Danes popoldne bodo v Kranjski gori odprli nov Kompasov hotel visoke A kategorije. To bo največji hotel na Gorenjskem in med največjimi v Sloveniji. Hotel ima 155 sob s kopalnicami oziroma 280 ležišč, restavracijo s 400 sedeži, pokrit plavalni bazen s toplo vodojtiristezno avtomatsko kegljišče, dve savni, trim sobo in frizerski salon. Do začetka glavne zimske sezone bo gotov tudi nočni bar, v katerem bo glasba in program:Razen tega ima hotel še ice bar, aperitiv bar, točilnico, v vsakem nadstropju so družabni prostori z biljardom in manjšim dnevnim barom, v zgornjem nadstropju pa manjši disco klub. V ogrevanih garažah je prostora za 80 do 120 avtomobilov, na parkirnem prostoru pred hotelom pa še za 100 avtomobilov. 90 odstotkov hotelskih zmogljivosti za letošnjo zimsko sezono je že rezerviranih. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 63 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA Kranj, petek, 16. 8. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Prvi val ni naredil škode Delavci SGP Tehnik iz Škofje Loke so zadnje dni julija začeli obnavljati kapucinski most v Škof ji Loki. Kamniti most, ena mnogih loških zanimivosti, je bil zgrajen leta 1381. Zaradi vse večjega prometa in težkih tovorov, ki so se prevažali prek njega, so že pred nekaj več kot osemdesetimi leti vanj vzidali jeklene nosilce. Ti pa niso vzdržali posebno dolgo. Vlažni zračni tokovi, ki pihljajo iz rečne struge, so povzročili, da je železo začela razjedati rja. Spričo velike dotrajanosti je zadnje čase grozila resna nevarnost, da se ob prevozu težjega bremena čezenj pripetiti nesreča. Zato bodo zdaj delavci prek mostu položili železobetonsko ploščo, pod njo pa po ceveh in kablih speljali telefonske in električne vode ter položili cevi, ki bodo dovoljevale večji pretok vode kot sedanje. Razširili in uredili bodo tudi vozišče na križišču proti Vin-carjem. Seveda bo kameniti kapucinski most še naprej ostal privlačen za turiste in obiskovalce Škofje Loke, saj na zunaj ne bo niti malo spreminil svoje podobe! Namen sedanjih del je le utrditev mostu! (-jg) — Foto: F. Perdan Obiskali so sejem XXIV. mednarodni Gorenjski sejem v Savskem logu so ta teden obiskali tudi Edvard Kardelj, dr. Marjan Brecelj, Miha Marinko in Andrej Verbič. Član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj z ženo je sejem obiskal v ponedeljek popoldne. Po dveurnem ogledu je rekel, da je ta prireditev v Kranju od začetka do danes zelo napredovala. Povedal je tudi, da so ob številnih vzorčnih sejmih, ki jih imamo v naši državi, zelo koristni tudi takšni, kjer je mogoče vse kupiti na enem mestu. Edvard Kardelj se je dlje časa zadržal tudi v paviljonu podjetja Zarja z Jesenic, kjer se je zanimal za delo in probleme tega podjetja. Predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj je sejem obiskal v torek dopoldne. Spremljala sta ga tudi sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj in podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Marjan Brecelj si je z zanimanjem ogledal sejem, pohvalil organizacijo in celotno prireditev. Dlje časa pa se je zadržal v paviljonu ljubljanske Metalke. V sredo zvečer je bil gost sejma član sveta federacije Miha Marinko, ki je dobri dve uri pose-del na gostinskem prostoru. Včeraj pa si je sejem ogledal predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič. A. 2. V sredo ob 10. uri dopoldne so v elektrarni Moste za 15 centimetrov dvignili zapornico akumulacijskega jezera. S tem se je začel postopek za pripravo nujnih vzdrževalnih del v elektrarni, ki se bodo začela prve dni septembra. Ta prvi manever je spremljala tudi posebna komisija, v kateri so bili predstavniki zveze ribiških družin Gorenjske, Zavoda za ribištvo Ljubljana, Hidrometeorološkega zavoda, Splošne vodne skupnosti Gorenjske, republiškega zavoda za vodno gospodarstvo, hidroelektrarne Moste in predstavnik projektanta Metalne Maribor. Elektrarna Moste je že prejšnji teden pozvala prebivalce, naj se v sredo, 14. avgusta, in v naslednjih dneh ne zadržujejo na obrežjih Save, ker ob dvigu zapornice lahko pride do močnejšega vodnega vala. »Bali smo se današnjega izpusta mrtve vode iz akumulacijskega jezera,« je povedal predstavnik zveze ribiških družin Gorenjske Franc Carl iz Kranja. »Lahko bi se namreč zgodilo, da bi bilo treba zapornico precej dvigniti, da bi več milijonov kubičnih metrov vode v jezeru prebilo desetletni nanos blata in drugih odpadkov na dnu. Tako pa smo si vsi oddahnili, ko je sicer umazana, črna, smrdljiva, mrtva voda pritekla, ko je bila zapornica dvignjena za 15 centimetrov. Tako ni prišlo do morebitnega večjega vodnega vala in tudi mrtva voda se je hitro mešala z živo turbinsko vodo in s pritoki Završnice ter Radovne.« Ribiči, so od Most do Kranja postavili tri kontrolne postaje, kjer bodo vse do 1. septembra opazovali življenje v Savi. Strokovnjaki inštituta Boris Kidrič iz Ljubljane so v sredo dopoldne v Zasipu, kjer je prva takšna postaja, vzeli vzorce vode. Zdaj bodo skušali ugotoviti, koliko strupenih snovi je v vodi, podatki pa bodo dragoceni tudi za kasnejši manever v septembru, ko bodo postopoma izpraznili akumulacijsko jezero in spustili v strugo po približnih ocenah poldrug milijon kubičnih metrov mrtve vode. Ta postopek je nujen zaradi vzdrževalnih del. Strokovnjaki bodo takrat pregledali zapornico in opravili remont na turbinah. »Kako bo takrat, zdaj lahko več ali manj zgolj ugibamo. Do kam bo poginilo vse živo v Savi, bo odvisno od več okoliščin. Če bo avgust suh, brez padavin, bomo lahko priča pravi katastrofi. Vsaka nevihta v tistih kritičnih dneh in urah pa bo za ribe zelo dobrodošla in lahko zelo ublaži škodo. Prav tako lahko ublaži škodo srečno naključje, če na zapornici ne bo potrebnih večjih popravil. V tem primeru jo bodo lahko hitreje zaprli in v jezeru držali tisti nivo vode, ki jih ne bo oviral pri drugih vzdrževalnih delih. Skratka, vrsta čejev je ta hip, žal pa se bližajočemu postopku v Mostah ne da izogniti in potrebni bodo tudi v prihodnje. Nekako vsakih deset let.« Prvi val v sredo torej ni naredil škode. Sava je le malo narasla in v Kranju je bila le malo bolj kalna kot sicer. Prvi dan je skozi turbine teklo okrog 29 kubičnih metrov vode na sekundo, skozi zapornico pa 4 do 5 kubičnih metrov mrtve vode, ki se je razmerju 1:8 do 1:10 hitro mešala z živo. Testne ribe, ki so jih ribiči imeli na kontrolni postaji v Zasipu, prvi dan niso kazale nobenih sprememb. V torek dopoldne je obiskal XXI V. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj. — Foto: F. Perdan Kako bo v prihodnjih dneh, je težko reči, vendar kaže, da škode ne bo. Po 1. septembru pa je treba računati z najhujšim. Lahko se zgodi, da bomo priča masovnemu poginu rib. Za takrat še posebej velja opozorilo, naj prebivalci ne pobirajo mrtvih rib iz vode, ker bodo strupene in smrtno nevarne. Ribiči pa pozivajo prebivalce, naj ne plašijo rib ob obrežju in ob pritokih Save, kamor se bodo zatekale. Sicer pa so v zgornjem delu Gorenjske vse ribiške družine od 14. avgusta naprej prepovedale ulov rib, kranjska ribiška družina pa je v svojem revirju Save dovolila ulov še do 1. septembra. A. Žalar V Proslave ob dnevu obmejnih enot Včeraj so obmejne enote JLA praznovale 30-letnico. Proslave so bile domala na vseh mejnih karavlah v SR Sloveniji, večje prireditve pa na tistih, ki so prejela priznanja in odličja. Vsa srečanja so potekala v znamenju tesnega in živahnega sodelovanja enot JLA z mladino, družbenopolitičnimi in gospodarskimi organizacijami ter ostalim prebivalstvom. Osrednja proslava ob 30-letnici graničarskih enot na Gorenjskem je bila včeraj na karavli »Srečko Perhavc« nad Tržičem. Ob prazniku je vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ Josip Broz-Tito z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem odlikoval tudi karavlo Žirovnica. Za posebne dosežke pa so bile nekaterim starešinam in vojakom na karavlah in komandah obmejnih enot podeljene zlate značke, odlikovanja in pohvale. Obmejnim enotam sta za praznik med drugimi poslala telegramski čestitki tudi vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito in zvezni sekretar za narodno obrambo general armade Nikola Ljubičič. -jg 12. stran: Ne pozabite izpolniti nagradni kupon za pero i XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. DO 19. AVGOSTA Naročnik: Meso ne bo cenejše Zaradi skokovitega naraščanja proizvodnih in drugih stroškov, ki povzročajo velike težave živinorejcem kot tudi klavnični industriji in trgovini, je nemogoče pričakovati pocenitev mesa. To je izjavil pomočnik republiškega sekretarja za kmetijstvo Ivo Ma-renk, ko je govoril o najnovejših ukrepih pri prodaji mesa in živine. Do konca leta bomo imeli v Sloveniji 3500 do 4000 ton tržnih presežkov mesa. Le-teh pa v Sloveniji ne bo mogoče uskladiščiti. Zato na sekretariatu za kmetijstvo menijo, da bo treba poiskati možnosti za skladiščenje v tujini. Hkrati pa bomo morali poskrbeti za povečanje svojih hladilnih zmogljivosti. Denar je že zagotovljen. Uspešna Kosovka Bombažna industrija' Kosovka iz Prištine, ki sodi med najboljše tekstilne organizacije pri nas, je v prvem polletju dosegla izredne uspehe. Skupni promet je v tem času znašal 103,150:000 dinarjev, ostanek dohodka pa 20,916.000 dinarjev, kar je skoraj še enkrat več kot v enakem času lani. Uspeh je rezultat pravočasnega nakupa surovin, skoraj stoodstotne izrabe zmogljivosti in dobre organizacije dela. Svetovna turistična organizacija V Ženevi so pred kratkim ustanovili svetovno turistično organizacijo, v katero se je takoj včlanilo 51 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Organizacija bo začela delati novembra letos. Skrbela bo za napredek in razvoj turizma v svetu ter za izravnavanje in usklajevanje svetovnih turističnih gibanj z nacionalnimi. Ukvarjala se bo tudi z vprašanji človekovega okolja in z drugimi problemi. Priprave na kongres Priprave na 9. kongres slovenske mladine, ki bo od 2. do 4. oktobra v Moravskih toplicah in se ga bo udeležilo 467 delegatov iz vseh občinskih konferenc ZMS, potekajo po začrtanih programih. Sedem delovnih skupin skrbi, da bo kongres delal po zastavljenih načrtih, hkrati pa tesno sodeluje s pripravljalni.n odborom pri republiški konferenci ZMS. Tudi evidentiranje kandidatov za kongres je že končano. Srečanje mladih umetnikov V Knjaževcu se je v nedeljo začelo in se bo jutri sklenilo tradicionalno srečanje mladih ustvarjalcev iz Srbije. Na prireditvi sodeluje prek 800 mladih iz 40 mest. Udeležuje se ga tudi veliko mladih kiparjev, pesnikov, slikarjev, recitator-jev in pevcev. Šola za občinski praznik V nedeljo je kakih 200 prebivalcev Velenja nadaljevalo z deli pri novi osnovni šoli v Zi-biki, ki jo bo, kot je znano, velenjska občina podarila potresnemu območju. Sprva so računali, da bo štirirazredna podružnična šola za 150 učencev odprla vrata za dan republike. Velenjčani pa sedaj obljubljajo, da jo bodo zgradili do 8. oktobra — šmar-skega občinskega praznika. 200 milijonov za prekop Letos se nadaljujejo dela pri gradnji melioracijskega prekopa Kolpa—Kolpa. Letošnja naložba bo veljala prek 200 milijonov dinarjev. V zadnjih desetih letih so speljali in uredili že več kot 10 kilometrov od skupnih 22 kilometrov prekopa v bližini Karlovca. Ime Kolpa—Kolpa je prekop dobil zato, ker pri vasi Mahični prevzame del odvečnih voda reke Kolpe, ki zlasti ob večjem deževju hitro narašča, pri vasi Sišljavič pa jih ponovno usmerja v Kolpo. Spomini na pregnanstvo Te dni je izšel zbornik »Odprta srca« (s podnaslovom »Kronika ljudske solidarnosti«), v katerem številni slovenski izgnanci in njihovi srbski, hrvaški ter bosanski gostitelji pripovedujejo o težkih, a nepozabnih dneh minule vojne, ko so družno kljubovali nasilju okupatorja Kranj Kranj, 15. avgusta — Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj je popoldne v dvorani kranjske občinske skupščine razdelila odločbe 95 pričakovalcem stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada. Med pričakovalci stanovanj je bilo tokrat 43 delavcev oziroma družin z nizkimi osebnimi dohodki, 23 mater samohranilk, 8 starih ljudi, 2 delovno nesposobna občana in 19 mladih družin. Od 95 stanovanj jih bo 40 gotovih ta mesec, preostalih 55 pa prihodnji. Do konca leta (nekaj pa v začetku prihodnjega) pa bo iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada na Planini zgrajenih še 87 stanovanj. A. Ž. Nešteto je bilo oblik in metod, s katerimi so Hitler in njegovi hlapci med zadnjo vojno skušali podjarmiti ali celo zbrisati z obličja Zemlje ljudstva okupiranih dežel. In če smo doslej že dokaj temeljito popisali tisti del odpora jugoslovanskih narodov, ki je potekal v mejah skrbno organiziranega, odkritega boja, v okviru partizanskih enot, so mlajšim generacijam drugi načini kljubovanja okupatorjem manj znani. Prav to dejstvo je v znatni meri botrovalo zamisli, da bi kazalo zabeležiti dogodke, ki pričajo o razseljevanju Slovencev in načrtni germanizaciji posameznih slovenskih pokrajin, da bi torej veljalo natisniti spomine večjega števila anonimnih junakov, ki so bodisi kot pregnanci bodisi kot njihovi gostitelji morali družno prenašati teror zavojevalcev. Ideja se je pravzaprav rodila na sestankih in srečanjih v povojnem razdobju, zlasti pa v času vzajemnih obiskov leta 1969, potekajočih prek »Vlakov bratstva in enotnosti«. Decembra 1971 je nato časopisno podjetje Mariborski tisk — Večer predlagalo, naj bi izdali kroniko o ljudski solidarnosti, v kateri bodo spregovorili možje in žene, izseljenci in domačini, brezdomci in gospodarji, ki so obupanim prišlekom gostoljubno odprli vrata svojih hiš in jim ponudili zatočišče. Zdaj je ta knjiga, nastala ob sodelovanju in pomoči uglednih publicistov, književnikov, novinarjev in seveda preživelih občanov iz raznih koncev dežele, le prišla na trg. Opremljena z originalnimi fotografijami ter popestrena z detajlnimi pričevanji prizadetih predstavlja dragocen historičen dokument, namenjen predvsem vzgoji in izobraževanju mladine. Predstavlja tudi spomenik povezanosti jugoslovanskih narodov, spomenik solidarnosti in prijateljstva, vzniklega v najhujših trenutkih zgodovine človeštva. Uredniški odbor seveda ni imel lahkega posla. Primanjkovalo mu je verodostojnih podatkov: informacije so avtorji člankov neredko morali iskati popolnoma na novo, kajti razen v Sloveniji skoraj nikjer ne ohstaja dovolj sistematično obdelanega gradiva. Mnogo prič je pomrlo, mnogo sledov je izginilo. In vendar so ustvarjalci uspeli obdržati ravnotežje ter v pravičnem razmerju zajeti v objavljenih prispevkih vse kraje, ki — upoštevajoč specifičnost tematike — kakorkoli sodijo zraven. Zbornik »Odprta srca«, tiskan v srbohrvaškem in slovenskem jeziku, zaradi omejenega obsega (343 strani povečanega formata) žal ni mogel priobčiti celotnega zbranega materiala. V uvodnem poglavju prinaša obširnejše študije, posvečene fenomenu enotnosti jugoslovanskih narodov med NOB ter sociološkim razglabljanjem o pregnancih, v drugem pa so nanizani najbolj zanimivi članki okrog sto izseljencev oziroma Tretji mednarodni mladinski seminar ■Jadran Danes se je v Kranjski gori začel tretji mednarodni mladinski seminar Alpe Jadran. Na njem sodeluje po 15 mladincev iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Na seminarju bodo govorili o družbenopolitičnem sistemu SFRJ, zunanji politiki naše države, vlogi in delu mladinske organizacije, sodelovanju mladih v treh sosednjih pokrajinah in o manjšinskem šolstvu. Seminar je pripravila republiška konferenca Zveze slovenske mladine in bo trajal do 21. avgusta. V tem času si bodo udeleženci ogledali tudi nekaj delovnih organizacij na Gorenjskem. -Ib Alpe Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto učitelja tehničnega pouka za nedoločen čas. Pogoj: dokončana visoka ali višja šola ustrezne smeri. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. gostiteljev. Tretji obravnava udeležbo žrtev nemškega razslojevanja v partizanskih akcijah, da bi četrti obelodanil poznejše negovanje tradicionalnih vezi, skovanih in prekaljenih pred dobrimi tridesetimi leti, v trpljenju, solzah in samoodreka-nju. - I. G. Radovljica V radovljiški občini so bile minuli teden v mladinskih aktivih razprave o dokumentih za deveti kongres zveze mladine Slovenije. 0 pripravah na kongres, ki bo v začetku oktobra v mur-skosoboški občini, so razpravljali mladi v Lescah, v Iskri Otoče in v Suknu Zapuže. Aktiv mladih delavcev temeljne organizacije združenega dela hoteli Viator na Bledu pa je poleg osnutkov statutov za zvezni in republiški kongres mladine razpravljal tudi o ureditvi klubskega prostora za mlade. Lipa prijateljstva v Brusu V pohedeljek so se vrnili iz mesta Brus v Srbiji člani folklorne skupine DPD Veriga Lesce, godba na pihala iz Gorij in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter skupščine občine Radovljica. Štiričlanska občinska delegacija, ki jo je vodil predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Polde Pernuš, in obe kulturni skupini so se v prijateljskem mestu Brusu udeležili slovesnosti ob občinskem prazniku in 30-letnici osvoboditve tega mesta. Hkrati pa so vrnili obisk kulturnikom iz Brusa, ki so bili na obisku v Radovljici med ne- Kaj je zagrešil Richard Nixon? Zakaj je moral pospraviti kovčke in oditi? Čemu so ga prisilili k odstopu, k dejanju, ki je za ameriške pojme mnogo bolj nezaslišano, mnogo bolj osupljivo kakor bi bil, denimo, atentat? Odgovor se v luči kopice dejstev, nanizanih po brezhibnem kronološkem vrstnem redu, sicer zdi preprost, vendar ob nekoliko bolj poglobljenem razmišljanju ne vzdrži kritike. Spočetje in epilog dramatičnih zapletov, katerih skrajna posledica je padec predsednika, naj bi tičal v zadevi Watergate, toda že zdaj, komaj teden dni pozneje, postaja jasno, da korenine zapleta segajo neprimerno globlje, da so pognale iz zapletenih, vrtinčastih podtalnih tokov današnje gospodarske in politične stvarnosti. Kam merimo? Najprej si velja pobliže ogledati afero Watergate, navidezno edini razlog Nixonovega predčasnega odhoda v politični pokoj. Poleti 1972 je skupina »neznancev« vdrla v prostore glavnega sedeža demokratske stranke, hoteč preslikati dokumente o predvolivnih načrtih nasprotnikov republikancev. Tatove so prezgodaj razkrinkali in sprožili preiskavo, ki je nenavadno hitro obtičala v slepi ulici. Samo dva mlada novinarja Washington Posta sta vrtala naprej in odkrila, da vse niti vodijo v Belo hišo. (Mimogrede rečeno, njuna vztrajnost jima je prinesla izjemno slavo ter največje ameriško literarno-časnikarsko priznanje, Pulitzerjevo nagrado). Stvar so nato vzeli v pretres člani posebnega kongresnega odbora. Le-ta je kmalu ugotovil neposredno krivdo Nixonovega volilnega štaba, sestavljenega iz njegovih najožjih sodelavcev. Ko se je potlej razvedelo, da v Beli hiši snemajo večino razgovorov najvišjih funkcionarjev, so sodniki terjali izročitev magnetofonskih zapisov. Hkrati je opozicija v senatu in predstavniškem domu prvič uradno posumila v neoporečnost državljana ZDA št. 1 in omenila možnost »impeachmenta«, odstranitve zaradi kršenja ustavnih pravic. Sledila so večkratna energična Nixonova zagotovila o svoji nedolžnosti, ki pa jim odpoklic sedemnajstih uglednih vladnih mož ni bil ravno v prepričljivo oporo. Postopek je tekel dalje. Zaslišanja obtožencev in predsednikovo nasprotovanje zahtevam, naj posreduje »vroče« trakove, so še poglobila dvome o njem. Med prebivalstvom je zavrelo, kajti skoraj istočasno sta zvezna in pokrajinska davčna uprava objavili sporočilo, da Nixon tri leta zapored ni vložil davčne napovedi in da državi dolguje okrog 250.000 dolarjev. Vedno temnejši oblaki nad Wa-shingtonom so napovedovali nevihto, ki je izbruhnila po izglasovanju sklepa o uvedbi odstavit-venega postopka. Ožigosanega državnika so jeli zapuščati tudi najzvestejši in najvztrajnejši prijatelji in zavezniki. Naposled je priznal, da mu watergatski »podvig« najetih vlomilcev že od začetka ni bil neznan in da je, upoštevajoč pripombe svetbvalcev, davnim občinskim praznikom. Obe kulturni skupini iz radovljiške občine sta navdušili prebivalce tamkajšnjih krajev. Nastopili sta na kulturni prireditvi v počastitev občinskega praznika, nato pa še na spominski slovenski pri spomeniku padlim v NOB na Kopaoniku in na otvoritvi nove osnovne šole v vasi Blaževo — okrog 30 kilometrov oddaljeni od Brusa. Omenjenih slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki političnega in javnega življenja Srbije; med drugimi tudi predsednik predsedstva osebno sugeriral FBI (zvezni policiji — op. p.) ustavitev preiskave. Pretekli petek smo potem zvedeli: Richard Milhous Nixon, 37, predsednik ZDA, je ponoči državnemu sekretarju Kissinger-ju poslal odstopno izjavo ter prepustil krmilo dežele dotedanjemu podpredsedniku Geraldu Fordu. * So watergatske spletke res tako huda stvar? Najbrž ne. Hude jih je naredil splet (ne)-srečnih okoliščin, ki kot skriti vzvodi pačijo dozdevno čvrste, ustaljene odnose znotraj meja vodilne sile kapitalističnega sveta. Poldrugo desetletje, od Eisen-hovverjevega mandata sem, so zakonodajni organi popuščali izvršni oblasti, ji dajali zmeraj bolj široka pooblastila ter prek zakonskih koncesij prenašali nanjo pravice neposrednega odločanja in ukrepanja. Senat in kongres sta prepozno spregledala, kako naglo izgubljata moč, kako se žezlo nezadržno seli v roke predsednika in ministrov. To pa pomeni, da je zveličavna demokracija v nevarnosti, da ljudstvo prek izvoljenih poslancev ni več sposobno nadzirati vlado in vplivati na usodne odločitve, denimo na stopnjevanje ali zavrtje omejenih spopadov, na oborožene intervencije v tujini, Kaj je narobe z Ameriko na sekundarno pretakanje proračunskih sredstev, na gigantske finančne naložbe, na zunanjo politiko itd. In prav z gesli »Demokratičnost je ogrožena!