Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse ipise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h *i ii ii dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Veliko zborovanje naprednega učiteljstva v Trstu.
XXIII. skupščina Zaveze dne 4. in 5. t. m.
-	Napredna javnost za napredno učiteljstvo. — Pred zborovanjem. — Pričetek zborovanja. — Zborovanje de-
—	Glavno zborovanje. — Poučni izleti. — Odmev našega zborovanja po domovini. — Rezultati.
Mi vstajamo in vas je strah. -legacije. — Izlet.
(Konec).
Debata o tajnikovem poročilu.
Tajnikovo poročilo je bilo, kakor smo že rekli, sprejeto z viharnim odobravanjem.
Nudilo nam je pa tudi vsestranski vpogled v notranje delovanje Zaveze in njenih društev. A ne samo to, dalo nam je direktive za naše nadaljno delovanje in nas opozarjalo na nedostatke sedanjega dela.
Izmed debate omenjamo pojasnilo [tov. G e s n i k a glede bojkotiranja naših listov od strani krajnih šolskih svetov.
Naše ped. liste mečejo kr. šol. sveti iz knjižnic ven ali jih pa nočejo plačati. To ravnanje je naravnost protizakonito, ker imajo okr. uč. konf. — in domače konf. — pravico sklepati o nabavi knjig, tiskovin in učil. če torej krajni šol. svet noče naročiti predlaganih učil, tedaj je po sklepu in [odloku c. kr. dež. šol. sveta na Kranjskem okrajni šolski (svet upravičen naročiti na račun krajnega šolskega sveta ista predlagana učila.
(Op. uredn.: V tej zadevi bi svetovali vedno in dosledno vlagati rekurze in se pri tem sklicevati na odlok c. kr. dež. šol. sveta in na določila drž. zakona.)
Tov. Brin ar je pojasnil zadevo in razmerje socialnega odseka na Štajerskem do „Zvezne trgovine" v Celju.
Učiteljstvo samo ni nikdar zahtevalo od Zaveze oz Zavezinih listov, kakega popusta in tudi ni do zadnjega — dokler se ni o tem sklepalo v božični seji upravnega odbora Zaveze v Ljubljani — vedelo, da je „Zvezna trgovina" zahtevala 25 % od razpečanih tiskovin ki jih ji je pravzaprav socialni odsek odstopil.
(Op. uredn.: Stvar se je od upravnega odbora in sedaj od delegacije vzela na znanje
in je želeti, da se nam v prihodnje ne bo 'potreba več baviti z enakimi zadevami.)
Novo zanimivost nam je pa prinesla debata z ozirom na kranjsko persekucijo učiteljstva zaradi čitanja časopisov na ulici.
Ljut boj na Kranjskem, ki ga bojuje v prvi vrsti učiteljstvo, nas uči o marsičem in nam zbuja spomine tudi nazaj.
Strast gotovih gospodov in krogov privaja te do pedagoške vzvišenosti, da vidijo v učitelju vzvišeno bitje, ki sme delati vse, le to ne, kar pa „ponižuje" in napravi naravno družabno bitje človeškega rodu — človeka."
Naravnost malikovavstvo propagirajo ti krščansko-misleči" gospodje, ker menijo, da ne sme otrok spoznati človeške narave učitelja, da ga ne sme spoznati kot družabno bitje, ampak ga mora oboževati kot najpopolnejše bitje — malika; kar je izrodek dr. Šusteršičevega pedagoškega naziranja in izrodek njegovih eksotično oblikovanih pedagoških načel:
„Le črevlje sodi naj kopitar" in gotovo jih je tembolj upravičena soditi Šusteršičeva gospoda.
Da je temu resnica, sledi:
Svojčas se je od kranjskega 'dež. šol. sveta izdala prepoved, da ne smejo kateheti potom šolskih otrok razdeljevati „Domoljuba".
Ta prepoved se je takoj na to zopet preklicala; torej se je direktno dovolilo, da smejo šol. otroci raznašati politiške časopise
—	najbolj hujskajoče časopise zopor učiteljstvo
—	da smejo kateheti v šolo k pouku prinašati politiške časopise.
Taka je morala kranjskega dež. šolskega
sveta!
Kar se dovoljuje katehetu in učencu, da, niti tisočinko tega, se ne dovoljuje posvetnemu
učitelju; da, se celo omejuje njegovo državljansko pravico in svobodo.
V tem oziru se je izreklo, da naj vsak učitelj, ki se mu omejujejo celo pravice drž. osnovnega zakona, dosledno pritožuje na višje instance. Zoper postopanje dež. šol. sveta glede „Domoljuba" je potreba vložiti protest. Občine naj se pa od strani učiteljstva pripravijo do tega, da bodo tudi protestirale proti postopanju dež. šol. sveta vsakokrat, kadar so prizadete ; po dvakratnem zgledu ljubljanskega občinskega sveta in v zadnjem slučaju radovljiškega obč. sveta.
Naše geslo bodi: V znamenju protestov in rekurzov na višje instance!
Poročila o Zavezinih listih.
Položaj Zavezinih listov se je reševal in razmotrival prvič po proglašenju bojkota vsem našim listom in vsega, kar se tiska v naši tiskarni.
Učiteljski Tovariš.
Na božji poti na Brezjah, je že pred leti proglasil Slomškar P i r n a t popolen bojkot Uč. Tov.
Od tedaj naprej se Uč. Tov. dobro razvija in napreduje. Število naročnikov konstantno raste, sotrudništvo postaja agilnejše in uspehi in moč dobrega stanovskega časopisa postaja od dne do dne vidnejša.
Nič ne drži tako trdno in trajno duhov skupaj nego dober stanovski list, to smo izkusili in izkušamo danes — v najhujši nevihti nad našim stanom. Časopis je naš voditelj k enotnosti, on je glasnik želj in idej nas in vsakega posameznika. On je prapor našega stanovskega demokratizma, naše stanovske zavednosti, ki nas vodi do skupnih zmag.
LISTEK.
Slovensko šolstvo v tržaški okolici v dobi kon-kordata.
Spisal Ferdo Plemič.
(Dalje.)
V. Učiteljske konference.
L. 1848. je poleg drugih iluzij prineslo *udi učiteljske konference. Kako so se te obnesle, posnemamo iz sledečih uradnih spisov:
Ministrski odlok 2. septembra 1848 go-v°ri: Učiteljstvo naj se shaja mesečno v konferencah; zasedaj neobligatno. Konference sklice in jim načeljuje okrajni šolski ogleda in škof. Zapisnike je poslati potom okrajnega šolskega °glede in škofijskega konzistorija deželni vladi.
Koj leto nato pa pride potom škofijskega konzistorija opomin, da so učiteljske konference ponekod prekoračile svoj delokrog. Hotele so
baje kar same izpremeniti in izboljšati šolske razmere. Do izdanja novih šolskih predpisov naj se učitelji strogo drže starih. Učiteljske konference smejo staviti le predloge.
To je bil mrzel curek, ki je predrzne šolmaštrske želje takoj ukrotil.
L. 1855. 3. julija, po zmagoviti reakciji, pa toži namestništvo potom škofijskega konzistorija, da se učiteljske konference v okolici ne vrše, dasi bi se morale mesečno. Nalaga okoliškim učiteljem, da se zasedaj udeleže mesečnih učiteljskih konferenc na glavni nor-malki v Trstu. Zanje pa bo sklicana posebna konferenca na Opčinah z vzporedom:
1.	Kako naj vpliva učitelj pri nadzorovanju mladine pri šolski maši z dobrim zgledom na učence.
2.	O uvedbi glaskovalne metode.
Ta konferenca se je vršila dve leti kasneje, t. j. 9. julija 1857. ob 10. uri zjutraj. Okrožnica škofijskega konzistorija nam poroča leto kasneje (19. maja 1858.) o uspehu te konference tako-le: Namestništvo je zadovoljno
s tem, kar so učiteljske konference dosedaj podale. Učitelji, ki so zadržani priti h konferencam, naj odgovore na stavljena vprašanja pismeno. Te odgovore je priložiti zapisniku. Glaskovalne metode mnogo učiteljev ne uporablja, ker je ne pozna zadostno. Okrožno šolsko nadzorstvo naj skrbi, da se bo učiteljstvo z njo dobro seznanilo. Določi se program prihodnje učiteljske konference: 1. Kako pospešuj učitelj šolski obisk. 2. O disciplini, pazljivosti in glasnem odgovarjanju otrok. 3. Računstvo na pamet v oddelku malih.
L. 1867. najdemo še sledečo sled o učiteljskih konferencah v konkordatni dobi. Škofijski konzistorij izjavlja v okrožnici 15. junija 1868: Odgovori na stavljena vprašanja v mi-nolem šolskem letu (1867.) obdržane učiteljske konference so splošno zadovoljivi. Posebno dobro so odgovorili: Jakob čenčur, Josip Jančar, Jak. Stvarnik in Ivan Furlani. Jančarjev odgovor se je vposlal c. kr. min. za uk.
--(Dalje.)
Položaj in stanje našega stanovskega glasila pred leti ni bilo ugodno, a je danes uravnano. Kaj je bilo temu vzrok — ne bomo razmotrivali, pač pa poudarjamo naprej in naprej : Širite naš tisk, pridobivajte oglasov, ravnajte se po njega vodilih in sodelujte pri njem! (Burno ploskanje.)
Če se pritožujete zoper ¡nepopolnost poročil, ste sami krivi, ker ne poročate!
Z zvišanjem naročnine na 10 K, s skrčenjem prilog, s pridobivanjem novih naročnikov, z ustavljanjem lista malomarnim naročnikom se je stanje Uč. Tov. že znatno izboljšalo. A tudi pri tem ne smemo ostati. Naš urednik je za velikanski trud, ki ga ima z listom, naravnost sramotno plačan; sotrudniki so često žrtve stanovske malodušnosti in malomarnosti in često tudi lenobe — smešne „želje po počitku".
Bačunati pa moramo tudi s tem, da je krog čitateljev Uč. Tov. zato majhen, ker smo učitelji maloštevilnega slovenskega naroda.
Zatorej opozarjamo vsakogar, kdor nas kritizira, tudi na to, da se vpraša : Sem li upravičen kritizirati; sem Ii že za list kaj storil ? (Dobro I)
Število naročnikov se še lahko zveča in se bo tudi upravništvo potrudilo, ker to dobro razumeva svojo nalogo ter že sestavlja imenik naročnikov in nenaročnikov za posamezne okraje, da ta imenik dopošlje zaupnikom posameznih okrajev, ki pridobe novih naročnikov in priporoče, komu naj se list pošlje na ogled.
Drugo leto pa pride itak na skupščini tudi v razgovor, kako najti modus, da bo vsak naš organiziranec prejemal stanovski naš list.
Upravniško poročilo nam je podal tov. Pretnar. Eačun UČit. Tov. se je odobril po kratki debati, v katero je posegel t o v. Gnus.
To poročilo naj podajo delegati posameznim Zavezinim društvom.
Popotnik.
Tudi Popotnik koraka vztrajno po pedagoškem polju naprej, nam kaže pot v našem šolskem boju; urednik in sotrudniki opravljajo to požrtvovalno delo.
Za njim pa hiti meč osvete, hiti, da bi ga prehitel in mu prestrigel pot življenja — v znamenju bojkota!
A njega življenjska sila je tesno združena z življensko silo duha učiteljstva — in te ni v stanu streti bojkot.
V znamenju tega načela je podal tov. L u z n a r poročilo o stanju Popotnika.
Ne sme je biti šole in ne napredujočega posameznika, ki bi ne bil naročen na Popotnika, bodi naše geslo in naš odgovor na napovedani bojkot. (Tako je!)
Istotako, kakor račun in poročilo o stanju Uč. Tov., naj tudi to poročilo predlože delegati na zborovanju krajevnega društva.
Zvonček.
Tov. Jelene je podal račun in pojasnil podrobnosti o stanju Zvončka. Poročilo pravi :
„Bojkot Zvončku ni škodoval. Pridobil pa je še mnogo novih naročnikov in upamo, da to število še naraste. Le pet jih je odpadlo . . (Burno odobravanje. Klici: Le naprej, naprej za naše liste!)
V	debato so posegli tov. Hrašček, Grun-tar, Luznar, Šmajdek.
Eačuu se je odobril.
Glavni račun Zaveze.
Glavni račun Zaveze je podal blagajnik tov. Luznar.
Pojasnil je, da je v letošnji bilanci padlo imetje le zaradi tega, ker se je ob priliki, ko so se čuli glasovi o razpustu Zaveze, poravnalo dolgove nekaterih listov, da se tako denar ohrani. Pripominja pa, da bo v bodočem letu ta razlika popolnoma izginila.
