Dopisi. Iz Ormoža. Nedavno so čitali po vseh časopisih rodoljubi žalostno novico, da je v Ormožu dovoljena nemška šola. Kaj zdaj storiti ? Za Ormož je dovoljena nemška dvorazrednica, nemSka (?) občina \e v njo posebej izšolana. Občine (vrlo narodne) Hardek, Dobrova, Libonja in Pučince naj si sezidajo slovensko šolo, kjerkoli jim drago. Kaj, ali bodo mestjani res zadovoljni z dvorazrednico, bodo res privolili svojim nemškim otrokom slabejši pouk nego ga imajo njih viničarski, ki hodijo v šest- pet- in štirirazredne šole k Veliki nedelji, ot. Miklavžu, Središče itd. Ah, kaj §e! Ormožki Nemci in nemčurji so Vam modre glave. Otroci krivice so modrejši nego otroci luči! Oni predobro vedo, da jira bodo Slovenci sami pripomogli do 3-, do 4- in 5-razrednice, kakor so jim vrlo dobro pomagali do dvorazrednice. — Kako to? Je-li mogoče, povpraša marsikateri? S čim bi Slovenci pripomogli k nemški šoli ? Z needinostjo svojo, s kratkovidnostjo voditeljev, z mlačnostjo posameznikov! Ko se je feta 1888 obhaiala 40-letnica našega prisvitlega cesarja, bili so Slovenci v Ormožu na vrhuncu. Nemci so imeli občino, a bili tako slabi, da niti najmanjše slavnosti niso priredili, med tem ko so obhajali Slovenci 40-letnico vladarjevo sijajno in slavno s koncertom, govori itd. Svoje slave in časti pijani, niso gledali v prihodnjost, ne vprašali, kje in kdaj je treba delati, da ostanejo na visini ter dospejo do vrhunca. Imeli so slovenskega notaria, slovenskega odvetnika, slovenskega zdravnika, slov. trgovca, krčmarje in gostilničarje, slovensko učiteljstvo (razven nadučitelja), slovenskega peka, mesarja itd. Tudi slovenska posojilnica ie redno poslovala, čitalnica pa prirejala veselice in gledališke igre. A zabili so, da jim je treba skrbeti za slovenski naraSčaj in slovensko mladino. Šole je bilo treba nove zidati, a nikdo se ni požuril. Višja oblastva, ki so prisiljevala župnije vsega ormoškega okraja, da stoje že davno v vsakej vasi cele palače šolskih poslopij, čakale so mirno, tiho, čeprav je sprevidel vsak otrok, da grjega poslopja v vsem mestu ni nego na pol razpadla od solitra preiedena šola. Treba je bilo pomnožiti prej število nemških otrok, pomanjšati število slovenskih. Zviti so zviti, in nihče ni hotel spoznati teh zvijač, dokler je še bilo časa za to. Kako se je pa manjšalo število slovenskih otrok ? Razširjali so novo sezidane Sole pred vsem na Humu, potem v Središču in pri Vel. Nedelji, naj bi okoliški slovenski otroci ne silili v ormoško šolo! Dobro! Za nemški naraščaj pa so ustanovili nemški šulferajnski vrtee pred desetimi leti. Slovenci so se posmehovali, češ, ta vrtec nam ne škoduje nič, in storili tudi niso nič. Nemške gospe pa so pridno hodile otrokom slovenskih rokodelcev in delavcev v botrino. Potem pa kot botre in gospodinje in sosede uplivale, da so 31etni otročiči prišli v Kindergarten. Vsako leto se je seveda obhajala nemška božičnica, otroci so dobili od šulferajna in siidmarke oblačila in stariši so bili vsi očarani, kako lepo se znajo njih otroci po nemško pogovarjati, peti, pripovedovati itd. — Slovenci so se posraehovali in držali roke križem. Skrajni čas je bil, da se postavi šola. Slovenci so imeli večino v okraj. Sol. svetu. A naloge svoje niso spoznali. Neraci pa so ustanovili nemški »Feuerwehr«, zdaj so se jeli gibati tudi Slovenci