« so krojači občutljivega splošnega razpoloženja uspeli zasejati nemir v možgane poprečnega Američana, ki je otročje naivno zaljubljen v ustavno ureditev ZDA, v tradicionalne vrednote dežele tisočerih možnosti, v nedotakljivost podjetništva, privatnosti in svobodnega političnega udejstvovanja, v sistem, kjer lahko vsakdo uveljavlja svoje mnenje in ga neovirano postavlja nasproti stališčem sosedov. Nixon ni ostal zvest omenjenim načelom. Dovolil in celo podpiral je grobo kršenje osnovnih pravil političnega »fair plava«, zato so mu množice obrnile hrbet. Čeprav ni v ničemer spremenil toka volitev, čeprav bi po oceni strokovnjakov tudi brez nedovoljenega vohunjenja prepričljivo premagal demokratskega izbranca Humphreva, je v očeh ljudi storil neodpustljiv zločin: zlorabil je privilegiran položaj, zlorabil lahkovernost naroda. Kot rečeno, zakonodajalci so na Nixonu dokazali, da bodo strogo kaznovali sleherno arogantnost državne administracije. Za nas, nepristranske opazovalce, je ukrep pretiran, pre- skupščine SR Srbije Draža Marko-vić. Le-ta se je še posebej zanimal za amatersko dejavnost radovljiških kulturnih skupin. Pozdravil je njihov nastop v Brusu, še posebej pa navezovanje prijateljskih stikov med obema občinama. Radovljiška občinska delegacija je v Brusu pred kulturnim domom posadila lipo v znak prijateljstva med obema občinama. Enaki lipi prijateljstva sta pred tem posadili tudi delegaciji pri-prijateljskih občin Lenart in Vrbovec iz Hrvatske. TD J rt drastičen, kajti watergatske zdrahe so, širše gledano, zgolj mučen spodrsljaj osebe, katere zasluge mednarodnega značaja krepko odtehtajo domače strankarske intrige. Objektivno tehtanje napak in uspehov bivšega predsednika bi nedvomno dalo precej drugačno sliko. Nixon in Kissinger sta namreč navzlic vsemu bleščeča politika in diplomata. Ogromna večina vzhodnih in zahodnih analitikov ter komentatorjev ju imenuje sotvorca ere popuščanja napetosti, sodelovanja, sporazumevanja in novih odnosov v svetu, imenuje ju sopobudnika procesov, ki utirajo pot varnosti in zmanjšujejo mož-nost.uničenja človeštva, imenuje ju razbijalca blokovskih spon, hladne vojne, mračnih atomskih pretenj in oboroževalne tekme. V primerjavi z njima ni navzven šarmantni John Kennedy, očarljivi nekdanji idol milijonov Zemljanov, dosegel ničesar. Zgodovina, ki ne podlega sentimentalnosti in čustvom, je zanj našla izraz »pustolovec«. Da, pustolovec. Avanturizem, zaletavost in neodgovornost so baje osrednje značilnosti v Dallasu ubitega »dečka po ameriškem okusu«. Kažejo se v polomu izkrcanja kontrarevolucionarjev v Prašičjem zalivu, v nepreračunljivem reševanju kubanske krize, ko je Kennedv igral na tvegano karto ustrahovanja Sovjetov, v eskalaciji vietnamske vojne, v prestižnem in ekonomsko neutemeljenem programu osvajanja Meseca, bahaško najavljenem kot izziv tehnološko manj razviti Rusiji, v prefinjenem neokolo-nializmu itd., itd. Podobne spodrsljaje očitajo zgodovinarji Lvndonu Johnsonu, avtorju klavrno propadlega projekta socialnih reform in »velike družbe«, ki je požrl milijarde in milijarde dolarjev. In kaj bodo naprtili Nixonu? Watergate ni nikakršen historični mejnik ali prelomnica, temveč pripetljaj minljive narave. Prelomnica so odtajani odnosi s Kitajsko, konec morije v Vietnamu, pogajanja s Sovjetsko zvezo ter za marsikoga nesprejemljivo spoznanje, da Amerika ni neranljivi kolos, ki vselej in povsod samo ukazuje, ne trpeč ugovorov, ampak le en krak ena-kostraničnega trikotnika v sodobni gospodarsko-politični geometriji. Gornji preobrat v pojmovanju in globalni strategiji ZDA seveda ni bil pogodu združbam teksaških konservativcev, izvoznikom orožja, prepotentnim generalom, vojni industriji ter zagrizenim antikomunistom, vplivnim nekdanjim podpornikom »izdajalca« Nixona. Watergate jim je prišel kakor nalašč, da so spodnesli moža, ki sicer ni požrl nobene obljube, dane v predvo-li ni kampanji. Bo naslednik Gerald Ford nadaljeval začrtano pot? Bo zdržal tisočere pritiske? Morda. A bolj kot Fordovo predsednikovanje so umestna nepojasnjena ugibanja, kaj je narobe z Ameriko. O supercivilizaciji, kjer voditelje in potencialne voditelje bodisi streljajo, bodisi odstavijajo, je pač težko trditi, da zbuja zaupanje. I. G u zel j najceneje I boste kupili v času gorenjskeg sejma v kranju od 9. do 19.8. 74. EXPORT - IMPORT KOVINOTEHNA CELJE b lagovn ica u ž i n a r ■ jesenice bet. mešalci LIV z litozel.zobnikom samokolnice * ugodni sejemski popusti 3-10 °/c pralni stroji štedilniki hladilniki zmrzovalniki pomivalne omarice televizorji » brezplačna dostava * krediti možen nakup za devize štedilniki in peči kuppersbusch X© ljubljanska banka Morda niste vedeli Dnevno lahko dvignete s hranilno knjižico Ljubljanske banke — podružnice Kranj 3000 din pri vseh poštah v Sloveniji in vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji Enote banke ' poslujejo za stranke: vsak dan od 6.30 do 12. ure, ob sredah od 6.30 do 16.30 ' ob sobotah zaprto Poslovna enota hranilnica v Kranju (pred »Globusom«) vsak dan od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure Denar dvigajte z osebno izkaznico GRADITELJI! interesenti opečnih izdelkov Ljubljanskih opekarn Svoje zastopstvo sem preselil iz Nazorjeve 4 v novo stanovanje, Oprešnikova 15 v bližino samopostrežne trgovine na Klancu. Pišite, obiščem vas na domu. Se priporočam! Andrej Smolej m. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo večjo izbiro^ letnih oblek v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču t r i g 1 a v lesnina, kranj vas vabi na ogled svojega paviljona na Gorenjskem sejmu v Kranju Pred odločitvijo nakupa vam Lesni-na Kranj svetuje, da si ogledate tudi bogato izbiro pohištva v razstavnem prostoru na Primskovem in specializiranem salonu kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju. Lesnina Kranj vam daje za čas Gorenjskega sejma 5 % popusta, kupci, ki bodo plačali kupljeno blago z devizami, pa imajo poleg 5 % še 5 % deviznega popusta. Za vsak najmanjši nakup boste v paviljonu Lesnine brezplačno postreženi z aperitivom in osvežujočimi pijačami DANA. V razstavnem salonu na Primskovem in v salonu kuhinjske opreme v Kranju Lesnina razprodaja razno kuhinjsko in ostalo pohištvo s popustom do 30 9c. Lesnina vam nudi posojilo brez porokov, kupljeno blago pa vam brezplačno dostavi na dom Ne zamudite ugodne prilike, Lesnina vas vabi s parolo EN OGLED JE VREDEN VEČ KOT 1000 BESED Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj , v ZP Iskra Kranj želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer: 40 delavk za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 15 delavcev za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah; 5 čistilk Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra, Elektromehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4 Mladina za Kozjansko Mladina iz vse Jugoslavije bo delala na Kozjanskem — opravili bodo dela v vrednosti 77 mili jonov dinarjev Komandirji zveznih delovnih akcij Morava—Beograd—Bar, Sava, Niš in Sabac 74 so pred nekaj dnevi potrdili, da se bo 20. avgusta začela nova solidarnostna mladinska delovna akcija. V njej bo sodelovalo štiristopetdeset mladincev iz vse domovine. Akcijo so imenovali Kozjanski odred. V treh izmenah — od 20. avgusta do 17. septembra, od 20. septembra do 17. oktobra in od 20. oktobra do 17. novembra — bodo mladi zgradili in obnovili šeststo hiš na Kozjan- Obvestilo planincem — gorskim vodnikom! Planinsko društvo Kranj obvešča in vabi planince, ki imajo željo in smisel za vodenje planinskih izletov, na razgovor, ki bo v torek, 27. avgusta, ob 19. uri v prostorih društva, Koroška 21 (nasproti Park restavracije). Pogovorili bi se o vodenju enodnevnih in večdnevnih izletov v gore, o tečaju, o dnevnicah in tudi o izpitih za gorskega vodnika. skem. Gospodarsko vrednost teh del ocenjujejo na 77 milijonov dinarjev, medtem, ko bo celotna mladinska akcija veljala 700 do B00 tisoč dinar* Jev- V prvi izmeni naj bi delali mladinci — najboljši brigadirji iz zveznih delovnih akcij, v drugi in tretji mladi zidarji, tesarji, vodovodi.i instalaterji, dijaki in študenti v gradbeništvu. Slednji bodo opravili strokovna dela. V delovni akciji Kozjanski odred, ki so jo pripravile občinske konference ZMS Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju, zveza slovenske mladine, zveza mladine Jugoslavije in zveza študentov Jugoslavije, bodo sodelovali fantje in dekleta iz vse države. Zato so k sodelovanju povabili vseh petstopetdeset občinskih konferenc v Jugoslaviji. Tako kot vse dosedanje, bo tudi omenjena mladinska akcija najboljša politična šola bratstva in enotnosti mladih. Tokrat pa ji bodo d L J Pred vsakoletnim tekmovanjem traktoristov Avgust je vsako leto čas, ko se zbero traktoristi-orači po posameznih področjih in se pomerijo v znanju. Iz svoje sredine izberejo najbolj spretne in izkušene, ki nastopijo septembra na republiškem in kasneje še na državnem prvenstvu. Tako je vsako leto in tako naj bo tudi letos. Tekmovanje je sestavljeno iz treh tekmovalnih disciplin: teoretično znanje, spretnostna vožnja in oranje manjše parcele. Daleč največjo težo ima oranje. Tu ima posebna komi- Končno asfalt na Senici Delavci Komunalnega podjetja iz Ljubljane pospešeno urejajo 2400 metrov dolg odsek ceste od tovarne celuloze v Goričanah do priključka na cesto Jeprca—Škof j a Loka. Asfaltiran bo že v prvih dneh septembra. Občani Ladje, Spodnje in Zgornje Senice so brezplačno odstopili zemljišča, prispevali material, obenem pa kanijo zbrati še okoli 160.000 dinarjev samoprispevka. O tem bodo odločili 1. septembra na referendumu. Preostali denar bo iz predračuna prispevala občinska skupščina Ljubljana-Šiška. Vaščani treh vasi bodo tako dobili dobro cestno povezavo s Škofjo Loko in Medvodami, podjetje Tran-sturist iz Škofja Loke pa že napoveduje uvedbo nove avtobusne proge, ki bo kraje še bolj približala ostalemu svetu. -fr Asfaltirali bodo ceste Na seji sveta krajevne skupnosti Podnart so v nedeljo razpravljali o asfaltiranju krajevnih cest, železniške postaje v Podnartu, o preureditvi prostorov v osnovni šoli Ovsiše v vzgojnovarstveno ustanovo in o delu odbora za splošni ljudski odpor. Sklenili so, da bodo letos asfaltirali krajevni cesti Ovsiše—Poljšica in Podnart — Prezrenje. Vaščani bodo pri tej akciji sodelovali s prostovoljnim delom. Razen tega pa bo vsaka družina prispevala 600 dinarjev; tisti, ki imajo motorno vozilo, pa še 400 dinarjev. Prostor na železniški tovorni postaji pa bodo asfaltirali, ko bodo sklenjeni sporazumi z gospodarskimi organizacijami — souporabniki železniške postaje v Podnartu. Na seji so se tudi dogovorili, da bodo še letos preuredili del prostorov v osnovni šoli na Ovsišah v vzgojnovarstveno ustanovo. CR Darilo trajne vrednosti OB \< m HH1, v zlatarski delavnici Levičnik Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Tudi letos boste na Gorenjskem sejmu v Kranju ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah Modno čevljarstvo Kern Stanko, Partizanska 5, Kranj Pričakujemo vas v hali A-desno od 9. do 19. avgusta. sija tudi največ dela. Ocenjuje odpiranje brazde, globino oranja, zakrivanje in končno še videz preorane parcele. Globinomerci posebej merijo globino in enakomernost globine brazde. Spretnostna vožnja je vožnja dvoosne prikolice po slalomsko speljani trasi med vratnicami. Zajema tudi vzvratno parkiranje prikolice v »garažo«, kar je dovolj težak manever. Teoretični del v zadnjem času izgublja na pomenu. Čutijo se tendence, da bi ta del že letos izločili iz tekmovanja. Kakšna je praktična vrednost tekmovanja? Vsako tekmovanje ima za navidezno športno kopreno še drug mnogo večji pomen. Pri delu traktoristov-oračev je to še bolj izrazito. Večje število ekip pripelje kar dovolj traktorjev in opreme, od katere so plugi seveda najvažnejši. Priprava plugov in priključevanje plugov na traktor je največjega pomena. S tem se spremeni tekmovanje v revijo njivske mehanizacije. Navadno združimo tekmovanje tudi z demonstracijo kakih drugih pri- ključkov (kombajni za krompir, koruzo, trosilci gnojil ipd.). Na splošno kvaliteta oranja za domače potrebe na poljedelskem območju Gorenjske ustreza. Slabše je v hribih, kjer ima oranje zaradi prevlade travinja manjši pomen. Če pa pride na tekmovanje naš kmet, ki ima doma lepo zorano, lahko na oko opazimo razliko med njegovo brazdo in brazdo tistih oračev, ki so res najboljši. To pomeni, da je tekmovanje oračev tisto sredstvo, ki nam pomaga boljšati kvaliteto enega od važnejših del v kmetijstvu. Končno: kmetovalci se danes lahko nauče pravilne izbire in priprave pluga ter pravilnega oranja le na tekmovanju. Zato mora biti dolžnost kmetovalca, da si tekmovanje vsaj ogleda, če že ne tekmuje. Zboljšati kvaliteto oranja ter s tem kvaliteto zemlje, to je naš dolg zemlji. Zivinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske — Kranj: Boris Praprotnik, dipl. ing. agr. Potrošniki! Še tri dni je čas nakupa blaga po ugodnostih, ki vam jih nudi MERCATOR na letošnjem Gorenjskem sejmu v Kranju. Mercator Dosedanji obiski in nakupi v paviljonu MERCATORJA so garancija, da boste tudi vi solidno postreženi in zadovoljni z uslugami, ki vam jih nudi Mercator v hali C in v dobro založeni blagovnici v Tržiču. Sejemski popust, možnost nakupa na potrošniško posojilo, brezplačna dostava na doni. r—\i iin Torej na svidenje pri Mercatorju! Do zdaj v se niste vozili tako lahke samokolnice PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU SAMOKOLNICA 6-901 Izdelana je iz jeklenih cevi in jeklene pločevine prostornina posode: 40 I nosilnost: 100 kg kolo: 0 400 x 100 pnevmatika ali 0 320 x 65 - polna guma teža: 15 kg BETONSKI MEŠALEC PRIHRANI VEČ KOT STANE vsebina posode: 100 1 in 130 1 kapacitete: 3,5 m' betona na uro pogon: enofazni ali trofazni elektromotor, bencinski motor Betonski mešalec lahko dobite v dveh izvedbah: z Jeklenim zobniškim vencem z litoželeznim zobniškim vencem kovinsko p o ć | « t) • POSTOJNA - SLOVENIJA tel. 21-232 Kl A I ET KI C IOlS0 betons,<> mešalci LIV v paviljonu IM M J V-r t IM L J O I blagovnice FUZINAR na sejmu v Kranju finalizirano stavbno pohištvo JEIOVICA Škofja Loka Oglejte si naše proizvode na Gorenjskem sejmu v Kranju na razstavnem prostoru Murke Lesce Trgovsko proizvodno podjetje KM Jesenice Poslovni odbor TOZD Manufaktura in TOZD Industrija-obrt razpisujeta prosti delovni mesti: 1. komercialnega referenta 2. administratorja komerciale Pogoji: pod 1.: višja komercialna šola ali I. stopnja ekonomske fakultete ter štiri leta deldvne prakse v blagovnem prometu ali delu v komercialnem sektorju; pod 2.: srednja upravno-administrativna šola in vsaj dve leti prakse v administraciji. - Kandidati naj ponudbi priložijo dokazila o strokovni izobrazbi in opise dosedanjega dela, kandidati pod 1. pa še potrdilo o ne-kaznovanju. Osebni dohodki so urejeni s samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za OD. Stanovanj ni na voljo. Ponudbe sprejema kadrovsko-socialna služba TPP Zarja Jesenice, Titova 1,15 dni od dneva objave. ELEKTROTEHNA Ljubljana poslovalnica Kranj Prešernova 9 vam nudi od 5. do 20. avgusta 2 do 5 % popu* na vse blago PRALNI STROJI ŠTEDILNIKI HLADILNIKI TELEVIZORJI RADIOAPARATI TRANZISTORJI TERMOAKUMULACIJSKE PEČI INŠTALACIJSKI MATERIAL LESTENCI ELEKTROMOTORJI MOTORNE ŽAGE MEŠALCI ZA BETON Ugodni kreditni pogoji! Dostava na dom! Se priporočamo. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju razpisuje vpis slušateljev za šolsko leto 1974/75 v centre za izredni študij na: VISOKI TEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR (prva stopnja) (oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstil) VIŠJI PRAVNI ŠOLI MARIBOR (I. in II. letnik) VIŠJI AGRONOMSKI ŠOLI MARIBOR (oddelek za pospeševanje in ekonomiko kmetijstva in oddelek za tehnologijo) EKONOMSKI FAKULTETI LJUBLJANA (poslovni oddelek — I. in III. letnik) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, diplomsko spričevalo, potrdilo o zaposlitvi, 2 fotografiji in življenjepis. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. V oddelke za odrasle na: dvoletni administrativni šoli upravno-administrativni šoli (pripravljalni tečaj za vpis v III. letnik) tehniški srednji šoli (elektro in strojna smer) poklicni šoli (elektro in kovinska smer) poklicni šoli gostinske stroke (kuhar, natakar) delovodskih šolah (elektro, kovinska, gradbena smer) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani osnovni šoli, potrdilo o zaposlitvi, za delovodsko in upravno administrativno šolo tudi spričevalo o končani poklicni šoli. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. v osnovno šolo za odrasle Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani šolski obveznosti, potrdilo o zaposlitvi. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. v tečaje: začetne, nadaljevalne, konverzacijske tečaje angleškega, francoskega, nemškega in italijanskega jezika tečaje slovenskega jezika za tujce specializirane tečaje tujih jezikov za gostince in prodajalce tečaje za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačni kotli) tečaje za privatne gostilničarje tečaje za skladiščnike tečaje tehničnega risanja tečaje stenografije in strojepisja. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. Prijavite se lahko vsak dan od 7. do 14.30, razen sobote in ob sredah od 7. do 18. ure. Informacije dobite tudi po telefonu na št. 21-243, 21-026,22-148. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju vabi k sodelovanju predmetne učitelje, profesorje in druge strokovnjake za pouk vseh predmetov osnovne šole in šol druge stopnje. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1974. XXI. FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA IGRANEGA FILMA Naključje je hotelo, da se je pisec teh vrstic zadržal v Pulju nekoliko dlje kot običajno. Ostal je v tem mestu tudi še potem, ko se je 21. festival jugoslovanskega igranega filma že iztekel in ko je velika večina, če ne domala skoraj vsi, ki so tako ali drugače prišli v to mesto zaradi festivala, že odpotovala domov. Festivale v Pulju spremljam že sedmo leto zapored in vselej sem Pulj doživljal le skozi festivalsko atmosfero. Zdelo se mi je, da je mesto samo, če bi ne bilo mnogih obrobnih — turističnih naselij, z izjemo nekaj starih objektov, ki pričajo o bogati zgodovini mesta, precej dolgočasno sredi poletja in zagotovo ne takšno, da bi Človek v njem preživljal dopustniške dneve. No, zdaj lahko, zapišem, da Pulj — mesto takrat ko ni festivala, ne živi popolnoma nič drugače. Le tista velika reka ljudi, ki se po glavni ulici zvečer spušča pred vhodna vrata arene, izgine. Vsega tistega pa, velikih panojev, izložb, ki bi bile ustvarjalnih zaslug. Za lepoto je poskrbela narava sama, brez njihove pomoči. Tako je tudi v Pulju. Žirija, ki gleda filme, da nagrade in prav ničesar ni zakrivila, da je podoba festivala takšna, kakršna pačje. Dolg uvod o podobi mesta na začetku je hotel podpreti nekaj pomembnejših in tehtnejših misli o festivalu v celoti. Ta ustanova, (festival je ustanova, ki organizira tudi beograjski festival kratkega filma in Fest) si zadnji dve leti prizadeva, da bi Pulj v tistih sedmih dneh, ko se večer za večerom na velikem platnu v Areni vrste filmi, postal nekakšna Meka vseh, ki se v Jugoslaviji ukvarjajo s filmom. Tako smo že lani bili priče nekaterim dodatnim manifestacijam; preddebitantskemu Pulju (prikazu filmov slušateljev filmskih akademij), Okrogli mizi, predstavitvi najboljših filmov filmskih amaterjev, Filmski šoli in Reviji pionirskih filmov. Letos so te prireditve, ki Na fotografiji je Petre Prličko, veteran jugoslovanskega filma, med svojimi malimi junaki filma Kapetan Mikula Mali. Film je režiral Obrad Gluščevič, ki je pred dvema letoma dobil nagrado publike za svoj film Volk samotar. Kapetan Mikula Mali pa še zdaleč ne dosega svojega predhodnika, četudi je prav ta film dobil letos nagrado Jelen, nagrado publike. Naključje? bogato opre djene s fotografijami in lepaki iz posameznih filmov, popisanih pločnikov z reklamnimi napisi, ki bi vabili k temu ali onemu filmu, letos v Pulju ni bilo. In kakor je lahko pomanjkanje zunanjih manifestacij zelo varljivo, se mi zdi za letošnji Pulj zelo značilno. Puljski festival, vsakoletni pregled vsega, kar nastane v jugoslovanskih filmskih ateljejih, je zdaj že več kot polnoleten. Ne le, da si je legitimnost in odraslost pridobil po naših, domačih kriterijih o polnoletnosti, pač pa bi ga zdaj, prav letos, proglasili za polnoletnega tudi drugod po svetu, kjer imajo o tem nekoliko drugačna določila. Lani je festival slavil dvajsetletnico. Oe obudimo spomin, potem kaj hitro lahko zapišemo, da jo je slavil skromno, da je trajal celo dan manj kot običajno — zaradi pomanjkanja filmov, saj jih festival potrebuje štirinajst, lani pa jih je bilo na voljo le dvanajst. No, letos smo posneli nekoliko več filmov, bilo jih je osemnajst, toda še zmerom kar kakih dvanajst manj kot pred leti, ko smo v Jugoslaviji posneli tudi trideset in več filmov letno. KRIZA FILMA ALI FESTIVALA? Glede na vse tisto, kar je bilo v preteklih dveh letih zapisano o na" ftem domačem filmu, celovečernem seveda, bi bilo povsem nesmiselno in krivično dolžiti festival za podobo jugoslovanske produktivne kinematografije. Festival, pa naj je bil tak ali drugačen, kakega posebnega, dejavnega in ustvarjalnega vpliva na naš film nikdar ni imel. Zmerom se je dogajal bolj kot kakšna tekmovalna revija, nekako tako kot izbori miss, ki so zdaj nekoliko presahnili in o katerih se tudi piše ne več veliko. Primerjava ni neumestna. Na izborih miss so žirije, ki določajo, katero dekle je najlepše. Tisti pa, ki o miss odločajo, pri lepotah, ki jih gleda'o, nimajo prav nikakršnih spremljajo festival, še zmerom ostale, a treba je povedati, da še niso prav zaživele, da še nimajo tistega mesta v okviru celotnega festivala, ki bi jim šlo. Res je, komaj leto dni spremljajo te obrobne prireditve festival in zagotovo bo minilo še nekaj let, da se bodo dodobra »ujele« v življenje festivala in postale njegov obvezni, tako rekoč nepogrešljivi del. Misel o vseh teh dodatnih prireditvah pa ne gre zanemariti, saj je nedvomno zelo prav, da se puljski festival prebije iz ozkega območja vpraSljivega tekmovalnega značaja v območje naše celotne kinematografije, katere ne preveč bogat del je produktivna kinematografija. Tako naj bi festival že naslednje leto postal delovno srečanje in ne le tekmo- vanje jugoslovanskih filmskih delavcev. In zaradi takšnega, v osnovnih temeljih drugačnega odnosa do festivala, je bil letošnji Pulj drugačen, spremenjen, bolj umirjen, manj evforičen, manj razbijaški, pa zato precej bolj delaven in skladen. Ta misel govori seveda o festivalu in ne o filmih. O festivalu kot ustanovi! Ta ni v krizi, nasprotno, celo zelo si prizadeva, da bi se oplemenitila, postala zanimivejša in vsebinsko polnejša. In če je zaradi delavne narave festival manj privlačen za filmske zvezde, letos jih v Pulj skoraj ni bilo, le sem pa tja se je kakšna prikazala za dan ali dva, je to povsem zanemarljivo. Veliko premajhna kinematografija smo, da bi lahko vanjo vpeljali zvezdniški princip. Toliko o festivalu! NOBIN ŠE ENKRAT NOB Bila so leta v jugoslovanskem filmu, ko je naš film tako na zahodnih kot na vzhodnih festivalih prejemal številne nagrade. Bila pa so tudi leta, ko smo snemali filme, ki so se nesramežljivo spogledovali z naj-neokusnejšimi produkti zahodne kinematografije. Skratka, če povzamemo: naš film je preživel obdobje posnemanja in obdobje avtentične, samostojne in ustvarjalne rasti. Res je, marsikaj, kar so prinašali puljski festivali, tudi v plodnih letih, ni bilo vredno ekranizacije in družbenih sredstev. Priče smo lahko bili profesionalnim in ne nazadnje tudi ideološkim zmazkom. A nesporno je, da je naš film že imel svojo lastno, profilirano podobo in da jo je zdaj nekako izgubil, pozabil nanjo in se zmedel. Tako je bilo z našim filmom lani in tudi letos z njim ni zelo drugače. Res je, posneli smo več filmov, a med nagrajenci se vse preveč ponavljajo isti naslovi filmov. Tri, štiri filme smo letos posneli, ki so si nagrade tudi zaslužili in jih seveda dobili. Ostalo ostaja nekakšna filmska sivina, čeprav so vsi naši filmi v zadnjih letih, z zelo redkimi izjemami, posneti v barvni tehniki. No, kaže, da huda kritika, ki jo je bil v »vojni« zoper tako imenovani črni val deležen naš film, še ni rodila ustreznih, na teh kritičnih temeljih zgrajenih, filmskih plodov. Zapisal sem: nekaj filmov je bilo letos v Pulju, ki so se že prebili iz območja sivine v razvidnejšo svetlobo. Večina pa jih še vedno ostaja znotraj hudega estetieističnega in kar temeljitega profesionalnega nesporazuma. V takšnem položaju kot je zdaj naš film, ko je za njim dokaj huda kriza in ko bi moral to krizo vplesti vase in jo izrabiti kot temeljito izkušnjo, seveda ni nenavadno, da se je zatekel po najkrajši poti k akciji, k temam iz NOB ali pa celo h krimi-nalkam in obveščevalnim filmom. Tako je bil letošnji Pulj razdeljen na dva dela. V prvem so prevladovali filmi z zgodovinsko tematiko, v drugem filmi iz našega današnjega, sodobnega dne. No, prvi del je našel v ustvarjalcih nekatere ustrezne interprete. Drugi, če nekako izvzamemo slovenski Let mrtve ptice, hrvaški film režiserja Antuna Vrdo-ljaka Deps in srbski Parlog (v prevodu bi to pomenilo nezorano zem- Fotografija prikazuje prizor iz filma Derviš in smrt, ki ga je po romanu Meše Selimoviča režiral Zdravko Velimirovič in ki ni izpolnil obetavnih napovedi pred začetkom festivala. Ostal je na sredi med literaturo in filmom. ■ljo, in vprašanje je, kako bodo naši kinematografi podnaslovih ta film), je bil mnogo bolj majavih nog. Resnica je, da imamo s filmi s tematiko iz NOB zelo bogate izkušnje. Trideset let jih že snemamo in znotraj takšne tradicije so si filmi s to tematiko, ki se je iztekla leta 1945 in ki jo je potrebno zdaj le še iz leta v leto dopolnjevati, nadgraditi in poiskati najrazličnejše zorne kote tega bogatega obdobja naše zgodovine, vselej nekako laže našli svoj pravi obraz. Posredi je seveda časovni odmik od tega obdobja in sistem opazovanja. Ta je pri nastajanju filma, od scenarija do realizacije, zelo pomemben, in laže ga je najti kot takrat, ko gre za kritično obravnavo našega zdajšnjega trenutka. Med prvimi tremi filmi sta se, nemara prav zaradi zapisane misli, znašla kar dva filma s tematiko iz NOB. Veliko zlato Areno je dobil film Žike Mitroviča Užička republika. Veliko bronasto Areno pa je dobil film Predraga Goluboviča Rdeči napad, ki na samosvoj, včasih šaljiv, včasih celo nekoliko ironičen način, govori o upornih rudarjih iz rudnika Trepča, ki so takoj v začetku vojne sprejeli za tisti čas zelo nevarno odločitev; da se okupator nikakor ne bo okoriščal z njihovim delom. Med ta dva filma se je vrinil film Derviš in smrt režiserja Zdravka Velimirovića po romanu Meše Selimoviča. Kratek pregled teh treh, prvona-grajenih filmov pravzaprav zelo nazorno ponazarja zdajšnji trenutek našega filma. Tematsko so vsi trije vezani na preteklost. Dva na NOB, tretji posega v obdobje 19. stoletja v Bosni. Užička republika je, tako se zdi piscu teh vrstic, dokaj premišljeno nadaljevanje takšnih filmskih projektov kot sta bili Neretva in Sut-jeska. Vsa je prežeta z dinamiko, vsa filmična, četudi dokaj tradicionalno in stereotipno, a prav malo literarna. Nemalokrat se ta bogat film, tako po vloženih sredstvih kot po igralskih stvaritvah kot tudi nekaterih zelo ekspresivnih režijskih domislekih, prebije nad vse doslej videne klišeje v svojem filmskem žanru. In še nekaj je; sekvenca, ki jo začne Neda Arnerie, ko poje na mitingu pesem o Titu in ki jo kasneje preplavijo dokumentarni posnetki iz II. svetovne vojne, je domala že zdaj kinotečne narave. A ne po zastarelosti! Po svoji izvirnosti in čudovitem zlitju dveh tako raznorodnih elementov kot sta reportažni dokumentarni zapis in igrani film je postala eno naji/.virnejših dejanj letošnjega lest ivala. Derviš in smrt, film, ki je bil napovedan kot veliko presenečenje letošnjega festivala, te napovedi ni povsem upravičil. Zdravko Velimirovič je v areno pripeljal film, ki je dokaj verno prenašal na platno roman, a vse preveč je bil preobložen z literaturo in morda za nas, ki manj poznamo vse podrobnosti, ki so ravnale tokove v Bosni v 19. stoletju, tudi manj razumljiv. Še manj ga bo lahko spremljal nekdo, ki so mu razmere V Bosni V preteklosti sploh neznane. In s takšnim gledalcem bi Velimirovič že moral računati. Ce bi to storil, potem bi se moral otresti tudi literature. Tega pa žal ni naredil in tako ostaja ta film nekako na sredi med filmom in romanom, na pol poti. Do filma, ki bi presnovi] literaturo s svojim jezikom, pa ni dospel. Filme s sodobno tematiko sem že omenil. Za vse tri velja, da se nad tisto, kar je bilo že kdaj moč videti v našem filmu, niso prebili. Toda našteti so bili — glede na ostale — svetlo nadpovprečje. Pavlovića dobro poznamo. Manj pa smo doslej poznali Branka Šomna, ki je za film Let mrtve ptice napisal scenarij in zanj dobil zlato Areno. O filmu je naše časopisje dovolj pisalo in tu ga ne bi še enkrat popisoval. Antun Vrdoljak je to pot posegel po žanru, ki bi mu ga komaj pripisali. Posnel je film o kriminalcu, ki bi rad na novo zaživel po trinajstih letih zapora, v poštenem okolju kot pošten državljan. Vrdoljak je spretno zgnetel svoj film v precej natančno študijo okolja in razmer, ki določajo vključevanje takšnega človeka v družbo. In še to: če bi na festivalu dodeljevali nagrado za dialoge, bi jo ta film moral prejeti. Film Parlog je na festival poslala novosadska Neoplanta in režiral ga je Karolj Viček. Skozi travme glavnega junaka (igra ga Stevo Žigon), ki se po dolgih letih življenja v mestu vrne domov v vas, ki se srečuje z vsemi problemi, ki so značilni za dandanašnje razmere v njej, dokaj natančno riše prav to problematiko. A tudi ta film je prepleten s številnimi, skoraj nerazumljivimi detajli. Predvsem pa ima prepočasen ritem in preobširno je obložen s psihologijo, da bi lahko lovil korak z modernim, sodobnim, na izkušnjah slone-čem filmskem jeziku. PRIHODNJE LETO? Tako se je iztekel 21. festival jugoslovanskega filma v Pulju. Škandalov ni bilo, zvezd tudi ne in celo foto-reporterjev, ki bi spremljali letošnji festival, je bilo manj kot prejšnja leta. Dobili smo nekaj zanimivih filmov, spoznali, da kriza našega filma morda ne bo trajala v nedogled, se srečali s festivalom, ki ima močno ambicijo, da bi postal delavno srečanje vseh tistih, ki kroje — tako ali drugače — celotno podobo jugoslovanske kinematografije. Pisec teh vrstic ima v mislih, ko končuje ta dokaj dolg zapis, ki pa se mu kljub vsemu zdi mnogo prekratek, da bi lahko povedal vse, kar bi bralec moral zvedeti o festivalu, predvsem dvoje temeljnih pomislekov! Predvsem bi festival moral vključiti v svoje delo tudi naše distribucijske hiše, ki naj bi poskrbele, da se bo naš domač film gledal. Zdaj je še zmerom tako, da distributerji filme prodajajo in kupujejo ne glede na vse, kar se dogaja v jugoslovanskem filmu. Predlogi o kritičnem pretresu naše distribucijske dejavnosti so dokaj stari in čas bi že bil, da bi jih enkrat upoštevali. Potem so tu še kinematografi, ki bi zanesljivo morali zavzeti do domačega filma drugačen odnos. Ob koncu: puljski festival ni jugoslovanska kinematografija. Ta se dogaja vse leto v vsej državi. Tako ostaja med enim in drugim Puljem za vse filmske delavce še zelo veliko dela. BožoŠprajc IMA MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 3.VIII. DO10.VIII. »74 razstavljamo In prodajamo Film Deps Antuna Vrdoljaka ie film, v katerem igmta dve veliki imeni našega filma Milena Dranc in lirkim Fchmiu. Milena je za vlogo v tem filmu dobila srebrno Areno, (lovori o kriminalcu, ki bi si /)o trinajstih letih Zapora rad uredil spodobno in /)redisem pošteno čuljenje. Film je kombinacija kriminalke in socialnega filma. Toda sf>retna m dokaj posrečena kombinacija. w POHIŠTVO, ZAVESE, GRAOB. MATERIAL, GOSPODINJ. STROJE, PREPROGE, ITD. "Ptica/čujemo vaš obisk v našem pavi€{onu v ha£ij4. in se ptipotoČamo za nakup! murka izbrali smo Ce je nakup zelo ugoden, se fte vedno izplača kupiti kaj za poletje. Murkina MODA ima naprodaj halje iz frotirja v prijetnih poletnih barvah. Cena: 80,70 din Zelo modne so letos lesene ogrlice; v zeleni, naravni, rdeči, rumeni in modri barvi jih dobite na Kokrinem oddelku domače in umetne obrti v GLOBUSU. Cena: 44,90 in 49,50 din Ce iščete dober kasetni magnetofon, poglejte se h kranjski ELEKTROTEHNI. Med drugimi imajo naprodaj tudi japonskega, tehnično zelo izpopolnjenega, v zgrajenim tranzistorskim aparatom za UKW in srednjo valovno dolžino, s priključkom na baterijsko in omrežno napetost, z direktinim snemanjem ali prek mikrofona. Vprašajte za REALUMC71. Cena: 2209,96 din Celotno kolekcijo originalnih, svetovno priznanih Pondsovih krem dobite po zelo ugodnih cenah v škofjeloški NAMI. Cena: od 14,70 do 44 din za vas Jasna iz Škofje Loke — Prosim svetujte mi, kakšna naj bo obleka iz platna: vzorec blaga prilagam. Rada bi moderno in elegantno obleko. Stara sem 25 let, visoka 167 cm, tehtam 55 kg. Marta — Obleka kombinirana s čipko v naravni barvi je chanel dolžine. Po sredini je rezana in ima koničast izrez. Zapenja se z zadrgo na hrbtni strani. Rokavi so kratki in rahlo zvončasti. K obleki nosite pas, ki se bo ujemal z barvo čevljev. Kumare Da so kumare odlično sredstvo za kožo, že dolgo vemo. Zdaj, ko je za kumare sezona, le posezimo po njih in si z njimi osvežimo in očistimo nečisto kožo. Brez škode lahko uporabljamo kumare kot lepotilno sredstvo vsak dan, kar seveda pri drugih lepotnih maskah ni priporočljivo. Kumarična maska je takale. Olup-ljene in tanko narezane kumare položimo med dva kosa čiste gaze, pri-vihamo robove in denemo na obraz za 20 minut. Lahko pa uporabimo kumarični sok. Naribane kumare, ki jih seveda ne smemo soliti, dobro stisnemo, sok pa uporabimo za umivanje obraza. Sok naj bo vsak dan sveže pripravljen. Obstojnejši pa je ekstrakt, ki ga napravimo iz kumarčnega soka in alkohola. 20 dkg kumar tanko narežemo, in namočimo v četrt litra ne preveč močnega alkohola, ki ga kupimo v lekarni. Kumarice tako namakamo 8 dni, nato jih odcedimo. Ekstrakt nalijemo v stekleničko in hranimo dobro zaprto. Tak ekstrakt lahko dodajamo čistilnemu mleku in uporabljamo za čiščenje mastne in nečiste kože. Kam po osnovni šoli? Bilo je letos zgodaj spomladi, ko je našo posvetovalnico obiskala mati s svojim sinom. Povedala je, da njen Slavko obiskuje že 7. razred, vendar pa ne kaže nobenega zanimanja za kakršenkoli poklic. Želela je, da ji pomagamo in svetujemo, kje naj sina ob končanem šolanju zaposli, da se bo izučil primernega poklica. Iz njenega pripovedovanja je vela tista materinska prizadetost in skrbnost, ki jo srečamo pri vseh materah. Obenem pa smo lahko zaslutili, kakšen problem lahko pomeni za starše odločitev, kam po osnovni šoli. V želji, da bi otroku nudili in dali vse, kar sami niso imeli — tudi dober poklic — starši včasih nevede prehitijo čas in otrokov razvoj ter želijo od svojega sina ali hčere odgovor, za katerega še nista zrela in pripravljena. Tudi mati našega Slavka je zaradi svoje skrbi spregledala, da je njen sin šele v sedmem razredu in da ima pred seboj še celo šolsko leto in tako dovolj časa, da se odloči sam za poklic, ki ga zanima. Razložili smo ji, da se mladostnikovi interesi v tem obdobju hitro menjajo, tako da ima že mesec dni pri zorenju poklicnih interesov velik pomen. Neredko pa so njihove poklicne želje v tem obdobju nerealistično, celo fantazijsko obarvane. Delni vzrok zato je tudi v njihovi ne-poučenosti in neinformirano-sti. Ker starši poznajo v glavnem le svoj poklic, o drugih, kateri bi morda tudi zanimali njihove otroke, pa bolj malo, organizirajo sedaj v šolah v zadnjem razredu temu primerno oblikovana poklicna predavanja. Seveda pa to ni dovolj. Veliko storijo za svoje otroke tudi tisti starši, ki jim čez poletje poiščejo ali le pomagajo izbrati primerno počitniško zaposlitev. Tako dobi mladostnik neposreden, praktičen vpogled kar v več poklicnih dejavnosti. Da bodo starši še lažje svetovali svojim otrokom, morajo vedeti tudi nekaj o njihovih občih umskih sposobnostih, posebnih zmožnostih ter interesih. Opazovati jih morajo, da bodo videli, kako se znajdejo v novih situacijah, kako jih rešujejo in koliko so pri tem izvirni, itd. Hitro lahko opazijo, koliko so njihovi otroci sposobni samostojnega razmišljanja in obnavljanja podatkov ali tekstov. Važna je tudi otrokova angažiranost v prostem času, oblika zaposlenosti, pri kakšnih delih rad pomaga staršem in kje ne itd. Pri upoštevanju vsega tega ter po tehtnem premisleku in razgovoru z otrokom se bodo precej lažje ob koncu 8. razreda odločili za poklicno usmeritev ali šolanje v eni od srednjih šol. Janez Rojšek, dipl. psiholog 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ ,8 19 ■20 21 22 23 ■24 ■ 26 27 ■ L 30 31 ■ 32 33 ■ 35 36 ■ 37 ■ 38 39 40 ■ 43 44 45 ■ 46 48 1 49 50 51 ■ 53 54 ■ 55 56 57 58 59 60 6"1 Vodoravno: 1. zdravnik, specialist za očesne bolezni, 8. spokorniški način življenja, vzdržnost, 14. metalurg, 15. zaničljiv naziv za staro žensko, staruša, 17. glina, 18. pustolovščina, 20. glavni števnik, 21. ameriški filmski producent Michael (Pot okrog zemlje v 80 dneh), 23. italijanski kraj ob zgornjem toku reke Sangro, 24. pritrdilnica, 25.