Jako mnogo dobička prinaša Zavezi „Bočni zapisnik". Zaveza ga je sicer oddala v režijo tiskarni, ker je Zaveza sama težko izvrševala te posle, a prejema redno od tiskarne pogojene odstotke, tako da pokriva večino svojih dolgov od teh dohodkov, (Dobro!)
V	debati j6 pojasnil blagajnik tov. Š m a j d k u , da Zaveza redno prejema tudi od „B a n k e S 1 a v i j e" pogojene odstotke od učiteljskih zavarovanj in prejme v najkrajšem času od „S 1 a v i j e" večji znesek od pretečenega leta.
Bačuni so se odobrili, in naj jih predlože delegati svojim društvom.
Poročilo računskih pregledovalcev.
V	imenu pregledovalcev računov je poročal tov. B r i n a r.
Bačune so našli pregledovalci v najlepšem redu.
Priporoča le, da Daj se list takoj ustavi, če ga naročnik ne plača.
Pri računu Uč. Tov. posebno opozarja na dolg inseratov.
Kdor hoče imeti v našem listu inserat, naj ga plača. Od inseratov imajo le inserenti dobiček, ker se mi na inserate v našem stan. glasilu tudi oziramo. Ne pa, da bi se pustili na ta način izkoriščati. (Odobravanje.)
Drugače je pa to, če inserira morebiti kak stanovski tovariš.
Volitev pregledovalcev računov.
Tov. Brinar je priporočal, da naj se izvolijo za pregledovalce računov taki tov., ki so v bližini centrale in to iz financalnih ozirov, da Zavezi ni potreba plačati precej visokih potnin.
Vendar je bil sprejet predlog tov. S a-d a r j a , da ostanejo stari pregledovalci, ker so vestno vršili svojo nalogo, ti so : F r. Brinar, An t. Grmek, J. Toman.
Letni donesek Zavezi.
Ker se letos še ni definitivno sklepalo o izpremembi pravil, oz. o stalnem tajništvu, se je določil enak letni donesek Zavezi kakor prošla leta, t. j. 1 K od pravega člana.
Poročal je o tem tov. Luznar, v debato sta posegla t o v. B r i n a r in predsednik Jelene.
Pojasnilo se je dalo, da je diferenca med številom članov in med izkazano vsoto članarine zaradi dež. učit. društev, ki ne vplačajo popolnega doneska, ker sicer bi se vplačal donesek od vsakega člana po dvakrat — tam namreč, kjer imajo dež. uč. društva.
Določitev vzporeda za glavno skupščino.
Potom poročila tov. Križmana in na podlagi izpreminjevalnega predloga tov. F e r 1 u g e se je določilo vzpored za glavno skupščino, po katerem se je tudi ta vršila.
Določitev časa XXIV. skupščini Zaveze.
Na predlog tov. E u s a je delegacija določila :
Določitev časa i. dr. za 24. glavno skupščino Zaveze se prepušča upravnemu odboru, ki ima to urediti v soglasju s štajersko Zvezo in sicer naj se vrši zborovanje r počitniški dobi.
Predlogi in nasveti.
Tov. F 1 e r e stavi sledeči samostojni predlog:
Organizacija mladinskega pisateljevanj?.
Vedno glasneje in pogosteje je klic po odseku, ki bi prevajal knjige, ki romajo v mladinske knjižnice in mladini v roke. Do danes še nimamo celotnega pregleda knjig, ki . so že [izšle v naši literaturi, ki napolnujejo knjižnice in o katerih smo mnogi prepričani, da ne spadajo na to mesto. Zadevo naj vzame v roko Zaveza, naprosi poznavatelje naše mladinske literature, da naj stopijo ti nemudoma v stik ter določijo kratko in precizno, kaj naj se da mladini v roke, kaj ne; da ima vsak, ki ima opraviti s knjižnico za mladino, natančen nasvet, po katerem se lahko ravna.
Tak odsek pa naj bi bil stalen, da oceni tudi vsako mladinsko knjižico, ki nanovo izide. Založništva naj bi mu pošiljala v lastnem interesu po en izvod v oceno.
Najprej pa bodi njegova naloga, da pregleda vso dozdaj izišlo mladinsko literaturo ter jo sortira na posamezne starostne stopnje. V ta namen naj Zaveza takoj povabi poznavatelje te literature, ki naj si delo razdele. Oglasil bi se morebiti kdo za literaturo pred Levstikom ; kdo drugi prevzame Levstikovo dobo, eden zopet Stritarjevo dobo; eden bi se uglobil v Vrtec Tomšičev in Kržičev, drugi v Zvonček; zopet drugi bi predelal Gabrščkovo mladinsko knjižnico, drugi Kosijevo itd. — ne bi trajalo dolgo, pa bi imeli pred seboj po dobah urejen zapisnik, ki bi se vedno z ocenami novih del izpopolnjeval. Ta zapisnik bi založila za prav nizko ceno Zaveza, in gotovo bo vsak mladinoljub rad segel po njem. Neprecenjive vrednosti pa bi bil za šolarske knjižnice.
O tem predlogu se je vnela živahna debata. v katero so posegli tov.: O v a h t e , Hreščak, Brinar, Pečnik, Š i j a-nec in Gangl.
Iz debate povzemamo: Kako naj se pišejo mladinski spisi? Mladinski spisi so često preotročje pisani in so mnogokrat tudi prekratki.
Toplo se je priporočalo poživitev mladinskega pisateljevanja. Sestavi naj se imenik mladinskih pisateljev in spisov. V to svrho je bil dan prav umesten opomin, da imajo ponekje že sestavljene take imenike. Brežiški okraj je že sestavil imenik mladinskih spisov; naj se torej naprosi za ta imenik in naj se ga revidira, izpopolni in preuredi. S tem bo mnogo olajšano to delo.
Stavljen je bil predlog, da se ta odsek takoj sestavi, a je ostalo pri prvotnem muenju, da se pozovejo mladinski pisatelji k temu delu.
Končno je bila pa delegacija opozorjena tudi na to, da po izpremembi Zavezinih pravil pridemo itak do takega odseka, ker bo imel ped.-did. odsek tudi nalogo, skrbeti za sestavljanje in izdajanje potrebnih šolskih, učnihindru-gih knjig, katerim navodilo za sestavljanje in ocenjevanje bo dajaltaodsek.
Izprememba pravil.
Tov. G a n g 1 je poročal o izpremembi Zavezinih pravil:
Naloga, ki jo je referent prejel od upravnega odbora ni bila lahka.
Pravila, ki so tu predlagana, ki so bila objavljena v Uč. Tov. in katerim dopolnilni komentar je bil istotako objavljen v Uč. Tov., so le podlaga, le temelj, le načrt za izpre-membo pravil.
Besno delo in važnost izpremembe pravil, ki bo dalekosežnega pomena za desetletje našega dela, kakor tudi naš stanovski demokra-tizem, da morajo biti vsi deležni pri rešitvi tako važnega stanovskega vprašanja, nam nikakor ne dovoljuje, da bi že danes rešili to vprašanje in o tem sklepali preko podrejenih društev. (Živahno odobravanje.)
Ni dovolj, da sklepajo o tako važnem vprašanju le delegati, temveč mora biti tega dela z mislijo deležno vse učiteljstvo in mora o tem tudi sklepati vse učiteljstvo. (Jako dobro!)
Naša organizacija mora biti v gospodarskem oziru centralistično urejena, v delavnem oziru pa decentralistično, tako da zadobe podrejene organizacije popolno samoupravo in avtonomijo in da se pride v delavnem oziru do popolne delitve dela, a v gospodarskem oziru
do družitve čistega kapitala. (Navdušeno odobravanje.)
Podjetja, ki temelje na gospodarski podlagi, naj se po nepotiebnem ne cepijo in si naj ne napravljamo po nepotrebnem medsebojne konkurence. (Dobro!)
Z ozirom na vsa ta dejstva je upravni odbor v seji pred delegacijo sklenil podati delegaciji sledečo resolucijo :
1.	Načrt izpremenjenih pravil Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev naj predlože delegati in delegatinje svojim društvom, da jih preštudirajo in stavijo svoje nasvete in izpreminjevalne predloge.
2.	Vsa v Zavezi združena društva naj v ta namen skličejo posebna zborovanja.
3.	Nasvete in izpreminjevalne predloge je doposlati do Velike noči p. 1. glavnemu referentu, ki na podlagi teh ta načrt prenaredi ter ga predloži na prihodnjem zborovanju Zaveze delegaciji v razpravo in potrdilo. (Ploskanje.)
V	razpravi pri tej resoluciji se je poudarjalo posebno sledeče:
Glavna podlaga Zavezinemu vodstvu naj bodo deželna učiteljska društva posameznih kro-novin.
V vseh kronovinah, kjer tega še ni, naj se osnujejo slovenska deželne učiteljska društva, potom katerih bo poslovala Zaveza s podeželskimi društvi.
Ustanovi naj se tudi hrvaško dež. uč. dr. zalstro inDalmacijo, ki naj se pozove, da pristopi k Zavezi, da bo v njej v resnici združeno vse jugoslovansko učiteljstvo. (Viharno odobravanje.)
V	debato so posegli tov.: Likar, L o-p a r n i k in B a j š p.
Sklepalo se o d'batnih točkah ni, ker so bile sprejete točke G a n g 1 o v e resolucije in se bo razpravljalo o vseh nasvetih pri prihodnji glavni skupščini Zaveze na Štajerskem.
Pismo tov. Ogorelca.
Tov. B a j š p je prečital pismo, ki mu ga je poslal v ta namen tov. Ogorelc' zaradi česar se je vnela živahna debata, katere so se udeležili tov.: č r n a g o j , Gangl, Šmajdek in Brinar.
Z viharnim odobravanjem je bila nato sprejeta zahvala in priznanje vsem urednikom Zavezinih listov.
*
* *
Po triurnem zborovanju je nato predsednik t o v. J e 1 e n c zaključil sijajno uspelo zborovanje delegacije. Prisotna tovariša Ceha sta se izjavila, da je bilo to zborovanje vzor stanovskega parlamenta!
Skupni obed.
Po zborovanju delegacije se je vršil skupni obed v „Balkanu", ki se ga je udeležilo 160 učiteljev in učiteljic; drugi so se razšli po mestu.
Novi hotelir, po rodu Ceh, nas je dobro postregel, samo v personalu bi mu svetovali, da si preskrbi takih ljudi, ki bodo Slovani in bodo znali tudi slovensko.
Izlet po morju.
„Edinost" piše o tem izletu sledeče:
„V nedeljo popoldne ob 4. je veliki par-nik družbe „Dalmacija" „Split" odvel do 6 0 0 oseb — ker se je učiteljem pridružilo tudi mnogo drugega občinstva, posebno pa narodnega ženstva — na izlet po morju. Vozil nas je ob obali istrski do Pirana, kjer se je zopet zasukal ter premeril tržaški zaliv mimo ponosnega gradu Miramara, zbujajočega žalostne spomine na velike zgodovinske dogodke, do historično znamenitega gradu de-vinskega, ki stoji s svojo srednjeveško zunanjostjo na skalovju ob morju kakor spomenik davno minolih in za naš narod žalostnih časov gospodarskega in duševnega robstva. Vračajoč se zopet v smeri proti gradu M i r a m a r , so se izletniki divili lepim vinogradom, ki nam kakor priveznjeni k morju dajejo slovečega „prosekarja". A ko je parnik dospel vštric gr-Ijanskega kopališča z njegovim hotelom in njega nasadi, so izletniki gledali košček našega obrežja, ki ga je narava obdarila najbogateje s svojo krasoto in divoto. Da! Tu so videli izletniki oni del obrežja naše A d r i j e — od / Devina do gradu M i r a m a r , ki je zares naš — slovenska last. Seveda je pogled z morja na našo lepo, višjo okolico, posejano z močnimi slovenskimi selišči, zbujal občudovanje izletnikov; le škoda, da jim je oblačno vreme vzkratilo še višji vžitek: pogled na julij-
ske Alpe in v lepo furlansko ravan, zlasti tudi na izliv Soče v morje. Očaka Nanosa smo sicer videli, ali tudi on se nam je kazal le v nejasnih konturah."
Pred prihodom v Grljan.
Parnik je mogočno plul ob obali sinje Adrije, plul je tja, kjer se je pravzaprav vnela prva iskra tržaškega Slovenstva.
Slovensko napredno učiteljstvo je plulo proti kraju, kjer se je iskra tržaškega Slovenstva vznetila v mogočen plamen goreče ljubezni do domovine, mogočen plamen tržaškega trpina-okoličana do lastne grude in kjer se je pričela realizacija gospodarskega dela tržaškega Slovan-stva; pozitivni uspeh družitve slovanskega kapitala; plulo je slovensko napredno učiteljstvo proti slovenski zemlji v Trstu — v slovenski Grljan.
