalni ponudbi prevladujejo vsebine, po katerih je veliko povpraševanja npr. vsebine s področja jezikovnega in računalniškega izobraževanja, komuniciranja, obdelave in predelave kovin ter poslovno-finančne dejavnosti, knjigovodstva in računovodstva, precej manjša pa je izobraževalna ponudba drugih vsebin. Večji del programov smo zato umestili v dve vsebinski področji obstoječe klasifikacije izobraževalnih vsebin, in sicer - splošnoizobraževalno področje (38,5 %) in naravoslovno-tehniško področje (26,3 %) (Tabela 8). Splošnoizobraževalno področje zajema vsebine jezikovnega izobraževanja - teh je kar 33,4 %, deleži drugih vsebinskih področij so precej manjši: osebnostna rast (2,5 %), splošno izobraževanje (2,4 %), tretje življenjsko obdobje (0,1 %) in izobraževalni sejmi, razstave (0,1 %). Naravoslovno-tehniško področje je vsebinsko zelo raznoliko, saj zajema kar 33 različnih vsebinskih področij, med temi je najobsežnejše računalništvo in informatika (14,6 %), sledijo vsebine iz obdelave in predelave kovin (2,8 %), prometa (1,4 %) in gradbeništva (1,2 %). Deleži drugih vsebinskih področij znotraj tehniškega področja ne presegajo 1 % celotne ponudbe v Pregledu. V letošnji ponudbi ni izobraževalnih vsebin iz metalurgije, vzdrževanja strojev in naprav, gasilstva, geodezije, krznarstva, nekovin, papirništva, PTT in telekomunikacij, usnjarstva, obutve in galanterije. Ekonomsko-poslovno-organizacijsko področje (8,6 %) združuje vsebine iz ekonomike - teh je največ (2,3 %), poslovno-finančne dejavnosti, knjigovodstva in računovodstva ter vodenja (po 1,8 %), administrativne dejavnosti (1,2 %), marketinga (0,5 %), študija dela in časa (0,4 %), projektnega dela, podjetništva in obrti (po 0,2 %) ter zavarovalništva in bančništva (0,1 %). V področju umetnosti (6 %) prevladujejo vsebine iz risanja, slikanja, grafike, kiparstva oblikovanja in aranžiranja (2,2 %) ter ročnih del (1,4 %). Ponudba drugih vsebin znotraj tega področja (kultura, literatura, dramska umetnost, glasba, fotografija, kinematografija, video in ples) je manjša od 1 %. Družboslovno področje (5,1 %) združuje vsebine iz komuniciranja (3,7 %), političnega izobraževanja (1,3 %), ponudba ostalih vsebin (verstva in teologija, sociologija, družboslovje, knjižničarstvo in dokumentalistika) je manjša od 1 %. Trgovsko-gostinsko področje (4,1 %) združuje vsebine iz gostinstva, turizma, kuhanja in peke (2,5 %) in trgovine (1,6 %). V pedagoškem področju (3,2 %) prevladujejo vsebine iz psihologije, pedagogike in andragogike (2,9 %), 0,4 % pa je vsebin s področja otroškega varstva. V zdravstveno-socialnem vsebinskem področju (2,3 %) prevladujejo teme iz zdravstvene dejavnosti (2 %), 0,3 % pa je vsebin s področja socialnega dela. Biotehniško področje (2,3 %) združuje vsebine iz kmetijstva in živilstva (1,2 %), manj kot odstotek pa je vsebin iz vrtnarstva in hortikulture, sadjarstva, vinogradništva, kletarstva in čebelarstva, gozdarstva, veterine. Noben program ne pokriva vsebine lova in ribolova. Pravno-upravno področje (0,9 %) združuje vsebine s področja trga dela (0,7%), vsebin s področja prava ter dela pravosodnih in državnih organov je malo. Ostala področja izobraževalnih vsebin - osebne storitve, šport in okolje, raziskovalno-inovativno področje in drugo ne presegajo 1 % celotne ponudbe. Področje Število programov Odstotek (v %) splošno izobraževalno 2.405 38,5 naravoslovno-tehniško 1.640 26,3 ekonomsko-poslovno-organizacijsko 535 8,6 umetniško 377 6,0 družboslovno 363 5,8 trgovsko-gostinsko 259 4,1 pedagoško 202 3,2 zdravstveno-socialno 143 2,3 biotehniško 143 2,3 pravno-upravno 59 0,9 osebne storitve 46 0,7 šport in okolje 36 0,6 drugo 26 0,4 raziskovalno-inovativno 8 0,1 Skupaj 6.242 100,0 Tabela 8: Programi izobraževanja odraslih po vsebinskih področjih II. Izobraževalne programe smo po mednarodni ISCED klasifikaciji razporedili v 10 tematskih področij: [0] Splošni programi, [1] Izobraževanje, [2] Humanistika in umetnost, [3] Družbene vede, poslovne vede in pravo, [4] Znanost, matematika in računalništvo, [5] Tehnika, proizvodnja in gradbeništvo, [6] Kmetijstvo in veterina, [7] Zdravstvo in sociala, [8] Osebne storitve in [9] Drugo. Tudi pri razvrščanju programov po tej klasifikaciji smo bili pogosto v dilemi, v katero vsebinsko področje umestiti program, saj so vsebine programov pogosto tako razvejane, da bi program lahko umestili v več različnih vsebinskih področij hkrati. Rezultati analiziranih vsebin programov13 so pokazali, da izstopa vsebinsko področje humanistika in umetnost (39,6 %), v katerem prevladujejo vsebine iz tujih jezikov (31,7 %), sledijo vsebine iz obrtnih tehnik (2,6 %) in maternega jezika (1,7 %). Ponudba drugih vsebin (umetnost, upodabljajoča umetnost, glasba in poustvarjalne umetniške zvrsti, avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija, oblikovanje, humanistika, religija, zgodovina in arheologija ter filozofija in etika) je nižja od 1 %. Sledi vsebinsko področje znanost, matematika in računalništvo (14,5 %). To področje združuje vsebine iz uporabnega računalništva, ki predstavlja 11 % celotne ponudbe programov izobraževanja; druge vsebine, kot so fizika, statistika, študij žive narave ne zavzemajo 1 % celotne ponudbe. V letošnji izobraževalni ponudbi ni vsebin iz matematike, fizikalnih ved, geofizike, kemije ter znanosti. Vsebinsko raznoliko je področje