-dragocena tekočina v žilah, 26. voda iz snega, 29. ostanek kart po razdelitvi, 31. znamka industrije testenin, 32. kratica za Nogometni klub, 34. oblika ženskega imena Nedeljka, Nevina, 35. slamnata hiša, planinska hiša, 37. avtomobilska oznaka za Cetinje, 38. primorska oblika moškega imena Tone, 40. lepa gorska planota v srednjem delu Združenih držav Amerike, 42. posnemovalec, 45. okrajšava za naroden, 46. znak za kemično prvino radij, 48. del psevdonima prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje, 49. zahodnofrancoska reka na jugu Bretanije, 51. član društva, okončina, 52. mrtvina, odmiranje tkiva v živih organizmih, 55. letoviški kraj pri Opatiji, 56. študijski tečaj ali krožek, 58. kuščar, tudi neizkušen začetnik, 60. najboljše vinsko žganje (po mestu Cognac v Franciji), 61. soli ali estri ocetne kisline. Navpično: 1. okras, olepšanje, 2. velikan ali kaj velikega sploh, 3. pisec uvodnikov, 4. znak za kemično prvino litij, 5. hrvaška industrija nafte, 6. prebivalec italijanskega mesta Savona ob Genovskem zalivu, 7. katoliški red iz reformirane veje cistercijanov (v Bosni so menihi izdelovali znani sir), 8. nemški meščanski filozof, Georg, 9. ogaba, ostud, 10. utežna enota za zlato in drago kamenje, 11. doba, razdobje, vek, 12. kratica za Zvezno upravo, 13. v starogrški mitologiji reka v podzemlju, podzemlje, 16. industrijsko mesto na jugozahodu Romunije, 19. nič v češčini, 22. plačilno sredstvo, 25. klenov les, maklenovina, 27. Zaro Tušar, 28. stavek, ki je prvemu stavku, tezi, nasproten, 30. špansko žensko ime, Anica, 33. spirala, 35. stožec, stožasti del kakega stroja, 36. kako ozadje, 39. znak za kemično prvino natrij, 41. gorenjska metropola, 43. čas med dvema vojnama, 44. teniški lopar, 47. otok otočja Tuamotu v Polineziji, Tihi ocean, 50. okrajšava za nacionalni socialist, 52. irski brinovec, 53. pripadnik enega balkanskih narodov, 54. angleško svetlo pivo, 57. avtomobilska oznaka za Mostar, 59. iatinski veznik. Rešitve pošljite do torka, 20. avgusta, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din rešitev nagradne križanke 1. Verona, 7. jantar, 13. elegija, 15. opornik, 17. ki, 18. Atalos, 20. sigla, 21. štab, 23. Nimes, 25. meča, 26. annatae, 28. ta, 30. Lab, 31. nerast, 32. kafra, 34. vraža, 36. Alpina, 39. rep, 40. KR, 42. normala, 44. Ebon, 46. pujsa, 48. glaž, 50. mulat, 52. reomer, 54. Ra, 55. elizija, 57. Serasa/i, 59. asesor, 60. nemčur. izžrebani reševalci Prejeli smo 102 rešitvi. Izžrebani so bili; 1. nagrado (50 din) dobi Ivanka Taučar, 64204 Golnik, Gorice 43; 2. nagrado (40 din) Gojko Golež, 64000 Kranj, Planina 38; 3. nagrado (30 din) Marija Kramar, 64290 Tržič, C. JLA 28. Nagrade bomo poslali po pošti. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu Veletrgovina Živila Kranj > F 4 SLOVENIJALES Stalna trgovina pohištva Slo-venijales v Kranju, Savski log, sejemska hala, vas obvešča, da bo za čas Gorenjskega sejma pri nakupu pohištva v tej trgovini veljal 5 % popust. Predstavljamo vam pohištvo Mari, proizvajalca Slovenijales — Lesna in pohištvena industrija Idrija. Kupite ga lahko v naših trgovinah v Kranju, Vižmarjih, Ljubljani, Celju in Mariboru 1 -Hi * .....^ đ_ —KARIBSKA SKRIVNOST Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Jean Gabin na plošči Med ploščami, ki so trenutno najbolj popularne v Parizu, je popevka umetnika, katerega prihod na pop sceno je resnično nepričakovan. Gre za veterana francoske kinematografije -Jeana Gabina, ki je na besedilo filmskega scenarista Kena Loupe Da Dabifa posnel ploščo z naslovom Šele sedaj vem. Tema popevke je občuteno razmišljanje o življenju in tudi Gabinovo petje je resnično zelo prijetno. Tisti, ki velikega umetnika že dolgo poznajo, se čudijo njegovemu »neodkritemu« talentu samo zato, ker o njem le ne vedo vsega. V dvajsetih letih našega stoletja je namreč nastopal v operi in apireti. Spomin in pilule Ameriški znanstvenik dr. Georges Vngar je napovedal vtem, ki imajo tetave 8 spominom, lepšo prihod' nos/. HJeZ nekaj let bomo lahko vsa dili določene informacije človeku kar s tabletami. Posebno s pridom jih bomo lahko uporabljali pri duševno prizadetih otrocih. Z njihovo pomočjo se bodo lahko naučili umivati, samostojno jesti ali uporabljati kahlico.« O tabletah, ki bi študentom »vlivale« znanje v glavo, pa profesor ni govoril. Županova hči in policaji Prometna polioija je V I.os Ange-lesu ustavila avtomobil, ki je z veliko hitrostjo divjal po ulicah. Z voz*, nico so policaji imeli nemalo težav, ker ni hotela podpisati sporočila o prekršku. Branila se je dobesedno z »vsemi štirimi« in soji morali na-deti lisice na roke in na noge. Ker je divjala še naprej, so po telefonu poklicali njenega očeta, :a katerega so menili, da 00 verjetno znal ukrotiti podivjano hčer. Dekletov oče /'' bil namreč včasih policaj, danes pa /c žu/xin Los Angelesa. Mark Spitz kot pevec »Koliko kozarcev mleka spijete na dan?* ga vprašajo na odru. »Sedem,« odgovori on — 24-letni plavalni šampion, ki je nenadoma za-blestel na olimpijskih igrah v Mi/n-chnu, ko je osvojil zlate medalje v več disciplinah plavanja. Sedaj pa seje začel ukvarjati s petjem. Predstava se nadaljuje s prizorom, ko Mark popije kozarec mleka. Po mlečni uverturi začne svoj pravi nastop. V spremstvu zborčka mladih svežih glasov zapoje Mark nehal starih, dobro znanih pesmi. Zatem prideta na oder dve zelo pomembni petnajstletnici. Ena je menda celo šampionka v vrtenju obroča. Trio mladih, lepih in slav nih se na odru smehlja. Kakšen prizori Nato je Mark s/>ct glavni. Pove šalo: »Niffem Tom dones, />a tudi krava ne.* Ljudje se smejijo. Kakšna šala! Navdušenja ni kraja. Vsaj pri Marku ne. Malo man/ je navdušen le, če ga vprašajo, kako je s plavanjem. (32. zapis) Iz turistično močno razvite Vrbe (Velden) bi jo lahko ubrali na Kostanje (Kosteriberg) nad Osojskim jezerom in obiskali kraje, kjer je oral in pesnikoval Andrej Šuster-Dra-bosnjak (1768—1825). Sam Oton Zupančič se je zamislil nad njegovimi biblijsko mogočnimi verzi: Vino pyje moi sourashnk, noi gre prate jest, jas mam pa glih tui doro, da mam ano doro viest... Vendar zdajle še ni čas za obisk naše etnične meje severno od Vrbe — šli bomo tjakaj v enem od prihodnjih zapisov, saj moramo staremu bu-kovniku Drabosnjaku posvetiti daljšo pripoved. Ne morem pa iti zdajle .mimo dejstva, da so bile tudi iz teh krajev, ki jih naš turist zaradi odročnosti nikoli ne obišče, med zadnjo vojno izseljene kar štiri zavedne slovenske družine (štele so 29 družinskih članov!). GURE, HURE, ZADNJICA Zvsemi temi imeni naši koroški rojaki označujejo gričevnato pokrajino med Dravo in Vrbskim jezerom. Začenjajo pa Gure (t. j. Gore) vzhodno od Rožeka in Vrbe, segajo pa tja do Radiš in Med-gorja na zahodnem robu Podjune. Za Gure lahko še vedno rečemo, da so slovenske. Tu so znane vasi, v katerih kar kipi ljudsko prosvetno delo. Da omenim le Logo vas (Augs-dorf), Bilčovs (Ludmannsdorf), Ško-fiče (Schiefling), Hodiše (Keut-schach) in Kotmaro vas (Kott-mannsdorf). Na južnem obronku Gur, na Trebinji (Treffen) pa je doma sloviti ljudski pevec in skladatelj Pavle Kernjak. Najvišjo točko dosežejo Gure (nemško Sattnitz, pač od Zadnjice!) v Sabalskem vrhu (924 m). Najobsežnejši pa je razgled s Piramide (Pvramidenkogel — 851 m). Tu je postavljen visok stolp, s katerega seže pogled skoro po vsej Koroški. Vrhu, na katerem je postavljena »piramida«, se po naše pravi — Je-drovca. VRBSKO JEZERO Ne moremo drugače, kot da se sprehodimo — seve, bolj na hitro — ob južni obali Vrb-skega jezera, ki pa je hkrati tudi severni rob slovenskih Gur. Vendar so kraji ob jezeru že močno ponem-čeni — le imena še spominjajo, da je nekoč bival tod naš živelj: Log (Auen), Dole (Dellach), Otok (VVorth), Sekira (Sekirn) in Majrob-nik (Maiernigg). Zanimivost zase je poimenovanje največjega koroškega jezera: Slo- venci so mu dali ime po nekoč povsem slovenski vasi Vrbi (Velden), Nemci pa po Otoku s slovito Marijino božjepotno cerkvijo — kraju pravijo Maria VVorth, jezeru pa VVorther See. Jezero je blizu 17 km dolgo, široko 1—2 km, vse površine je za 2061 ha. Jezero je globoko na zahodni strani 84 m, na vzhodni pa 73 m. Med Porečami (Portschach) in Sekiro se dvigata nad jezersko gladino dva manjša otočka: Kačji in Kapucinski. Po Lendskem prekopu je jezero povezano s Celovcem. Načrtoval je ta kanal vojvoda Bernard že v sredi 13. stoletja. Njegova zamisel pa je bila uresničena šele 1. 1527. Na splošno pa je južna obala Vrb-skega jezera bolj tiha in samotna. Pač zaradi osojnosti. Le nekaj krajev oživlja siceršnji mir, saj gozdovi segajo skoro povsem do obalne ceste. Ce potujemo od Vrbe proti vzhodu, ves čas ob jezeru, dosežemo šele po enajstih kilometrih res lep kraj Otok z dvema starima cerkvama (iz 1. 891 in 1. 1165). Ker je kraj v 10. stoletju pripadal brižinskim škofom, domnevajo nekateri, da so prav tu nastali sloviti brižinski spomeniki (staroslovenski rokopisi). Saj kraj tudi velja za eno od žarišč pokristjevanja poganskih Karan-tancev. LIVU BORGHESE Le kake tri kilometre dalje zaustavimo pogled na Bercht, ki je pravzaprav gradič na manjšem polotoku. S tem poslopjem je povezan del naše bridke zgodovine — koroški plebiscit. . . Bilo pa je to 1. 1920. Koroška deželna vlada je po končanem plebiscitu kupila eno od najlepših vil ob južnem bregu Vrbskega jezera (»Cap VVorth«) z velikanskim vrtom vred, in jo ročno podarila italijanskemu delegatu v medzavez-niški plebiscitni komisiji principu Liviju Borgheseju. — Borghese je prihajal potem več let zapored v to vilo na letovišče. — To značilno dejstvo je razvidno iz zemljiške knjige okrajnega sodišča v Rožeku. Kaj je pomenil ta avstrijski dar drugega kot hvaležnost Nemcev za očitne simpatije, ki jih je ta Lah kazal med plebiscitom zanje. Ali pa je bil ta dar hkrati tudi nekako plačilo za Borghesejevo neobjektivnost v mednarodni komisiji? In tako smo pripotovali do Ribnice (Reifnitz) ob jezeru, ki je znana po razvalinah svojega karolinškega gradu (omenjen že 1. 977). Prav blizu, le še nekaj streljajtv daleč, je v Sekiri (Sekirn) posta vije. velik hotel Korotan. Zgradila ga je 1. 1953 Slovenska hranilnica in posojilnica iz Celovca. (Se bo nadaljevalo) 12 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »Nobenih nevšečnosti nočem,« je začela. »Jaz nisem postavila stekleničke na polico in tudi ne vem, kdo je to storil.« »Vendar pa misliš, da jo je nekdo res postavil tjakaj?« je vprašal dr. Graham. »Poglejte, doktor, če je prej ni bilo tam, jo je pač moral nekdo prinesti tjakaj.« »Mogoče pa jo je major Palgrave hranil v predalu ali pa v kovčku?« Viktorija se je zvito nasmehnila in odkimala. »Ce je res moral kar naprej jemati tablete, bi jih verjetno imel bolj pri roki, ali ne?« »Da, to je res,« se je le nerad strinjal dr. Graham. »Te vrste zdravila bi moral jemati po večkrat na dan. Nisi nikoli opazila, da bi použival kakšne tablete ali kaj podobnega?« »Vem, da stekleničke ni bilo ha polici. Ljudje govorijo, da so imele te tablete opraviti z njegovo smrtjo, da so mu zastrupile kri ali nekaj takega, in mislila sem, da je imel mogoče kakšnega sovražnika, ki mu jih je podtaknil, da bi ga spravil na drugi svet.« »Neumnost, dekle,« je trdo odbil zdravnik. »Prava neumnost!« Viktorija je bila videti pretresena. »Mislite, da je bilo v steklenički res zdravilo?« je d vomeče'vp rašal a. »Da, zdravilo, in kar je še važneje, potrebno zdravilo,« je odgovoril dr. Graham. »Nič naj te ne skrbi, Viktorija. Zagotavljam ti, da ni bilo s tabletami nič narobe. Popolnoma pravilno je bilo, da jih je jemal, kot bi bilo za vsakega človeka, ki bi trpel iste težave kot major.« »Pa ste mi res vzeli breme z rame,« se je zahvalila Viktorija in se veselo nasmehnila z bleščečimi zobmi. Breme pa je ostalo na ramenih dr. Grahama. Nejasni nemir, ki ga je čutil že nekaj časa, je počasi za-dobival obliko. 8. POGOVOR Z ESTHER VVALTERSOVO »Tu ni več tako kot je bilo včasih,« se je razdraženo oglasil Rafiel, ko je zagledal Jane Marplovo, ki se je bližala kraju, kjer je sedel s svojo tajnico. »Človek se še prestopiti ne more, pa mu že zaide kakšna stara kokoš pod noge. Le po kaj prihajajo te stare ženske v Zahodno Indijo?« »Kam pa naj bi hodile po vašem mnenju?« je vprašala Esther VValtersova. »V Cheltenham,« je nemudoma odvrnil Rafiel. »Ali pa v Bournemouth,« je še predlagal, »ali pa v Torquay ali pa v Llandrindod VVells. Mnogo izbire je v Angliji. Tudi všeč jim je tam, prav zadovoljne so v tistih krajih.« »Najbrž si le malokatera lahko privošči počitnice v Zahodni Indiji,« je rekla Esther. »Vsi ljudje nimajo take sreče kot vi.« »Res je,« se je nasmehnil Rafiel, »le dajte — še več soli na rano! Ena sama bolečina in nadloga me je, vi mi pa ne privoščite nobenega olajšanja! Pa tudi nič ne delate. Zakaj pa še niste natipkali pisem?« »Nisem utegnila.« »Lotite se jih, prosim! Sem sem vas pripeljal zato, da bi delali, ne pa, da bi posedali na soncu in razkazovali svojo postavo.« Marsikdo ne bi mogel prenašati Rafielovih opazk, toda Esther VValtersova je bila že precej let pri njem v službi in je vedela, da Rafiel sicer dosti laja, a malo grize. Vedela je, da ga skoraj neprestano mučijo bolečine in da si daje duška s tem, da obmetava druge ljudi z neprijetnimi besedami. Naj je rekel, kar je hotel, Esther je ostala povsem hladnokrvna. »Lep večer, kajne?« je pozdravila Jane Marplova in se ustavila ob njima. »Zakaj pa tudi ne bi bil lep?« je odsekal Rafiel. »Zato smo pa tudi prišli sem, a ne?« Jane Marplova seje zvončki jaje zasmejala. »Tako ostrih besed ste, gospod Rafiel, sicer pa imate prav, samo v Angliji se ljudje pogovarjajo o vremenu — človek kar pozabi — o, moj bog, tale volna pa ni prave barve.« Torbo s pletenjem je odložila na vrtno mizico in se z naglimi koraki odpravila nazaj proti svojemu bungalovu. »Jackson!« seje zadri Rafiek »Nazaj v bungalov me peljite,« je zaukazal Rafiel. kakor hitro je Jackson stopil k njemu. »Masažo hočem — in še preden se bo vrnila tista klepetava kokoš. Seveda si ne smete domišljati, da mi masaža kaj koristi,« je hitro dodal. Po teh besedah je dovolil, da mu je maser spretno pomagal na noge in ga pospremil do bungalova. Esther VValtersova je gledala za njima, nato pa je obrnila pogled proti Jani Marplo-vi, ki se je vrnila s klobko volne in sedla poleg nje. »Upam, da vas ne motim?« je vprašala stara dama. »Nikakor ne,« je odvrnila Esther VValtersova. »Sicer se moram odpraviti tipkat, vendar pa bom najprej še kakšnih deset minut uživala na soncu« Jane Marplova je sedla poleg nje in načela prijeten pogovor. Medtem ko je govorila, si je pazljivo ogledala VValtersovo. Le-ta ni bila ravno bleščeče lepa, a bi bila lahko prav privlačna, če bi se malo potrudila. Marplo-vi se je čudno zdelo, zakaj se Esther ni potrudila, da bi bila privlačna. Mogoče zato, ker to Rafielu ne bi bilo všeč. Vendar pa je bila Jane Marplova prepričana, da ne bi Rafiel niti najmanj ugovarjal. Tako zelo je bil zaposlen sam s seboj, da je zahteval le to, da ga nihče ne zanemarja; sicer pa bi se njegova tajnica lahko spremenila v pravo h u rij o iz paradiža, ne da hi on kaj ugovarjal. Poleg tega pa je navadno zgodaj hodil v posteljo in v večernih urah domačinskega orkestra in plesa bi Esther VValtersova prav lahko — Jane Marplova je iskala primeren izraz, hkrati pa je živahno pripovedovala o izletu v Jamestovvn — o, da, vzcvetela. V večernih urah bi se Esther VValtersova prav lahko razcvetela. Previdno je preusmerila pogovor na Jacksona. O tem predmetu pa je bila Esther precej negotova. »Zelo zmožen je,« je dejala, »izučen maser.« »Najbrž je že dolgo časa v službi pri gospodu Rafielu?« »O ne, zdi se mi, da šele kakih devet mesecev.« »Je poročen?« je tvegala Jane Marplova. »Poročen? Ne, zdi se mi, da ni,« je bila Esther malce presenečena. »Vsaj omenil ni nikoli . . .« »Ne,« je pristavila, »čisto gotovo ni poročen.« Zdelo se je, da jo misel na to precej zabava. Jane Marplova je to prevedla tako, da je v mislih dodala tale stavek: »Vsaj vede se ne kot poročen moški.« Vendar pa koliko poročenih moških se je obnašalo, kot da so samci! Jane Marplova je poznala kakšen ducat takih primerov. »Prav prijetne zunanjosti je,« je zamišljeno dejala. »Da, še kar,« je brezbrižno odvrnila Esther. Jane Marplova jo je zamišljeno pogledala. Ali se Esther sploh ne zanima za moški spol? Mogoče je bila ena tistih, ki ljubijo samo enega določenega moškega. Pravili so, da je Esther vdova. »Ali ste že dolgo Rafielova tajnica?« je vprašala. »Kakšnih pet let. Ko mi je umrl mož, sem si morala poiskati službo. Podpirati noram hčerko, ki še hodi v šolo, in moj mož nama ni ničesar zapustil.« »Gospod Rafiel je najbrž težaven delodajalec,« je spet tvegala Jane Marplova. »Ne, ko ga enkrat spoznate, je kar v redu. Res je, da rad pobesni in da vsakomur ugovarja. Prava težava je najbrž v tem, da se tako hitro naveliča ljudi. V zadnjih dveh letih je imel kar pet različnih sobarjev. Rad ima, da je poleg njega vedno kak nov obraz, da ga lahko tiranizira. Midva pa sva se vedno dobro razumela.« »Gospod Jackson je videti prav uslužen, kaj ne?« »Zelo takten in iznajdljiv je,« je rekla Esther. »Včasih pa je seveda malo ...« Utihnila je. Jane Marplova je pomislila, nato pa je rekla: »Včasih pa je v nerodnem položaju, kajne?« »Da, res je. Ne ptič ne miš ni. Vendar pa se mi zdi, da si zna kar prijetno urediti življenje,« se je nasmehnila Esther. Jane Marplova je premislila tudi to informacijo, vendar pa ji ni kaj dosti pomagala. Še naprej je čebljajoče kramljala in kmalu je izvedela vse mogoče o naravoslovni četvorici, o Dvsonovih in Hillingdonovih. »Hi.llingdonova sta najmanj trikrat ali štirikrat preživela počitnice tukajx« je povedala Esther. »Gre-gory Dyson pa je prihajal sem na ta otok že dolgo poprej. Zelo dobro pozna Antile. Kolikor vem, je bil prej tukaj s svojo prvo ženo, ki je bila rahlega zdravja in je morala preživljati zime v toplejšem podnebju.« »Ali je umrla? Ali pa je bila po sredi ločitev?« »Umrla je. Zdi se mi, da prav tukaj — mislim reči, ne na tem otoku, ampak nekje na Antilih. Pa neke težave so bile povezane z njeno smrtjo. Neki škandal. Dyson je nikoli ne omeni. Nekdo drug mi je povedal o tem. Verjetno se Dyson ni preveč dobro razumel s prvo ženo.« »Nato pa se je poročil s svojo sedanjo ženo ,Lu-cky'.