Vznetil se je v nas plamen in čut slovanske zavesti, Zbujala so se v nas čuvstva, ki jih ne more človek z mrtvilom črk napisati, zadaj tam na obali slovenskega Jadranskega morja smo opazili, da nas pričakuje slovensko grljansko ljudstvo.
Nas, slovensko napredno učiteljstvo je pričakovalo na obali morja — slovensko ljudstvo!
čez morje so dospeli do nas glasovi godbe in tam na obali smo opazili nad množico ljudstva vihrati slovensko trobojnico.
čuj, duh našega Jenka: „Naprej zastava Slave!" . . .
V srcih vseh nas so se zbudila čuvstva, da smo dali duška njim. Mogočen „Živio!" je zadonel čez morje in je združil duh slovenskega naprednega učiteljstva z duhom slovenskega tržaškega okoliškega ljudstva!
In če bi mogel, bi zapel mogočno, da bi se čulo čez vse Jadransko morje: Buči, buči morje Adriansko, ki si Slovansko!...
Sprejem.
Pred G r 1 j a u o m se je parnik vstavil, ker je bil obisk parka miramarskega in našega slovenskega kopališča Grljan tudi na programu izleta. Tu so doživeli gostje preradostno presenečenje. Proti parniku jo plula mala flo-tilja ladjic na vesla. Ta flotilja je spremljala motorni čoln „M i r a m a r" z nežnima slovenskima hčerkama na krovu, ki sta donašali pozdrav naše okolice našim gostom slovenskim učiteljem. Ena — gospica Bafaela Mar-telančeva iz Barkovelj — je bila odeta v pestro okoličansko narodno nošo, a druga — učenka Marija Lukševa sPro-8 e k a — je bila v beli obleki. Z obrežja pa so nam preko morske gladine zveneli akordi slovenskih koračnic v pozdrav; pozdravljala nas je tudi trobojnica proseškega „H a j d r i h a". Mala flotilja je obkolila veliki parnik in gospica Bafaela Martelančeva je iz čolna ven pozdravila goste:
Pozdravljeni bodite, mili gostje, Vi pionirji prosvete, došli tam iz zelene Štajerske, milega Korotana, iz slovenske Švice, Gorenjske, iz tožne Istre, iz bratske nam češke!
Srčna Vam hvala za izkazano nam čast, da ste nas obiskali. Žal pa, da ostanete pri nas tako malo časa. — Vendar želim, da se še v tem malem času prepričate, da bivajo tu ob sinji Adriji še zvesti sini in hčere premi-lega našega in vašega slovenskega naroda. Smelo rečem: Prej se posuši to morje nego usahne goreče rodo-ljubje do naše mile slovenske domovine. (Klici: Živio!)
To se mi je zdelo potrebno omeniti, da, mili bratje, sprejmete z večjo radostjo naše najprisrčnejše pozdrave, katere jim ravno Vi ponesete tja na vse konce naše domovine. Dobro došli!
In Vi, gospod predsednik, blagovolite sprejeti v dar ta mali šopek kakor znak našega visokega spoštovanja do onega stanu, k i n a s je povzdignil iz temote in postavil na žarko solnce prosvete in omike! — Živeli! (Viharno odobravanje.)
Predsednik Zaveze, tov. Luka Jelene, se je spustil s parnika po stopnicah in se je z zadnje stopnice v navdušenih besedah zahvalil na tem radostnem presenečenju. Začelo se je prevažanje gostov s čolni na obrežje ob neprestanem sviranju godbe. Stopivši na kopno pa so v belo oblečene šolske deklice obdarjale goste s cvetjem. Badostnih src so se gostje zgrnili po velikem parku hotela „Grljan", kjer se je zbralo toliko domačega občinstva iz bližnjih vasi, na čelu mu društvi

H a j d r i h" s Proseka in „D a n i c a" iz jfontovelja, da se je veliki vrt napolnil do zad-pjega kota. Eazvilo se je gostom v čast veliko narodno slavje, v najlepšem pomenu te besede. Svirala je proseška godba, udarjal je vrli tam-buraški odsek vrdeljskega „S o k o 1 a", ki je že na parniku med vožnjo razveseljeval goste, pevala sta mešana zbora združenih Prosečanov in Kontoveljcev pod vodstvom g. O i b i e a in učiteljskega društva, pod vodstvom tov. Emila Adamiča. Navdušenje je visoko valovilo, a na višek se je pospenjalo med in po basnih govorih.
Pozdravni govori.
Prvi je pozdravil goste v imenu tržaške okolice g. Ivan Lukša, ki je naglašal, kako to naše, siromašno sicer ali značajno in zavedno ljudstvo k polnega srca pozdravlja svoje goste, nositelje slovenske kulture. Na tem pozdravu, ki je na goste napravil najglobejši vtisk, se je v imenu poslednjih zahvalil v imenu Zaveze tov. Jelene. Slavil je zavednost tržaških Slovencev in naglašal, da je to najlepša točka v programu tega izleta.
Prišli smo k Vam — je vzkliknil — da se navzamemo Vašega navdušenja, ki je tako veliko, kakor je vroča Vaša zemlja. Ves slo-ski svet se divi Vašemu boju in Vašim uspehom. Kličem Vam: Vztrajajte v tej borbi!
Iskrene in presrčne besede so nam bile izraz ene misli: da slovensko ljudstvo ob sinji Adriji zna ceniti delo, pomen in trud slovenskega učiteljstva in da sočuvstvuje ter dela s slovenskim učiteljstvom roko z roko — v prid domovine!
Engelbert Gangl.
Naslednji govornik je bil tov. deželni poslanec E n g e 1 b e r t G a n g 1, ki je govoril množici s pesniškim zanosom. V živih barvah je opisoval težke boje, ki jih mora biti slovensko učiteljstvo po slovenskih pokrajinah za svojo čast, za svoj ugled, za svoj kruh. Eesnična je beseda predgovoruika, da je za nas učitelje to najlepša točka na programu današnjega dne, kertu nasnespre-jema narod s hinavskimi lici, ampak z odprtim srcem. Slovensko učiteljstvo se ni odtrgalo od ljudstva, pač pa bi njegovi sovražniki hoteli odtrgati ljudstvo od učiteljstva. Tem večja čast narodu v tržaški okolici, ki deluje roko v roki z učiteljstvom za čast, poštenje in napredek slovenskega naroda.
Slovensko učiteljstvo je pripravljeno žrtvovati vse in je žrtvovalo že v mnogih slučajih celo lastno eksistenco — narodu.
Slovensko napredno učiteljstvo ne pozna grdega egoizma, nego hoče vse svoje si'.e — dostikrat pozabivši nase — žrtvovati svojemu ljudstvu v korist! S teboj, slovensko ljudstvo, sklepa tvoje napredno učiteljstvo vrsto narodnih bojevnikov, ki hočejo, da vstanejo izza gora naši domovini lepši dnevi, četudi ozarjeni z •ognjem krvobleskega solnca ! Ni sile, ki bi naprednega slovenskega učitelja odtrgala od vdane ljubezni do svete rodne zemlje. Žrtve rode uspehe, uspehi zagotavljajo bodočnost! Naj živi naša zemlja lepote polna!
Zagrmeli so burni klici odobravanja, množica je bila od Ganglovih besed naravnost elektrizovana.
Dr. Jos. Wilfan.
V imenu političnega društva „Edinost" je pozdravil učiteljstvo dr. Jos. W i 1 f a n , ki je v krasnih besedah slavil šolo in nje pomen za narod. Koga naj naše ljudstvo pre-srčneje pozdravlja nego ravno svoje učiteljstvo ? A velik pomen je v dejstvu, da je prvi pozdrav, sporočen gostom na tržaškem ozemlju, prišel iz ust našega okoličana, da jim je prvi Pozdrav izrekla naša okolica. Ona je bila zibelj iu edino žavetje tržaškega Slovenstva v minolih fcasih; ona je ustvarila podlago, na katero °pira tržaško Slovenstvo vse svoje delo za napredek in svojo bodočnost. To, kar vam klicem jaz, bi vam govoril — četudi morda v skromnejših oblikah — ali gotovo še z iskre-nejšo besedo slehrni slovenski delavec. Zakaj ou občuti vso dobroto slovenske ^ o 1 e , ko more, odhajajoč na delo, mirnim srcem izročati svojega otročiča slovenskemu u&telju. Zato hvala slovenskemu učiteljstvu na tem obisku."
Iz govora g. dr. W i 1 i a n a navajamo ^ posebe dva stavka, ki nam ostaneta gotovo v trajnem spominu. Glasita se:
»In upravičeno je prvo izmed tržaških Slovencev pozdravilo slovensko učiteljstvo tr-
žaško okoličansko ljudstvo, da je prišel prvi pozdrav slovenskemu učiteljstvu iz ust tržaškega okoličana, zakaj slovensko učiteljstvo je oni faktor, ki nam je vzgojil to ljudstvo innamjevodilvoko-lici šolstvo, katero je dalo podlago razvoju vsega tržaškega Slovenstva."
„In kako z mirno vestjo gre danes tržaški trpin-delavec na svoje delo, zakaj on živi v zavesti, da je pustil svoje otroke v varnih rokah — slovenskega učitelja."
Češki tov. Skalick^.
Zadnji govornik je bil češki učitelj Ska-licky, ki je črtal analogijo boja učiteljev na Češkem in Slovenskem, kjer se morajo boriti proti vnanjemu in domačemu nasprotniku. Zajtrjeval je bratske vezi, ki spajajo češko in slovensko učiteljstvo, ter se je na zaključku obrnil do mladine, naj ostane zvesta naukom svojih učiHjev.
* * •
Po vsakem govoru je godba zasvirala narodno himno, ozirama koračnico in orilo je žiivo-klicev, da je odmevalo tja v tajinstveno noč nad morsko gladino. Slavje je trajalo do 11. ure in je uspelo najkrasneje, kar moramo ceniti tem više, ker ni bilo nikakih priprav in nikake reklame. To ravno povišuje sprejem, ki ga je priredila okolica slovenskemu učiteljstvu : bilo je spontano, prihajalo je iz srca. Mnogi gostje so nam zatrjali, da jim ta dan ostane neizbrisen r spominu.
A tudi ob prevažanju s kopnega na par-nik so sprejemali gostje novih krasnih in za mnoge povsem novih vtiskov. Noč nad morsko gladino, a na njo pada čarobna svetloba iz reflektorja na parniku. Bahlo valoveči morski element govori s svojim šumenjem svoj tajinstveni govor. Tam na obzorju se začenjajo trgati oblaki in prikazuje se nočni vasovalec, bledi mesec, in začenja sipati svoje srebrne niti na ves prizor. Vmes pa glasno pe-vanje veselih družb v ladjicah, ki se počasi pomikajo po morski gladini. Bil je to prizor, katerega poeziji se s slastjo vdaja človeško srce.
Na krovu parnika zopet veselo življenje. Ali skoro se je izpremenila slika in delovali so na nas drugi vtiski. Vozili smo se zopet mimo gradu „M i r a m a r". Ponosna stavba je bila povita v polutemo, kakor da si je nadela črno obleko, ker žaluje v spominu na mi-nole tragične dogodke, ki so se začeli odigravati med njegovim obzidjem. Toda to je bilo le za trenotek. Odprla se nam je divna slika na bogato velemesto, ki se je zdelo kakor potopljeno v morje magične svetlobe. Zopet so veselo zavriskala srca in veselo je donela pesem. Ia ko smo na pomolu Giuseppina zapuščali parnik, so gostje, pod mogočnimi vtiski tega izleta, v živih besedah peli slavo krasoti tega koščka zemlje in vrlinam ljudstva, ki biva na njem — radujoč se, da je ta krasota sestaven del naše slovenske domovine I
Glavno zborovanje.
V	ponedeljek dopoldne ob 9. uri se je zbralo v gledališki dvorani Narodnega doma 600 zborovalcev.
Zborovanje je otvoril tov. Jelene s sledečimi besedami 1
Slavni zbor!
V	viharnih časih se je sestala današnja XXIII. glavna skupščina Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev. Po vseh slovenskih zemljah grozi reakcija na polju kulturnem in šolskem. Ta reakcija najbolj kaže svoje lice v neznosnem preganjaju naprednega učiteljstva, ki se od nekdaj z veliko vnemo zavzema za prospeh narodnega šolstva. (Bes je!)
Neusmiljeno vihti svojo gorjačo klerika-lizem, ta vekoviti sovrag vsake kulture in vsakega napredka zlasti nad kranjskim naprednim učiteljstvom. Vsakega sredstva, še tako ostudnega: denuncijacije, terorizma, sumničenja, izmišljotin se poslužuje klerikalizem, da bi izstradal, duševno uničil in stri, k tlom pritisnil napredno učiteljstvo ter ga v njegovem obupnem položaju prisilli k pasivni resistenci v njegovem kulturnem delu v veliko škodo v razvoju našega slovenskega naroda. (Tako je!)