ter črez nekaj časa tudi sestavili okoliško gasilno društvo. Nemce je podpirala vlada. Poslala je nemškega uradnika za drugim. Prišel je slavni sodnik Liebisch. Ustanovil nemško možko pevsko društvo ter storil vse za germanstvo. Kmalu mu ie došla ludi zaslužena odlika. Postal ie dež. sodni svetnik v Mariboru kar črez noč. Ptujski glavar vitez Scherer pa je hodil z nadzorninikom leto za letom štet nemških otrok in prišla je ura, ko jih je naštel 50, 60—7©. Zadnja ura je bila, ko bi se morali vzdramiti Slovenci in postaviti Solo. A zdaj, denarja ni bilo. Slovenci so prišli s tem v velik« zadrego in sedaj so se začeli smejati Nemci. In Slovenci so hodili vedno bolj rakovo pot. Vsa krivdo mečejo na posameznika, nadučitelja, tožijo ga ter tratijo zlati čas z besedičenjem in govoričenjem, podkopavajo lastni ugled pred ljudstvom ter se razcepijo slednjič na večstrank. Namesto skupnega pozitivnega dela porabljale so se moči za rekurze, tožbe itd. Nemci se zbojč, da jim sreča ne pokaže krbta. Nujno pokličejo veščaka Posilinemca ir. Delpina — bivšega Triglavana; — ta jim ¦aj bode vodja, svetovalec in prvoboritelj. — Nemžka stvar vedno bolj napreduje. Nekega poletnega dne lanskega leta začuje se mogočno streljanje. Naznanilo \e vsem neverjetno ¦ovico, da ima Ormož dovoljeno nemško šolo. 1b kaj poreko Slovenci nato? Čujte! »To je iobro, kajti v slovenski Soli bodemo otroke ložje narodno vzgojevali nego v sedanji«, reče prvi. »Nič ne de, nemška šola nam ne bode ¦ič škodila, mi si postavimo slovensko na Hardeku«, reče drug narodnjak. »Mi si postavimo šolo na Litmerku«; »Mi jo hočemo imeti na Libonji«, tako reče in goni vsak svojo. Nemci, sicer tudi mnogokrat razkosani med seboj, se zdai združijo k skupnemu delu. Sicer zvedd, da so priredili Slovenci pritožbo na naivišje sodisče, tudi denarja ni od sile v občmski hranilnici, a to vse nič ne de. Šola raora stati do novega leta pod streho, svesti so si že naprej svoje zmage, denaria so dobi pri — no kje — to je javna skrivnost — pri Siidmarki, pri Schulvereinu, pri pruskih bratih. In preden dobo Slovenci ovrženo svojo pritožbo, že stoji poslopje za nemško dvorazrednico na odličnem prostoru sredi mesta. Nadučitelj, njih pristaS, je žrtvoval 4ast.no ime ravnatelja, koje bi lahko že adavna dičilo njegovo osebo, ako bi se bil potegoval za petrazrednico utrakvistično — ali nemštvu na ljubo zabil je sebe. Nemška božja služba bode prva posledica nemške šole v dveh desetletjih, ako se Slovenci prej ko prej ne zedinijo ter ne postavijo lepe Stirirazrednice v Ormožu, da, prav v ormoški obcini. Slovenski davkoplačevalci ormoške •bčine, pošteni Slovenci okoliski, kojih zaved¦ost je znana, zjedinite se! Postavite si šolo skupno, a gotovo 4-razrednico prav pri župnijski cerkvi. Ne dajte odgnati svojih otrok od božje hiSe! Kakor branijo drugod Nemci svoj nemški ,besizStand', tako imate vi staro podedovano pravico, imeti svojo šolo pri cerkvi. Bojujte se vrlo kakor levi, stojte možje zvesti kakor skala, obrnite se do slovenskih prijateljev in pomoči vam bode doSlo tako obilo, da lahko do konca tega leta stoji štirirazrednica ponosno in slavno ter oznanja daleč okrog, da ste Slovenci ostali v odločilnem trenutku složni in junaški, kakor danes Buri v daljni Afriki, ki si ne dado kratiti svojih pravic — in jih občuduje ves