« Jane Marplova je izgovorila ime s komaj opazno nejevoljo, kot da hoče reči »kakšno nemogoče ime!« »Pravijo, da je bila v sorodu z Dysonovo prvo ženo.« »Ali Dysonova že dolgo poznata Hillingdonova?« »Kot vem, so se spoznali šele takrat, ko sta Hillingdonova prvikrat prišla sem. Pred kakimi štirimi leti.« Prešernova družba izdaja razen redne zbirke tudi zbirko romanov Ljudska knjiga. V letu 1974 bo izšlo 6 romanov: Graham Greene: POTOVANJE Z MOJO TETO, Nikolaj Gogolj ZGODBE S PRISTAVE, James Leo Herlihy POLNOČNI KAVBOJ, Honore de Balzac VOJVODINJA DE LANGEAIS, Christa Wolf MAČJE OKO. Vsa zbirka stane broširana 90 din, v platno vezana pa 140 din. Prešernova družba izdaja tudi bogato ilustrirano mesečno revijo Obzornik 74. Letna naročnina je 50 din. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Vrbsko jezero z Gurami v ozadju, vidita se Loga vas in škofiče. Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. is ; 9" 10- Za vsakogar nekaj, 11.20 Z nami doma in ! P«ti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S tujimi P'nalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 4.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslu,-' a I (* i čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Zvoki in oarve orkestra Kurt Kramer, 16.00 Vrtiljak, . M0 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Listi ,z Pop albumov, 18.45 Kulturni globus, 19.00 'anko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom H°risa Terglava. 20.00 Stereofonski operni kon-**rt. 21.30 Zvočne kaskade, 22.15 Popevke se ,rfl'i<). 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za Ihibi-Hejazza Urugi program l4'"r ^ popevkami po svetu, 14(K) Plesni zvoki, 4.35 Panorama zvokov, 15.35 Z velikimi zabav-mr"i orkestri, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Slo-Jonski pevci zabavne glasbe, 16.40 Poletni ročk r«k 'k°n> 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 ^b lahki glasbi, 18.00 Izložba hitov, 18.40 Jugo-' 'ovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.06 Ura s solisti, 20.00 W. A. Mozart: Simfo-J"Ja št. -ti v C-duru, K. 551 — »Jupiter«, 20.35 '•zlate dobe zborovstva, 21.(K) Naši znanstveniki pred mikrofonom, 21.15 Večeri pri (loven-*k,h skladateljih: Demetrij Zebre, 22.55 Iz slo-Venske poezije TOREK, 20. AVGUSTA p*. *Wbro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 jjO'itmško popotovanje od strani do strani, 9.20 f°Jo mali vokalni ansambli, 9.40 Z našimi sim-■ "'ki v svetu lahke glasbe, 10.15 Promenadni «>ncert, H.20 Z nami doma in na poti, 12.30 pitijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 l-'l'O'očajo vam. 14.10 Skladbe za mladino, nih fV'a P"1' s k',aru- 15.40 Iz filmov in glasbe-!7 r;;vij. 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, Zveneča imena, 18.15 Z majhnimi zabav- iinu .iiir 11.,, li,,1" it 111 ansambli, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 b-daja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše P'jadeja 1. Stavek: GP Gorenjski ""k Kranj, tisk: Združeno podjetje '-judska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, MoAe Pijadeja — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-Oglasni in naročniški oddelek 21-19,1. — Naročnina: letna 90 din. Polletna 45 din, cena /.a 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka, 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 20.30 Radijska igra — B. Brecht: Zasliševanje Luculla, 21.15 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz oper, ki jih redko slišimo Drugi program 13.05 Majhni ansambli na tekočem traku, 14.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Srečanja melodij, vmes ob 16.00 Pet minut humorja, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Poletni ročk leksikon, 18.(X) Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Nikolaj Rimski-Korsakov: Zlati petelin, odlomki iz opere, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Kultura danes, 20.50 Frankfurtski glasbeni dogodki, 22.05 Iz baročnih dni, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 21. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniški pozdravi, 9.35 Znane melodije — znani orkestri, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Slovenske narodne v raznih prired--bah in izvedbah, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 18.20 Zvoki današnjih dni, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Popevke se Vrstijo, 14.00 Danes smo izbrali, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Igramo za ples, vmes ob 16.00 O avtomobilizmu, 16.40 Poletni ročk leksikon, 17.00 Mladina ?ebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevcem Andrejem Plevnikom, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Instrumenti v ritmu Tretji program 19.05 Iz domače simfonične literature, 20.00 Trenutki z Debussvjem, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Celjski komorni zbor, 21.00' Klasiki sodobne glasbe: Witold Luto-slawski, 22.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 22. avgusta 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Potujmo z glasbo, 9.40 Iz partitur operetnih mojstrov, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pesmi Stephena Fosterja poje Komorni zbor, 14.40 Mehurčki, 15.40 V plesnem ritmu, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 Tipke in godala, 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.50 Človek in zdravje, 19.00 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.(K) Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz opusa Dariusa MilhaUda Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Z ritmi po svetu, 14.00 Otroci med seboj in med nami, 14.10 Melodije s slovenskih festivalov zabavne glasbe, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Glasbene vinjete, 16.00 Okno v svet, 16.10 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.40 Priljubljeni pevci, 17.40 Naš intervju, 17.50 Predstavljamo vam, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Poletni ročk leksikon Tretji program 19.05 Iz oper slovenskih avtorjev, 19.45 V korak s časom, 20.(K) Večerni concertino, 20.35 Iz zakladnice ljudskih pesmi, 21.00 Ljubljanski koncertni veče/i, 21.40 Neznani Beethoven, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 23. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Melodije jugoslovanskih narodov, 9.40 Lepe melodije, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po, želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Capitol Svmphonv. Hi.00 Vrtiljak, 17.10 Solisti z opernih in koncertnih odrov, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana, 20.00 Stop pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Petkov nočni koncert Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Paleta zvokov, 14.00 S solisti in ansambli JRT, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Lahka glasba domačih in tujih avtorjev, vmes ob 16.00 Filmski vrtiljak, 18.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Od premiere do premiere: Pogovor s kritiki. 20.05 Zgodovinski posnetki, 20.35 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 21.35 Nocturnal, 22.55 Iz slovenske poezije Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Kranj CENTER 16. avgusta nem. barv. film PUSTOLOVŠČINE SKOZI SAFARI ob 16., 18. in 20. uri 17. avgusta nem. barv. film PUSTOLOVŠČINE SKOZI SAFARI ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma JANE EYRE — SIROTA IZ LOVVOODA ob 22. uri 18. avgusta nem. barv. film PUSTOLOVŠČINE SKOZI SAFARI ob 15., 17. in 19. uri, franc. barv. film ALFREDOVE NEZGODE ob 21. uri 19. avgusta angl. barv. film JANE EYRE — SIROTA IZ LOVVOODA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 16. avgusta češki barv. film SMRT ČRNEGA KRALJA Ob 18. in 20. uri 18. avgusta ital. barv. film KLICALI SO GA AMEN ob 14. uri, amer. barv. film DVOBOJ ob 18. uri, amer.-ital. barv. film CRNI UBIJALEC ob 20. uri 19. avgusta amer.-ital. barv. film CRNI UBIJALEC ob 18. in 20. uri Tržič 16. avgusta franc. barv. film CESAR IN ROSALIE ob 18. in 20. uri 17. avgusta franc. barv. film CESAR IN ROSALIE ob 18. in 20. uri 18. avgusta amer. barv. film BOMBA IZ KANSAS CITYJA ob 15., 17. in 19. uri 19. avgusta amer. barv. film BOMBA IZ CANSAS CITYJA ob 18, uri Kamnik DOM 16. avgusta amer. barv. film PRAVI KAVBOJI ob 18. in 20. uri 17. avgusta ital. barv. film PIŠTOLARKI ob 18. in 20. uri . 18. avgusta ital. barv. film PIŠTOLARKI ob 17. in 19. uri 19. avgusta amer. barv. film ŠTIRJE V BURJI ob 18. in 20. uri ' Škofja Loka SORA 16. avgusta amer. barv. film ZADNJA PRILOŽNOST ob 18. in 20. uri 17. avgusta franc. barv. film VESELI REKRUTI ob 18. in 20. uri 18. avgusta franc barv. film VESELI REKRUTI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 16. avgusta franc. barv. film VESELI REKRUTI ob 20. uri 17. avgusta amer. barv. film ZADNJA PRILOŽNOST ob 20. uri 18. avgusta ital. barv. film PAZI SE VRANE, GRINGO! ob 18. in 20. uri Radovljica 17. avgusta angl. barv. film MACBETH ob 17.30 18. avgusta amer. barv. film TROJNI ODMEV ob 18. uri, angl. barv. film MACBETH ob 20. uri 19. avgusta amer. barv. film ŽRTVOVANI ob 20. uri Jesenice RADIO 16. avgusta amer.-ital. barv. CS film MOSTIŠČE 17. in 18. avgusta angl.-ital. barv. CS film O.UEIMADA — OTOK V PLAMENIH 19. avgusta franc. barv. CS film NASLEDNIK Jesenice PLAVŽ 16. avgusta franc.-ital. barv. film TETOVIRAN 17. in 18. avgusta franc. barv. CS film NASLEDNIK . 19. avgusta angl.-ital. barv. CS film QUEIMADA — OTOK V PLAMENIH Kranjska gora 17. avgusta amer. barv. CS film GETAWAY ■— BEG " 18. avgusta amer.-ital. barv. CS film MOSTIŠČE poročili so se V KRANJU Senk Janez in Štucin Bogdana, Žužek Jožef in Marčun Marija, Koglar Marjan in Novak Dragica, Gostiša Marko in Korenčan Olga, Nastran Albin in Debeljak Frančiška, Sedmi-nek Drago in Kaučič Marija, Oman Jakob Drago in Kunej Marjana, Zrim Alojz in Logar Rozka V ŠKOFJI LOKI Jereb Vinko in Rupnik Marija, Bogataj Ivan in Štibelj Dragica, Rant Pavel in Eržen Marija, Vehar Marjan in Sedej Ana VTRŽlCU Perko Adalbert in Bizjak Smiljana umrli so V KRANJU Sturm Marija, roj. 1889, Kokalj Marija, roj. 1893, Tomazin Ana, roj. 1885, Carman Vida, roj. 1930, Smole Izidor, roj. 1887, Orehar Blaž, roj. 1900 V ŠKOFJI LOKI VTRŽlCU Smolej Marija, roj. 1921, Aljančič Anton, roj. 1904, Goreč Vladimir, roj. 1947 trzni pregled JESENICE Solata 3,70 din, korenček 4 din, jabolka 7,50 do 8 din, limone 13,50 do 14,50 din, česen 19 din, čebula 4 din, fižol 6 do 7 din, pesa 3,50 din, paradižnik 7,70 din, grozdje 8,50 din, lubenice 4,60 din, hruške 8 din, ajdova moka 16,92 din, koruzna moka 3,07 din, jajčka 1,10 do 1,20 din, surovo maslo 46,30 din, smetana 21,24 din, orehi 54 din, klobase 41 din, skuta 12 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 7,20 din, cvetača 6 din, paprika 12,50 din, krompir 1,85 din KRANJ Solata 5 din, špinača 7 din, korenček 5 din, slive 6 din, jabolka 5 din. limone 14 din, česen 18 din. čebula 5 din, fižol 6 din, pesa 5 din, kaša 12 din, paradižnik 7 din, marelice 15 din, paprika 8 din, breskve 8 din, hruške 10 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,30 din, surovo maslo 34 din, smetana 19 din, orehi 50 din, skuta 18 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, cvetača 8 din. krompir 2 din TRŽIČ Solata 5 do 6 din, špinača 7 din, korenček 6 do 10 din, slive 8 din, jabolka 8 din, limone 12 do 15 din, česen 20 din, čebula 6 din, fižol 7 din, pesa 5 din, kaša 13 din, paradižnik 7 din, lubenice 8 din, sir lt din, kumare 5 din, fige 14 din, hruške 10 din, breskve K din, banane 8 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,10 do 1,20 dni, surovo maslo 40 din, smetana 20 din, orehi 50 din. klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 6 din, paprika 10 din, krompir 2,50 din televizija m SOBOTA, 17. AVGUSTA 16.15 Legenda o divjem lovcu — konec serijskega filma, 17.15 Obzornik (Lj), 17.25 Nogomet Vojvodina : Hajduk — prenos (NS), 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.40 Zabava vas Julie Andrevvs — barvna oddaja, 21.35 Colom-bo — serijski barvni film, 22.45 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Šest obrazov — TV drama, 21.20 Dokumenti v času, 21.50 Sedem morij (Bg II) nedelja, 18. avgusta 8.40 Legenda o divjem lovcu — ponovitev zadnje oddaje, 9.40 VV. S. Revmont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka (Lj), 10.35 Kmetijska oddaja (Sa), 11.25 Dunaj: vaterpolo Jugoslavija : Nizozemska — barvni prenos (EVR-Lj), 12.30 Otroška matineja: Družina Smola, Po neznani delti — barvna filma, 13.25 Poročila (Lj), 14.55 Zeltweg: avtomobilske dirke za veliko nagrado Avstrije — barvni prenos (EVR), 16.20 Dunaj: evropsko prvenstvo v plavanju — barvni prenos (EVR-Lj), 17.15 Planinski oktet in ansambel Valterja Skoka, 17.45 Poročila, 17.50 Kapitan Horatio Hornblower — ameriški film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 Znamenite pustolovščine: Cellini — barvna TV nanizanka, 21.35 Gola resnica — barvna oddaja (Lj), 22.05 Športni pregled (Zg), 22.40 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Sa), 20.30 Filmske novele, 20.50 Crosš country — film (Bg IF) E PONEDELJEK, 19. AVGUSTA 14.55 Madžarski TV dnevnik (Bg), 15.55 Dunaj: evropsko prvenstvo v plavanju — barvni prenos (EVR-Lj), 17.15 Vaterpolo Jugoslavija : SZ — barvni posnetek z evropskega prvenstva na Dunaju, 18.15 Obzornik, 18.30 Po neznani delti — barvni film (Lj), 19.00 Mladi za mlade (Zg), 19.30 Srednjejadranski otoki (Komati), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 V. Ma-levski: Prva noč — barvna drama TV Skopje, 21.15 Ne prezrite: Arhitekturni muzej, 21.40 TV dnevnik, 21.55 Skoki v vodo — barvni posnetek z evropskega prvenstva na Dunaju (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.55 Dunaj: evropsko prvenstvo v skokih v vodo (EVR-Zg II), 19.00 Mladi za mlade (Zg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Peščeni otok (Zg II), 21.05 Celovečerni film, 22.50 24 ur(Bgll) TOREK, 20. AVGUSTA 15.05 Madžarski TV dnevnik (Bg), 15.55 Dunaj: evropsko prvenstvo v plavanju — barvni prenos (EVR-Lj), .17.15 Vaterpolo Jugoslavija : Madžarska — barvni posnetek z evropskega prvenstva na Dunaju, 18.15 Obzornik, 18.30 Pet pedi, 18.55 Sejem, 19.15 Srečanje z Mariom del Mo-nacom — barvna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 2().(K) TV dnevnik, 20.30 Pogovor o..., 21.00 M. de la Roche: VVhiteoaki z Jalne — barvna TV nanizanka, 21.50 TV dnevnik, 22.05 .Skoki v vodo — barvni posnetek z evropskega prvenstva na Dunaju (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.55 Dunaj: evropsko prvenstvo v skokih v vodo (EVR-Zg II), 19.00 Znanstveni studio (Bg), 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Neredi na meji — serijski film (Sa), 21.20 Dnevnik glasbe (Bg), 21.50 TV dnevnik (Zg) loterija 60 580 87880 51180 15110 98270 388660 751 701 24951 28511 76302 50222 47282 363692 045942 03 43 30813 103303 508253 984 4814 20784 01084 533894 503674 65 45 •t) & s. "Z x m .ti M jO 00 30 80 600 600 800 1000 150.000 60 60 600 600 10 800 1000 1000 5000 5000 20 20 600 5000 10.000 100 200 600 1000 5000 10.000 40 40 50 4985 21235 02325 6 39466 18246 011,36 536396 070496 245986 87 67 6277 16547 83657 39.177 08367 16267 374847 310677 379307 988 30478 28638 83008 05078 84618 39 49 69 26119 525819 500 800 1000 10 800 800 1000 5000 10.000 10.000 20 20 300 600 800 800 1000 1000 5000 5000 5000 80 600 600 600 800 800 20 30 30 800 10.000 Kranjčani! Vsem občanom Kranja sporočamo, da lahko tudi sami odlagajo nerabne predmete in odpadke na centralno odlagališče pri Tenetišah (odcep pred vasjo -Tenetiše levo, na cesti Kranj—Golnik). Odlagališče je odprto vsak dan od 7. do 18. ure, razen ob nedeljah in praznikih. Nadzor opravlja Komunalni servis. - Odlaganje je brezplačno. Turistično društvo Kranj sreda, 21. avgusta 15.05 Madžarski TV dnevnik (Bg), 15.55 Dunaj: evropsko prvenstvo v plavanju — barvni prenos (EVR-Lj), 18.10 Obzornik, 18.25 Družina Smola — barvni film (Lj), 19.00 Prijatelji glasbe (Zg), 19.20 Na sedmi stezi, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Hladnokrvno — ameriški film, 22.40 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Daljnogled (Bg), 18.15 Kronika, 18.30 Mladinska oddaja, 19:00 Prijatelji glasbe, 19.20 Trenutek spoznanja (Zg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Odprta univerza, 21.15 L. Nebič: Kurent — oddaja TV Ljubljana, 21.45 Mamila — oddaja TV Ljubljana, 22.15 24 ur(Bgll) Četrtek, 22. avgusta 15.05 Madžarski TV dnevnik (Bg), 15.55 Dunaj: evropsko prvenstvo v plavanju — barvni prenos« do približno 17.15 (EVR-Lj), 18.05 Obzornik, 18.20 Svet v vojni — serijski film, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Kam in kako na oddih, 20.40 J. Mach: Mavrica — TV nadaljevanka, 21.10 Odiseja miru: Sfinga iz gradu El Prado, 21.40 Likovni nokturno: Jože Spacal — barvna oddaja, 21.55 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Veliki in majhni, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba (Sk), 19.00 Turistični barometer, 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Krog, 21.05 Gostje iz Italije, 21.30 24 ur, 21.45 Neznani leteči predmeti — serijski film (Bg II) PETEK, 23. AVGUSTA 15.05 Madžarski TV dnevnik (Bg), 15.55 Dunaj: evropsko prvenstvo v plavanju — barvni prenos do približno 17.15, 17.45 Konzerva — otroška oddaja Bistrooki, 18.15 Obzornik, 18.35 T V kažipot, 18.55 Barvna risanka . (Lj), 19.10 Dunaj: vaterpolo Jugoslavija : Italija — barvni prenos (EVR-Lj), 20.10 TV dnevnik. 