Napredno učiteljstvo zastavlja vse svoje moči v to, da bi vzgojilo našo mladino v zna-čajne ljudi (Klici: Eesnica!) ki bi enkrat koristili rodovini, družbi in narodu, ki bodo stali v prvih vrstah narodnih bojevnikov, v ljudi, ki bodo mislili s svojo glavo in delali s svojo
dlanjo. Take edino prave vzgoje pa se boji klerikalizem, ki dela le na zasužnjenje ljudstva Zato pa le po naprednem učiteljstvu, ki je v zapreko klerikalnim nakanam v tem pogledu. Zaprisegal nam je uničenje. (Klici: Nikdar!) Ker pa ve, da daje dobra organizacija vsakemu stann trdno zaslombo in moč in da zavda smrtni udarec dotičnemu stanu, če mu izpod-koplje ta temelj, se je zaletel z vso silo v našo organizacijo in jo izkušal uničiti. (Ne bo je nikdar!) Politiški bojkot nam in bojkot na naše zavode je provzročil s tako zlobnostjo in škodoželjnostjo, da se gnusi do neba. (Viharno ogorčenje!)
Prepričan sem, da se klerikalizmu ne bo posrečila ta grda nakana, če bomo edini in solidni mi!
Če pomislimo, kaj počno sedaj po slovenski zemlji z naprednim učiteljstvom, lahko rečemo, da je vsakdo junak, ki ne beži iz naših vrst. (Burno odobravanje.)
Vsem Vam, ki ste taki junaki, moj iskren pozdrav! (Ploskanje.)
Na to je pozdravil najprej zastopnike šolskih oblastnij: dež. šol. nadzornika M a -t e j č i č a, namestniškega svetovalca P r i n -žiga in okrajna nadzornika Ne c k e r -mana in Kanteta, ravnatelja učiteljišča v Gorici B e ž k a in ravnatelja S c h r e i -n e r j a iz Maribora. (Viharno odobravanje po vsej dvorani.)
Nadaljni pozdrav je veljal narodnima bojevnikoma, ki se na vročih tleh borita za pravice naroda: dru. E y b a f u in dru. W i 1 -f a n u. (Viharni dolgotrajajoči živio-klici). Uverjena naj bosta, da bosta imela — kadarkoli bosta nastopala za ljudske pravice — na svoji strani slovensko učiteljstvo, ki se v polni meri zaveda svoje naloge, da vzgaja mladino v narodnem duhu. (Navdušene ovacije poslancema.)
Nadalje je predsednik pozdravil predsednika „Trž. posojilnice in hranilnice", g. S r. B a r 11 a , proseč ga, naj sporoči zahvalo odboru tega zavoda, ki je Slovencem, zgradil to ponosno stavbo, da se moremo shajati v njej. (Odobravanje.)
Naslednji pozdrav je veljal zastopnikoma češkega učiteljstva (Burne ovacije), ki sta prišla, da utrdita vezi bratstva in solidarnosti med češkim in slovenskim učiteljstvom. č e h i so nam bili vzor tudi pri naši učiteljski organizaciji. Prosi navzoča tov. Skalo in Skalickega, naj — ko se povrneta domov med naše severne brate — sporočita le-tem naša čuvstva in naše pozdrave. (Ponovne burne ovacije.)
Štefan Ferluga.
Nato je povzel besedo tov. nadučitelj-voditelj in deželni poslanec Štefan Ferluga, ki je pozdravil zborovalce s sledečimi besedami:
Srce se radosti mi smeje in duša se v ljubavi greje, ko vidim v tem hrama prosvete te zorne, nebrojne mi čete; ko vidim ta v složnosti zbrane premile mi brate Slovane. Vsem nam pa se upanje viiga, tja v boljšo bodočnost nas dviga; saj kadar za narod nas delo združuje, uspeli bo imelo: Tu delavec, ali odvetnik učitelj, trgovee, umetnik, je narodne misli zavetnik. Tako naj bi sloga povsodi nam bila najviši naš vzor, a drugi vzor pa nam bodi: Le vedno naprej in navzgor! (Burno odobravanje.)
Kaj pa Vi tovariši, tovaršice dične mi? Vi se trudite, učite, narod ljubljeni vodite po stezicah do prosvete, ker zavest Vam v srcih cvete, da le takrat bo Slovan srečen, ko ne bo teptan, ko zašije zlata zarja, ki ga najde gospodarja gozda, gore in ravnine njemu krasne domovine. To so srčne želje Vaše, a so tudi vroče naše. To dokaz je, da prišli ste, sem med brate in sestre, ki vzajemni čut goje; ki, če drugega ne dajo, ker bogastva ne poznajo, dajo svoje Vam srce. To srce pa govori v ljubavi ter Vam želi: Dobrodošli bratje mili, srečni tu med nami bili I
(Viharno odobravanje.)
Zdaj mi bodi dovoljeno reči še besedo eno! Hvala Tebi, narod liubi, in Vam dični rodoljubi tu ob Adriji doma, hvala vroča iz srca, da ste posetili sine, ki za blagor domovine deco vam odgajajo,
(Klici: Živeli)
ki naj bi postala kdaj Vam največji zemski slaj, domu najvišji sijaj I Hvala za ljubezen Vašo, ki oslaja dušo našo; hvala Vam za ljubki dar I Za ta dar pa — kot vihar t naših src doni: Na zdarll (Dolgotrajno ploskanje. Govorniku vsestransko častitajo.)
Dr. Otokar RybdF.
K besedi se je oglasil — presrčno po-zdravljan — mestni svetovalec in dež. poslanec dr. Otokar B y b 4 f , da pozdravi to odlično skupščino imenom tržaških Slovencev. Njegov govor se je glasil približno tako-le: Velecenjeue dame! Gospoda, prijatelji! V drugič že si je izbralo slovensko učiteljstvo naše mesto, da razpravlja tu o svojih stanovskih stvareh, da se med seboj in z nami raduje na tem zadnjem koščku naše slovenske domovine na jugu. In v drugič je meni pripadla naloga, da vas pozdravljam v imenu tistega Trsta, ki ga ne vidite na ulici, ki pa vendar tu živi, dela, se uveljavlja in raste! (Vzklikanje slovenskemu Trstu). Pozdravljam Vas v imenu tistega tržaškega Slovenstva, ki po svojem delu in narodni zavednosti ni zadnje v slovenski domovini, ki se sicer ne more javno ponašati, ki pa ne zaostaja za drugimi rojaki. Pozdravljam Vas v imenu slovenskega Trsta, pozdravljam Vas kakor mestni zastopnik. Že prvikrat sem opravičeval odsotnost tržaškega župana, ki bi bil v prvi vrsti poklican, da bi v imenu Slovencev, ki tvorijo velik del prebivalstva te občine, pozdravil slovenske pionirje kulture. (Tako je!)
Tedaj se je morda kdo ironično in pomilovalno nasmihal moji izjavi, da se — če tržaški Slovenci dobe zadostnih šol v materinem jeziku — v kakih 80 letih utegne zgoditi, da bo tudi tržaški župan pozdravljal slovenske učitelje. (Bučen, dolgotrajen aplavz). Ko sem tako govoril, si je morda mislil marsikdo: To je fantast, lovi se za utopijami! Toda zgodovina razvoja tržaških Slovencev nas uči, da moja misel ni utopistična, da to ni le fantazija. Zgodovina priča, da slovenski živelj v Trstu res raste in se razvija tako, da se sovražnikom hlače tresejo, o čemer priča dejstvo. da na svojih oklicih in na svojih shodih ne govore o drugem, nego o slovenski nevarnosti, če so oni prišli do tega spoznanja, potem ni neopravičena misel, da ni več tako daleč dan, ko pozdravi slovensko učiteljstvo tudi tržaški župan. (Viharno ploskanje in živio-klici.)
Pozdravljamo Vas kakor učitelje! Posebno mi, ki živo občutimo, kako potreben nam je pouk v materinem jeziku. Pozdravljam iz vsega srca Vas, ki vršite prekrasno nalogo, ki vzgajate našo mladino in jo usposobljate najprej za individualni konkurenčni boj v teh težkih časih, ko mora vsakdo napenjati vse svoje moči za svojo individualno ekzistenco, da ne pogine v hudem konkurenčnem boju. A vi učitelji ste, ki v srca in glave polagate temelje ekzistencam poedincev. (Aplavz.)
To nalogo vam pa nalaga zakon in Vi jo vršite vestno. Ali ni to edina naloga Vaša. Vršiti vam je še drugo nalogo, ki jo Vam nalaga — narod! Poleg tega, da usposobljate poedince za individuvalni, konkurenčni boj, morate usposobijati tudi narodno celoto za narodni konkurenčni boj!
Kakor se mora poedini človek boriti za prostorček na ogrevajočem solncu, tako se mora tudi narod boriti za primerno mesto poleg drugih. To sicer ni zapisano v zakonu, ali tudi ni proti zakonu, ker nobenzakon ne more prepovedati ljubezni do svojega naroda in dela zanj! Ljubiti narod, ni greh!
To je, gospoda učitelji, naloga, ki vam jo nalaga narod.
Očita se nam mnogokrat tudi od izvestnih slovenskih strani, da smo šovinisti. Jaz pa iz-
javljam odkrito, da zlasti malim narodom treba nekoliko takozvanega narodnega šovinizma, ako se hočejo vzdržati v borbi proti tolikemu pritisku. — In zgodovina vas uči, da so se ravno mali narodi pospenjali na visoke stopnje kulture in moči, ako so bili — šovinistični. Njihova imena blestijo v zgodovini človeštva. Sijajen zgled za to nam je mali grški narod. Mal košček zemlje mu je bil v last, ali ustvaril si je mogočno kulturo, ki je drugim narodom še danes učiteljica. To je dosegel grški narod s svojo neizmerno ljubeznijo do domovine in ponosom na svojo narodnost. Ta ljubezen, ta ponos, ta — šovinizem grški je bil tolik, da so smatrali svoje prvake za polbogove.
Tudi rimski narod se je razvil iz malih početkov. Ali zagospodoval je, ker je bil ponosen, samozavesten in je v tem svojem [ponosu naravnost preziral in zaničeval druge narode. Znani rek: Civis romanus sum! — je izražal ta ponos Eimljana.
Ali mi ne zahtevamo, da bi Vi širili so-vražtvo do drugih narodov. Prosimo Vas pa, da ne širite kozmopolizma in internacionalizma, pač pa da gojite med narodom ljubezen do samega sebe in ponos na samega sebe. Zaradi tega ne bo nobene krivice in nobene škode za druge narode. Gojiti moramo narodni ponos in samozavest. Vsak pravi sin naroda je dolžan, da ljubi in mora ljubiti svojo narodnost in domovino ! (Viharno ploskanje. Ovacije govorniku.)
Nato je pozdravil v imenu češkega učiteljstva starosta „Zemskč Ustredni Jednoty učiteljstva meštanskych škol v kral. Češkem", podpredsednik „Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji" in ravnatelj meščanske šole, tov.
Peter Skalicky, Izvajal je — viharno pozdravljen — sledeče: Dragi bratje in sestre! Zahvaljujem se Vam najpreje za presrčne ovacije in za tople pozdrave.
čast mi je, pozdravljati Vas v imenu društva meščanskih učiteljev in v imenu predsedstva „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji". (Burno in dolgotrajno pozdravljanje.)
Zveza čeških učiteljskih društev nas pošilja k Vam, vedoč, da bijete tu na jugu hud boj za kulturo in težak boj za svobodo. Pošilja nas, da Vam sporočimo, da imate na severu odkritosrčnih prijateljev, ki so Vam vedno pripravljeni pomagati. (Viharno odobravanje.)
Tudi na severu imamo še boj za osamosvojitev naroda in imamo kulturni boj za šolo in učiteljstvo. In kjer ga imamo, ni nič manj ljut, nego pri Vas.
Vemo, da so naši bratje po slovenskih deželah še brez mnogo prepotrebnih šol, zato smo pripravljeni Vas v boju za nje podpirati (Odobravanje.) Želimo Vam, da dobite čim preje te šole in sicer take šole, kakršne je zahteval naš slavni pedagog Komensky.
Ljut bo boj zanje, zakaj znano nam je kako se zatira slovenski narod na Koroškem, ker se mu noče dati materinskih šol.
Toda trden in jeklen mora biti boj za svobodo naroda in v tem oziru naj vam bo-deta v zgled naša Eabličekin Havli-ček.
čudim se, da ni na Slovenskem meščanskih šol. Te šole so one, ki so na Češkem tako visoko dvignile naše trgovce in obrtnike. Za svojo prosveto se imajo ti zahvaliti le tem šolam, zato Vam želim največ kar mogoče v borbi za to šolstvo, ki ga sigurno povzdignejo kar najvišje.
Gospodarska podlaga narodu je meščansko šolstvo in ono je podlaga tudi višjemu šolstvu.
