C£NA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 45 KRANJ, torek, 11.6.1985 (g©IIMM£nGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Za zbor aktivistov, borcev in zapornikov v Begunjah so pripravili radovljiški kulturni delavci Cudovit kulturni program. Foto: D. Dolenc ^_ . zbor aktivistov, borcev in zapornikov v Begunjah ^rva se je množično dvignila Gorenjska £. ^rpin v Begunjah — Takšne mno-•e Begunje že dolgo niso doživele slovesnosti ne. w tudi takšne j zbor aktivistov ni bil le običa-vsakoletni zbor, temveč veliko c-Tu so se zbrale vse enote, ki so vojno delovale na Gorenjskem, ^aktivistov Pokrajinskega odbora *> borcev Kokrškega, Gorenj ske-/^••Jeseniško-bohinjskega in Škofje-j^tiga odreda, Prešernove brigade, br>rir*ev m vezistov Gorenjske do PartCeV 5-batalJ°na VDV- koroških dr *.2anov, Gorenjskega vojnega po-^p^a> komande mest in begunjskih 'rPorninska plošča ar- Pavletu Blazniku o^kofja Loka — V petek, 14. junija, t Ur* k° Muzejsko društvo Škof-hi 7?^a slovesno odkrilo spominsko osco dr. Pavletu Blazniku, loške-j,s zgodovinarju, utemeljitelju in jj/^erjevalcu muzejstva in častne-^ občanu. Ploščo bodo namestili qj Q|fS°vi rojstni hiši v Blaževi uli-dj! .D 18. uri pa bo imelo Muzejsko stvo svoj redni letni občni zbor. Na tak dan ožive spomini. Malo je bilo med njimi takih, ki niso okusili trpljenja za debelimi zidovi begunjske graščine, ali njih, ki so zbrali sile po vrheh nad to žalostno in krvavo dolino, nemočno stiskali pesti, nekajkrat brezuspešno poskušali in potem 4. maja 1945 udarili z vso silo in rešili prek 600 zapornikov. Spet so bili skupaj zaporniki, ki tistega lepega majskega dne niso mogli verjeti svojim očem, da so velika železna vrata graščinskega dvorišča res odprta in da se jim svoboda ponuja v vsej mogočnosti. Osvobodit so jih prišli borci Kokrškega odreda. Letošnji mogočni zbor je bil istočasno tudi počastitev 40-letnice osvoboditve za vsako enoto posebej, pa čeprav so jo njeni borci doživeli v Gorici, v Trstu ali na Koroškem. Slavnostni govornik je bil narodni heroj Rudolf Hribernik-Svarun, ki je v svojem govoru orisal razvoj partizanstva na Gorenjskem. Začetek oborožene vstaje na Slovenskem je povezan prav z Gorenjsko, je poudaril, kajti prvi trije bataljoni partizanske vojske so nastali prav tu: Storži-ški, Cankarjev in Kamniški bataljon. Prva množična vstaja je bila na Gorenjskem. Teror je bil strašen. O tem najbolj zgovorno priča muzej talcev v Begunjah. Za enega Nemca deset, dvajset, trideset, petdeset talcev. Skozi begunjske zapore je šlo 12.134 Slovencev, od tega 2280 žensk in 405 otrok. V Begunjah je bilo ustreljenih 1270 talcev. Koncentracijska taborišča so se polnila z našimi domoljubi. V hribih pa je bilo vsak dan več borcev, na terenu vsak dan več odborov OF. Gorenjska je bila ves čas narodnoosvobodilne borbe »država v državi«. Vsak odred, vsaka enota je po svoje doprinesla k osvoboditvi. (nadaljevanje na 2. strani) Državno prvenstvo v jadralnem letenju Leščani najuspešnejši, Šimenc drugi Banke ne bodo rešile kmetijstva Pečina predlogov za izboljšanje razmer v kmetijstvu je naslovljena na banke. Kranj — Na četrtkovi seji izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko je Miro Duič, predsednik odbora za agroživilstvo, seznanil člane s položajem v gorenjskem kmetijstvu in ^ivilstvu, predvsem z razmerami v živinoreji, ki so čedalje bolj kritike. Reprodukcijski materiali so se v enem letu dvakratno ali celo tri-j^atno podražili, medtem ko se je živina od avgusta 1983. leta do zdaj e za nekaj več kot 42 odstotkov. Med cenami surovin in kmetijskih Pridelkov so nastala nesorazmerja, ki spravljajo živinorejske obrate "arrne in zasebne kmetije) na rob donosnega gospodarjenja ali celo v l2gube. Kmetijci so med predlogi za izboljšanje razmer na prvo mesto postavili znižanje obrestnih mer pri posojilih za naložbe ali za nakup reprodukcijskega materiala, ukinitev drseče obrestne mere in spremembo kratkoročnih posojil v dolgoročne. ' »Problem kmetijstva ni le v denarju,« je dejal Vlado Sodin, pred-!,ednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke ^°renjske. »Kmetijstvu in izvoznemu gospodarstvu smo vedno dajali Najcenejše denarje, na pol zastonj, vendar so bili učinki v kmetijstvu ^romni. V prihodnosti bomo nadzorovali, ali vloženi denar daje rezul-ate, kakršne kmetijci načrtujejo v naložbenih programih.