družbene, poslovne vede in pravo (13,3 %). Prevladujejo vsebine iz poslovodenja in upravljanja (3 %), ekonomije (2,2 %), trgovine na debelo in drobno (1,7 %), računovodstva in davkarstva (1,7 %) politologije in državljanske vzgoje (1,25 %) ter tajniških in referentskih del (1,2 %). Deleži ostalih tematskih področij - družbene in vedenjske vede, psihologija, sociologija in antropologija, socialna in kulturna geografija, novinarstvo in reporterstvo, knjižničarstvo, informatika in arhivistika, poslovne in upravne vede, marketing in oglaševanje, finance, bančništvo in zavarovalništvo, delo in delovno okolje ter pravo so nižji od 1%. V področju tehnika, proizvodnja in gradbeništvo (9,2 %) je največ vsebin iz strojništva in obdelave vsebin (3,5 %), gradbeništva (1,1 %), živilske tehnologije ter elektrotehnike in energetike (0,9 %). Vrednosti ostalih vsebinskih področij - elektronika in avtomatizacija, materiali (les, papir, plastika, steklo), motorna vozila, ladje, letala, tekstil, konfekcija, obuvala, usnje, kemija in tehnologija, tehnika in tehniške obrti, rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin, arhitektura in urbanizem - so manjše od 1 %. V področju splošni programi (9 %) prevladujejo vsebine iz osebnega razvoja (6,7 %), precej manj pa je vsebin iz temeljnega izobraževanja (1,4 %) in opismenjevanja in računanja (1 %). V področju osebne storitve (7 %) je največ vsebin iz prevoznih storitev (1,7 %), storitev (hotelirstvo in gostinstvo) in storitev za gospodinjstva (po 1,3 %), sledijo vsebine potovanja, turizem, prosti čas, šport, frizerstvo in kozmetika, varstvo okolja, veda o okolju, nadzor nad onesnaževanjem okolja, naravno okolje in divje živali, komunalne sanitarne storitve, varovanje oseb in premoženja ter varnost in zdravje pri delu, katerih vrednosti ne presegajo 1%. Nobenega programa ni na temo obramboslovja. Področje izobraževanje (3%) združuje vsebine izobraževalnih ved (2%), izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede, poučevanje in usposabljanje, predšolska vzgoja, osnovnošolsko izobraževanje, poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje, poučevanje posameznih predmetov, izobraževanje učiteljev v izobraževanju odraslih. V področju zdravstvo in sociala (2,6 %) je največ vsebin iz terapevtike in rehabilitacije (1,1 %), zdravstvene nege in oskrbe (0,8 %), socialnega dela in svetovanja (0,38 %), manj pa je drugih vsebin (zdravstvo, medicina, medicinske storitve, zobozdravstvo, medicinska tehnologija, farmacija, varstvo otrok in skrb za mladostnike). Področje kmetijstva in veterine je v izobraževalni ponudbi zastopano v manjšem obsegu, saj vrednosti posameznih vsebinskih področij ne presegajo 1 % (poljedelstvo in živinoreja (0,8 %), hortikultura, gozdarstvo, veterina). V ponudbi ni programov s področja ribištva. V področje drugo je umeščenih 10 programov (0,2%). Vsebina Šifra Število programov Odstotek (v %) Humanistika in umetnost [2] 2.471 39,6 Znanost, matematika, računalništvo [4] 905 14,5 Družbene vede, poslovne vede in pravo [3] 833 13,3 Tehnika, proizvodnja in gradbeništvo [5] 576 9,2 Splošni programi [0] 559 9,0 Osebne storitve [8] 436 7,0 Izobraževanje [1] 196 3,1 Zdravstvo in sociala [7] 160 2,6 Kmetijstvo in veterina [6] 96 1,5 Drugo [9] 10 0,2 Skupaj 6.242 100,0 Tabela 9: Programi izobraževanja odraslih po vsebinskih področjih ISCED klasifikacije 3. Zaključek Pregled ponudbe izobraževanja in učenja odraslih je Andragoški center Slovenije letos pripravil že petnajstič, zato nas veseli, da je interes za predstavitev v njem pri izvajalcih izobraževanja odraslih še vedno velik. Svojo izobraževalno ponudbo je predstavilo 326 izvajalcev, kar je največ do sedaj, od tega je kar 90,5% izvajalcev, ki so se predstavili že v lanskoletnem Pregledu, 31 izvajalcev pa je novih. Prevladujejo zasebne ustanove in zasebne šole (31 %), srednje šole (20,3 %) in ljudske univerze (11,4 %), zanimivo in vsebinsko raznoliko izobraževalno ponudbo pa v Pregledu predstavljajo tudi knjižnice, muzeji, galerije, društva in zveze društev, univerze za tretje življenjsko obdobje, inštituti, izobraževalni centri v podjetjih ter drugi izvajalci iz dvanajstih slovenskih regij. V letošnjem šolskem letu nameravajo izvesti 6.242 programov izobraževanja, usposabljanja ter spopolnjevanja najrazličnejših vsebin. Izvajalci bodo preko leta redno sporočali morebitne spremembe in dopolnitve izobraževalne ponudbe, saj se bomo le tako približali realnemu stanju ponudbe izobraževanja in učenja za odrasle v Sloveniji. Ker objava v Pregledu za izvajalce ni obvezujoča, Pregled ne zajame vsega izobraževanja, ki se izvaja za odrasle. Kljub temu menimo, da je večina izobraževanja za odrasle zajeta. Večji del programske ponudbe namenjen splošnemu neformalnemu izobraževanju odraslih (70,5 %), manjši delež programov pa pridobitvi formalne izobrazbe (16,7 %) ter usposabljanju in spopolnjevanju za pridobitev poklicnih in strokovnih znanj, spretnosti in veščin na delovnem mestu (12,9 %). Med programi splošnega neformalnega izobraževanja in tudi v celotni izobraževalni ponudbi prevladuje jezikovno izobraževanje - javnoveljavno in brez javne veljave (33,4 %) ter računalniško izobraževanje (14,6 %). V ponudbi programov za pridobitev izobrazbe je največ programov srednjega poklicnega izobraževanja (6,3 %), v ponudbi programov poklicnega usposabljanja in