svet. Slovenci ormoSki, ne dajte se prisiliti, da bi morali pošiljati svojih ljubljenih otrok v nemško iolo, zjedinite se, združite se, pokličite i Vi veSčaka narodnjaka v pomoč in zmaga mora biti naSa. Nemški šoli pa se bode godilo kakor oni v Ljutomeru — (ki je sicer Sulferajnska). Niti Nemci ne bodo mogli poSiljati svojih otrok tja, kakor v Ljutomeru ne, kjer kaj radi dado nemške otroke v slovensko petrazrednico, kajti tam se nauče več, to vsaka prosta duša zna. Ako pa zamudite zdaj poslednjega izmed zadnjih trenotkov ter se ne zjedinite, ter postaviti morda manjrazredno šolo kje na Hardeku ali kjerkoli v okolioi, veljale bodo Ormožu v kratkem one pretresuioče besede našega divnega pesnika Gregorčiča, ki jih poje: »Na potujčeni zemlji.« Naš bil nekdaj je ves ta raj, Očetom našim domovina. Tuj narod tod se širi zdaj Naš raj je tujcev zdaj lastnina. Naš ded tn pisal svoja dela Naš govor 6ul si prek poljan Tu pesem naša je živela. A zdaj zatrt je tod naš glas In tuji krog zvene glasovi Tuj trg in grad, tuj ves je kras Oh naši so samo — grobovi! Iz ptnjske okolice. V zadnjem svojem dopisu iz ptujske okolice v predzadnji štev. VaSega lista sem obljubil, da še podam nekatere opazke o seji slavnega občinskega sveta ptujskega mesta, ki je bila 7. febr. Nemškutarji ptujski te opazke že nestrpno pričakujejo, in že sedaj bluvajo ogenj in žveplo na ubogega >Gospodarja«, ki je pa pri celi stvari seve čisto nedolžen. Kar nas posebno zanima, je gotovo vprašanie: zakaj so se ptujski »Nemci« s tako strašno silo navalili na slovenske prebivalce ptujske okolice ? Zanimivo bi bilo sliSati odgovor na to. Jim je-li morebiti res toliko na čistosti svojega slavnega mesta ? Kaj Se! Sicer pa izjavljam naprej, da nikakor ne zagovarjam nesnage po mestu, zakaj snaga in red mora biti povsod, in ravno >Slov. Gospodar« je bil prvi, ki je že predlanskim povzdignil glas za snago ptujskega mesta. Kje so bili pa takrat slavni raestni očetje ? Pa seveda takrat ni bilo dobro o tem govoriti, ker bi se hitro rekalo: Slovenci so prvi opozarjali na te nedostatke in tako so se Sele spomnili Ptujčani svoje dolžnosti. Zakaj torej so Ptujčani še-le 7 febr. spravili svoje težke topove na ,rotež' ter streljali s tako silo na slovensko okolico, da je vse — dišalo? Odgovor je kratek in vzrok jasen. Bila je ravno lepa priložnost zopet udrihati po Slovencih, zakaj točka 8. dnevnega reda je govorila o edino vzveličavnem nemškem jeziku in tako so čutili mestni očetje v sebi nepremagljivo silo, ki jih je gnala, da so začeli strugo svoje germanske jeze spuSčati po kanalih v okolico; vzrok torej se hitro najde in če tudi v — straniSču. Kakor je torej sklepati iz imenovan« občinske seje, so vzrok vsej nesnagi po mestn, posebno po nedeljah, prebivalci okolice. — Dobro; če je temu tako, kdo pa onesnažuj« slavno mesto med tednom; in vendar med nedeljo in dnevi v tednu, kar zadeva snago v Ptuju, ni prav nobenega razločka! Zakaj pa iščejo mestni očetje vzroke zunaj mesta, ko jih imajo bližje? Da o Stevilni krdeli ptujskih psov ne govorimo, opomnili bi mestni obč. svet samo na fakinažo ptujsko, ki stoji, kar zadeva nesnago, gotovo na vrhuneu vseh fakinov ali pa prav za prav najnižje. Tukaj slavni obč. svet posezi vmes, sem nameri svojih topov cevi in vsi bodo streljali t centrum. Blagovolite tudi naročiti svoji