In te visoke šole Vam želim kar najbol, in v tem imenu tudi zaključujem: Na zdar (Burne ovacije češkemu narodu, dolgotrajno ploskanje.)
Nato je pozdravil v presrčnih besedah učiteljstvo v imenu primorskih nadzornikov g. okr. šolski nadzornik
Ivan Nekerman:
Velecenjene tovarišice in tovariši! Zahvaljujem se najprej g. predsedniku, da mi je izkazal posebno čast ter me je prišel osebno vabit k zborovanju. Isto tako mu izrekam zahvalo na prijaznem pozdravu in krasnih besedah, s katerimi je pozdravil navzočega tov. nadzornika iz Sežane, g. Kanteta in mene — že na zborovanju delegacije.
čeprav me ne bil prišel g. predsednik vabit k zborovanju, si štejem v dolžnost, da se udeležim učiteljske skupščine (burno odobravanje) kadarkoli zboruje ta v bližini, in to tembolj, če zboruje v Trstu. (Ploskanje.)
Mi — nadzorniki — pozdravljamo Vaš boj, ki mora privesti do zmage, zakaj ta boj, je plemenit boj in naša dolžnost je, da Vas podpiramo! (Viharno in dolgotrajno odobravanje.)
Niso prazne besede, kar izvajam: Nadzorniki smo izšli iz Vaših vrst, ostali smo v Vaših vrstah in ostati hočemo v Vaših vrstah! (Bučno odobobravanje.)
Zato dobro poznamo delo, stremljenje in težnje učiteljev in smo zato tudi na strani istih, katerih blage namene hočemo tudi pod-jirati, kolikor nam dopuščajo skromne moči.
Vaš uspeh je naš uspeh; razlike med nekdaj in sedaj — ni!
Tržaško učiteljstvo je v tem oziru svo-jodno, želim pa, da se ta svoboda razširi na vse učiteljstvo. (Odobravanje.)
In to se bo tudi zgodilo, to nam jamči „Zaveza". To nam jamčijo njeni plemeniti cilji, njena stremljenja za višjo omiko in izobrazbo učiteljstva in učiteljskega naraščaja, za napredek in povzdigo ljudskega šolstva. Za-vezina načela mora odobravati vsakdo, ne samo pripadnik — prijatelj, ampak tudi ne-prijatelj. — Zavezin boj se vrši v mejah dostojnosti, v mejah obzirnosti; zato ni dvoma, da tak način bojevanja mora voditi do uspeha, do končne zmage.
Zato prinašam v imenu nadzornikov prisrčne pozdrave Zavezi in kličem: „Slava Zavezi!" (Viharno odobravanje. Govoniku so se prirejale dolgotrajne, presrčne ovacije.)
Istodobno pa prosim, naj poda tudi cenjeno učiteljstvo okr. šolskim nadzornikom dobrotno roko v podpiranju njih stremljenj; zakaj uspeh učiteljev je tudi uspeh nadzornikov in obratno, zategadelj podajmo svojo pomoč drug drugemu v dosego vzvišenih ciljev.
Da so uspehi dosegljivi, nas poučuje sedanje razmerje tržaškega učiteljstva, ki nikakor ni več uklenjeno v verige suženjstva, lahko se trdi: učitelj v Trstu je svobodneji, kakor drugje. Želim, da bi se še tu in povsod drugod razmere izboljšale, da bi bilo učiteljstvo vsaj primerno zadovoljeno v svojem težavnem poklicu in da bi učitelji vseh dežel v gmotnem in duševnem oziru dospeli do vrhunca, da bi postali vsi enaki med enakimi. (Ploskanje.)
Da je to v doglednem času dosegljivo naj nam jamči vztrajno, neumorno in neustrašno delovanje „Zaveze", kateri veljaj moj iskreno presrčni pozdrav v mojem in slovanskih okr. šolskih nadzornikov Primorja: „Slava Zavezi!"
V češkem jeziku je nato pozdravil zbo-rovalce učitelj in tajnik „Zemskeho Ustredniho Spolku Jednot Učiteljskych v Kral. Češkem", tajnik Zveze Slovanskega učiteljstva v Avstriji, tovariš
Bohdan Skala:
Drage sestre in bratje! Prinašam bratov-ski pozdrav od češke Zveze in Vam želim najlepših uspehov pri vašem delu. (Živeli Čehi! — Viharne ovacije obema čaškima zastopnikoma.)
Nisem prvič med Vami, ampak z radostjo se spominjam krasnih dni zborovanja v B a d o v 1 j i c i in onega v naši slovanski zlati Pragi.
In danes nas sprejemate zopet tu na obali Adrije v svojo sredo. Hvala Vam! Upam pa, da to ni zadnjikrat, temveč da se snidemo zopet in zopet na posvetovanja — tako dolgo, da dosežemo enkrat svoj cilj. (Odobravanje in pritrjevanje.)
Kakor Vi, tako bojujemo tudi mi boj proti sovražnikom napredka in prosvete ljudstva proti tiranom naroda.
Dvema sovražnikoma smo napovedovali brezobziren boj, to sta klerikalizem in birokratizem — poguba ljudstva. (Bučno odobravanje.)
Zato brezobziren boj proti njima, boj, ki nam prinese zmago in svobodo naroda. (Odobravanje.)
če Vas zapusti vse, niste sami, ker na severu pri svojih bratih najdete vedno podpore in pomoči. Niste sami; na severu imate brate, ki simpatizujejo z vami: „Vaš boj," je naš boj! (Viharno pritrjevanje.)
Združimo se in v boj proti skupnemu sovražniku!
Gosp. dr. Bybar ja omenjal poprej, da pride dan, ko nas s tega mesta pozdravi tržaški župan. In to ni nikaka utopija, če bodete vztrajali v boju, ki ga bojujete sedaj s takim navdušenjem.
Tudi P r a g a je imela isti boj in danes je ta boj izvojevan. To, kar se nam je zdelo
pred 50 leti še utopija, to je danes resnično: Pragaje češka! (Burno ploskanje.)
In tudi Trst mora postati slovenski, ker kamor učiteljstvo zanaša svobodo, tam je zmaga gotova!
Zatorej v boj za učiteljstvo in s tem za razvoj in napredek slovenskega naroda.
V tem znamenju kličem: Živio!
(Ovacije in pritrjevanje govorniku)
Referati.
Nato so prišla poročila referentov, katerih referate itak v popolnosti prineso naši listi, t. j. „Učit. Tov." in „Popotnik", deloma se pa priobčijo v letopisu Šolske Matice.
1.	Prvi je referiral c. kr. ravnatelj Henrik Schreiner o temi:
Delo kot vzgojno sredstvo, šole delavnice in Mannhemski sistem.
„Edinost" piše ob tej priliki: „En glas je bil, da je g. ravnatelj Schreiner poleg profesorja 11 e š i č a najboljši slovenski predavatelj."
Oceno in podrobno kritiko referata opuščamo, ker se je v kratkih besedah sploh nemogoče primerno in dostojno izraziti o referatu ; pač pa nam bo dana prilika v to, ko g. ravnatelj objavi svoje delo o tem — kakor nam je obljubil.
Mojstrsko izvedbo vsakega dela, ki se ga je še on lotil, pa moramo že danes priznati.
2.	Drugi je referiral tov. F e r d o p 1. Kleinmayr o temi:
Slovansko šolstvo v Trstu.
Da bo referat dovršen z vso popolnostjo, to smo vedeli že vnaprej, zakaj zato nam je bila porok izredna agilnost predavateljeva, katerega sotrudništvo vidimo na vseh poljih našega stanovskega dela.
Globoko zamišljen in temeljito sestavljen referat priobčimo doslcvno.
Toda to povemo že danes, da tega efekta, kakor ga je napravil referat na skupščini, ko je predavatelj ponazoroval statistične številčne podatke na podlagi diagramov — ne bo napravil tiskan referat.
Živa, temperamentna beseda predavateljeva nam je podala sliko bojev tržaškega slovanskega šolstva in nam predočila njega 36-danji položaj.
3.	Tretji je referiral tov. Ignacij Š i-j a n e c o temi:
Kako deluje moderna šola za telesni razvoj mladine.
O pomenu tega važnega referata smo že zadnjič govorili in izprevideli smo, da so bile vse naše uapovedbe resnične.
Sprejele so se k referatu sledeče resolucije :
1.	Učiteljstvo, združeno v Zavezi avstr. jugoslov. učit. društev, pripoznava delovanje moderne šole za prospeh telesnega razvoja mladine in se strinja s tem delovanjem, zlasti ker goji moderna šola pridno vaje in igre, pri katerih je dosti gibanja in premikanja, ker pospešuje po možnosti koristne športe, kakor drsanje, sankanje, deluje proti kajenju ker pospešuje snago ter skrbi za pravilno telesno prehrano otrok itd.
2.	Želeti je, da se tudi naša šola uvrsti med moderne šole; zato naj se uvede tudi pri nas telovadba za deklice obligatno in pomnože ure za tel. vaje.
3.	Povsod naj se postavljajo higienično, moderno urejene šole.
4.	Ureditev učnega časa naj se uredi v smislu moderne šole. Po možnosti naj se uvede nerazdeljen — predpoldanski pouk; kjer je prilika, naj se ustanove šolske kuhinje.
5.	Šolske oblasti naj čimprej preskrbe, da dobe šole šolske zdravnike!
Stremljenja sedanjosti.
Z ozirom na posamezna aktualna vprašanja, pri katerih je prizadeto tudi učiteljstvo, je nam bilo fiksirati v posmeznih slučajih svoje stališče in so bile sprejete na predlog tovariša G a n g 1 a sledeče resolucije:
1.	Službena pragmatika učiteljstva naj se izvede v soglasju z državnim okvirnim zakonom.
Zaveza se izreka v tem oziru popolnoma solidarno z organizacijo češkega naprednega učiteljstva in se pridružuje njega akciji v svrho čim hitrejše rešitve tega vprašanja.
2.	Komisiji za reformo drž. uprave prijavlja Zaveza prošnjo, naj se pomnoži z zastopniki učiteljstva, ki jih izbere iz števila tistih, katere določi Zaveza.
3.	Zaveza naproša poklicane faktorje, naj se zavzemo za to, da se načrt novega bramb-
nega zakona izpremeni v toliko, da bodo absolventi učiteljišč enaki absolventom sred-njih šol.
4.	Zaveza se pridružuje akciji organizacij vsega češkega učiteljstva, ki hoče pridobiti učiteljstvu pravico do polovične vožnje na že-leznicah.
5.	Uvažujoč velik vpliv meščanskih šol za povzdigo zlasti srednjih slojev naroda, poživlja Zaveza poklicane činitelje, naj ustanav-ljajo po slovenskih deželah slovenske meščanske šole.
6.	Ker imamo do zborovanja Zaveze slovanskega učiteljstva v Avstriji v Krakove® samo še kratko dobo enega meseca, ker referati za to zborovanje še niso določeni in ker je torej temeljita priprava in častna udeležba ob takih razmerah izključena, nasvetuje Zaveza,
naj se omenjeno zborovanje letos ne vrši. * *
*
Skoro po štiriurnem zborovanju, je predsednik zaključil glavno zborovanje.
Poučni izleti.
V ponedeljek popoldne in v torek, 6. junija, so si udeleženci zborovanja ogledali konjsko dirko v Bocolu, deloma so se peljali z vzpe-njačo na Opčine, deloma so si ogledali prosto luko, Lloydov arsenal, muzeje, akvarij in druge znamenitosti v mestu samem.
Po napornem delu dveh dni je torej prišel poučno-zabavni del zborovanja, in moramo reči, da so morebiti ta poučna ogledovanja skoro enako vredna za učiteljstvo kakor zborovanja sama.
Za vse te krasno uspele izlete, kakor tudi za krasno uspelo zborovanje samo, gre pa v prvi vrsti priznanje in zasluga veliki požrtvovalnosti tržaških kolegov in koleginj.
Živelo tržaško učiteljstvo in naše najmočnejše „Tržaško učiteljsko društvo!"
Odmev našega zboroyanja po domovini.
Eno zavest imamo : Napredna slovenska javnostjo z nami in slovensko napredno mnenje je na naši stranil
Vsi slovenski napredni dnevniki so prinesli poročila o našem zborovanju. Že pred zborovanjem so prinesli pozdravne uvodue članke slovenskemu naprednemu učiteljstvu.
In to je moralen uspeh, ki smo ga v prejšnjem času pogrešali.
Danes se slovenska napredna javnost zaveda našega pomena in našega dela in nas podpira s tem, da seznanja slovensko ljudstvo z našimi stremljenji in z našim delom.
Toda še večji uspeh smo dosegli v čeških listih, zakaj glas našega zborovanja je odmeval tudi po njih. Češki listi so prinesli nekateri daljša, nekateri krajša poročila o našem zborovanju, v katerih se simpatično izražajo o delu slovenskega naprednega učiteljstva.