« Nedvomno je, da banke ne bodo rešile kmetijstva in živilstva, ker s° tudi same v težkem položaju in ker vsega ni moč rešiti v okviru slo-Venskega (še manj gorenjskega) bančnega sistema, temveč le v okviru druženja jugoslovanskih bank. Nekatere ukrepe bi bilo sicer moč ?veljaviti v Ljubljanski banki, vendar je malo verjetno, da bi članice "anke pristale na drugačno razporeditev sredstev, ki so namenjena gospodarstvu. i Res je, da nista v težavah le kmetijstvo in živilstvo, vendar števil- *e dovolj nazorno kažejo njun položaj. Delež obresti v dohodku je lani I wašal v slovenski industriji 17 odstotk^v^ff^Jirnetijstvu in živilstvu 27. I j edtem ko so se izgube v gospodarstvi" stom poprej za petino, so se v kmšjtjjs ^vilstvu trikratno. Največje izgubfao bi ladujoča kmetijska panoga na Gol i povečale z 1,2 na rekordnih 27 Celje — V Celju se je končalo državno prvenstvo v jadralnem letalstvu, na katerem so bili med ekipami najuspešnejši tekmovalci Alpskega letalskega centra Lesce-Bled, med posamezniki pa 33-letni upravnik letališča v Portorožu Vojko Starovič. Evropski prvak Ivo Šimenc (ALC Lesce) je v neugodnih vremenskih razmerah osvojil drugo mesto, mladi Boštjan Prista-vec je bil četrti in Thaler osmi. Za prvenstvo sta bila značilna prodor novih tekmovalnih jadralnih letal DG-300 Elanove proizvodnje in uveljavitev mladih tekmovalcev, med katerimi velja še posebej omeniti Boštjana Pri-stavca. Vojko Starovič (ALC Portorož), Franc Pepeiko (Celje) in Ivo Šimenc (ALC Lesce) so se uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo od 28. julija do 11. avgusta v italijanskem Rietiju. V SREDIŠČU POZORNOSTI Tudi danes potrebujemo aktiviste Tisoči aktivistov OF, zapornikov, borcev na sedemnajstem zboru. Nosilci revolucije in povojne izgradnje. Obrazi, pogledi izpričujejo 40 let svobode. Govornik, narodni heroj, bi, ko bi bilo treba, vso pot še enkrat prehodil. Večkrat spontani aplavz množice. Potrjuje, da je velika večina istih misli. V množici tega in drugih zborov, v vsem narodu, je velikanska in neizčrpna energija; mora se sprostiti v rešitvah, ki bodo dokončno potrdile socialistični samoupravni sistem. Na čelu potrebujemo aktiviste, ki poznajo in znajo reševati sedanje konflikte: • ko marsikdo dvomi, da so delavci sposobni odločati o cenah, o zunanjetrgovinskih vprašanjih ..., pa delavci morajo o tem odločati, saj ne smejo dovoliti, da bi kdo drug namesto njih, • ko inflacija dnevno razvrednoti prizadevanja za nagrajevanje po rezultatih dela..., rešitve pa so ravno v takem nagrajevanju, • ko se težko in z velikimi žrtvami prebijamo v zunanjetrgovinski menjavi ..., rešitve pa so samo v tem, kajti sicer nas čaka samo še večje zaostajanje, • ko je prostor za samoupravno in delegatsko odločanje dostikrat zožen.. ., rešitve pa so ravno v bolj samoupravnem in bolj delegatskem odločanju, • ko se posamezniki, organizacije, panoge, celo republike in pokrajini zapirajo vase zaradi zaostrenih materialnih vprašanj in niso pripravljeni na večje spremembe..., rešitve pa so ravno v večjih spremembah in v vse večjem odpiranju in medsebojnem povezovanju, • ko v gospodarstvu in drugod prihaja do pozitivne diferenciacije med boljšimi in slabšimi in moramo to vzdržati in ne dopustiti,da spet zmaga »socialni pristop«, • ko nas je velika večina — organizacij in posameznikov — v materialno slabšem položaju kot nekaj let nazaj in moramo dobiti boj ne s kom tretjim, ampak sami s seboj. Potrebujemo fronto aktivistov z znanjem, aktivistov, ki verjamejo v velikansko