spopolnjevanja pa izstopajo programi poklicnega in strokovnega usposabljanja brez javne veljave (7,8%). Pri tem naj opozorimo, da je ločevanje splošnega neformalnega izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela pogosto zelo težko, če ne celo nemogoče, saj se splošno neformalno izobraževanje tesno prepleta z nadaljnjim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. Slaba tretjina programov je javno veljavnih - ti omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, poklicne kvalifikacije in javno veljavne listine. Približno dve tretjini izobraževanih programov nima javne veljave in ne omogočajo pridobitve javno veljavne izobrazbe in s tem javne veljavne listine. Ti programi so raznovrstni, od programov usposabljanja in spopolnjevanja za delo do programov splošnega neformalnega izobraževanja, to je programov za splošne potrebe in prosti čas. Možnosti za izobraževanje odraslih je tudi letos veliko, vendar ponovno opažamo, da dostopnost do izobraževanja, tako na regionalni kot lokalni ravni, precej odstopa od željene. Večji del izobraževalne ponudbe je zgoščen v centru države, medtem ko so možnosti za izobraževanje odraslih v manjših in predvsem manj razvitih regijah (npr. Zasavska, Spodnjeposavska, Notranjsko-kraška regija) zelo skromne. Vsekakor pri teh ocenah ne smemo pozabiti na velikost in razvitost posamezne regije, saj se to odraža tudi v izobraževalni ponudbi. Tudi letos bodo imeli odrasli največ izbire za izobraževanje v Osrednjeslovenski regiji, (140 izvajalcev in 2.622 programov), in sicer v ljubljanski občini (128 izvajalcev in 2.479 programov), najmanj pa v Zasavski regiji, kjer so evidentirani le trije izvajalci (dva iz občine Trbovlje in eden iz občine Zagorje ob Savi), skupaj bodo izvedli 93 izobraževalnih programov. Število programov se je v primerjavi s preteklim letom povečalo v vseh regijah, razen v Osrednjeslovenski regiji in Obalno-kraški regiji, kjer beležimo rahel upad izobraževalne ponudbe. Največji porast ponudbe izobraževalnih programov beležimo v Podravski regiji (za 90 programov), Gorenjski regiji (za 62 programov), Koroški regiji (za 52 programov) in Jugovzhodni regiji (za 45 programov), najmanjši pa v Zasavski (za 4 programe) in Pomurski regiji (za 3 programe). Programe izobraževanja smo glede na področje izobraževalnih vsebin tudi letos razvrstili po dveh klasifikacijah, in sicer po obstoječi klasifikaciji izobraževalnih vsebin in mednarodni standardni klasifikaciji izobraževanja ISCED-1997 (International Standard Classification of Education). Razvrstitev po obstoječi klasifikaciji izobraževalnih vsebin je pokazala, da prevladujejo vsebine s področja jezikovnega (33,4 %) in računalniškega izobraževanja (14,6 %), sledijo vsebine iz komuniciranja (3,7 %), psihologije, pedagogike, andragogike (2,9 %), obdelave in predelave kovin (2,9 %), gostinstva in turizma, kuhanja, peke in osebnostne rasti (po 2,5 %), splošnega izobraževanja (2,4 %), ekonomike (2,3 %), risanja, slikanja, grafike, kiparstva, oblikovanja in aranžiranja (2,2 %) ter zdravstvene dejavnosti (2 %). Vrednosti drugih vsebinskih področij ne presežejo dveh odstotkov. Tudi pri razvrstitvi programov po mednarodni klasifikaciji izobraževalnih vsebin ISCED prevladujejo vsebine iz tujih jezikov (31,7 %), uporabnega računalništva (11 %), sledijo pa vsebine iz osebnostnega razvoja (6,6 %), strojništva in obdelave kovin (3,5 %), računalništva (3,4 %), poslovodenja in upravljanja (3 %), obrtnih tehnik (2,6 %) in ekonomije (2,2 %). Vrednosti drugih izobraževalnih vsebin so nižje od dveh odstotkov. 3.1. Priporočila za nadaljnje delo na projektu 1. Ker nam načrtovane prenove računalniške aplikacije za pripravo Pregleda ponudbe izobraževanja in učenja odraslih v letošnjem letu ni uspelo izvesti, si bomo prizadevali, da bomo to nalogo uspešno izpeljali v novem letu. Obnova aplikacije bi pripomogla, da bi bile informacije, zbrane v Pregledu, še ažurnejše in mnogo hitreje dostopne uporabnikom. Razlogi za prenovo aplikacije so naslednji: • Spletna aplikacija za a) vnos podatkov o ustanovah in njihovi programski ponudbi (izpolnjujejo izvajalci sami) ter b) spletni Pregled ponudbe izobraževanja odraslih (iskanje in prikaz podatkov o izvajalcih in izobraževalnih programih - namenjen širši javnosti) trenutno tečeta na Microsoftovem strežniku. Ker je v načrtu, da se spletne strani Andragoškega centra Slovenije postopno prenesejo na Linux strežnik, bo potrebno tudi aplikacijo Pregleda prenesti na novi strežnik, tega pa obstoječa programska oprema ne omogoča. • Obstoječa aplikacija Pregleda je bila izdelana leta 1999, s kasnejšimi manjšimi dopolnitvami. Zaradi hitrih sprememb računalniških tehnologij je programska zasnova, na kateri aplikacija temelji že zastarela. • Celoten postopek zbiranja in pregledovanja zbranih podatkov ter objavo teh podatkov na spletu želimo čim bolj skrajšati in omogočiti, da je večina zbrane izobraževalne ponudbe za novo šolsko leto objavljena že junija. Celotni postopek je trenutno zelo zamuden, ker nam prenose iz spletne aplikacije za zbiranje podatkov v aplikacijo za pregledovanje in dopolnjevanje podatkov, ter ponovno objavo pregledanih podatkov v spletnem Pregledu lahko izvede le zunanji izvajalec. Pri kakršnikoli spremembi v bazi podatkov, je potrebna ponovna objava spletnega Pregleda. Nova aplikacija bi omogočila, da podatke, ki