20.35 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 Dnevnik sobarice — ameriški film, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Skoki v vodo — barvni posnetek z evropskega prvenstva na Dunaju (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.55 Evropsko prvenstvo v skokih v vodo (EVR-Zg II), 20.15 TV dnevnik, 20.35 Kopernik — serijski film (Bg), 21.30 Skrivnosti kamene dobe — dokumentarna oddaja, 22.20 Glasbena oddaja, 22.55 24 ur (Bg II) ta teden na TV Nedelja, 18. avgusta, ob 17.50: KAPETAN HORATIO HORN-BLOVVER — ameriški film, 1952; režiser Raoul Walsh, v gl. vlogah Gregorv Peck in Virginia Mayo; Raoul Walsh, mojster za gladko tekw"e napete filmske zgodbe — bodisi vvesterne ali vojne filme — tokrat razpreda zgodbo o angleškem kapitanu v času španskega izkoriščanja srednjeameriških rudnih zakladov, upora proti Špancem in podobno. V ospredju je seveda boj za pravičnost in zmaga najspretnejšega — Horatia Hornblo-vverja in njegove ladje Lvdije. Film je posnet po znanem romanu C. C. Fon-stera in je namenjen predvsem zabavi. Sreda, 21. avgusta, ob 20.3S: HLADNOKRVNO — ameriški film, 1964; režiser Richard Brook«, v gl. vlogah: Robert Blake, Scatt VVilson, John Forsvth, Bony Chi-ter; Leta 1959 sta dva zločinca hladnokrvno ubila štiri člane družine v nekem zakotnem kanzaškem mestecu. Zlepa ni bilo zločina, ki bi bil tako podrobno analiziran, preiskan in osvetljen iz vseh mogočih vidikov — zgodovinskih, filozofskih, psiholoških, socioloških — kot prav ta. Truman Capote je po tem resničnem dogodku napisal izjemen roman, po katerem izkušenemu režiserju Brooksu ni bilo težko ustvariti filmske mojstrovine. Petek, 23. avgusta, ob 20.45: DNEVNIK SOBARICE — ameriški film, 1946; režiser Jean Renoir, v gl. flogah Paulette Goddard, Burge8» Meredith; Jean Renoir je eno največjih imen francoske kinematografije. Njegovo ameriško obdobje ustvarjanja (1941— 1946) je manj znano. Dnevnik sobarice je zadnji film, ki ga je posnel v ZDA. Filmski zgodovinarji so ugotovili, da bi bil lahko prava mojstrovina, če bi bil napravljen v Franciji. Osnova filmu je roman Octava Mirabeauja. Govori o pariški sobarici, ki bi na vsak način rada obogatela. Zato se zaposli pri bogatem graščaku. Cas dogajanja je postavljen v 19. stoletje — v razgibano obdobje francoske zgodovine, ko so se republikanci in rojalisti vsak po svoje borili za čimvečjo oblast. ŠH 11 Kokra v avgustu — Kokra v avgustu — Kokra v avgustu znižanje cen poletne konfekcije 20-50 % Planin usnjene galanterije vse za šolarje pisalne in, risalne potrebščine (zvezki A 5 60 11 mm, A 5 40 11 mm, A 5 60 karo, A 5 latain 40, A 5 latain 60, A 4 40 karo od 1,20 do 2,40 din) šolske torbe jesensko-zimska konfekcija perilo, trikotaža na oddelkih veleblagovnice globus v veleblagovnici in enoti Blagovnica Kranj KRANJ 9'°buS Razstava in prodaja spalnic v salonu pohištva v veleblagovnici globus spalnica ZORANA cena 10.627 din Kokra v avgustu — Kokra v avgustu — Kokra v avgustu v vseh šolah 9e/rcr šolsko nalivno pero — s prijemnim sedlom — za lepo in lahko pisanje — z drsečim peresom in rezervnim tankom — A-pero v načelu za začetnike — L-pero specialno za levičarje Se/rcr flomaster (tanek) — s patentiranim oblikovalcem konice — za pisanje ip risanje — svetlih barv — piše vedno tanko ■ V Se/rcr flomaster za risanje s široko konico — s patentiranim oblikovalcem konice — za črtanje in risanje — v različnih in svetlih barvah Se/rcr »Tinten-Sheriff« — odstrani vse napake — točno in brez sledu — s patentiranim oblikovalcem konice Presenečenje na našem razstavnem prostoru! VELIKO ŽREBANJE — Udeležijo se ga lahko šolarji od 12. do 14. leta. Izrežite spodnji kupon, vpišite ime, priimek in naslov, dajte kupon v kuverto ter ga pošljite do 16. 8. 1974 na naslov: HERMES, zastopstvo inozemskih firm, 61000 Ljubljana, Moše Pijadeja 27 —ali oddajte na Gorenjskem sejmu v našem paviljonu, hala A. Žrebanje bo 19. 8.1974 ob 16. uri na sejmu. NAGRADNI KUPON za veliko žrebanje na Gorenjskem sejmu od 9. do 19. avgusta 1974 / II na razstavnem prostoru Hermesa lllEDkJECl Ime in priimek ..................................................................................... I . , g starost........................................................................................................ j ' t i j,,! naslov ........................................................................................................ Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis — enota Agromehanika, c. JLA 2, tel. 23-485, 24-871, 24-778 RAZSTAVNI PROGRAM za XXIV. mednarodni gorenjski sejem od 9. do 19. avgusta Nievvohner — VVuhlmaus kombajn za krompir tip sammelroder cena: 68.000 din dobava takoj Izkopalnik krompirja z verižno pretresalno napravo cena: 18.600 din Dobava takoj. Nievvohner — VVuhlmaus kombajn za krompir tip 611 cena: 86.000 din dobava takoj Motokultivatorji PASQUALI: 8, 10,13 in 14 KM Motokultivatorji TOMO VINKOVIČ: 15 in 18 KM Traktorji PASQUALI: 21, 26 in 30 KM Traktorji TOMO VINKOVIČ: 15 in 18 KM Priključki: plugi, freze, kultivatorji, kosilnice, okopalniki — osipalniki, škropilnice, tračni zgrabljalnik obračalnik sena, prikolica z diferencialom in drugo Traktorji: URSUS 35 KM DEUTZ 42 KM Plugi: dvobrazdni navadni — PTO — 2, Slavonac, Batuje, Alkar dvobrazdni obračalni 90 VOGEL-NOOT Škropilnice: 200, 300 in 500 1 z navadnimi in teejet šobami Nievvohner izkopalniki za krompir z verižno ali rešetkasto pretresalno napravo Nievvohner kombajni za krompir tip 611 in Sammelroder Sadilci krompirja z okopalnimi nogačami in osipalnimi glavami Nakladalne prikolice SIP (17 in 22 kub. m) in Schrock (15 kub. m) Trosilci hlevskega gnoja: Schrock, Tehnostroj in SIP Samohodne kosilnice: BCS, Bucher (SIP), FB, MOTY Kultivatorji z ježem: 7, 9 in 11 peres Tračni zgrabljalniki obračalniki sena Favorit in Maraton (BCS) Enoosne in dvoosne kiper prikolice OLT in Ljutomer Vogel-noot obračalniki zgrabljalniki sena za traktorje TOMO * VINKOVIČ in kosilnice Laverda Cisterne za gnojevko CREINA (po stari ceni) Trosilci umetnega gnoja CREINA — Vikon in Ferti Traktorske tri- in štiridelne brane OLT sejalnice za koruzo in žita (po stari ceni) Rezervne dele, avto in traktorske gume dobite v novi trgovini v Kranju — Koroška c. 25 (nasproti restavracije Park) \ Demonstracija s kombajni za krompir bo 18. avgusta od 9. ure dalje v Kranju na Zlatem polju. 61 Mali oglasi: do 10 besed 20 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam eno leto stare KOKOŠI. Zadraga 18, Duplje 5124 Prodam mlade PAVE. Kadivec, Šenčur, Pipanova 46 5127 Prodam dve dvodelni OMARI. Bubaš Jože, Šorlijeva 17, Kranj 5130 Prodam STROJ za brušenje parketa po zelo ugodni ceni. Andrej Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur j 5132 Prodam SVINJO, 120 kg težko. Bašelj 33 5141 Prodam TELICO za pleme. Pod-reča 45, Kranj 5162 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO v garanciji. Ogled v nedeljo dopoldan. Čater Zora, Jezerska 94, Kranj 5163 Prodam PRAŠIČKE, stare 6 tednov. Malo Naklo 3 5164 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Jerala, Savska cesta 58, Kranj 5165 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Gorenje, Savska c. 56, Kranj 5166 PSE — novofundlandce, prodam. Svetina, Bled, Rečiška 1, tel. 77-481 5167 Prodam GUMI VOZ 12 col in kosilnico ALPINO, primerno za hribovit teren. Roblek, Velesovo 76 5168 Prodam KRAVO s telet om. Luže 18, Šenčur 5169 Prodam do dva meseca stare nemške OVČARJE. Mandelčeva 8, Kranj, tel. 22-181 5170 Prodam enoletno TRAVO in zgodnja JABOLKA. Prebačevo 27 5171 Prodam MLATILNICO. Strahinj L Naklo 5172 Prodam PUJSKE, od 18 do 20 kg težke. Prešeren Cilka, Zasip 16, Bled 5173 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK s kotličkom na trdo gorivo. Ana Mravlja, Kranj, Sejmišče 1 5174 x Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK KUPPERSBUSCH. Kranj, C. JLA 22 5175 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Podhom 4, Zg. Gorje 5176 TELEVIZOR, potreben delnega Popravila, prodam za 300 din. Telefon 23-888 5177 Prodam novo strešno OPEKO FOLC. Sveteljeva 8, Šenčur 5178 Prodam GAJBICE ali zamenjam za LES. Gorjanc,' Jelenčeva 34, Kranj 5179 Poceni prodam sobno PEČ KUPPERSBUSCH in kombinirano PEČ za kopalnico, ŠTEDILNIK gorenje na trdo gorivo in električni štedilnik JOBI. Zupan, Pajerjeva 2, Šenčur 5180 Prodam električni ŠTEDILNIK na 3 plošče in pečico ter štedilnik na trdo gorivo, oba Gorenje ter peč na °lje EMO 5, vse v dobrem stanju. Hraše 12 a, Smlednik 5181 , Prodam rdeč globok OTROŠKI VOZIČEK. Likar, Valjavčeva 13, tel. 24-9Q9 5182 Prodam malo rabljene kuhinjske ELEMENTE. Jarc Tine, Grrničeva t-Kranj 5183 .Prodam ZMRZOVALNO SKRINJO, 200-litrsko. Strahinj 7, Naklo Prodam OTROŠKI VOZIČEK. Kletnenčič, Strahinj 36, Naklo 5225 Prodam otroško POSTELJO z žlninico in trgovsko TEHTNICO z utežmi. H oman, Kidričeva 11, Škofja Loka 5226 Prodam BUKOVA DRVA. Banič M'ha, Gorenja vas 193, Poljane Zaradi bolezni prodam KRAVO, \ mesecev brejo, po nizki ceni. Maček Marija, Grajska 3, Škofja Loka 5228 Prodam novo motorno KOSILNICO z obračalnikom. Okorn Ma-riJa, Vošče 12, Radovljica 5229 Prodam TELICO — simentalko, " mesecev brejo in pasqualijevo ročno KOSILNICO. Zg. Bela 21 , Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Černilec, Gospodska 19, Kranj 5231 , Prodam PRAŠIČA za rejo. Bo-°ovek 3, Kranj 5232 SCHIEDEL-YU- Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Taka gneča je bila pred živalskim vrtom ZOO »ANDREJ« iz Kočevja na razstavi cvetja in piva v Laškem pri Celju Prodam KOMPRESOR za avto-ličarstvo in francosko DIRKALNO KOLO. Zg. Brnik 81 5233 Prodam več ZAJCEV raznih velikosti in 80-litrski rabljen HIMO HLADILNIK. Šmid Franc, Straži-ška 50 b, Kranj 5234 Prodam 4 mesece staro ŽREBI-CO, lahke sorte. Zg. Bela 22 5235 Prodam cikcak ŠIVALNI STROJ (1000 din) in tovorno PRIKOLICO za osebni avto (1500 din). Retnje 5, Tržič 5236 Prodam dobro ohranjen TROSI-LEC za gnoj ferguson. Rozman, Zg. Bitnje 44 5237 Prodam tračno BRUSILKO — leseno in kupim suhe smrekove DESKE. Štele Franc, Gora 2, Komenda 5238 Prodam skoraj nov PUHALNIK za seno »jež«. Poljšica 13, Zg. Gorje Prodam 6 novih OKEN 100 x 120 z roleto in dvojno zapiro. Frhč Maks, Sp. Besnica 50 5240 Prodam 400 rabljenih SALONITNIH PLOŠČ 50—92, primernih za »šupe« — 100 kv. m. (2500 din). Šli-bar, Pivka 48, Naklo 5241 Prodam molzno KRAVO, borove in smrekove PLOHE. Zg. Brnik 73, Cerklje 5242 Prodam PUNTE in BANKINE. Češnjevek 11, Cerklje 5243 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 5244 Prodam novo trodelno OKNO in balkonsko OKNO. Poizve se v trafiki Cerklje 5245 Prodam BANKINE in ŠPIROV-CE. Knific, Prebačevo 37, Kranj Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo. Hrastje 51 5247 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK in električni ŠTEDILNIK. Kranj, Staneta Žagarja 9 5248 Prodam električne ORGLE »tiger« z vgrajenimi bobni in kombinacijami klavirja. Zg. Brnik 5 5249 Ugodno prodam nemški kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Mušič, Stražiška 31, tel. 23-667 kupim Kupim dva PRAŠIČA 50 do 100 kg. Naslov: Turistično društvo, Škofja Loka 5258 Kupim PUNTE, BANKINE in DESKE za opaž. Prelesnik, Reteče 49, Škofja Loka 5259 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Struževo 9, Kranj 5187 Rahlo karamboliran RENAULT sport, prodam (na kredit). Ogled v nedeljo, od 10. ure dalje. Bevc Slavko, Kamna gorica 51 5188 Prodam dele za AMI 6. Stritarjeva 2, Kranj 5189 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVO 1500 de luxe, letnik 1972. Kranj, Reševa 8 5190 Prodam ZASTAVO 750, staro 2 leti, po ugodni ceni, športni OTROŠKI VOZIČEK in PEČ na one »kontakt«. Drljača Rajko, Nazorje-va 6, Kranj 5191 Prodam ČZ 250 MOTOCROSS 32 KM za 7500 din. Nučič Dušan, Pod-ljubelj 60, Tržič 5192 Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1971. Breg 40 a, Žirovnica 5193 Po ugodni ceni prodam avto FIAT 600 v zelo dobrem stanju. Žen, Titova 87, Jesenice 5194 Prodam gume »TIGAR« 5,50 X 12. Gorjup Bojan, Zlato polje 1 b, Kranj (obvoznica) 5195. ZASTAVO1 101, 3 mesece staro, brezhibno, zelo ugodno prodam. Telefon 064-22-943 5196 ŠKODO, skoraj novo, kupim. Cerklje 191 5197 ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KO-RUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vse sobote od 6. do 12. ure. Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 750 po zelo ugodni ceni. Drempetič Janez, Britof 152 5198 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, za 10.000 din. Trboje 9 5145 Prodam MOSKVIČ, dobro ohranjen, z rezervnimi deli. Zupan Bernarda, Tržič, Virje 8 5184 Prodam osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1971, dobro ohranjen. Be-lehar, Šenčur, Partizanska 22 5185 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, vzamem tudi ček. Ogled vsak dan od 6. do 18. ure. Bratun Lado, Cesta na Rupo 15, Kokrica 5186 Prodam R 10 — menjam tudi za ZASTAVO 750. Drempetič Milan, Planina 26, Kranj, tel. 24-891 5199 Prodam ŠKODO po delih. Pangrič Darko, Stražiška 15, Kranj 5200 Prodam MOPED T 12, rabljen in BRZOPARILNIK — 75 litrov. Ra-kovec Ani, Zg. Duplje 56 5201 Kupim TRAKTOR v dobrem stanju od 18 do 22 KM. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek pod »Traktor« Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971 december. Ogled Rozman, Predoslje 89 od 14. ure dalje 5203 AMI — 8, francoski, odlično ohranjen, stalno garažiran, ugodno prodam. Ogled možen v soboto od 10. ure dalje ali nedeljo. Breznik, Škofja Loka, Podlubnik 65, tel. 61-106 ' 5204 Ugodno prodam malo karamboliran avto SPAČEK. Franci Žibert, Kidričeva 17, Kranj Prodam motor TOMOS avtoma-tik za 2000 din, ŠOTOR za 4 osebe za 900 din in SLIKO format 1,70 x x 1,20 m. Gogala, Kidričeva 38, Kranj 5250 Prodam motorno kolo PUCH 250 SGS. Trilar Jože, Puštal 103, Škofja Loka 5251 Prodam avto CITROEN SPAČKA, letnik 1964, za 7000 din. Mo-žina Boštjan, Frankovo naselje 65, Škofja Loka 5252 Prodam FIAT 600 v voznem stanju. Hafner Janko, Sv. Duh 58, Škofja Loka 5253 Ugodno prodam PEUGEOT 204, letnik 1966. Kmetec, Golnik 55 5254 Prodam avto VW 1200, letnik 1967. Hrastje 137 5255 Prodam VARTBURG turist de luxe in manjšo prikolico. Trojarjeva 18 a, Kranj 5256 Avto DAF 44, letnik 1967, ugodno prodam. Janez Lukanc, Bistrica 176, Tržič 5257 Na zabavnem prostoru na razstavi cvetja in piva v Laškem je bil živalski vrt ena od največjih zanimivosti. Obiskovalci so menili, da bi moral sodelovati na vsakem sejmu, ker je poučen za otroke, za odrasle pa zanimiv. Te dni je na Gorenjskem sejmu in vas vabi na ogled. posesti V Kranju nujno potrebujem GARAŽO. Ponudbe po telefonu 23-439 5213 Prodam HIŠO z večjim vrtom (sadnim in grede 350 kv. m) v Tržiču. Naslov v oglasnem oddelku. 5214 izgubljeno obvestila ROLETE: lesene, plastične in žaluzije, naročite ŠPILERJU, Grad-nikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 4733 BAGAT TEČAJ VEZENJA začne z vpisom 19. 8. ob 15. uri ali 21. 8. ob 7. uri. DELAVSKI DOM, vhod 4, Kranj 5261 Na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se Markič Katarina Bečanova 1, Tržič ostalo Oddam BILJARD na procente — nov. Naslov v oglasnem oddelku. Sporočamo žalostno vest, da je umrl Oto Luznar lesni manipulant Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, 16. avgusta 1974,ob 16. uri iz hiše žalosti Škofja Loka, Hafnarjevo naselje 59, Trata, na škofjeloško pokopališče. Zvestega in neutrudnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. KOLEKTIV GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ GOZDNI OBRAT ŠKOFJA LOKA Zahvala Ob boleči izgubi nepozabnega moža, brata, dobrega očeta, starega očeta in strica Alojza Kokalja Vočanovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali, sočustvovali z nami ter nam izrazili pismeno ali ustno sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku za izrečene besede ob odprtem grobu, dr. Armeniju za zdravniško pomoč ter Marjanu Črnivcu in Bunderle Štefanu za vso nudeno nam pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča družina Kokalj — Vočanovi Kranj, 15. avgusta 1974 Prosim poštenega najditelja, da mi vrne moški črni DEŽNIK, pozabljen 6. avgusta. Oddajte prosim v garderobo na avtobusni postaji v Kranju. 5222 stanovanja Nujno potrebujem samsko SOBO v Kranju ali okolici. Sirca, Mavčiče št. 49 5260 STANOVANJE - enosobno, opremljeno, ODDAMO za 2 do 3 leta eni, največ dvema solidnima osebama. Ponudbe z obrazložitvijo pod »Pogodba« 5205 Dvosobno komfortno STANOVANJE v bloku (nizka najemnina) zamenjam za dvoinpolsobno ali tro-sobno. Dam visoko nagrado. Naslov v oglasnem oddelku. 5206 Dekle išče opremljeno SOBO v Kranju. Cena ni važna. Stare Milka, Planina 16 5207 Tričlanska družinic a išče opremljeno ali neopremljeno enosobno stanovanje ali sobo in kuhinjo v Kranju za dobo dveh let. Cenjene ponudbe pod »September« 5208 Iščemo enosobno STANOVANJE ali večjo SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Eno leto« 5209 ODDAMO opremljeno SOBO dvema dekletoma. Kokrški breg 1, Kranj , 5210 Dve študentki iščeta sobo s souporabo kopalnice, po možnosti v centru Kranja. Legan, Stara cesta 18, Kranj 5211 Zaročenca iščeta SOBO v Kranju, po možnosti s kopalnico in posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku. 5212 zaposlitve UČENKO, ki ima veselje do šivanja po meri, sprejme takoj DAM-SKO IN MOŠKO KROJAŠTVO, Letence 4, Golnik 5156 Sprejmem VAJENKO in dekle za priučitev v PLETILSTVU. Knific Jožica, Strojno pletilstvo, Oprešni-kova 29, Primskovo 5076 FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno moč, sprejmem takoj. Pire Slavka, frizerski salon, Kranj, Cankarjeva 8 5215 Takoj sprejmem VAJENCA ali VAJENKO. SPLOŠNO KROJAŠTVO Zupan, Pajerjeva 2, Šenčur 5216 Takoj sprejmem KUHARICO za kuhanje v gostilni. Plača in ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 5217 prireditve LETNI BIFE TURISTIČNEGA DRUŠTVA ZBILJE vabi vsako soboto in nedeljo na zabavo s PLESOM. Za razvedrilo igra ansambel »Karavan« iz Kamnika. Vabljeni - 5218 GOSTIŠČE »TRNOVC« DUPLJE priredi v nedeljo, 18.8., VRTNO VESELICO. Postregli vas bomo s pečenim odojkom in specialitetami na žaru. Kegljanje za teleta. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel RUDIJA JEVŠKA. Se priporočamo za obisk. 5219 GASILSKO DRUŠTVO LUŽE priredi v soboto ob 20. uri in nedeljo ob 15. uri pri gasilskem domu VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom — ponv kolo in kegljanje za jarca. V soboto vas bo zabaval ansambel KARAVANKE, v nedeljo pa TRGOVCI. Vabijo gasilci iz Luž. 5220 GASILSKO DRUŠTVO BUKOVICA UTIK prireja 18. 8. 1974 ob 15. uri MOTO BAL in VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel MODRINA. 5221 Izsiljevanje prednosti in prehitra vožnja V sredo ob 18. uri in 15 minut se je v Lescah v križišču Alpske in Železni-* ške ceste pripetila hujša prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti in prehitre vožnje. Pri tem je bila ena oseba hudo ranjena, materialna škoda pa* znaša 10.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Avdo Murić (1930) z Jesenic je izpeljal s parkirnega prostora na Železniško cesto in hotel peljati naravnost. Tedaj je z desne strani in neprednostnega pasu Železniške ceste pripeljal s preveliko hitrostjo voznik osebnega avtomobila Pavel Špendal (1950) z Brezij pri Trzinu. Kljub zaviranju je s prednjim delom trčil v Muričevo vozilo. Pri tem se je Špendalova sopotnica hudo ranila in so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico. Otrok pod avte V sredo ob 19. uri in 20 minut se je na Golniški cesti na Kokrici pri Kranju pripetila huda prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Ivica Tomše (1946) iz Tenetiš je vozila iz Kranja proti Golniku. Na Golniški cesti ji je skočil pred vozilo štiriletni Boštjan Adamlje z Golniške ceste. Kljub zaviranju in zavijanju v levo ga je Tomšetova zadela in ga zbila po vozišču. Pri tem se je otrok hudo ranil in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Nepravilno zavijanje Voznik osebnega avtomobila Boris Rožič (1948) z Jesenic je v sredo ob 8. uri in 35 minut vozil po Cesti svobode od hotela Toplice proti hotelu Park na Bledu. V križišču z Ljubljansko cesto mu je nasproti pripeljal kolesar Umberto Široka (1930) z Bleda. Pred avtomobilom je nenadoma zavil v levo, ne da bi nakazal smer. Trčenje je bilo neizogibno. Kolesarja so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico na Jesenice. Padel v prepad Na Vršiču se je v sredj} zjutraj ob 4. uri in 50 minut zgodila prometna nesreča zaradi prevelike hitrosti. Mencingar Jožef (1948) iz Maribora je z osebnim avtomobilom peljal od Vršiča proti Kranjski gori. Ko je pripeljal pod kočo Na gozdu, ga je na ostrem ovinku zaneslo s ceste in se je prevrnil 45 metrov globoko pod cesto in obstal na kolesih. Pri tem se je le laže ranil. Na avtomobilu pa je za 20.200 dinarjev škode. L. B. Ljubljana poslovalnica Kranj razpisujemo 3 prosta učna delovna mesta za prodajo pohištva Pogoj: uspešno dokončana osemletka Prodajalec pohištva je lep poklic, zato ne oklevajte, Lesnina Kranj vas vabi. Spor reševal z nožem V torek zvečer je v Zgornjih Bitnjah pri Kranju prišlo do poskusa uboja. Dejanja je osumljen 38-letni domačin Dragomir Puhalac, ki se je v torek dopoldne prepiral z 31-letnim Vladimirjem Erženom, prav tako domačinom iz Bitenj. Približno ob 18. uri je odšel v hišo in se vrnil s kuhinjskim nožem ter Eržena zabodel v hrbet in v roko. Žrtev so takoj odpeljali v zdravstveni dom v Kranju in od tu v ljubljansko bolnišnico. Za Dra-gomira Puhaica pa je preiskovalni sodnik odredil pripor. Vladimir Eržen in Dragomir Puhalac sta bila že dalj časa v sporu in sta se večkrat prepirala. Zakaj je prišlo do usodnega obračuna z nožem, pa bo pokazala nadaljnja preiskava. Vlom v cerkev V noči od petka na soboto je bilo vlomljeno 'v Rožnevensko cerkev v Kranju. Storilci so iz cerkve odnesli 14 oljnih šlik, dela Leopold« Lajerja, ki predstavljajo križev pot, pozlačeno moštranco in kelih, lesen križ s korpusom in dva korpusa brez križa. Iz knjige inventarja, ki jo vodi župnijski urad Kranj, je razvidno, da so bile te umetnine pred petimi leti ocenjene na 25.000 dinarjev. Kot smo uspeli neuradno zvedeti pred zaključkom redakcije, so storilca že ujeli v bližini italijanske meje. Baje so za umetnine že imeli kupca. Kupil in seveda odpeljal v svojo državo naj bi jih neki nemški državljan. Za ukradene predmete jim je ponujal 60.000 dinariev. r Na Gorenjskem sejmu v Kranju živalski vrt Vsako leto je vse večje zanimanje za živalski vrt ZOO »ANDREJ* iz Kočevja. 