straži, da naj po noči malo pogleda po mestnih, domačih ponočnjakih in imel boš vzrokor zadosti, da pustiš okoličane pri miru. Smešno se mi zdi nadalje, kako da se je upal mestni urad obrniti na župni urad sv. Petra in Pavla, da naj ta zabrani tako početje okoličanov. Je-Ii morda župni urad za to tukaj, da skrbi za snago mesta! Slavni mestni svet je bil zopet na krivi poti. Občinski svet in mestni urad naj trkata na svoja prsa, naj se spomnita, da sta onadva zato, da skrbita za red in snago mesta. Zakaj pa se spomni gsp. župan še le v 20. stoletju, da bi »morebiti kazalo» postaviti po mestu par stranišč? Ne bom povedal preveč, 6e trdim, da ni mesta v Avstriji, ki bi se po velikosti lahko merilo s Ptujem, ki bi pa ne imelo ne jednega javnega stranišča. Zraven še pa tako «nemško» mesto, kakor Ptuj hoče biti! Bahate se vedno, da nosite k nam omiko, pa povemo Vam, da dejanski tega ne kažete, če udrihate po Slovencih, za najnujnejše potrebe svojega mesta pa ne skrbite. Pometajte torej najprej pred svojim pragom, podučite svoje ljudi, kako naj varuiejo čistost mesta, postavite potrebna stranišča, kakor so drugod in potera še le govorite o «prvotnem stanu» slovenskega ljudstva, ki je t tem oziru gotovo pred Vami. Tukaj tudi ne morem zamolčati in preiti izborne misli mizarja Kratzerja, katere je izustil z veliko vnemo v dotični seji, ko je namreč govoril o nepobeljenih, neolikanih ljudeh, s katerimi misli okoliške Slovence. Gosp. mizarju so gotovo uSle te besede t vročem boju, zakaj če bi bil malo premislil, bi jih ne bil izgovoril. Govoril je sicer resnico, a v prid Slovencem, česar gotovo ni nameraval; zakaj izdati sebe in svoje «nemške» rojake kot pobeljene olikane Ijudi, to bi bilo prehudo. In vendar, gsp. mizar, nam je ljubša nepobeljena olikanost slovenskega ljudstva, kakor pa zunaj pobeljena, znotraj gnjila nemSka olika, katero nam vsiljujete. Boljše bo torej g. raizar, če drugokrat prej premislite, kar govorite, kakor pa rabite fraze, ki so v Skodo Vam, ne pa nam. Sploh pa se mora vsak človek čuditi počenjanju ptujskih cNemcev*. Ko bi gospodje malo pretuhtali, kedo da jih prav za prav vzdržuje in redi, govorili bi najbrž malo drugače. Le poglejte, kako se hudujejo vsi, če «Slov. Gosp.» ali kateri drugi list opozarja Slovence, kam da naj grejo kupovat in kam ne, če pridejo v Ptuj. Vsi nemčurski trgovci so po koncu ter kričijo, da jim «Slov. Gosp.» odvrača kupovalce. Gospodje trgovci in obrtniki poglejte malo obč. svet, kako da ravna z nami in spoznali bodete, da Vam odvračajo kupovalce najbolj Vaši ožji somišljeniki s takim postopanjem nasproti okohškim Slovencem. Ko bi se gg. vendar hoteli spomniti besed nekega ptujskega Nemca, kateri je rekel živo resnico: Ako okoličanov ne pustimo v mesto, bomo v 14 dneh glada umrli. — S tem torej, da tako nečuveno napadate slovenske okoličane, pljuvate v skledo, iz katere zajemate. Zakaj pa se našega denarja ne branite tako, kakor nas? Tudi takrat, ko pridemo k Vam kupovat, postopajte «brezobzirno» in vsakega takega »hudodelnika,» ki se drzne priti s slovenskim denarjem k Vam, vrzite hitro iz mesta in če se ne da, pokličite ljudi, ki snažijo mesto, da jih pomečejo vun. 0 kako Vam bomo hvaležni! Kako Vas bomo hvalili, da ste dosledni v svojem «nemštvu,> zakaj reklo se bo: ptujski Nemci ne polrebujejo od Slovencev slovenskega denaria. To bo življenje v slavnem «Kammerstadt-u!