nam jih posreduje posamezni izvajalec preko spleta, administrator takoj pregleda in po potrebi dopolni, ter avtomatsko objavi v spletnem Pregledu. Podatki v Pregledu bi bili tako ažurnejši in pravočasno dostopni uporabnikom. Želja po zgodnejši objavi Pregleda (v juniju) je bila večkrat izražena tudi s strani strokovne javnosti. • Novosti bi bile potrebne tudi pri iskanju podatkov v spletnem Pregledu. Spletni Pregled sedaj omogoča le iskanje podatkov po določenih kriterijih, ki jih moramo vpisati, prenovljeni spletni pregled pa bi poleg tega naprednejšega iskanja omogočal tudi enostavno iskanje podatkov o izvajalcih in programih, kjer bi bili vnaprej pripravljeni izpisi nekaterih aktualnejših vsebinskih področij (npr. jeziki, računalniški programi ...), izobraževalna ponudba po regijah, ponudba po vrstah programov in drugi izpisi. Možnosti različnih poizvedb (enostavne in naprednejše) imajo danes vse sodobno zasnovane aplikacije. • Da bi bili podatki še aktualnejši, bi objavljali tudi cene in termine izvajanja programa. Do sedaj v Pregledu ti podatki niso bili navedeni. 2. Pregled bo ostal pomemben vir pri posodabljanju in dopolnjevanju baz podatkov o izvajalcih in izobraževalnih programih odraslih, pri ustreznem nadaljnjem načrtovanju razvoja izobraževalne ponudbe za odrasle na državni, regionalni in lokalni ravni ter pri pripravi ustreznih sistemskih in strokovnih podlag na področju izobraževanja odraslih. 3. Spremljanju ponudbe izobraževanja in učenja odraslih in seznanjanju najširše javnosti o možnostih izobraževanja in učenja bomo tudi v bodoče namenjali veliko pozornosti, saj je to pomembno tudi za spremljanje uresničevanja ciljev, ki si jih je Slovenija zastavila v Resoluciji o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih do leta 2010. 4. Pregled bo tudi v prihodnje nudil ustrezno podporo strokovni javnosti, ki deluje na področju informativno-svetovalne dejavnosti za izobraževanje odraslih, ter služil kot pomemben vir informacij širši strokovni javnosti, ki se ukvarja z vodenjem in upravljanjem človeških virov. 5. V prihodnjem letu bomo še več pozornosti namenili promociji Pregleda v širši in strokovni javnosti. 6. Več pozornosti bomo namenili tudi evidentiranju novih izvajalcev v regijah, ki imajo v Pregledu predstavljeno le skromno izobraževalno ponudbo. 4. Priloge 4.1. Priloga 1: Število izvajalcev v posamezni občini po regijah Regija /občine Število izvajalcev Odstotek (v %) Osrednjeslovenska regija Domžale 5 1,53 Ig 2 0,61 Kamnik 2 0,61 Litija 2 0,61 Ljubljana 128 39,26 Logatec 1 0,31 Skupaj 140 42,94 Podravska regija Lenart 2 0,61 Maribor 34 10,43 Ormož 1 0,31 Ptuj 4 1,23 Ruše 1 0,31 Slovenska Bistrica 2 0,61 Skupaj 44 13,50 Gorenjska regija Bled 4 1,23 Jesenice 4 1,23 Kranj 16 4,91 Radovljica 5 1,53 Šenčur 1 0,31 Škofja Loka 8 2,45 Tržič 2 0,61 Skupaj 40 12,27 Savinjska regija Celje 15 4,60 Laško 1 0,31 Rogaška Slatina 1 0,31 Slovenske Konjice 1 0,31 Šentjur 1 0,31 Velenje 5 1,53 Žalec 2 0,61 Skupaj 26 7,98 Jugovzhodna Slovenija Črnomelj 1 0,31 Kočevje 2 0,61 Novo mesto 9 2,76 Trebnje 1 0,31 Skupaj 13 3,99 Goriška regija Ajdovščina 2 0,61 Idrija 1 0,31 Kobarid 1 0,31 Nova Gorica 7 2,15 Šempeter - Vrtojba 2 0,61 Skupaj 13 3,99 Obalno-kraška regija Izola 1 0,31 Koper 6 1,84 Piran 3 0,92 Sežana 3 0,92 Skupaj 13 3,99 Pomurska regija Gornja Radgona 2 0,61 Lendava 1 0,31 Ljutomer 1 0,31 Murska Sobota 5 1,53 Radenci 1 0,31 Velika Polana 1 0,31 Skupaj 11 3,37 Koroška regija Muta 1 0,31 Radlje ob Dravi 1 0,31 Ravne na Koroškem 4 1,23 Slovenj Gradec 3 0,92 Skupaj 9 2,76 Spodnjeposavska regija Brežice 4 1,23 Krško 3 0,92 Skupaj 7 2,15 Notranjsko-kraška regija Ilirska Bistrica 1 0,31 Postojna 6 1,84 Skupaj 7 2,15 Zasavska regija Trbovlje 2 0,61 Zagorje ob Savi 1 0,31 Skupaj 3 0,92 4.2. Priloga 2: Izvajalci izobraževanja po vrsti ustanove v posamezni regiji OSREDNJESLOVENSKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Zasebna organizacija, zasebna šola 61 43,57 Srednja šola 15 10,71 Samostojni izobraževalni center v podjetju 7 5,00 Služba za izobraževanje v podjetju 7 5,00 Društvo, zveza društev 6 4,29 Zavod 6 4,29 Enota za odrasle pri srednji šoli 5 3,57 Fakulteta, umetniška akademija 5 3,57 Ljudska univerza 5 3,57 Muzej, galerija 5 3,57 Višja strokovna šola 5 3,57 Inštitut 4 2,86 Javni zavod 4 2,86 Univerza za III. življenjsko obdobje 2 1,43 Knjižnica-splošna 1 0,71 Posebni izobraževalni center 1 0,71 Zbornica, združenje 1 0,71 Skupaj 140 100,00 PODRAVSKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Srednja šola 13 29,55 Zasebna organizacija, zasebna šola 12 27,27 Ljudska univerza 5 11,36 Višja strokovna šola 4 9,09 Enota za odrasle pri srednji šoli 2 4,55 Zavod 2 4,55 Društvo, zveza društev 1 2,27 Fakulteta, umetniška akademija 1 2,27 Javni zavod 1 2,27 Posebni izobraževalni center 1 2,27 Sklad, fundacija 1 2,27 Visoka strokovna šola 1 2,27 Skupaj 44 100,00 GORENJSKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Zasebna organizacija, zasebna šola 16 40,00 Srednja šola 7 17,50 Ljudska univerza 5 12,50 Enota za odrasle pri srednji šoli 3 7,50 Zavod 2 5,00 Fakulteta, umetniška akademija 1 2,50 Javni zavod 1 2,50 Knjižnica-splošna 1 2,50 Muzej, galerija 1 2,50 Posebni izobraževalni center 1 2,50 Samostojni izobraževalni center v podjetju 1 2,50 Višja strokovna šola 1 2,50 Skupaj 40 100,00 SAVINJSKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Srednja šola 7 26,92 Zasebna organizacija, zasebna šola 5 19,23 Ljudska univerza 4 15,38 Univerza za III. življenjsko obdobje 3 11,54 Višja strokovna šola 3 11,54 Enota za odrasle pri srednji šoli 1 3,85 Javni zavod 1 3,85 Knjižnica-splošna 1 3,85 Služba za izobraževanje v podjetju 1 3,85 Skupaj 26 100,00 OBALNO-KRASKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Ljudska univerza 2 15,38 Srednja šola 2 15,38 Zasebna organizacija, zasebna šola 2 15,38 Zavod 2 15,38 Fakulteta, umetniška akademija 1 7,69 Javni zavod 1 7,69 Knjižnica-splošna 1 7,69 Univerza za III. življenjsko obdobje 1 7,69 Visoka strokovna šola 1 7,69 Skupaj 13 100,00 JUGOVZHODNA SLOVENIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Ljudska univerza 4 30,77 Srednja šola 2 15,38 Višja strokovna šola 2 15,38 Enota za odrasle pri srednji šoli 1 7,69 Javni zavod 1 7,69 Knjižnica-splošna 1 7,69 Visoka strokovna šola 1 7,69 Zasebna organizacija, zasebna šola 1 7,69 Skupaj 13 100,00 GORIŠKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Srednja šola 4 30,77 Javni zavod 2 15,38 Ljudska univerza 2 15,38 Zasebna organizacija, zasebna šola 2 15,38 Enota za odrasle pri srednji šoli 1 7,69 Fakulteta, umetniška akademija 1 7,69 Samostojni izobraževalni center v podjetju 1 7,69 Skupaj 13 100,00 KOROŠKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Ljudska univerza 3 33,33 Srednja šola 3 33,33 Univerza za III. življenjsko obdobje 1 11,11 Višja strokovna šola 1 11,11 Zasebna organizacija, zasebna šola 1 11,11 Skupaj 9 100,00 SPODNJEPOSAVSKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Srednja šola 3 42,86 Ljudska univerza 1 14,29 Samostojni izobraževalni center v podjetju 1 14,29 Višja strokovna šola 1 14,29 Zavod 1 14,29 Skupaj 7 100,00 NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Ljudska univerza 2 28,57 Srednja šola 2 28,57 Društvo, zveza društev 1 14,29 Višja strokovna šola 1 14,29 Zasebna organizacija, zasebna šola 1 14,29 Skupaj 7 100,00 POMURSKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Srednja šola 6 54,55 Ljudska univerza 3 27,27 Posebni izobraževalni center 1 9,09 Služba za izobraževanje v podjetju 1 9,09 Skupaj 11 100,00 ZASAVSKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Srednja šola 2 66,67 Ljudska univerza 1 33,33 Skupaj 3 100,00 4.3. Priloga 3: Izobraževalna ponudba po občinah v posamezni regiji Regija/občina Programi Odstotek (v %) Izvajalci Odstotek (v %) Osrednjeslovenska Domžale 84 1,35 5 1,53 Ig 16 0,26 2 0,61 Kamnik 9 0,14 2 0,61 Litija 23 0,37 2 0,61 Ljubljana 2.479 39,71 128 39,26 Logatec 11 0,18 1 0,31 Skupaj 2.622 42,01 140 42,94 Podravska Lenart 17 0,27 2 0,61 Maribor 491 7,87 34 10,43 Ormož 35 0,56 1 0,31 Ptuj 84 1,35 4 1,23 Ruše 4 0,06 1 0,31 Slovenska Bistrica 52 0,83 2 0,61 Skupaj 683 10,94 44 13,50 Gorenjska Bled 54 0,87 4 1,23 Jesenice 37 0,59 4 1,23 Kranj 290 4,65 16 4,91 Radovljica 71 1,14 5 1,53 Šenčur 11 0,18 1 0,31 Škofja Loka 109 1,75 8 2,45 Tržič 42 0,67 2 0,61 Skupaj 614 9,84 40 12,27 Savinjska Celje 236 3,78 15 4,60 Laško 4 0,06 1 0,31 Rogaška Slatina 20 0,32 1 0,31 Slovenske Konjice 42 0,67 1 0,31 Šentjur 12 0,19 1 0,31 Velenje 136 2,18 5 1,53 Žalec 100 1,60 2 0,61 Skupaj 550 8,81 26 7,98 Jugovzhodna Slovenija Črnomelj 130 2,08 1 0,31 Kočevje 53 0,85 2 0,61 Novo mesto 308 4,93 9 2,76 Trebnje 40 0,64 1 0,31 Skupaj 531 8,51 13 3,99 Koroška Muta 5 0,08 1 0,31 Radlje ob Dravi 24 0,38 1 0,31 Ravne na Koroškem 61 0,98 4 1,23 Slovenj Gradec 162 2,60 3 0,92 Skupaj 252 4,04 9 2,76 Goriška Ajdovščina 48 0,77 2 0,61 Idrija 32 0,51 1 0,31 Kobarid 7 0,11 1 0,31 Nova Gorica 80 1,28 7 2,15 Šempeter - Vrtojba 65 1,04 2 0,61 Skupaj 232 3,72 13 3,99 Pomurska Gornja Radgona 24 0,38 2 0,61 Lendava 51 0,82 1 0,31 Ljutomer 8 0,13 1 0,31 Murska Sobota 132 2,11 5 1,53 Radenci 3 0,05 1 0,31 Velika Polana 3 0,05 1 0,31 Skupaj 221 3,54 11 3,37 Obalno-kraška Izola 3 0,05 1 0,31 Koper 121 1,94 6 1,84 Piran 18 0,29 3 0,92 Sežana 78 1,25 3 0,92 Skupaj 220 3,52 13 3,99 Spodnjeposavska Brežice 17 0,27 4 1,23 Krško 96 1,54 3 0,92 Skupaj 113 1,81 7 2,15 Notranjsko-kraška Ilirska Bistrica 22 0,35 1 0,31 Postojna 89 1,43 6 1,84 Skupaj 111 1,78 7 2,15 Zasavska Trbovlje 87 1,39 2 0,61 Zagorje ob Savi 6 0,10 1 0,31 Skupaj 93 1,49 3 0,92 4.4. Priloga 4: Izobraževalni programi po vrstah programov Programi splošnega neformalnega izobraževanja Šifra Programi Odstotek (v %) Programi jezikovnega izobraževanja, ki nimajo javne veljave 502 1.305 20,91 Programi računalniškega izobraževanja, ki nimajo javne veljave 503 898 14,39 Javnoveljavni programi jezikovnega izobraževanja 501 778 12,46 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja vzgoje in izobraževanja 406 243 3,89 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja komunikacije 405 240 3,84 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja umetnosti in kulture 401 224 3,59 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja ročnih del 407 194 3,11 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja osebnostne rasti 404 165 2,64 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja zdravstva 402 87 1,39 Programi za državljansko vzgojo 506 81 1,30 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja gostinstva in turizma 408 47 0,75 Programi s področja zaposlovanja 507 41 0,66 Drugi programi splošnega neformalnega izobraževanja XX 