4 Poleg edinstvenega himalajskega medveda panda, pume, risov, 25 vrst raznih opic, je posebna zanimivost kača boa-udav. ' Na sliki lastnik živalskega vrta, ki prepričuje obiskovalce, da je kača res 5 m dolga in 100 kg težka. Oglejte si živalski vrt, res je zanimivo. Takoj sprejmemo dva šoferja z lastnim kamionom od 5 do 8 ton nosilnosti za prevoz živilskega blaga Stalna zaposlitev. Pismene ponudbe pošljite na upravo Glasa Kranj, Moše Pijadeja 1. Graditelji! Kmetiisko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po^ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement Obiščite nas na Gorenjskem sejmu f Izkoristite ugoden nakup! J Informacije dobite na tel. št. 21-611 Modri telefon v LTH »Pravkar smo se vrnili z dopusta, še vse imamo v avtu. Povejte nam, kaj naj storimo! Pomagajte!« je prosil razburjeni ženski glas Elo Kovačič, ki je v sredo dopoldne sedela pred »modrim telefonom« v Loških tovarnah hladilnikov in odgovarjala na vprašanja uporabnikov hladilnih skrinj. »Pregorela je varovalka in v stanovanju najbrž že nekaj dni ni toka. Temperatura v skrinji je + 15 stopinj Celzija in vsa živila so odtalje-na. Lahko še kaj rešimo?« »Odvisno je od tega, kaj ste imeli v skrinji,« je odgovorila Ela Kovačičeva. »Gobe, ribe, žabje krake, grah in druga hitro pokvarljiva živila zavržemo. Vsa druga živila pa toplotno obdelamo tako kot jih nameravamo porabiti. Meso spečemo, skuhamo, pripravimo omake ali golaže. Meso za juho in kosti za juho skuhamo v zelo malo vode, nali-jemo v manjše posodice, hitro zamrznemo in nato odtalimo od robu ter ledene kose embaliramo v polietilenske vrečke. Uporabljamo jih kot jušni koncentrat. Meso pakiramo posebej. Ce ste imeli zamrznjeno seka-nico oziroma zmleto meso, priporočam pripravo cmokov v omaki ali polpetov. Opozoriti pa moram, da je mesna sekanica hitreje pokvarljiva od drugega mesa in zato bodite previdni. Ce na zmletem mesu opazite kakršnokoli spremembo vonja, okusa ali videza, meso za vrzite. Meso za obare in vso perutnino razrežemo in jo prepražimo ali spečemo, ohladimo ter sveže embaliramo ter shranimo po enakem postopku kot prej sveža živila. Surovo sadje prevremo za kompot, ohladimo in vložimo v skrinjo kot druge kompote. Zelenjavo pa prepražimo ali skuhamo, odvisno od tega, zakaj jo bomo porabili. Polgotove jedi do kraja skuhamo ali spečemo in jih ponovno zamrznemo. Mastna živila pa porabimo takoj, seveda le, če na njih nismo opazili znakov kvai jenja. Ob takšnem primeru je treba seveda skrinjo dobro pomiti z de-tergentom, jo oprati s čisto vodo, zbrisati in" odprto dobro osušiti. Nato jo zapremo in dobro osušimo. Šele nato vanjo vložimo živila, ki pa jih moramo porabiti v enem do treh mesecih, sicer se lahko pokvarijo. Vsem lastnikom zmrzovalnih skrinj pa bi priporočila, da v primeru večdnevne odsotnosti poprosijo soseda, naj vsak drug dan kontrolira, če gori zelena lučka na skrinji. Le-ta zagotavlja pravilno delovanje naprave. Kontroliranje delovanja je nujno zlasti ob nevihtah, ko pogosto prihaja do sunkov električne energije in katerih posledica je pregoreta varovalka in stanovanje brez toka. Do okvare skrinje pride zelo redko.« »Rada bi vložila v zamrzovalno skrinjo marelične cmoke iz instant krompirjevega testa. Ali bodo po okusu in trajnosti enakovredni cmokom iz navadnega krompirjevega testa,« se je glasilo vprašanje, ko je' modri telefon zazvonil drugič. »Instant oziroma izdelki iz vrečke, kot jih pogosto tudi imenujemo, so po trajnosti enaki sveže pripravljenim in zato glede ustreznosti ni pomislekov. S stališča gospodarnosti pa bi svetovala, da vložite sadje za cmoke posebej, ker je zamuda pri delu z instant testom minimalna in ga skoraj nima smisla zamrzovati. V skrinji pa prihranimo prostor. Sadje, ki je namenjeno za cmoke ali za kakršnekoli druge tople sladice, pred zamrzovanjem ne sladkamo. Sladkor mu dodamo šele pred uporabo. Sladkor namreč sadje zmehča in povzroči iz-cejanje sokov, to pa otežuje delo pri kuhanju.« »Ali lahko vložim v skrinjo orehova jedrca? Imam jih veliko in se bojim, da bi postala žarka,« se je glasilo naslcdn je vprašanje. »Lahko jih zamrznemo. Ker pa so orehi zelo mastno živilo, priporočam temno embalažo, ki ne prepušča svetlobe. Zato jih paki- ramo v aluminijasto folijo. Če pa le-te nimamo pri roki, bo dobrodošla tudi polietilenska vrečka, ki jo bomo vložili v kartonsko škatlo ali zavili v ovojni papir.« Naslednjo lastnico zamrzovalne skrinje je zanimalo, če moramo vsa zamrznjena živila pred uporabo odtaliti. »Popolnoma odtalimo pred uporabo tista živila, ki jih bomo uživali sveža: jagodičasto sadje, kumare in papriko za solato, sladko in kislo smetano, skuto, različne sire, testo za kruh, pečene sladice in drobno pecivo. Popolnoma odmrznemo tudi suho meso, salame in klobase, ki smo jih vložili v skrinjo zato, da se ne i preveč izsušile. Prav tako odtalimo jajčni melanš, ki pa ga moramo tudi takoj porabiti. Vsa druga živila, ki jih nameravamo kuhati, peči, dušiti in podobno lahko pripravljamo popolnoma zamrznjena ali pa jih odtalimo le na površini. Meso za juho pristavimo zamrznjeno v vrelo vodo! Potem počasi segrevamo. S tem dobimo dobro juho in dobro meso! Ob počasnem segrevanju se vrhnja plast mesa odtali in hranilne ter aromatske snovi prehajajo v vodo. Notranjost pa ostane ne-izlužena in obdrži okus in hranilno vrednost. Meso za pečenje in paniranje natalimo le toliko, da se površina ovlaži in ga lahko nasolimo in dodamo dišave oziroma ga paniramo. Proces pečenja oziroma cvrenja je sicer nekoliko daljši, vendar je meso zelo okusno, ker ni izgubilo soka in š tem hranilnih snovi. Kruh, pecivo in sladice lahko odtalimo počasi. Zvečer omenjena živila vzamemo iz skrinje ter jih pustimo v embalaži do nasled- Strokovna sodelavka v LTH in avtorica knjige Zamrzovanje živil v gospodinjstvu Ela Kovačič je odgovarjala na vprašanja gospodinj oziroma lastnikov zamrzovalnih skrinj njega dne. Če pa smo v zadregi in želimo, da bi se ta živila hitro odtalila, jih skupaj z embalažo postavimo v pečico štedilnika, ki smo jo naravnali na 50 stopinj. Testo, ki ga želimo uporabiti za sladice, vzamemo že prejšnji dan iz skrinje in ga pustimo v ovitku do odtalitve,, ker bi se sicer na površju naredila skorja in ne bi bilo uporabno.« Ko je Ela Kovačičeva vnovič dvignila telefon, se je vprašanje glasilo: »Kakšno embalažo naj uporabim pri zamrzovanju mesa, kompotov, zelenjave in gotovih jedi?« »Najbolj enostavno je ravnanje s celofan papirjem, ki pa ga moramo vedno uporabiti v dvojni plasti, ker je sicer nekoliko propusten. Zelo priporočam tudi polietilenske vrečke in rokave. Pri tem moramo paziti na debelino folije, ki ne sme biti tanjša od 0,05 do 0,07 mm. Tanjša prepušča vodne hlape in vonj. Živila, kj jih zavijemo v tanjšo folijo, so po daljšem času pusta, izsušena in brez barve. Aluminijasta folija pa je posebno primerna za embaliranje mastnih živil, ker ne prepuSČa svetlobe. V zadnjem času je mogoče kupiti tudi posebne posodi', ki so ojačane z alu folijo. Zelo so primerne za vlaganje polgotovih in že pripravljenih jedi, ker jih lahko v njih tudi pogrejemo ali skuhamo do konca. Ce jih skrbno Čistimo in z njimi previdno ravnamo, jih lahko tudi večkrat uporabimo. Uporabne so tudi škatle iz mehke plastike ter razne škatle od konzerv in kompotov. Pred uporabo jih moramo dobro očistiti in se prepričati, če je notranjost neoporečna. Če ugotovimo, da je lak poškodovan, potem notranjost škatle izoliramo s celofanom, folijo in podobnimi materiali. Glede na obliko bi priporočila oglate škatle, ker zavzamejo manj prostora. Steklene embalaže pa za shranjevanje živil v skrinji ne uporabljajmo, ker lahko hitro poči in poškoduje folijo, v kateri so zavita druga živila. Tudi ognjevarno steklo (patentni kozarci)' ni primerno za skrinjo, čeprav dobro prenaša nizke temperature, vendar pa je zelo občutljivo na udarce in trke. Ob tem bi povedala še to, da embalaže, ki se nam je poškodovala, ni treba zavreči. Skrbno očiščeno jo lahko uporabimo za zaščito kosti pri mesu ali za pakiranje posameznih kosov mesa. Lahko jo vlagamo tudi med posamezne kose mesa, da nam ne zamrznejo skupa j« Sledila so še vprašanja, kako vložimo rdečo peso, kako fižol, cvetačo, paradižnik, breskve in drugo sadje. Toda o tem smo že pisali v Glasu pred tednom dni. Vsi, ki še imajo vprašanja in jih v zvezi z vlaganjem živil v zamrzovalno skrinjo zanima še to in ono, bodo lahko zavrteli telefon prihodnjič. Kdaj bo Ela Kovačič spet odgovarjala na vaša vprašanja, bomo pravočasno objavili. pogovor tedna Miha Kramar: Na Gorenjskem 27 nogometnih klubov Tekmovanje v gorenjskih nogometnih ligah za novo sezono se bo pričelo že prihodnjo soboto, 24. avgusta. Število ekip se je znatno povečalo, tako da bo v sezoni 1974/75 v gorenjskih nogometnih ligah sodelovalo doslej rekordno število ekip. Pred pričetkom sezone smo se Pogovarjali s predsednikom Temeljne nogometne zveze Gorenjske Mihom Kramarjem. »Področje naše zveze se je letos razširilo,« je uvodoma povedal Miha Kramar. »V gorenjsko ligo so se vključila tudi moštva lz občine Ljubljana-Šiška, ki sp doslej tekmovala v ljubljanski podzvezi. Število klubov se je tako povečalo na 27 in bo v letošnji sezoni vsako soboto in nedeljo igralo na gorenjskih nogometnih igriščih kar 63 ekip. V I. gorenjski ligi članov bo tekmovalo 12 ekip, v 1. razredu članov 14, v mladinskih ligah po 9 moštev, v pionirski A skupini 10 in v pionirski B 9 ekip. Poleg tega bodo tekmovala še 4 moštva v republiški konkurenci. Naša temeljna nogometna zveza se je za novo sezono dobro Pripravila, saj smo usposobili več novih delegatov, pridobili 15 novih sodnikov, tako da sedaj sodniška organizacija šteje 52 sodnikov, od katerih je 38 aktivnih.« Kaj pa strokovni kadri — trenerji? »Trenerjev z izpitom na Gorenjskem še zelo primanjkuje. V prihodnjih dneh bomo ustanovili trenersko organizacijo pri TNZG. Vsak trener se bo moral vključiti v to strokovno organizacijo, šele nato bo lahko vodil ekipe v gorenjskih ligah.« S kakšnimi problemi se srečujete pred pričetkom nove sezone? »Naša zveza ima nalogo, da vodi vsa tekmovanja na področju Gorenjske, hkrati pa ugotavljamo, da ne prejemamo nobenih dotacij. Zaradi tega smo že imeli spomladi sestanek s predstavniki na novo ustanovljenih TTKS, kjer naj bi rešili vprašanje financiranja naše zveze. Kljub skrbno izdelanemu Programu in predračunu naše temeljne zveze, ki so ga dobile vse JTKS na Gorenjskem, pa še do danes nobena ni prispevala niti dinarja.« P. Novak Pokal za NK Triglav Mladi plavalci Triglava prvaki SRS T organizaciji NK Lesce je bil : nedeljo, 11. avgusta, na domačem •Snšču vsakoletni spominski turnir Za Pokal Staneta Perca. Prirejajo ga I Počastitev občinskega praznika Radovljice pod pokroviteljstvom pestnega odbora ZZB NOV Radov-JJca, ki je tudi darovalec pokala, ^tane Pere je umrl 1955. leta.Bil je nani borec, komunist in naprednjak ter tudi navdušen nogometaš in ?rganizator športne dejavnosti. Bil P Prvi povojni predsednik občine Radovljica. Na nedeljskem turnirju fL86 pomerili Triglav iz Kranja, , *H Škofja Loka, Bled in domače Usce. Na slovesnosti pred pričetkom ^v°dnih tekem je turnir otvoril predsednik MO ZZB NOV Radovlji-Ja Vinko Berce, ki je v svojem govori opisal revolucionarno delo in lik ante Perca. „l V prvi tekmi sta se sešli ekipi Tri-jj'av in LTH Škofja Loka. Kranjčani tlZl.anka omagali s 4:0. V drugi h^nii so nogometaši Lesc odpravili „ e(* s 3:1, slednji pa so premagali Porotnike iz Škofje Loke s 3:0. v final ni tekmi, ki je odločala o ^agovalcu turnirja in dobitniku [°kala, sta Triglav in Lesce najprej srala neodločeno 1:1, po streljanju najstrnetrovk pa so kranjski igralci ^a8ali s 6:4. Ker so že dvakrat aPoredoma zmagali, so si s tretjo zmago zaslužili pokal v trajno last. Pokal je izročil zmagovalni ekipi sin pokojnega Perca Stane. JR Naklo premagalo Savo V 1. kolu tekmovanja nogometašev za pokal maršala Tita na Gorenjskem je za presenečenje poskrbelo člansko moštvo Naklega, ki je v gosteh premagalo letošnjega pokalnega prvaka Savo. V regularnem času se je tekma končala z 1:1. Tudi podaljški niso dali zmagovalca. Pri streljanju enajstmetrovk pa so bili uspešnejši nogometaši Naklega, ki so ob koncu zmagali s 5:3. Tudi novi član gorenjske lige Preddvor se je žilavo upiral Ločanom, ki bodo v novi sezoni igrali v ZCNL. Šele v podaljšku je LTH premagal Preddvor z 2:1. Ostali rezultati pa so bili 'naslednji: Kondor : Tržič 2:10, Bohinj : Alpina 5:1, Triglav : Korotan 3:2, Britof : Reteče 8:0, Jesenice : Podbrezje 4:2, Primskovo : Grinto-vec 5:0, Lesce : Šenčur 0:4, Plamen : 'Bled 0:3, Alples : Trboje 8:3, Medvode : Zbilje 4:2. Jutri, v soboto, je na sporedu 2. kolo, v katerem se bodo srečali naslednji pari: Tržič : Bohinj, Naklo : Britof, Alples : Triglav, LTH : Medvode, Jesenice : Primskovo in Bled : Lesce. Vse tekme bodo ob 16. uri. P. Novak f^°derno« kranjsko strelišče za malokalibrsko orožje. Kartonska embalaža $le!!eh namesto sodniške mize, zaboj in sod namesto podstavkov za daljno-KrlC ter v zabetoniranem avtomobilskem plašču (ki ga je nekdo zagnal v Up °) namesto obešalnika, to je inventar, ki ga kranjski strelci s pridom tUjr(lHi(ijo pri treningih in tekmovanjih. Puške seveda ležijo kar v mivki, pa £' strelci legajo na vlažna tla, ki jih nekajkrat na leto poplavi naraslo !r«- Zares spodbudno za razvoj strelstva v Kranju, mar ne?! — Foto: M tekmovalcev, med ka-Htf l1.1' s'a se izkazala Lombar v fy()|J;Uiju s puško in Peternel s pi-t|,.| ''■ Odličen je bil mladinec Peter- **h* ' k' samo za kroge zaostal )(,,loin m osvojil 2. mesto. Na letošnjem republiškem prvenstvu za posameznike in ekipe za mlajše pionirje skupine B so imeli daleč največ uspeha mladi plavalci kranjskega Triglava, ki so zmagali z veliko prednostjo pri pionirjih in pionirkah. Skrbno delo pri vzgoji novega naraščanja se v kranjskem plavalnem kolektivu že bogato obrestuje, saj dosegajo mladi plavalci iz tekmovanja v tekmovanje vedno boljše rezultate. Na prvenstvu v Vevčah so se iz vrst Triglava najbolje izkazali Darjan Petrič, Tatjana Bradaška, Tomaž Rogelj, Igor Veličkovič in drugi. Zdaj se mladi plavalci skrbno pripravljajo za državno prvenstvo pionirjev skupine B, ki bo v Kranju od 27. do 29. avgu- Rezultati PIONIRKE: 200 m kravi: 1. Tina Krašovec (Ilirija) 3:17,8, 8. Mojca Rakovec (Triglav) 4:9,6, 50 m prsno: 1. Tatjana Bradaška (Triglav) 47,2, 3. Mateja Kolman 48,6, 4. Nina Pajntar 50,4, 5. Dunja Jekovec (vse Triglav) 51,1, 50 m hrbtno: 1. Tatjana Bradaška (Triglav) 47,0, 4. Mateja Kolman 52,3, 5. Mirjam Poljka 52,8, 4 x 50 m kravi: 1. Celulozar 3:15,1, 2, Triglav I (Valjavec, Pajntar, Jekovec, Rakovec) 3:28,4, 4. Triglav II (Dvoršak, Poljka, Praprotnik, Brložnik) 4:05,0, 50 m kravi: 1. Tina Krašovec (Ilirija) 41,0, 6. Tatjana Bradaška (Triglav) 42,9, 50 m delfin: 1. Tina Krašovec (Ilirija) 49,9, 5. Mateja Kolman 1:009, 6. Dunja Jekovec 1:02,0, 7. V Kranju spet tenis Po uspelem članskem odprtem prvenstvu Kranja v tenisu bo domači teniški klub Triglav v soboto in nedeljo organizator odprtega teniškega turnirja. Tokrat bodo nastopili najboljši mladinci. Organizator je na tekmovanje povabil vse najboljše mladince Slovenije, zato se oba dneva obeta, da bomo na teniških igriščih na stadionu Stanka Mlakarja spet videli zanimive in kvalitetne dvoboje. -dh Koširjeva prvakinja SRS Radovljica — Tu se je z 9. kolom končalo letošnje šahovsko prvenstvo žensk SRS. Naslov najboljše in 1. mesto je osvojila članica ŠD Domžale Koširjeva, ki je v 9 kolih zbrala 8 točk. Izidi zadnjega kola: Marušič : Košir 0:1, Grden : Koren 0:1, Švar-cer : Pongrac 1:0, Oblak : Praznik 0:1, Petek : Arih 1:0 b. b., Peterle : Goričnik 1:0 b. b., partije Vavpetič : Klinar in Tanko : Valtl so se končale remi. Vrstni red: Košir 8, Koren 6,5, Petek, Švarcer, Praznik po 6, Pongrac 5, Peterle 4,5, Arih, Vavpotič, Marušič, Oblak, Klinar 4, Grden, Tanko 3,5, Valtl 2,5, Goričnik 0,5 točke. Ob prostem dnevu šahovskega prvenstva SRS so udeleženke odigrale brzopotezni šahovski turnir, na katerem je zmagala Praznikova s 14 točkami pred Pongračevo 10,5 in Korenovo 10. -dh Šesto mesto v ZRN Jugoslovanska pionirska državna reprezentanca v hokeju na ledu — Horvat, Raspet, Pajič, Bešič (vsi Jesenice), Vrbnjak, Kneževič, Ćeles-nik, Mlinarec, Iskra, Brun (vsi" Kranjska gora), Kovač, Bolta, Sekelj, Lepša, Rezek (vsi Olimpija) ter Cajič, Zendebach (oba Celje) ter Grošelj (Tivoli) — je v teh .pasjih' dneh nastopila na mednarodnem pionirskem turnirju v Landshutu v ZRN. Pod vodstvom trenerja Dušana Bruna so med 7 reprezentancami osvojili predzadnje mesto. Čeprav so na repu lestvice, to zanje ni neuspeh, saj je bil to prvi resnejši spopad naših najmlajših hokejistov z vrstniki i/, drugih držav. Za nameček pa so se le teden dni pripravljali. Izidi jugoslovanske reprezentance: Jugoslavija : Finska 1:13, Jugoslavija : ZRN 2:10, Jugoslavija : Švica 3:8, Jugoslavija : Norveška 1:7, Jugoslavija : Švedska 4:8, Jugoslavija : Nizozemska 8:3. Gole za našo reprezentanco so dosegli: Raspet 8, Horvat 4, Sekelj 3, Pajič 2 ter Mlinarec, Rezek in Bešič po 1. Po neuradnih podatkih so naše mlade reprezentante že povabili v prihodnjem poletju na enak turnir, ki bo na Norveškem. -dh Nina Pajntar 1:05,7, 8. Karmen Brložnik (vse Triglav) 1:15,3, 4 x 50 m mešano: 1. Triglav I (Poljka, Bradaška, Kolman, Rakovec), 3:24,6, 4. Triglav II (Valjavec, Dvoršak, Jekovec, Ber-ložnik) 3:56,8; PIONIRJI: 50 m kravi: 1. Darjan Petrič (Triglav) 37,6, 5. Rok Mihelič 40,0, 50 m delfin: 1. Darjan Petrič (Triglav) 42,8, 6. Andrej Vene (Triglav) 58,1, 9. Janez Grašič 1:04,0, 10. Simon Ješe (oba Triglav) 1:08,0, 4x50 m mešano: 1. Triglav I (Bešter, Rogelj, Veličkovič, Mihelič) 3:19,7, 6. Triglav II (Novak, Cerne, Grašič, Ješe) 3:51,4, 8. Triglav III (Smolej, Jerman, Ko-sirnik, Beton), 200 m kravi: 1. Darjan Petrič 2:51,6 (rekord SRS za mlajše pionirje B), 6. Andrej Vene 3:37,3, 50 m prsno: 1. Žiga Mejač (Ljubljana) 47,4, 2. Rok Mihelič (Triglav) 47,4, 5. Rok Ko-sirnik 49,3, 7. Tomaž Rogelj (Triglav) 