in neizčrpno revolucionarno energijo množic. Potrebujemo tudi fronto aktivistov, ki bodo znali in upali — 7,.... o bolj kot je zadnji čas večinoma v navadi — konkretneje in manj riačelno in deklarativno in bolj pri sebi in v svojem okolju in manj samo zunaj sebe in svojega okolja iskati slabosti in nepravilnosti. Naukov iz lastne zgodovine in revolucionarnih izkušenj imamo mnogo. In velikansko in neizčrpno revolucionarno energijo množic, ki so izkusile socialistično delavsko samoupravljanje in ki so ga odločene graditi naprej. Milan Bajželj Sašo Robič najboljši mladi smučar Ameriški športni časopis SKI ra-cing je v zadnji številki razglasil najboljše smučarje na svetu. Med njimi je v mladinski konkurenci prepričljivo zmagal Jeseničan Sašo Robič. V slalomu je bil po zbranih točkah prvi, v veleslalomu pa drugi, takoj za Jeseničanom Robertom Žanom. Sašo Robič je bil tudi najboljši na ameriški turneji, zabeležil je vrsto odi ičnih rezultatov, zato je tako visoko priznanje upravičeno. Odločitev športnega časopisa ni bila težavna in so Robiča zlahka proglasili za najboljšega mladega smučarja na svetu. Pri mladinkah je bila najboljša Dianna Roffe. D. S. anjšale v primerjavi z ale sedemkratno in v noreji, ki je tudi pre-em letu so se v Slove-marjev. c. Zaplotnik Veliko zanimanje za Glasov izlet Iz Alpetoura so nam sporočili, da je za izlet v Logarsko dolino samo še nekaj prostih mest. Izžrebani naročniki so bili objavljeni v petkovem Gorenjskem glasu, kjer je napisan tudi potek izleta. Danes moramo napisati le še to, da je povratek v Kranj istega dne ob 21,30 pred hotel Creina. Dobimo se torej 15. junija ob 7. uri pred hotelom Creina. Kompasova avtokarta Kompasova organizacija Mejni turistični servis je izdala avtokarto Jugoslavije, na kateri so označene vse njihove poslovne enote na mejnih prehodih. Na hrbtni strani pa so splošne informacije, telefonske številke vseh Kompasovih poslovalnic, hotelov in motelov. Besedilo je v slovenskem, srbohrvaškem, angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Karto so založili v 50 tisoč izvodih, stane 100 dinarjev, kupite jo lahko v vseh Kompasovih poslovalnicah na mejnih prehodih. Mladi likovniki v Skolji Loki — Minuli konec tedna je Skofja Loka gostila 18. Malo Groharjevo slikarsko kolonijo. V starodavnem mestu se je tokrat zbralo prek dvesto mladih likovnikov iz vse Jugoslavije. Več o Groharjevi slikarski koloniji preberite na 5. strani. — Foto: G. Šinik GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 11. JUNIJA j]g* ^ Iz govora Rudolfa Hribernika-Svaruna na zboru aktivistov v Begunjah Nekateri so izgubili občutek za resnično, pravo delo • Skrajni čas je, da naredimo pošteno primerjavo Slovenije in Jugoslavije izpred 40 let z današnjim položajem človeka v družbi. Seveda moramo pri tem upoštevati naš start izpred 40 let in takratno zaostalo ter v vojni razrušeno domovino. V Sloveniji zadnje leto pred vojno kar 66 odstotkov delavcev s svojimi zaslužki ni moglo pokrivati stroškov življenjskega minimuma. Živeli so v resnični revščini. Za življenjski minimum se je takrat smatral nezabeljen močnik. Več kot 85 odstotkov delavskih družin je takrat prebivalo v podjetniških in na-jemniških stanovanjih. Samo pičlih 15 odstotkov delavskih družin je imelo svoje skromne hišice. Toda skoraj vse brez tekoče vode in elektrike, da ne govorimo o kopalnici in drugem udobju. 