29 0,46 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja kmetijstva 409 22 0,35 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja varstva okolja 403 16 0,26 Javnoveljavni programi računalniškega izobraževanja 508 15 0,24 Maturitetni tečaj 505 12 0,19 Usposabljanje za sindikalno delo 504 1 0,02 Skupaj 4.398 70,46 Programi za pridobitev izobrazbe Šifra Programi Odstotek (v %) Srednje poklicno izobraževanje 202 393 6,30 Srednje poklicno-tehniško izobraževanje 204 180 2,88 Srednje strokovno izobraževanje 203 176 2,82 Višje strokovno izobraževanje 207 103 1,65 Podiplomski študij 210 49 0,79 Nižje poklicno izobraževanje 201 36 0,58 Osnovna šola 100 32 0,51 Poklicni tečaj 206 22 0,35 Srednje splošno izobraževanje 205 21 0,34 Visoko strokovno izobraževanje 208 20 0,32 Univerzitetno izobraževanje 209 8 0,13 Skupaj 1.040 16,66 Programi usposabljanja in spopolnjevanja za delo Šifra Programi Odstotek (v %) Programi poklicnega in strokovnega usposabljanja brez javne veljave 304 486 7,79 Programi priprav na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij 310 105 1,68 Spopolnjevanje in usposabljanje po zakonskih predpisih 307 83 1,33 Programi poklicnega in strokovnega spopolnjevanja brez javne veljave 302 62 0,99 Programi za podjetništvo 309 27 0,43 Programi za opravljanje mojstrskih, delovodskih ali poslovodskih izpitov 308 22 0,35 Javnoveljavni programi poklicnega in strokovnega usposabljanja 303 11 0,18 Programi specializacije brez javne veljave 306 4 0,06 Javnoveljavni programi poklicnega in strokovnega spopolnjevanja 301 3 0,05 Javnoveljavni programi specializacije 305 1 0,02 Skupaj 804 12,88 4.5. Priloga 5: Področja izobraževalnih vsebin Področja izobraževalnih vsebin Šifra Programi Odstotek (v %) splošno izobraževalno področje: Splošno izobraževanje 0 152 2,4 Osebnostna rast 71 158 2,5 Jeziki 87 2.083 33,4 Tretje življenjsko obdobje 99 6 0,1 izobraževalni sejmi, razstave in sejmi 08 6 0,1 Skupaj 2.405 38,5 ekonomsko-poslovno-organizacijsko področje: Ekonomika 38 142 2,3 Poslovno-finančna dejavnost, knjigovodstvo in računovodstvo 39 115 1,8 Podjetništvo in obrt 41 14 0,2 Marketing 45 30 0,5 Vodenje (menedžment) 46 115 1,8 Zavarovalništvo in bančništvo 48 5 0,1 Študij dela in časa 62 28 0,4 Projektno delo 64 14 0,2 Administrativna dejavnost 69 72 1,2 Skupaj 535 8,6 pravno-upravno področje: Trg dela 43 41 0,7 Pravo 68 3 0,0 Delo pravosodnih in državnih organov 77 15 0,2 Skupaj 59 0,9 trgovsko-gostinsko področje: gostinstvo in turizem, kuhanje, peka 51 159 2,5 trgovina 49 100 1,6 Skupaj 259 4,1 pedagoško področje: psihologija, pedagogika, andragogika 72 179 2,9 otroško varstvo 85 23 0,4 Skupaj 202 3,2 družboslovno področje: Verstva in teologija 70 1 0,0 Komuniciranje 73 228 3,7 Sociologija 75 3 0,0 Družboslovje 76 39 0,6 Knjižničarstvo in dokumentalistika 86 13 0,2 Politično izobraževanje 98 79 1,3 Skupaj 363 5,8 umetniško področje: Kultura 81 46 0,7 Literatura 88 27 0,4 Dramska umetnost 89 9 0,1 Glasba 90 19 0,3 Risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, oblikovanje, aranžiranje 91 140 2,2 Fotografija, kinematografija, video 92 36 0,6 Ples 93 10 0,2 Ročna dela 95 90 1,4 Skupaj 377 6,0 zdravstveno - socialno področje: zdravstvena dejavnost 83 122 2,0 Socialno delo 27 21 0,3 Skupaj 143 2,3 biotehniško področje: Kmetijstvo in živilstvo 1 76 1,2 Vrtnarstvo in hortikultura 2 37 0,6 Sadjarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, čebelarstvo 3 14 0,2 Gozdarstvo 5 12 0,2 Veterinarstvo 6 4 0,1 lov in ribolov 04 0 0,0 Skupaj 143 2,3 raziskovalno-inovativno področje: Astrologija 10 0 0,0 Uvajanje inovacij in racionalizacij 63 6 0,1 raziskovalna dejavnost 59 2 0,0 Skupaj 8 0,1 šport in okolje: Šport in telesna kultura 96 14 0,2 Varovanje okolja 97 22 0,4 Skupaj 36 0,6 tehniško področje: Rudarstvo in geologija 7 5 0,1 Metalurgija 9 0 0,0 Tekstil 11 50 0,8 Grafična dejavnost 15 9 0,1 Kemija 16 6 0,1 Farmacija 17 4 0,1 Obdelava in predelava kovin 21 173 2,8 Varilstvo 22 31 0,5 Fizika 23 2 0,0 Splošna elektrotehnika 24 11 0,2 Elektroenergetika 25 33 0,5 Elektronika, avtomatika, robotika 26 39 0,6 Lesarstvo 28 39 0,6 Delo pri energetskih napravah 30 11 0,2 Vzdrževanje strojev in naprav 31 0 0,0 Pnevmatika in hidravlika 32 31 0,5 Gradbeništvo 34 72 1,2 Arhitektura 36 10 0,2 Komunalne storitve 37 10 0,2 Promet 52 90 1,4 Notranji transport, špedicija in skladiščenje 54 30 0,5 Matematika in statistika 57 1 0,0 Računalništvo in informatika 58 912 14,6 Standardizacija in kakovost 61 14 0,2 Varstvo pri delu in požarna varnost 66 47 0,8 Tehnična kultura 94 8 0,1 gasilstvo 67 0 0,0 geodezija 35 0 0,0 krznarstvo 13 0 0,0 nekovine 19 0 0,0 papirništvo 14 0 0,0 PTT in telekomunikacije 53 0 0,0 usnjarstvo, obutev in galanterija 12 2 0,0 Skupaj 1.640 26,3 osebne storitve: Osebne storitve 82 26 0,4 Higiena in vzdrževanje čistoče 84 20 0,3 Skupaj 46 0,7 drugo: Usposabljanje za delo 47 15 0,2 Obrambne in notranje zadeve 78 3 0,0 Varovanje premoženja 80 2 0,0 drugo: 20 6 0,1 Skupaj 26 0,4 4.6. Priloga 6: Področja izobraževalnih vsebin ISCED Področja izobraževalnih vsebin ISCED Šifra Programi Odstotek (v %) Splošni programi [0] Programi temeljnega izobraževanja 010 86 1,4 Opismenjevanje in računanje 080 58 0,9 Osebnostni razvoj 090 415 6,6 Skupaj 559 9,0 Izobraževanje [1] Izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede 140 28 0,4 