51,1, 9. Primož Ćerne (Triglav) 51,9, 50 m hrbtno: 1. Darjan Petrič 43,0, 3. Igor Veličkovič (Triglav) 47,9, 4x50 m kravi: 1. Triglav I (Veličkovič, Vene, Novak, Mihelič) 2:50,9, 8. Triglav II (Beton, Kosirnik, Ješe, Rogelj) 3:35,0, 10. Triglav III (Grašič, Smolej, Bešter, Cerne) 3:39,0; EKIPNO: PIONIRKE: 1. Triglav 780, 2. Ilirija 554, 3. Celulozar 494; PIONIRJI: 1. Triglav 1208, 2. Celulozar 661, 3. Ilirija 554; SKUPNO: 1. Triglav 1988, 2. Celulozar 1155, 3. Ilirija 1108, 4. Fužinar 739, 5. Rudar 687, 6. Ljubljana 591, 7. Neptun 225 J. Javornik t Na letošnjem republiškem prvenstvu v plavanju za mlajše pionirje so se odlično izkazali mladi plavalci kranjskega Triglava Darjan Petrič, Tatjana Bradaška in Tomaž Rogelj (od leve proti desni). II. zvezna vaterpolska liga Solaris je že prvoligaš Na svidenje v prihodnji sezoni za kranjskega drugoligaša. Triglavani so na gostovanju v Vrnjački Banji proti Goču izgubili še tretjo točko in tri kola pred koncem naredili uslugo vodilnemu Solarisu, da je postal prvoligaš. Le-ti so jim spet ušli za tri točke, njihov razpored tekem v zadnjih treh srečanjih pa je tak, da ne morejo več izpustiti prvega mesta. GOC : TRIGLAV 6:6 Vrnjačka Banja — II. zvezna vaterpolska liga, Goč : Triglav 6:6 (1:1, 2:0, 0:2, 3:3), letni bazen, gledalcev 800, sodnik J. Ladocki (Subo-tica). Strelci za Triglav: Balderman, '2, Kodek, Mohorič, Nadižar, Velika-nje vsi po 1. Triglav: Vidic, Kodek, Mohorič, Nadižar, Balderman, Švegelj, Veli-kanje, Stariha, Kuhar, Strgar, Rebolj. Kranjčani so šele v zadnjih minutah uspeli, da jim Goč ni vzel obeh točk. Domači so presenetili goste in jim vse do zadnje minute vsilili svoj način igre. Le-ti pa se imajo-za točko zahvaliti le svoji izkušenosti. Lestvica: Solaris Triglav s Jedinstvo Riviera Beče j Senta Delfin ŽAK Goč Koper Vojvodina 16 15 1 16 12 3 8 3 0 218: 14 14 17 16 16 15 14 13 14 8 2 8 0 196 136: 125 147: 117: 103: 98: 114 99 80 108 30 107 27 113 19 89 18 162 16 165 13 138 12 134 11 132 9 105 8 144 5 -dh Za nagrade Metaliacommerca in Zlato kolo Za nagrade M. C. iz Zagreba so se v soboto in nedeljo v Zagrebu potegovali naši najboljši kolesarji. V soboto so nastopili v cestni vožnji, v nedeljo pa v kriterijski po zagrebških ulicah. Po deset najboljših v vsaki preizkušnji je dobilo točke in seštevek je dal končno uvrstitev. Za tiste, ki bi imeli v končnem seštevku enako število točk, je organizator predvidel, da višje mesto zasede tisti, ki bo imel boljšo uvrstitev v cestni vožnji. Obenem je ta dirka veljala tudi v točkovanju za Zlato kolo, to je nagrado, ki jo je za -najboljšega kolesarja sezone razpisalo podjetje Sipo-rex iz Pulja. V informacijo naj povemo, da je pri mladincih trenutno v najboljšem položaju Kranjčan Bojan Ropret, ki vodi za približno 50 točk. Rezultati cestne dirke — mladinci: 1. Grajzer (Rog) 10 točk, 2. Udovič (Sava) 9, 3. Bulic (Siporex) 8, 6. Terglav 5, 9. Ropret (oba Sava) 2 točki; člani: 1. Colig (M. C. Zagreb) 10 točk, 2. Vidmar (Astra) 9, 3. Valenčič (Sava) 8; rezultati kriterijske dirke — mladinci: 1. Fumič (Lokomotiva) 10 točk, 2. Bulic (Siporex) 9, 3. Keršič (Branik) 8, 4. Ropret 7, 9. Udovič (oba Sava) 2; člani: 1. 1. Leček (Astra) 10, 2.. Kahlina (M. C. Zagreb) 9, 3. Frelih (Rog) K, H. Valenčič (Sava) 3 točke; končna uvrstitev — mladinci: 1. Bulic (Siporex) 17, 2. Grajzer (Rog) 16, 3. Keršič (Branik) 14, 4. Udovič 11, 7. Ropret 9, 10. Terglav (vsi Sava) 5; člani: 1. Vidmar (Astra) 16, 2. Leček (Astra) 16, 3. Kahlina (M. C. Zagreb) 14, 5. Valenčič (Sava) 1 I točk. F. Jelovčan Šešir : Medveščak 18:29 (5:13) Škofja Loka — Prijateljska rokometna tekma, igrišče Puštal, sodnika Bartol in Porenta (Kranj). Šešir: Debenc, Jeršin, Kužel 4, Bregar 1, Orešnik, Vrbinc A. 3. Mehonjič 4, Jordan 1, Pokoren 4, Kalamar 1, Vrbinc S. Medveščak: Zorko, Zovko 7, Krejna, Abramovič 3, Zuček 4, Beslač 4, Obran 3, Justinić, Rogulja 3, Kozlina 2, Miljak 3, Svečnjak Ekipa Medveščaka, ki je na pripravah v Škofji Loki, je prikazala v prvem polčasu dober rokomet ter predvsem po zaslugi odlične obrambe reprezentativnega vratarja Zorka uspela doseči visoko vodstvo. V nadaljevanju so domači igralci zaigrali izvrstno ter uspeli doseči časten poraz. -fr Spominski rokometni turnir Rokometaši TVD Partizan Križe so bili organizatorji spominskega rokometnega turnirja za prehodni pokal predsednika društva Kristjana Kokalja. Na asfaltu v Križah so nastopile ekipe ko; nskega Jadrana, Mlino-testa (Ajdovščina), Šoštanja in domačega moštva. Rokometaši Jadrana so najboljši, saj so brez izgubljenega srečanja osvojili prvo mesto in s tem prehodni pokal. Zanimive borbe so sodili Božinovič (Golnik), Porenta in Bernard (oba Kranj). Izidi: Šoštanj : Križe 16:12 (8:6), Križe : Mlinotest 12:13 (4:6), Šoštanj : Jadran 14:15 (7:8), Jadran : Mlinotest 14:8 (6:4). Vrstni red: 1. Jadran, 2. Mlinotest, 3. Šoštanj, 4. Križe. -dh šSk 15 letu 1975 pa bi upoštevali porast življenjskih stroškov in bi dodatek zato ukinili. Razen tega je izvršni odbor sprejel tudi predlog Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje o dodatku za boleznine, predlaga pa tudi, da se minimalni osebni dohodek poveča za 100 dinarjev na mesec. Podobno kot prejšnja leta pa bodo tudi prihodnji mesec izplačali socialne podpore našim članom.« Nenadna podražitev nekaterih prehrambenih artiklov v drugi polovici minulega meseca je predvsem prizadela delavce in družine z nižjimi osebnimi dohodki oziroma dohodki na člana družine. Da bi delovnim ljudem z nižjimi dohodki lahko takoj zagotovili vsaj dosedanje realne osebne dohodke oziroma minimalni standard, ki so ga imeli pred podražitvijo, so slovenski izvršni svet, slovenski sindikati in republiška gospodarska zbornica sklenili, da se od 1. avgusta naprej lahko povečajo kalkulativni osebni dohodki v gospodarstvu za 3 odstotke. Takšno priporočilo delovnim organizacijam so sprejeli tudi delegati za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov. Kranjski občinski sindikalni svet je s temi priporočili seznanil vse predsednike osnovnih sindikalnih organizacij v občini, predsednike delavskih svetov in direktorje. Predlagal je, naj v delovnih organizacijah čimprej ocenijo možnosti, kako bi pomagali predvsem delavcem z nizkimi osebnimi dohodki. V priporočilu, ki so ga poslali, tudi piše, naj prihodnji mesec v vseh delovnih organizacijah razpravljajo o socialni politiki. Da bi ugotovili, kako so se v delovnih organizacijah lotili ukrepov za ublažitev posledic podražitve, bo občinski sindikalni svet v začetku prihodnjega meseca v nekaterih delovnih organizacijah v občini pregledal in ocenil ukrepe, ki so jih' sprejeli. Mi pa smo že tokrat v treh največjih kranjskih delovnih organizacijah poprašali, kaj nameravajo storiti za ublažitev draginje. IVAN MAUSER, predsednik delavskega sveta podjetja Tekstilindus: »Glede na julijske podražit* ve v našem podjetju ne nameravamo razpravljati o morebitnih dodatkih ali podobnih ukrepih. Maja letos smo namreč povečali vsem zaposlenim osebne dohodke za 10 odstotkov, zaradi ugodnega poslovnega rezultata v polletju pa smo jih 1. avgusta ne glede na podražitve povečali še za dodatnih 10 odstotkov. Tako bo najnižji osebni dohodek v podjetju znašal v prihodnje okrog 1800 dinarjev, poprečni pa 2500 do 2600 dinarjev. Razen tega smo s 1. avgustom povečali dodatek za boleznine, zvišali smo nagrade vajencem, štipendije in podobno. Prihodnji mesec pa bomo pripravili tudi ozimnice. VINKO ŠARABON, predsednik konference sindikatov Iskre Elektromehanike Kranj. »Izvršni odbor naše sindikalne organizacije je prejšnji teden razpravljal o težavah, v katerih so se znašli predvsem tisti naši delavci, ki imajo nižje osebne dohodke. Razpravljali smo, ali naj za 3 odstotke povečane kalkulativne osebne dohodke razdelimo po urnih postavkah ali raje kot draginj-ski dodatek, ki bi ga dobili vsi tisti, ki zaslužijo do 3000 dinarjev na mesec. Odločili smo se za drugo varianto, o kateri bodo '26. avgusta odločali člani na zborih delavcev. Če bo predlog sprejet in ga bo potrdil tudi delavski svet, bi od 1. avgusta naprej tisti, ki zaslužijo do 1600 dinarjev na mesce, dobili 160 dinarjev draginjske-ga dodatka, od 1600 do 2000 dinarjev 120 dinarjev dodatka, od 2000 do 2600 dinarjev 80 dinarjev in od 2500 do 3000 dinarjev 40 dinarjev draginjske-ga dodatka. Takšnih, ki bi dobili dodatek je 4662. Draginj-ski dodatek bi izplačevali do Začetka prihodnjega leta, v gospodarskem načrtu delitve sredstev za osebne dohodke v MILE MILIVOJEVIČ — predsednik konference sindikata v Savi Kranj: »Mi smo imeli med tem časom kolektivni dopust in smo se zato zdaj lotili akcije. 1. junija smo sicer začeli izvajati sindikalno listo in povečali osebne dohodke glede na delovne izkušnje in stalnost v podjetju. Zdaj pa nam kadrovska služba pripravlja temeljito analizo vseh delovnih mest. V okviru sedanjih priporočil bomo najprej ovrednotili najnižja delovna mesta, potem pa na podlagi samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov še ostala. Menim, da bomo najnižje osebne dohodke povečali s 1. septembrom. Razen tega pa bomo prihodnji mesec dali vsem članom kolektiva, ki dobivajo otroške dodatke ali so socialno ogroženi, socialno pomoč oziroma ozimnico.« A. Zalar Sejemski cikcak Smo sredi sejemskega živžava. Kranj je za deset dni postal najbolj zanimivo in najbolj privlačno mesto na Gorenjskem. Tisti, ki so konec julija težko prenašali pasje dneve in hudo vročino, so si na začetku sejma oddahnili. Končno bo prišla ohladitev, so menili. Vsako leto v tem času se je namreč kot po pravilu vreme skisalo. Toda žal letos ni tako. Le v noči iz sobote na nedeljo se je ohladilo in nevihtni pljusk je kazal,*da se bo tudi letos vremenska tradicija ponovila. Toda že v ponedeljek je sonce spet zažgalo in zdaj smo sredi najhujše vročine. Razstavljavci v nekaterih pokritih delih sejma že hlastajo za svežim zrakom, tisti, ki poslujejo v prijetni senci pod drevesi, pa si manejo roke. Ni ga namreč obiskovalca, ki po nekajurnem obhodu v vročem savskem kotlu ne bi stopil na pivo ali podobno osvežitev. ZANIMIVI REKORDI Minula nedelja je bila rekordna. Dopoldne so še nekateri razstavljavci dvomili o številnem obisku. Popoldne pa je bilo na sejmu pravo mravljišče. Med posameznimi razstavnimi prostori je bila takšna gneča, da ni bilo kaj videti. Marsikdo, ki je popoldne prišel na sejem, se je uštel. Ugotovil je lahko, da bo moral priti še enkrat, če bo hotel videti kaj več. Kar 15.000 obiskovalcev je bilo ta dan na sejmu in to je rekord, ki ga kranjski «ejem, odkar je v novih prostorih, skoraj ne pomni. Drug takšen val pa pričakujejo ob koncu tega tedna. Med tednom je parkirni prostor dovolj velik, da lahko sprejme številne obiskovalce. Ob konicah pa postane premajhen. Dobršen del kranjskih parkirnih prostorov in celotna Gorenja Sava so bili zatrpani z avtomobili. Kranjska obvoznica, ki naj bi razbremenila promet, je nenadoma postala ozko grlo. Morda bi jo bilo najbolje zapreti in nanjo postaviti avtomobile, promet pa preusmeriti skozi mesto. DVOJNI OBRAZ POPUSTOV V sejemskih dneh se za izdelke na sejmu občinski prometni davek zmanjša za dva odstotka. Pri nakupu avtomobila to lahko pomeni tudi 100 starih tisočakov. Toda vsi ne kupujejo avtomobile. Zato nekatera podjetja dajejo dodatne popuste, ki precej narastejo ob sezonskih razprodajah nekaterih vrst blaga. Metalka na primer prodaja vedrice kar 25 odstotkov ceneje kot sicer. Kdo ne bi izkoristil takšne prilike. »Poglej, samo 10 dinarjev sem dala za tole blazino. Če bi jo kupila v trgovini, bi bila enkrat dražja,« je razlagala zadovoljna- obiskovalka znanki. Sinček jo je med tem nestrpno priganjal, da je žejen. »Prav imaš. Saj sem jaz tudi. Pojdimo nekaj popit,« je povabila še znanko. Uh, pasja vročina in pasje cene. Sok stane 5 dinarjev. Dva deci vina pa kar sedem. In gorje tistim, ki imajo plitve žepe in radi jedi na žaru. Kaže torej, da so popuste izkoristili tudi tisti, ki se na sejmu ukvarjajo z gostinstvom. Letos so z izjemo Delamarisa in podjetja Živila, ki ima paviljon v hali A, sami zasebniki. Menda so bili tik pred začetkom sejma sokovi v senci pod drevesi še po 3 dinarje, potem so skočili na tri in pol, zdaj pa trdno stojijo na 5 dinarjih. ČASTNA IZJEMA Edina častna izjema pri tej ugotovitvi je Delamaris, obrat Riba iz Izole. »Včasih je bil naš razstavni prostor na sejmu bolj ali manj prazen. Med ostalimi gostinskimi podjetji so bile cene nekako izenačene. Zdaj pa smo postali nenadoma najcenejši. Tudi mi bi lahko navili cehe, saj je znano, da so ribe na morju drage. Toda, mar ne pride na sejem kar precej takšnih, ki skušajo poceni kupiti in tudi poceni pojesti in popiti,« pravi poslovodja Marjan Laščak. Delamaris ima vsak dan sveže ribe. Sardelice so 10 dinarjev porcija, skuše prav toliko, za ostale ribe pa se cene vrtijo okrog 20 dinarjev. Seveda so vse pripravljene na pravi morski način. Črno vino (refošk) je po 25 dinarjev liter, pri sosedih pa nierlot po 35 dinarjev. OTROCI, DENARNIC K, ČESTITKE Tako kot se spodobi za vsak sejem ima tudi kranjski svojo ojacevalno postajo. Zjutraj ob devetih se oglasi glasba, ki traja do 19. ure. Poleni igrajo Fantje treh dolin na zabavišč nem prostoru. Vmes se vrstijo reklame, čestitke in obvestila. Tone Res-nik in Rajko Konjar iz Kranja vsak dan skrbita za to pomembno čudo sejma. Do torka popoldne se je na sejmu izgubilo pet otrok. Vse .so takoj dobili prek ozvočenja. To popoldne pa je prvič neka obiskovalka izgubila tudi denarnico. »Saj ni veliko denarja v njej. 35 starih tisočakov. Pač pa imam notri osebno izkaznico in še nekatere druge dokumente.« Ni bilo deset minut, ko jo je dobila. Seveda proti nagradi in ne ravno majhni. »Takšna obvestila ali klic v sili so brezplačna,« pravi Rajko Konjar. Čestitke pa so po 7 dinarjev. Ves dan delata. Včasih jima pomaga tudi Tatjana Tršar, sicer študentka psihologije. Na sejmu je telefonist-ka. SKRITI OCVIRKI Hodim z odprtimi očmi in vvušesih mi zazveni glas: »Želite, prosim.« »Dva deci merlota in dva deci radenske, da se odžejam,« odgovorim. Postreže mi prijazna učenka medicinske šole. Kasneje zvem, da je medicinskega kadra na sejmu še več. Počitnice imajo, zdaj pa delajo v glavnem pri gostincih. V hali A mi pade v oči napis: Vsakih 6 sekund se nekdo obrne na Beate Uhse. Med radovedneži pri tem paviljonu nenadoma postanem sumljiv. Menda je to edini paviljon, kjer se znanci raje izognejo znancem, da se lahko., sami poglobijo v razlago o seksu. »Pozdravljen, Tone,« nekdo nagovori nekoga. »Kaj pa ti tukaj. Ali potrebuješ te stvari?« »Oh, kje pa. Hlače iščem, pa sem ravno mimo prišel,« se Tone hitro izmaže in brž odkuri naprej. Znanca pa ne mara več slišati, ki ga vabi na kozarček. SEJEMSKI RINGARAJA Znana operna arija, ki jo poje Mario Lanza, me pospremi iz razstavnega prostora v drugi — zabavni del sejma. Avtomati, avtomobili, različne naprave za preskušanje moči in spretnosti, poceni nagrade in kaj vem, kaj vse je f tam. V hrup pesmi Majka me jj dočekala se meša Mišo Kovač Obrisi suze draga, v sosednjem igralne«; avtomatu pa se vrtijo ne vem kateri električarji. Nekdo me potreplja P° rami. »Kje pa je tisti živalski vrt. kjer lastnik nenehno vabi starše * otroki?« »Ja tisti, kjer imajo kačo, Ki je 100 kil dolga in tehta 5 metrov,« pomaga očetu pri vprašanju sinček Usmerim ju na začetek tega sejemskega ringaraja. Tok radovednežev me nenadoma prestavi za nekaj metrov in že ho£es nočeš stojim pred enim od strelišč, trenutku imam v roki puško Sprožim. (Bravo!) Videl sem le, da se je zamajala roža in že jo imam )j roki. Potem me spet odrinejo . • • ušesih mi zveni: Tako tako. N° Starši, zdaj je čas. Živalski vrt dela Pripeljite svoje otroke ... Dovolj Moramo skrajšati čas. Nič ne pomaga. Vsi morajo priti na vrsto Pridite še jutri, pa se boste spe1 lahko vozili... Deček je tužan 1 sam, hripavo prepeva (menda Duško Lokin). .. Dve Loliti se pozibavata ob avtomatu . .. 15-letni »možakar« pa je jezno zarobantil (da me kar strese). Spet je zgrešil zavitek cigaret v zanimivem avtomatu. Dovolj, si resno rečem in skušan1 čimprej ven. Nazadnje srečam direktorja sejma. Ta dan je ravno dežuren n8 sejmu. »Vsi se pohvalijo. Obisk j* dober. Dela je seveda čez glav" Vsak hip moraš biti pripravljen. Sa. veš, pravi sejem.« Res je. Pravi sejem. Le kaj & počeli, če ga v teh vročih avgustovskih dneh ne bi bilo. A. Zalar Kranjska obvoznica je v nedeljo popoldne nenadoma postala ozko fjfi Morda bi bilo bolje, če bi na njej lahko parkirali avtomobili, redni promet r naj bi potekal skozi mesto. — Foto: F. Perdan Izlet v neznano Radovljiško društvo upokojencev vsako leto pripravi več izletov za svoje člane. Ta oblika razvedrila je postala zelo priljubljena. Za spremembo je društvo julija pripravilo izlet v neznano. Odločilo se-je, da svoje člane popelje v kraje, ki so blizu Radovljice, vendar jih veliko upokojencev zelo malo pozna. Prvi postanek so imeli na Soriški planini. Zatem so prevozih Jelovico in se ustavili pri cerkvici ob Bohinjskem jezeru. Od tu jih je pot vodila na Pokljuko. V Šport hotelu so izletniki imeli kosilo. Ob tej priložnosti so jim organizatorji izleta izročili darila, ki so jih zanje prispevala radovljiška podjetja in nekateri zasebniki. Za prijetno razpoloženje na izletu so skrbeli člani pevskega zbora Lipa in zabavni ansambel, ki so z ubrano pesmijo razveseljevali udeležence izleta. A. H. . Dan narodne noše Turistično društvo Kamnik pripravlja tradicionalno prireditev dan narodne noše. K sodelovanju vabi posameznike in skupine narodnih noš. Če želijo sodelovati na prireditvi, naj čimprej pošljejo prijave na Turistično društvo v Kamniku. Dan narodne noše bo v nedeljo, 8. septembra, v Kamniku. Sobotni planinski izlet vSobotni planinski izleti, ki jih pripravlja planinsko društvo Kranj, se nadaljujejo. Jutri, v soboto, ob 7. uri in 15 minut bo »planin*-*1 avtobus« že četrtič odpeljal izpred kina Center v Kranju. To pot ho izletnike popeljal do Završnice. Od tu pa se bodo povzpeli na RoblekoV dom in na Begunjščico ter se proti večeru vrnili v Drago, kjer jih h° spet počakal avtobus. S. Železniki v znamenju čipk Železniki, nekdanja Meka fužinarstva in kleklanja, bodo jutri in v nedeljo, 17. in 18. avgusta, spet enkrat prizorišče velike turistično-et-nografske prireditve, čipkarskega dneva, ki je že zdavnaj postal tradicionalen. Dvanajstič zapored so namreč organizatorji, člani krajevnega turističnega društva in gasilci, v središče Selške doline povabili — poleg domačink, seveda — čipkarice iz okolice Gorenje vasi, Idrije in Vrhnike, iz edinih predelov Slovenije, kjer ta žlahtna obrt še ni izumrla. Vec deset parov spretnih ženskih rok se bo torej v nedeljo ob 15.30 pomerilo med seboj in odločilo, kateri udeleženki pritiče naslov mojstra nad mojstri. Dopoldan ob 9. uri pa nameravajo v Plavčevi hiši odpreti razstavo kleklarskih izdelkov, ki jih je moč tudi kupiti. Obiskovalci s* mimogrede lahko ogledajo izredno zanimive muzejske zbirke. razstavljene v istem poslopju. Nič slabše ni poskrbljeno za ljubitelje plesa, glasbe in kulinaričnih dobrot, saj v soboto zvečer pripravljajo rajanje ob kresu p-"1' starodavnem plavžu. Podobno veselo naj bi bilo v nedeljo, V° končanem folklornem programu, ko bo goste zabaval ansambel bratov Arnol s pevci. Kot so nas obvestili, v primeru slabega vremena čipkarski dan odpade oziroma se prestavi na naslednji konec tedna. -Ul