Predvsem pa moramo izmed vseh rezultatov letošnjega zborovanja poudarjati to, daje postala ravno letos vez med češkim in slovenskim naprednim učiteljstvom tako tesna, da je ni moči več, ki bi jo razdružila in ne bo dolgo več tega, ko bo slovensko in češko napredno učiteljstvo tesno korakalo skupno.
Mi vidimo realizacijo ideje slovanske vzajemnosti v tesni združitvi posameznih stanov med seboj in v skupnem boju za interese stanu;za nas v povzdigi slovanskega učiteljstva in povzdigi slovanskega šolstva.
Ne korakamo po idealnih potih našega slovenskega združenja, temveč stopamo po realni poti naše slovanske solidarnosti tam in tako, kjer nam je to solidarnost najlaglje rea-lizovati.
Smotri naše slovanske soli' darnosti so nam realni in jih vidimo v svojem poklicu!
In ravno s češkim učiteljstvom je po* trebno, da se druži slovensko učiteljstvo, zakaj kje bolj kakor pri Čehih je razvit temelj bodočnosti našega stanu in temelj slovanskega šolstva.
Ne sramujemo se povedati, da nam j6 ravno češko učiteljstvo in šolstvo zgled in p°" snemanje, kako delovati, da priborimo narod" zagotovljenost eksistence.
Danes zajemamo mi pogoje za razvoj na' šega stanu in šolstva večinoma iz nemške We" rature, toda kmalu nas bo moral prebuditi klic; K čehom! Tam iščite podlage za samostojn1 razvoj stanu in šole!
Da nam je pot tja široko odprta, nam pričajo nebrojni pozdravi, ki so nam došlli na letošnje zborovanje ravno od te strani.
En glas pa odmeva iz vseh teh pozdravov: Pospeševanje učenja češkega jezika med slovenskim učiteljstvom in nato tesna duševna združitev s češkim učiteljstvom!
S tem klicem zaključujemo poročilo o znamenitem letošnjem zborovanju naprednega slovenskega učiteljstva v Trstu in priobčujemo še pismene in krzojavne pozdrave, ki so došli na zborovanje iz najrazličnejših krajev naše slovanske domovine.
Brzojavni in pismeni pozdravi.
Ajdovščina. Župan Troha in učitelj Bra-tina: Vrlim našim pionirjem prosvete želimo obilega uspeha.
Brno. Župan, Karel Mrazek: Ustfedni spolek jednot učitelskych na Moravč, tiskne jihoslovanskym bratrum učitelum uprimne pravici a preje skupščine a zborovanji vašemu a všem snaham vašim všeho zdaru: Živili!
Dunaj. Jednota českčho učitelstva v Dolnich Bakousich:
Predsednictvu Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v Terstu.
Pfedsednictvo „Jednoty českeho učitelstva dolnorakouského ve Vidni" zasílá Vám, milení bratíí, ktefí jste se sešli v tak duležite pro Vás dobé, nejupfimnejši pozdrav všeho svého členstva.
BucTte ujišteni, že cítíme vrele s Vámi. Mamé společnč nepfátele: germanisaci a kleri-kalism, oba stejné nebezpečnč a stejné silne; dovedeme oceniti úsilí, s jakym musite odrá-žeti tyto dva nepfátele humanity a pokroku, kterych jste nositeli.
V	težkem Vašem boji provázejí Vás naše sympatie, vítézství Vaše naplní i nás vfelou radosti.
Jednání Vašemu i veákeré práci prejeme plného zdaru! Jan L u d v í č e k , Josef Pilat, preseda.	jednatel.
Chrudim. Šustr: Preji splneni vašich tužeb: Na zdar! Vivat pokrok, pereat klerika-lism. Živili Slaveni!
Jankovice p. Holešov (Morava). Hajny:
P. t. vodstvu Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev Trst, Narodni Dom.
Slovenskemu pokrokovému učitelstvu, shronuždeuemu na XXIIJ. gl. skupščine Zaveze, posilám nejsrdečnejši bratrsky pozdrav. Moje choroba se zboršila a proto nemohu se súcastnih osobné dnešni skupščiny, duchem však jsem mezi Vámi a preji Vašemu jednáni plného zdaru. Jen mužne v pred a vytrvejte! Osvetou k svobode!
Jaromerice. Za jednoto (učiteljev mehanskih šol na Moravskem — Josip Moučka:
Drazí pfátelé:
V	techto slavnostních dnech obraceji se k Vám zraky veškereho učitelstva českeho, které s napetim sleduje každy krok Vašeho zapasu a raduje se s Vámi z vykonané práce.
Také učitelstvo mešfanskych škol na Moravč, soustfedéaé v Zemské jednoté, posílá Vám svüj pozdrav.
Vy na jihu, my na severu pracujeme o jednom velikém díle. Budoucí véky pohližeji na naše ruce rozsévaéu. Chceme vychovati silny rod svobodného lidu slovanského, ktery by jako rovny mezi rovnymi stál v rade ostatních kul-turních národü a veškerč dary slovanského ducha a slovanského srdce mohl rozvinouti k oboha-cení a štesti iidstva.
Co jsou všechny prekázky proti neodola-telné moci života? Co jest proti svétlu ducha declina tma, která se na nás valí? Zvítézíme!
Josef Moučka, preseda.
Krai. Vinohrady. Predsednik ekseku-t'Ve nar. radikalnega aijaštva — Šemrov: ^todno radikalno dijaštvo spremlja vaša ^toljenja za napredek naroda in neodvisnost už'teljstva.
Kamnik. Ljubljanski izobraževalni klub: avednemu našemu učiteljstvu želimo mnogo "spehov!
Ljubljana. Ivan Hribar: Jugoslovan-iemu naprednemu učiteljstvu v borbi za svoja i""ava moje iskrene pozdrave!
Ljubljana. Dr. Fran Novak: Zadržan se ^bno udeležiti, pozdravljam častito skupščino, e'eČ obilo uspehov idealnemu stremljenju na-
n° naprednega učiteljstva. . Ljubljana. „Jutro": „Jutro" pozdravlja "pžčino naprednih slovenskih učiteljev, nosi-
teijev prosvete in jim kliče: ne vdajte se, neustrašeno naprej k zmagi!
Stari Trg. Ferdo Wigele: Zadržan se udeležiti, sem v duhu z Vami. Pogumno naprej ! Od boja do zmage!
Slovenji Gradec. Slovenjegrajsko učiteljsko društvo : V boju za naše pravico neustrašeno naprej, da nam zašije boljša bodočnost!
Sv. Anton. Josip Valentič, tov.poslanec:
Slavni zbor!
Dasi mi je Trst blizu, vendar morem le v duhu stisniti roke zvestim tovarišem, ki vztrajajo v najvzvišenejših idejah za napredek in svobodo. Ostati moram te dneve tu v Istri na političnih shodih, kjer bijemo — istočasno z Vami — ljut boj za narodni naš obstanek.
Sedanje Vaše in naše delo odpri milemu našemu narodu najlepšo bodočnost! Zato pa: Vsi neustrašeno naprej in navzgor v skorajšno dosego vzvišenega smotra! Vaš
Josip Valentič, tovariš-poslanec.
Trst. Akad. fer. društvo „Balkan" — Ivan Marija Čok:
Velespoštovani gospod predsednik skupščine „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Trstu.
V	plemeniti skrbi za spopolnjenje lastne organizacije in za razmotrivanje raznih strokovnih vprašanj se je sestala Vaša „Zaveza jugosl. učiteljstva" letos k svoji redni skupščini v največjem slovenskem mestu.
K obilim pozdravom ob tej priliki naj bo dovoljeno, da pridružimo svoj pozdrav in Vam izrazi svoje simpatije tudi tržaška slovenska akademična mladina.
Slovenska visokošolska mladina našega časa je pokazala, da se zaveda naloge, ki jo nalaga narodna dolžnost v kulturnem pogledu. Dvigati hočemo kulturno svoj narod do one višine, na kateri stoje danes večji, srečnejši narodi.
V	tem stremljenju slov. akad. mladine pa se srečujejo njeni cilji z nalogo učiteljstva. Je to ona vez, ki nas druži k skupnemu delu. In baš mi tržaški slov. visokošolci smo dokazali, da nam je ta vez draga, in skušali smo jo skrčiti in utrditi s tem, da smo se na kulturnem delovanju za narod združili s slovenskim narodnim učiteljstvom tržaškim.
Naj bi ta vež združila po celi Sloveniji učiteljsko in akademično mladino k enemu delu za en cilj: za kulturni napredek našega naroda.
Srčno obžalujoč, da ne moremo slavne skupščine pri zborovanju pozdraviti, ker nas je deloma stanovska dolžnost odpoklicala v tuje kraje, a deloma nas narodna dolžnost v tej volilni dobi kliče na bojišče, dovolite, velespoštovani gospod predsednik, da Vam tem potom v imenu slovenske tržaške akademične mladine kakor tudi v svojem sporočam najiskrenejše pozdrave na naši zemlji ter odkrito željo, naj bi Vaše zborovanje obrodilo obilo sadu.
Z odličnim spoštovanjem za slov. akad. fer. društvo „Balkan"
Ivan Marija Čok.
Tolmin. Andrej Vrtovec: Zborujoči parlament značajnih in neustrašljivih učiteljev in učiteljic ter vašo napredno idejo iskreno [pozdravljam.
Vel. Kunčice. Ustredni spolek českeho učitelstva ve Slezsku:
Nemohouce se osobne Vaši skupštiny su-častniti, dlime duchem mezi Vami!
Befeme vfelou učast na pracich Vašich a pfejeme počinani Vašemu plneho zdaru, nebot uspech Vaš jest i uspechem našim.
Jsme si plne vedomi pretežkeho postaveni Vašeho, nebof jak Vy, draži bratri. Jste stražci Slovanstva na jihu, tak my na severu.
Pfijmete uprimne pozdravy slezskeho učitelstva 1
Josef Z a j i c , Gabriel S t a 1 m a c h ,
jednatel.	pfedseda.
Zagreb. Savez hrvatskih učiteljskih dru-štava: Skupščino srdačno pozdravlja in želi složsn in uspješan rad u korist jugoslovanskega učiteljstva.
Iz ptujsko-ormoškega okraja.
Volilna borba je glede srditosti in po-služevanja najnižjih sredstev na klerikalni strani dosegla v našem okraju vrhunec. Ljudstvo samo se je na impozantnih javnih shodih izreklo za svojega dosedanjega poslanca dr. Miroslava Ploja, senatnega predsednika na Dunaju, ki se mu ima zahvaliti za stotisoče
kron podpor vsako leto. Koroščeva »Kmečka zveza« pa je pri zaprtih vratih na zaupnem shodu vsilila za kandidata nesposobnega Brenčiča. Ker klerikalci ne morejo svojega kandidata priporočati s poštenimi sredstvi, pa napadajo tembolj svoje nasprotnike. Sploh bi Brenčič sijajno pogorel, da bi ne imel agitatorjev iz Maribora, znanega dr. Hohnjeca in PuŠenjaka, ki najbolj udriha po učiteljih, dasi je sam učiteljski sin. Le pritisk iz cerkve in grožnja z večno pogubo je spravila Brenčiča do ožje volitve.
V volilnem boju »Straža« in »SI. Gospodar« najbolj napadata dijake in učitelje.
V	67. štev. »Straža« piše: »Kaj je neki Ploj obljubil liberalnim učiteljem, se radovedno vprašujemo, ko opazujemo, kako silno agi-tirajo zanj, delijo njegove letake in lepake ter si zanj pete in jezike brusijo. Račun za trud liberalnih učiteljev za Ploja pa bi naj menda plačalo ljudstvo. Sumljiv je vsak kandidat, za katerega gre v boj liberalno učiteljstvo, ki je zoper spremembo šole tako, da bi bila šola kmetu bolj koristna kakor je zdaj; liberalno učitelj stvo je tudi zoper versko vzgojo, a hoče vedno večje plače.«
»Ploj se ne bo smel potegovati za to, da bi se verouk ohranil v šoli, ker mu liberalci, ki ga zdaj kandidirajo, tega ne bodo dovolili, ker hočejo oni imeti pri vas francoske razmere, da se v šoli še beseda Bog ne sme imenovati in tudi v nobeni šolski knjigi ne tiskati.«
»Liberalni učitelji so zoper spremembo šole kmetom v korist in Ploj bo moral ž njimi držati. Zato vsak kmet, ki voli Ploja dela sam sebi škodo, ker je Ploj kandidat liberalnih učiteljev.« — »Straža« imenuje v isti številki učitelje »nemškutarske in liberalne zgagarje« in jim daje še druge »lepe« priimke.
Nič manj nesramen ni »Slov. Gospodar».