Poučevanje in usposabljanje 141 2 0,0 Izobraževalne vede 142 115 1,8 Predšolska vzgoja 143 24 0,4 Osnovnošolsko izobraževanje 144 9 0,1 Poučevanje posameznih predmetov 145 3 0,0 Poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje 146 15 0,2 Skupaj 196 3,1 Humanistika in umetnost [2] Umetnost 210 9 0,1 Upodabljajoča umetnost 211 60 1,0 Glasba in poustvarjalne umetniške zvrsti 212 39 0,6 Avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija 213 46 0,7 Oblikovanje 214 29 0,5 Obrtne tehnike 215 162 2,6 Humanistika 220 27 0,4 Religija 221 2 0,0 Tuji jeziki 222 1.978 31,7 Materni jezik 223 107 1,7 Zgodovina in arheologija 225 11 0,2 Filozofija in etika 226 1 0,0 Skupaj 2.471 39,6 Družbene vede, poslovne vede in pravo [3] Družbene in vedenjske vede 310 3 0,0 Psihologija 311 6 0,1 Sociologija in antropologija 312 9 0,1 Socialna in kulturna geografija 313 32 0,5 Politologija in državljanska vzgoja 314 78 1,2 Ekonomija 315 136 2,2 Novinarstvo in reporterstvo 321 2 0,0 Knjižničarstvo, informatika, arhivistika 322 12 0,2 Poslovne in upravne vede 340 20 0,3 Trgovina na debelo in drobno 341 106 1,7 Marketing in oglaševanje 342 32 0,5 Finance, bančništvo, zavarovalništvo 343 16 0,3 Računovodstvo in davkarstvo 344 102 1,6 Poslovodenje in upravljanje 345 188 3,0 Tajniška in referentska dela 346 74 1,2 Delo in delovno okolje, vključno s spoznavanjem podjetja in uvajalnimi tečaji 347 14 0,2 Pravo 380 3 0,0 Skupaj 833 13,3 Znanost, matematika, računalništvo [4] Študij žive narave 420 3 0,0 Fizika 441 2 0,0 Statistika 462 1 0,0 Računalništvo 481 215 3,4 Uporabno računalništvo 482 684 11,0 Skupaj 905 14,5 Tehnika, proizvodnja in gradbeništvo [5] Tehnika in tehniške obrti 520 12 0,2 Strojništvo in obdelava kovin 521 217 3,5 Elektrotehnika in energetika 522 56 0,9 Elektronika in avtomatizacija 523 51 0,8 Kemija in tehnologija 524 7 0,1 Motorna vozila, ladje, letala 525 23 0,4 Živilska tehnologija 541 58 0,9 Tekstil, konfekcija, obuvala, usnje 542 25 0,4 Materiali (les, papir, plastika, steklo) 543 45 0,7 Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin 544 5 0,1 Arhitektura in urbanizem 581 7 0,1 Gradbeništvo - visoke in nizke zgradbe 582 70 1,1 Skupaj 576 9,2 Kmetijstvo in veterina [6] Poljedelstvo in živinoreja 621 48 0,8 Hortikultura 622 37 0,6 Gozdarstvo 623 7 0,1 Veterina 640 4 0,1 Skupaj 96 1,5 Zdravstvo in sociala [7] Medicina 721 2 0,0 Medicinske storitve 722 1 0,0 Zdravstvena nega in oskrba 723 51 0,8 Zobozdravstvo 724 2 0,0 Terapevtika in rehabilitacija 726 68 1,1 Farmacija 727 4 0,1 Varstvo otrok in skrb za mladostnike 761 8 0,1 Socialno delo in svetovanje 762 24 0,4 Skupaj 160 2,6 Osebne storitve [8] Storitve (hotelstvo in gostinstvo) 811 80 1,3 Potovanja, turizem, prosti čas 812 38 0,6 Šport 813 11 0,2 Storitve za gospodinjstva 814 79 1,3 Frizerstvo in kozmetika 815 31 0,5 Prevozne storitve 840 107 1,7 Varstvo okolja 850 9 0,1 Veda o okolju 851 3 0,0 Nadzor nad onesnaževanjem okolja 852 7 0,1 Naravno okolje in divje živali 853 1 0,0 Komunalne sanitarne storitve 854 15 0,2 Varovanje oseb in premoženja 861 7 0,1 Varnost in zdravje pri delu 862 48 0,8 Skupaj 436 7,0 Drugo [9] Drugo 999 10 0,2 4.7. Priloga 7: Vprašalnika: Podatki o izvajalcu in Podatki o programu izobraževanja _PODATKI O IZVAJALCU 1. POPOLNO IME USTANOVE (Navedite uradno ime vaše ustanove ter kraj ustanove.) NAZIV 1:_ NAZIV 2:_ KRAJ:_ 2. MATIČNA ŠTEVILKA: DAVČNA ŠTEVILKA: DAVČNI ZAVEZANEC: DA NE 3. NASLOV USTANOVE ULICA:_ pp_ KRAJ:_ POŠTNA ŠTEVILKA:_OBČINA:_ 4. TELEFON 5. TELEFAKS 6. ELEKTRONSKA POŠTA (Navedite elektronski naslov vaše ustanove oz. osebe za stike.) 7. INTERNET NASLOV 8. IME IN PRIIMEK VODILNE OSEBE 9. IME IN PRIIMEK OSEBE, ODGOVORNE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH 10. VRSTA IZOBRAŽEVALNE USTANOVE (Označite ustrezno vrsto ustanove ali vpišite vrsto ustanove, če med izbirnimi možnostmi ni vašega primera. Možen je samo en odgovor!) 01 LJUDSKA UNIVERZA 02 SAMOSTOJNI IZOBRAŽEVALNI CENTER V PODJETJU 03 SLUŽBA ZA IZOBRAŽEVANJE V PODJETJU 04 ENOTA ZA ODRASLE PRI SREDNJI ŠOLI 05 SREDNJA ŠOLA 06 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA 07 VISOKA STROKOVNA ŠOLA 08 FAKULTETA, UMETNIŠKA AKADEMIJA 09 ZASEBNA ORGANIZACIJA, ZASEBNA ŠOLA 10 INŠTITUT 11 DRŽAVNA UPRAVA 12 DRUŠTVO, ZVEZA DRUŠTEV 13 ZBORNICA, ZDRUŽENJE 14 KNJIŽNICA - splošnoizobraževalna 15 KNJIŽNICA - specialna 16 KNJIŽNICA - visokošolska 17 MUZEJ, GALERIJA 18 DRUGE KULTURNE USTANOVE 19 CENTER ZA SOCIALNO DELO 20 JAVNI ZAVOD 21 ZAVOD 22 UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 23 SKLAD, FUNDACIJA 24 POSEBNI IZOBRAŽEVALNI CENTER 25 RAZVOJNA AGENCIJA 26 DRUGO (Vpišite)_ 11. IME IN PRIIMEK OSEBE, KI JE IZPOLNILA VPRAŠALNIK IME IN PRIIMEK:_ TELEFON:_ ELEKTRONSKA POŠTA:_ DATUM: PODPIS in ŽIG: PODATKI O PROGRAMU IZOBRAŽEVANJA 1. IME USTANOVE (Vpišite ime, ki ste ga navedli v vprašalniku o izvajalcu. Zadostuje tudi samo žig, če je iz njega jasno razvidno ime ustanove.) IME USTANOVE: KRAJ USTANOVE: 2. IME PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA (Če gre za javnoveljavni program, ki ga je sprejel pristojni strokovni svet, vpišite uradno ime programa izobraževanja ter naziv poklicne/strokovne izobrazbe. Če program ni javnoveljaven, vpišite ime programa tako, kot ga imenujete v svoji izobraževalni ponudbi.) IME PROGRAMA: POKLICNA/STROKOVNA IZOBRAZBA: 3. JAVNA VELJAVNOST PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA (Označite pristojni strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, ki je program sprejel, oziroma navedite druge pristojne organe, ki so program sprejeli, npr. ustrezno ministrstvo, ali pa je program potrjen v tujini.) 