> Pa dragi sosedje, poznamo se predobro! Poglejte! zakaj ste pa lani pustili svojemu g. županu, da je razposlal po vsi okolici dvojezične tablice, na katerih oznanjate različne sejme in vabite na nje? Ali vas ni bodlo v oči, ko ste morali gledati tudi slovenske napise ? Da, pa to je kaj drugega! Človek in denar so različne stvari. Če pošljemo samo nemška naznanila, mislili ste si, bodo okoličani rekli: Tega jezika ne razuinemo, torej ne vemo, kaj hočeio t Ptuju z nami! Tega ste se zbali, zakaj izostali bi svetli novci in Vaši krčmarii in Irgovci delali bi kisle obraze pri samo Vašem denarju. Sicer pa še s tem, da nas tako odmetavate, niste postavili krone na glavo svojemu početju. Tudi Vaša «Bismarkgasse» še nas ni vničila, tiste table so nam le kažipoti, da skozi tisto ulico ne hodimo in v nji ničesar ne kupujemo. Vrhunec boste dosegli s tem, če se uresniči to, o čemur se že govori po mestu in okolici, da nameravate v vse prodajalnice uvesti izključno nemški jezik, da se torej v slovenskem ne bo nič kupovalo, nič prodajalo. Ta sklep Vam iz srca priporočamo! To storite za božjo voljo hitro, zakaj Bismark sam bo vstal iz groba, razprostrl bo svoje roke in blagoslavljal vas zarad izvanredne pameti, katero bodete s tem pokazali. Pribijte nad vsako prodajalnico, nad vsako krčmo table v vseh mogočih jezikih, da se tukaj edino le nemški sme govoriti in ves svet bo strmel nad Vašo modrostjo. Potem boste videli, kako bodo hiteli Nemci iz Gradca, Dunaja, da celo iz «rajha> kVam kupovat, tako da nesnažnih okoličanov ne bodete potrebovali nikdar več. Mi si pa bomo v svoji nepobeljeni oliki osnovali zadruge in konzume, uaš denar bo ostajal pri nas in takrat bomo z lakiranimi čevlji in cilindri na glavah bodili tu pa tam gledat snažnega, čistega a — lačnega ptujskega mesta. S tem se priporoča P. H. Sv. Andraž v Slov. gor. Shod kat. . polit. druStva »Pozor« v Ptuju se je tu dne 11. t. m. vrSil. Poslušalcev se je zbralo obilo iz domače župnije in iz sosedDih. To priča, da je ljudstvo že precej probujeno, da se briga za vse pojave javnega življenja. G. dr. Jurtela razpravljal je politična vpraSanja, omenil tudi nemški binkoštni program, pokazal z zgledi, kako se ta program na Kranjskem, kako na Štajerskom že izvrSuje, kako se mu naj Slovenci uprejo. G. dr. Brumen razpravljal je obširno in živahno jezikovno vprašanje, posebno z ozirom na vse urade. Sprejele so se končno tri resolucije. Prva zahteva ločitev od Gradea, druga ustanovitev posebnega oddelka namestnije za Sp. Štajer in nadsodnije v Ljubljani; tretja pozivlje slovenska državna poslanca, da zastopata volilce v klubu, s pomočjo kluba in drugih zaveznikov pa pri vladi, posebno glede nastavljanja uradnikov vseh vrst; da izstopita iz kluba, ako ta noče ali ne zna varovati interesov slovenskega ljudstva. Duhovnika ni bilo nobenega na zborovanji, čemur smo se čudili. — Ako bode kat. polit. društvo vsaki mesec napravilo le po eno zborovanje v okraju, bode se ljudstvo v celem okraju v kratkem pnpolnoma predrugačilo. Ptujski gospodje, kateri sedaj z Ornikom, Sadnikom Kolencem, Selinšekom, Macurom, Treitlnom podpirajo »Siidmarko«, protestantsko občino, skrbijo za >Bismarkgasse« itd., bodo se sčasoma do dobrega ohladili. To pa se mora zgoditi!