V	št. 26. piše: »Liberalni učitelji niso takoj ugovarjali, ko so njihovi nemški tovariši pisali, da so slovenski mladeniči posvinjili kmetijsko šolo. Noben mladenič, ki drži kaj na svojo čast, ne bo šel volit in agitirat za kandidata svojih sramotilcev, liberalnih učiteljev.«
Dovolj bodi! Že zaradi navedenega mora vskipeti kri vsakemu učitelju, ki še kaj drži na svojo čast in ugled učiteljskega stanu! Tovariši učitelji v ptujsko-ormoškem okraju! Odgovorite vsi na tako nesramne in neresnične napade klerikalnih listov s tem, da pomagate poštenemu in treznemu kmetiŠkemu ljudstvu do njegovega najboljšega zastopnika. Napnite vse sile, da pri ožji volitvi v torek zmaga dr. Ploj. Žrtvujte še par dni za delo in agitacijo za najvplivnejšega slovenskega poslanca; med ljudstvo v zadnjih dneh, od hiše do hiše, od volilca do volilca! Prišlo bo te dni vse poldno volilnih agitatorjev. Vas ljudstvo pozna in Vam gotovo bolj zaupa kot vsiljivim tujim hujskačem. Priredite zadnje večere prijateljske sestanke in pogovore z volilci in razložite, kaka izguba jim preti, če pade dr. Ploj.
Tovariši-učitelji, ne pozabite, da se prihodnji torek odloči, ali tudi na Štajerskem pade zadnji, najvplivnejši zagovornik poštenega napredka in ali tudi tam zavlada črna tema nazadnjaštva.
Nad Vami še ne visi Damoklejev meč klerilne strahovlade dež. šolskega sveta, zato Vam roke pri delu še niso zvezane. Premislite važnost prihodnjega torka in uravnajte po tem svoje korake! Od Vašega dela je veliko odvisno !
Stoletna pratika, stoletna praktika in milijoni.
Napisal Pet. Loparnik, učitelj na Polzeli.
Tri jako različne reči, ni res! Mnogo nas je, ki imamo milijon skrbi, želj, upov, nad. Ni pa menda nobenega slovenskega učitelja in nobene slovenske učiteljice, ki bi mu delali lastni vrednostni milijoni preglavico.
Na binkoštno nedeljo nas je vozil po sinjem Jadranskem morju krasen parnik »Split«. Kako so nam segale v dušo slovenske narodne pesmi ob pogledu na slovensko obrežje morja! Videli smo tudi v tem slov. obrežju kot kako rakirano prostor, odkoder so dobivali TržaČani kamenje, da so zasuli precejšnji del morja.
Nehote mi pride ob tem pogledu na misel, bi li zamoglo slovensko učitelj stvo s svojo borno plačico zasuti ta del morja, ne da bi se ugonobilo? Da, možno je, toda večletne praktike bi bilo treba!
Ker pa, cenjene tovarišice in dragi tovariši, ne bomo morja z eventualnimi prihranki zasipavali — naši sosedje Lahi bi znali potem tam žlahtno rudo kopati — oklenimo se raje stoletne pratike, združimo to s stoletno praktiko in kot stoletni sad našega delovanja bodo zrasli iz neznatnega semena v prid našim stanovskim potomcem — milijoni.
Evo dokaza! Mislim na štajersko slovensko učiteljstvo. Skoro gotovo je, da se naše plače izboljšajo že to leto, četudi samo malenkostno. Pri tej redki priliki bo gotovo vsaka slovenska učiteljica, vsak slovenski učitelj pripravljen darovati 10 K za ustanovo v prid našim stanovskim potomcem. Deset takih deležev bi skupaj tvorilo glavnico 100 K.
Ako naložimo to glavnico v naši »Učiteljski zadrugi«, ki bi jo obrestovala po 5% in vsakoletne obresti pripisala h glavnici, bi se ta v 14. letih podvojila. Po preteku 100 let pa bi iz prvotnih 100 K narasla glavnica znašala na omenjeni način 14.111 K (štirinajsttisoč 111 K). Ker pa nas je na Štajerskem kakih 800 slovenskih učiteljev in učiteljic, bi lahko naložili pri »Učit. zadrugi« glavnico 8000 K, ki bi po preteku 100 let narasla na 1,128.880 K (en milijon stoosemindvajset tisoč in 800 K.)
Brez dvoma bi ta zgled posnemalo tudi izvenštajersko slovensko učiteljstvo. Tako bi imelo slovensko učiteljstvo po preteku 100 let na razpolago lepe milijone, in marsikateri stanovski potomec bo s solzami hvaležnosti blagroval svoje prednike pred 100 leti.
Predlagam s tem cenjenim tovarišicam in dragim tovarišem te svoje misli v pretres in otvarjam obenem o tej zadevi debato.
Učiteljski razkol v Istri.
Na binkoštno nedeljo se je vršilo v Pazinu letno zborovanje hrvaškega učiteljskega društva za Istro: Narodna prosvjeta.
Dosedanji društveni odbor je bil po večini katoliškega prepričanja, kar liberalnim udom društva ni dalo miru, da so se skoz leto dni pripravljali, kako bi izbrali liberalni odbor. Z ozirom na to je stari odbor po želji liberalnih društvenikov postavil na dnevni red: Naša organizacija. K tej točki je predsednik Bačič predlagal: Hrvaško učiteljsko društvo — Narodna prosvjeta — se ima v svojem delovanju držati načel katoliške cerkve. To je zadelo v sršenovo gnezdo. Nadučitelj Rajčič iz Opatije se je temu strastno protivil in predlagal ob burnem aplavzu liberalnih zborovalcev, da se preide na dnevni red preko predloga Bačičevega, ker se je hrvaški učiteljstvo uže do sedaj ravnalo po načelih, izraženih v predlogih. Glasovanje v tem oziru bi po njegovem mnenju bilo razžaljenje učiteljstva. To je res dokaz značajnosti. če človek noče glasovati za svoje prepričanje! Vsled tega je zapustil med grobnim molkom prisotnih predsednik Bačič dvorano ter rekel: med vami ni več mesta zame. Odstop njegov je vplival konsternirano na protivnike. Somišljeniki njegovi so potem prisostvovali razpravam le pasivno. V novi odbor je bil izbran kot predsednik nadučitelj v Roču Licul, ki bo pa moral v kratkem narediti prostor predsedniku liberalnih nazorov. Med ostalimi odborniki so nekateri v verskem oziru indiferentni, nekateri pa trdijo, da je razum in srce „njihov Bog." Pa tudi taki, ki Boga šele iščejo! Lepa družba! Zato nam je odbor: Licul, kot predsednik, z enim Brgičem, Medvedičem in Šepičem velika uganjka!
Po dokončanem zborovanju se je šel takoj pripravljalni odbor za osnovanje novega učiteljskega društva za Hrvate in Slovence v Istri s katoliškim programom.
Tako poroča »Slovenec» o tem pojavu in prodiranju napredne misli med istrsko učiteljstvo. — Boj hinavščinil — Mi smo o tem dogodku dobili takoj še na Zave-zinem zborovanju v Trstu poročilo. Za danes
ne komentiramo ničesar, povemo pa, da bo „Slovenec" že v kratkem doživel v tem oziru še večje presenečenje!
Krik ne straši poštenjakov in nas tudi ne bo oviral pri našem stanovskem delu!
Živelo zavedno učiteljstvo v Istri!
Iz
naše organizacije.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za šolski okraj Rudolfovo ima svoj redni občni zbor v sredo 21. junija t. 1. ob 7,12, uri dopoldne v šoli na Toplicah z navadnim dnevnim redom. Za skupno kosilo naj se javijo udeležniki do 20. t. m. pri tč. predsedniku.
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo v Istri.
Ker se je približal čas cepljenja koz, naznanjam cenjenim tovarišicam in tovarišem sledeče: Št. 735.
C. kr. okrajni šolski svet
Koper, 4. maja 1911. Slavno „Slovensko učiteljsko društvo" v Dolini.
Eeševaje Vašo vlogo z dne 28. decembra 1910 naznanja se vsled dopisa tukajšnega c. kr. okrajnega glavarstva sledeče:
Ni mogoče ugoditi želji, da bi se vršilo cepljenje kožic na vseh šolah s poldnevnim poukom predpoldne, a revizija popoldne, ker se morajo predstaviti zdravniku iz principijelnih razlogov vsi otroci toliko pri cepljenju kakor tudi pri reviziji in se ne more od njih zahtevati, da pridejo dvakrat v šolo.
Da se moti vedni pouk na takih dnevih, posebno na šolah, ki imajo mnogo obiskovalcev, se priznava, ali ni mogoče odpomoči.
Glede druge želje, naj bi se namreč vršilo cepljenje le med šolskim poukom in ne prej in tudi ne pozneje, pozove glavarstvo do-tične zdravnike, naj uvažujejo to željo po mogočnosti. Glede na to pa, da ima zdravnik poleg cepljenja še druga važna opravila ter mu ni mogoče samo za cepljenje na eni šoli izgubiti en popoldan in z ozirom na to, da niso dnevi cepljenja ne za učitelja in niti za učence ni-kako obteženje, je podpisani mnenja, da je vodstvu šole prav lahko predložiti dobo pouka. Predsednik: Pol ley 1. r.
Toliko v naznanje in ravnanje s tova-riškim pozdravom
An t. Urbančič, t. č. predsednik.
Književnost in umetnost.
Zvonček objavlja v 6. svoji številki to vsebino: 1. Cvetko Gorjančev: Bajka. Pesem.
—	2. J. C.: Po jagode! Vinjeta. — 3. Ivo Trošt: Pirhi in pitki. Povest s podobo. — 4. Cvetko Gorjančev: Čmrlj. Pesem. — 5. Van Bado: Gosenčice. Basen. — 6. Ivo Trošt: Jezero pri Preserju. Pripovedka. — 7. Cvetko Gorjančev: Metuljček. Pesem. — 8. Lad. O.: Josip Jurčič. Opis z dvema podobama. — 9. Drag. Humek: Majka priroda pripoveduje. Bajka s petimi podobami. — 10. Cvetko Gorjančev: Dedek je odklenil skrinjo. Pesem. —
11.	K. Andrejev: Srednja pot. Legenda. —
12.	K.Andrejev: Kastor, Basen. — 13. S. P.: Franci in Lida. Pesem s podobo. — 14. K. Andrejev: Vrbov kol. Basen. — 15. M. V. Brezovnik: Sovraštvo med živalmi. Poučni spis.
—	16. Nike-Palnak: Malička, ki je ljubila solnce. Povest. — 17. Cvetko Gorjančev: Pe-semca o maku. Pesem. — 18. Pouk in zabava : Drag. Humek: Konjiček. — Rešitev. — Srečen dedič% — S pisemsko znamko se je zadušila. — človek, ki tehta 303 kilograme.
—	Kotiček gospoda Doropoljskega.
Slovenskim knjigarnam in založnikom. „Društvo Tolstovskega Muzeja", ki mu je predsednik najboljši biograf Tolstega, Iv. Pavel Birjukov, zbira prevode del velikega pokojnika, spise in članke o njem. Preko dr. Dušana Makovickega, zdravnika in zadnjega spremljevalca Leva Tolstega, se obrača tudi do slovenskih knjigarn in založnikov, naj bi za imenovani Muzej darovali po en eksemplar v slovenščino prevedenih del Tolstega, oziro ma po en eksemplar listov in časnikov, kjer se je pisalo o Tolstem, zlasti ob njegovi smrti (novembra 1910). „Matica Slovenska" prosi p. n. slovenske knjigarne in založnike, da bi blagovolili ugoditi tej želji in dotične eksem-plarje svojih založnin poslati njej v Ljubljano.
Politiški pregled.
* Za ljudske šole izdaja avstrijska država 8,282.270 kron na leto. To je 34/ioo odstotka vseh državnih dohodkov. Od vsake davčne krone odpade 1/a vinarja za ljudsko šolstvo. In še to gre večinoma za nemške šole v nenemških krajih, ki so namenjene otrokom oficirjev in uradnikov nemške narodnosti, . ki jih vlada pošilja v nenemške kraje. — Dve tretjini vseh ljudskih šol v Avstriji so enorazrednice in dvorazrednice, torej popolnoma nezadostne šole. Še 1.1900 je bilo v Avstriji več kakor 5 milijonov ljudi
nad šestim letom, ki niso znali ne čitati ne pisati. Vsako leto ostane po 200.000 za šolo doraslih otrok brez pouka.
*	Za strokovne in nadaljevalne šole
je država tekoče leto dovolila 1,998.850 K, t. j. za 204.650 kron manj kakor leta 1910., ker mora — varčevati! Samo za razstreljiva, za granate potrebuje vojna uprava letos 300.000 kron. Seveda z dovoljenjem klerikalnih poslancev.