01 SPREJEL PRISTOJNI STROKOVNI SVET S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA □ Strokovni svet RS za splošno izobraževanje □ Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje □ Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih □ Svet za visoko šolstvo RS 02 SPREJELI PRISTOJNI ORGANI NA DRUGIH PODROČJIH (Vpišite kateri): 03 PROGRAM NI JAVNOVELJAVEN 4. VRSTA PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA (Označite ustrezno številko.) 100 OSNOVNA SOLA PROGRAMI ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: 201 NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE 202 SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE 203 SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 204 SREDNJE POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE 205 SREDNJE SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE 206 POKLICNI TEČAJ 207 VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 208 VISOKO STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 209 UNIVERZITETNO IZOBRAŽEVANJE 210 PROGRAMI PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA PROGRAMI SPOPOLNJEVANJA IN USPOSABLJANJA ZA DELO: 301 JAVNOVELJAVNI PROGRAMI POKLICNEGA IN STROKOVNEGA SPOPOLNJEVANJA 302 PROGRAMI POKLICNEGA IN STROKOVNEGA SPOPOLNJEVANJA, KI NIMAJO JAVNE VELJAVE 303 JAVNOVELJAVNI PROGRAMI POKLICNEGA IN STROKOVNEGA USPOSABLJANJA 304 PROGRAMI POKLICNEGA IN STROKOVNEGA USPOSABLJANJA, KI NIMAJO JAVNE VELJAVE 305 JAVNOVELJAVNI PROGRAMI SPECIALIZACIJE 306 PROGRAMI SPECIALIZACIJE, KI NIMAJO JAVNE VELJAVE 307 SPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE PO ZAKONSKIH PREDPISIH 308 PROGRAMI ZA OPRAVLJANJE MOJSTRSKIH, DELOVODSKIH ALI POSLOVODSKIH IZPITOV 309 PROGRAMI ZA PODJETNIŠTVO 310 PROGRAMI PRIPRAV NA PREVERJANJE IN POTRJEVANJE NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ PROGRAMI SPLOŠNEGA NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA: 401 PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA UMETNOSTI IN KULTURE 402 PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA ZDRAVSTVA 403 PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA VARSTVA OKOLJA 404 PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA OSEBNOSTNE RASTI 405 PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA KOMUNIKACIJE 406 PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 407 PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA ROČNIH DEL 408 PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA GOSTINSTVA IN TURIZMA 409 PROGRAMI NEFORMALNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA KMETIJSTVA XX DRUGO (Vpišite)_ DRUGI PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH: 501 JAVNOVELJAVNI PROGRAMI JEZIKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA 502 PROGRAMI JEZIKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA, KI NIMAJO JAVNE VELJAVE 503 PROGRAMI RAČUNALNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA 504 USPOSABLJANJE ZA SINDIKALNO DELO 505 MATURITETNI TEČAJ 506 PROGRAMI ZA DRŽAVLJANSKO VZGOJO 507 PROGRAMI S PODROČJA ZAPOSLOVANJA XX DRUGO (Vpišite)_ 5. TRAJANJE PROGRAMA (Pri programu za pridobitev izobrazbe navedite uradno trajanje programa v številu letnikov, pri programu spopolnjevanja in usposabljanja za delo, programu splošnega neformalnega izobraževanja in pri drugem programu IO, navedite obseg organiziranega dela v urah. Možen je samo en odgovor!) Program za pridobitev izobrazbe - ŠTEVILO LETNIKOV PO PROGRAMU:_ Program spopolnjevanja in usposabljanja za delo - ŠTEVILO UR PO PROGRAMU:_ Program splošnega neformalnega izobraževanja in drugi - ŠTEVILO UR PO PROGRAMU: 6. KRAJ IZVAJANJA PROGRAMA (V primeru, da program ne izvajate v kraju, kjer je sedež ustanove, navedite kraj(e), kjer izvajate program.) 7. ZAHTEVE ZA VKLJUČITEV V PROGRAM IZOBRAŽEVANJA (Označite ustrezne pogoje.) (a) ZA VPIS V PROGRAM NI POTREBNO IZPOLNITI NOBENIH POGOJEV (b) POPREJŠNJA IZOBRAZBA (Možen je samo en odgovor!) 01 NAJMANJ 6 RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE 06 02 NAJMANJ POPOLNA OSEMLETKA/DEVETLETKA 07 03 NAJMANJ 2-LETNA POKLICNA ŠOLA 08 04 NAJMANJ 3-LETNA POKLICNA ŠOLA 09 05 NAJMANJ 4-LETNA SREDNJA ŠOLA (c) DELOVNE IZKUŠNJE (Katere in koliko (vletih)): (č) PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI: (d) DRUGO (Vpišite): 01 STAROST: 02 ZNANJE TUJEGA JEZIKA : 03 DRUGO: 8. KRATEK OPIS VSEBINE PROGRAMA (Ne izpolnite ciljev, komu je program namenjen ter vsebine za programe za pridobitev izobrazbe.) CILJI PROGRAMA: PROGRAM JE NAMENJEN: VSEBINA/TEME: NAČIN IZPELJAVE PROGRAMA (tečaj, delavnica, seminar, študijski krožek, e-izobraževanje itd.): DRUGO, KAR JE POMEMBNO ZA PROGRAM (začetek izobraževanja, število vpisnih mest itd.): 9. KLJUČNE BESEDE (Navedite nekaj ključnih besed, ki najbolje opisujejo vsebino programa.): 10. IME IN PRIIMEK OSEBE ZA STIKE: (Vpišite ime in priimek osebe, ki je odgovorna za izpeljavo programa, in njeno telefonsko številko.) IME IN PRIIMEK: TELEFON: 11. ZA PODATKE JE ODGOVOREN: IME IN PRIIMEK: PODPIS: 4.8. Priloga 8: Knjižno kazalo