*	Zavarovanje življenja državni monopol. Dne 3. t. m. je italijanski minister poljedelstva in trgovine Nitti predložil poslanski zbornici zakonski načrt, po katerem se zavarovanje življenja uredi kot državni monopol ter se tako vzame iz rok privatnih podjetij.
* Na Portugalskem hoče vlada z vsemi sredstvi preprečiti čitanje najnovejše papeževe enciklike proti ločitvi cerkve od države. Listi, ki poročajo o njeni vsebini, se plenijo. Vlada je že sklenila odpraviti poslaništvo pri Vatikanu, kar bi bil prvi korak za ločitev.
*	V Belgiji je sedaj na dnevnem redu reforma šolstva. Liberalci in socialni demokrati so seveda za svobodno šolo, čemur se klerikalci protivijo. V zbornici je prišlo do velikega tumulta, ki je onemogočil vsako redno razpravo.
*	V varstvo šole pred klerikalnimi napadi. V Franciji je te dni predložilo ministrstvo posebno določbo, ki naj varuje francosko šolo pred raznimi klerikalnimi napadi. Po ločitvi cerkve od države so se namreč klerikalci vrgli na francosko šolo, hujskali so ljudstvo proti državni šoli, proti učiteljstvu in proti Šolskim knjigam. Da zavaruje država svojo šolo pred klerikalnimi napadi, je ministrstvo predložilo zbornici sledečo določbo: Kazen 16 do 20 frankov, oziroma 6 dni do 2 mesecev zadene vsakega, ki bi z darovi, obljubami, z nasiljem in grožnjo, z zlorabo svojega družabnega stališča ali z drugimi sredstvi delal proti šolskim uradom in motil pravilni obisk in pouk javne državne šole. — Kakor se sliši, ne bo ta zakonska določba sprejeta v tej, ampak v mnogo strožji obliki, ker je država prisiljena braniti svojo vzgojo in šolo, svoje učiteljstvo in svoje mlade državljane pred klerikalnimi napadi. Pri današnjih razmerah bi bil podoben paragraf tudi v Avstriji, posebno na Slovenskem potreben, ker danes naša ljudska šola in naše učiteljstvo ni nikdar varno pred novimi klerikalnimi napadi.
Kranjske vesti.
—r— Okrajna učiteljska konferenca za litijski okraj ni bila po ¡¿črpanem uradnem delu še nikdar tako žalostna nego je bila letošnja, ki se je vršila dne 7. junija t. 1. v Višnji Gori. Amen zanjo je bilo že to, da smo jo morali preložiti v zadnjem trenutku. S tem smo nakopali vrlemu učiteljstvu iz Višnje Gore dokaj skrbi in dela, a mu plačali vse to z nehvaležnostjo; zakaj krasiti zborovalno sobo, skrbeti za banket itd. niso ravno prijetna dela. Posebno skrb za banket je nehvaležna! Ta se naj vbodoče opusti popolnoma; zakaj naša gmotna mi-zerija nam tega ne dovoljuje. Sicer pa nas še nekaj važnejšega odvrača od banketa in to je — medsebojna nezaupljivost. Bože mi, kam bomo zašli! V našem okraju izginja tovarištvo, kar bo imelo prejalislej zle posledice. Dotični, ki vodijo odporno akcijo, naj bi o tem razmišljali; zakaj naša organizacija od lepih besed ne more živeti in treba ji je tudi gmotne podpore, ki so se ji jeli odtegovati celo taki, ki imajo drugače radi polna usta zavednosti. Milo pa se zazdi človeku, ko vidi, da tovarišice nimajo nikakega smisla za svoje lastno društvo. In temu društvu je treba ravno sedaj največ podpore. Toda dovolj o tem. Poročilo g. nadzornika Lj. Styasnega je bilo stvarno in zanimivo. Hvala mu zanje! Zakaj neki je ostavil družbo tako hitro? Radi verjamemo, da mu je provzročila preložitev konference dokaj dela, radi verjamemo, da je bil utrujen, a zdi se nam kljub temu, da je moral biti še kak drug vzrok. Mimogrede omenjamo, da se je učiteljstvo čudilo, da ni bilo g. glavarja. Saj je tudi on do letos rad zahajal med nas! Smo se zamerili tudi njemu? Posebno zanimivo je bilo predavanje g. prof. Fr. Orožna. Njegovi berilni sestavki so z ozirom na današnje pedagoške zahteve klasične vrednosti. Ker se nam zdi, da prenavlja tov. Gangl svoja berila, ga opozarjamo tem potom na ravnokar omenjene berilne sestavke. Kakor je nam g. prof. zatrdil, so mu vsekdar na razpolago. Škoda bi bilo zamuditi tako ugodno priliko! Trdimo, da bodo dali ravnokar omenjeni berilni sestavki Gan-glovim berilom stalno vrednost. Torej, tov. Gangl, ne zamudite ugodne prilike in obrnite se do g. prof. Fr. Orožna v Ljubljani, če že nimate zbrane vse snovi. Pa če jo že tudi imate, ne prezrite zgoraj omenjenih berilnih sestavkov! Zavrzite rajši druge in sprejmite te; zakaj uverili se bodete sami, da bodo Vašim berilom samo v čast. Tako bo podan tudi lep prehod v berilo za po-navljalne šole, ki je zamišljeno precej v duhu
g. prof. Fr. Orožna. Poročilo tov. J. Poldka je bilo kratko. Vkljub temu je zbudilo živahen razgovor. Vanj so posegli tov. Lilija, Zajec, Andoljšek, Levstek in Blagajne. Glavni boj se je bil zaradi sklepanja pri računstvu. Obveljalo je načelo, da je sklep duša vsega računanja in zaraditega se ga naj goji v polnem obsegu. Poročilo knjižničnega odbora je bilo kratko in jedrnato. Vesela je vest, da se je bavilo učiteljstvo litijskega okraja to leto najbolj s pedagogiko. Volitve v knjižnični odbor so donesle izvolitev prejšnjega odbora, one v stalni odbor pa so se izpremenile v toliko, da je stopil na mesto odstopivšega člana Janka Škrbinca Janko Levstek iz Zagorja ob Savi. Popoldne je poletela lepa družba tovarišev in tovarišic v bližnjo okolico in se odtod povrnila zopet nazaj h gostilničarju g. Jožetu Turku, ki mu moramo na tem mestu izreči primerno zahvalo za njegov ne mali trud. Njegovo go-stilnico priporočamo najtopleje vsakemu tovarišu, ki dospe v Višnjo Goro.
Štajerske vesti.
—š— Iz šmarskega okraja nam pišejo : Dne 28. t. m. bo v Šmarju okraj. učit. konferenca, obenem volitev učit. zastopnika v okraj. šol. svet in člana deželne učit. konference. Zadnji dve leti nas je zastopal vreden naslednik Strmškov, tov. T. K u r b u s. Ob vsaki priliki se je vrlo potezal za koristi vsega učiteljstva, kakor za posameznika, če je bilo treba, da si učiteljstvo boljšega želeti ne more. Zato je za obe mesti najboljši kandidat. Poživljam vse učiteljstvo šmarskega okraja, posebno člane učit. društva, da volijo složno. On za nas — mi zanj!	Zvesti tovariš.
Splošni vestnik.
Uspeh tržaškega zborovanja. Tovariš P. L. s P. na Štajerskem nam piše: „Doslej sem imel skupno z drugim tovarišem naročen Vaš list. Odslej zanaprej prosim, pošiljajte tudi meni po en izvod „Učit. Tovariša". — Želimo, da dobi ta vrli tovariš mnogo sebi enakih tovarišev!
Nov dnevnik. Socialni demokratje so zečeli izdajati dnevnik „Zarja", ki ga tiska Učit. tiskarna. O svojem namenu pravi, da bo služila spoznanju, nevednosti in zmoti in bo kazala pot v svetlobo. — List izhaja v Ljubljani, kjer ima državno pravdništvo posebne vrste prakso v zaplenjevanju listov. Takoj prvo številko „Zarje" je zaplenilo. — Spoznanje ima še obilo nasprotnikov, nevednost in zmota še dosti prijateljev!
Povišanje cen tobaku. Zadnji dan meseca junija se bo naznanilo občinstvu, za koliko se bodo cene tobaku zvišale, in sicer tako pozno zato, da si nihče ne bi mogel preskrbeti večjih količin tobaka po starih cenah.
Kmetiški dolgovi. Na kmetiških posestvih je v Avstriji okolo šesttisoč milijonov dolga. Če računamo le pet od sto, znašajo obresti od tega dolga 300 milijonov kron. Na Kranjskem je vknjiženih nad 100 milijonov na kmečkih posestvih.
Zahvala.
Podpisano vodstvo Zaveze izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XXIII. glavna skupščina Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev dne 4., 5. in 6. junija t. 1. v Trstu uspela nepričakovano lepo.
Prav posebno se zahvaljuje Učiteljskemu društvu za Trst in okolico v Trstu in njega pripravljalnemu odboru, posebno njegovemu marljivemu članu profesorju Merharju, za obilni trud, ki ga je imel s pripravami za Zavezino zborovanje; slavni Hranilnici in posojilnici v Trstu za prepustitev prostorov v Narodnem domu za zborovanja; gg. Henrik Schreinerju, Ferdo pl. Kleinmayerju in Ignacij Šijancu za njihova izborna, temeljita, zanimiva poročila; gosp. dr. Ot. Rybafu, ki nas je tako navdušeno pozdravljal v imenu tržaških Slovencev; gosp. c. kr. okr. šol. nadzorniku Iv. Neckermannu za navdušeni govor in iskreni pozdrav, ki ga je izpregovoril v imenu navzočih slovenskih okr. šol. nadzornikov na Primorskem; milima češkima tovarišema Peter Skalickyju in Bohdan Skali, ki sta prihitela k nam ter nam v iskrenih besedah izročila pozdrave dragih čeških bratov-tovarišev; tovarišu Štefan Ferlugi za lepi pozdrav v vezani besedi; gg.: namestni-škemu svetniku Prinzigu, deželnemu šolskemu nadzorniku Matejčiču, okrajnima šolskima nadzornikoma Kantetu in Neckermannu, ravnatelju Bežku, ki so kot zastopniki šolskih oblastij počastili naš shod; dražestni gospici Rafaeli Martelančevi za presrčni in iskreni pozdrav ob prihodu v Grljan in za krasni šopek, ki ga je podala ob tej priliki Zave-zinemu predsedniku; belooblečenim nežnim šolskim deklicam, ki so nas ob prihodu obsipale s cvetjem; cenjenima pevskima društvoma Hajdrih s Proseka in Danici iz Kon-
tovelja, ki sta nam prihiteli v pozdrav s svojima trobojnicama; vrlemu tamburaškemu odseku vrdeljskega Sokola, ki nas je razveseljeval z lepim igranjem na parniku in v parku hotela Grljan; izbornima mešanima zboroma združenih Prosečanov in Konto-veljcev in pevovodji g. Cibicu, pevskemu zboru Učiteljskega društva za Trst in okolico v Trstu in pevovodji tovarišu Emil Adamiču za res divno petje v grljanskem parku; navdušenemu govorniku gosp. Iv. Lukši za v srce segajoče besede, ki nam jih je govoril v pozdrav v imenu tržaške okolice; predsedniku političnega društva »Edinost« g. dr. Jos. Wilfanu za krasen govor,, v katerem je v vznešenih besedah slavil šolo in nje pomen za narod ter se zahvaljeval učiteljstvu za ta obisk; tovarišu Ganglu za lep govor, v katerem se je zahvaljeval narodu v tržaški okolici, ki deluje roko v roki z učiteljstvom za napredek slovenskega naroda; češkemu tovarišu Skalickyju, ki je v lepih besedah zatrjeval bratske vezi, ki spajajo češko in slovensko učiteljstvo; pro-seški godbi, ki nam je svirala v pozdrav; vsem tržaškim in okoličanskim Slovencem, ki so nas povsod sprejemali z veliko ljubeznivostjo; vsem onim, ki so brzojavnim in pismenim potom pozdravili naš shod; vsem dragim in milim gostom neučiteljem, ki so prihiteli med nas, in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila Zaveza tako impozantno.
Vodstvo Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.
Predsednik:
L. Jelene.
Tajnik:
Vilibald Rus.
Listnica uredništva.
Dolina v Istri: Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo Vaš članek prihodnjič. Pozdrav!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1692.	Kranjsko.	1—1
Tuuradni razpis učnega mesta na dvorazrednioi v Dolenji Nemški vasi se vsled odloka e. kr. deželnega, šol. sveta z dne 27. maja 1911, št. 3518, prekliče. C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 5. junija 1911.
1				
				
Iv. Bonač
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, kartonažno tovarno, knjigoveznico.
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
priporoča	^
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.
±
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalične poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadajoča dela. ::
IMJ
J. J Q. X
Ljubljana
Dunajska cesta
IS U
Šivalni stroji kolesa in pisalni stroji*