71 odstotkov stanovanj je bilo enosobnih, dvosobnih pa le 5 odstotkov. Večina delavcev sploh ni imela svojih stanovanj. Prebivali so v privatnih sobah ali barakah in hodili vsak dan tudi po 10 in več kilometrov daleč peš na delo ali pa s kolesom 20, 30 km daleč po slabih makadamskih cestah. Kdo je takrat sploh lahko šolal otroke? Kdo je pomislil na počitnice na morju? Revež je produciral reveža. Danes so stanovanja naših delovnih ljudi moderna, polna raznoraznih strojčkov in pripomočkov, kar nas je približalo razvitemu svetu. Kdo danes še vihti kramp in lopato? Koliko se danes še ročno kosi in trosi gnoj ali na roko vleče žago? Vse kmetije so mehanizirane. • Več let smo živeli prek naših realnih možnosti in še danes mnogi živijo bolje, kot v resnici zaslužijo. V vsej naši imovini, naj si bo to stanovanje, avto, televizor in tako naprej, se nahaja del cehe, ki jo že in jo bomo še morali plačevati. Ceha je pač ceha. Vsaka se enkrat mora plačati. • Menim, da se ne zavedamo dovolj, da gre danes za pravo križarsko vojno in to ne samo proti komunizmu, kot odkrito govorijo nekateri največji državniki v svetu — najsi bo to predstavniki cerkve ali kapitala. V resnici pa gre za boj proti vsaki napredni, svobodoljubni misli in gibanju. • V našem ži .-ljenju in delovanju se nemalokrat dogaja, da nam neke sile z nekimi svojimi pogledi, koncepti in idejami vsiljujejo rešitve, ki nimajo ničesar skupnega z realnostjo življenja, predvsem pa ne s karakterjem in resničnimi interesi naše družbe. Vse to pa vnaša zmedo, razbija našo enotnost, nas odvrača od resničnih problemov, jemlje velika materialna sredstva. • Nemalokrat stoji za tem birokratski odnos tistih ljudi, ki so izgubili vsak občutek za realnost življenja, za resnično, pravo delo in ki nimajo občutka za delovnega človeka. Izgubili so občutek za to, koliko znanja in truda se nahaja v vsakem milijonu in milijardi in s katerimi ravnajo kot pravi narodni pregovor »kot svinja z mehom«. Dostikrat resnično v pravem pomenu besede svinjarijo z družbenimi sredstvi. Pri tem pa mislijo, da so prav oni, kot pravi narod, »bogom dani« in nezamenljivi ter da naj bo narod srečen, da jih sploh ima, ker so oni tisti, ki vse rešujejo, za kar pa niso dolžni nikomur odgovarjati. Prepričan sem, da je prav v tem ena od rakavih ran v naši družbi, ko jo moramo čimprej rešiti. • Lahko bi rekli, da je v zadnjem obdobju vsa naša družba doživela pravi rentgenski pregled. Danes lahko trdimo, da so na dlani vsi vzroki, ki ovirajo naš družbeni razvoj. • Vsem tistim, ki ne vem kaj pričakujejo glede sprememb v naši družbi, tudi tokrat dajemo odločen odgovor, da brezkompromisno nadaljujemo socialistično revolucijo. Iz govora Staneta Dolanca na proslavi ob 100-letnici BPT Tržič Vse, kar je novega in boljšega, nam mora biti izziv • Problemi, s katerimi se danes srečujemo, niso niti prvi niti H najtežji, kar smo jih preživljali v ^^^1 I nas' so^obni zgodovini. To še toliko bolj, ker imamo dokaj razvita proizvajalna sredstva in hkrati nove generacije, ki so zagotovo dovolj usposobljene in pripravljene nadaljevati vsestransko revolucionarno akcijo povojnih rodov. Toda temeljni pogoj je, da bomo več in bolje delali, da se bomo bolje organizirali in usklajevali, združevali delo in sredstva, resnično izkoristili vse zmogljivosti in jih razvijali naprej na podlagi znanja, ne pa nestrokovne, brezglave zagnanosti. • Sedanje reprogramiranje dolgov tujini ni in ne sme biti prelaganje novih obveznosti na mlajše. To je čas, ki nam je potreben, da zajamemo svež zrak za nov polet, za novo prodornost, da z znanjem prestrukturiramo naše gospodarstvo. Vse, kar je novega in boljšega, nam mora biti izziv, vsi tisti pa, ki to ovirajo, se morajo umakniti. • Razmere nam narekujejo, da lahko porabimo samo toliko, kolikor smo resnično ustvarili. Tako bomo seveda tudi lažje usklajevali in razporejali dohodke in vračali dolgove tujini, ki smo si jih nabrali pred leti, ko smo porabili več, kot bi smeli. Naša prizadevanja morajo biti usmerjena predvsem na svetovni konvertibilni trg. Pa ne le zato, ker moramo vračati devize, temveč tudi zaradi tega, ker edino ob izvozu lahko primerjamo in pravilno ovrednotimo našo produktivnost, naše tehnološke dosežke in delež naše pameti pri tem, kar vse pa lahko potrdi ali ovrže le konkurenčni tuji trg. V tem moramo videti našo prihodnost, naš delež v mednarodni delitvi dela in ob tem se bomo naučili tudi bolj ceniti kvalitetno, visoko strokovno delo. • To spoznanje bo kaj hitro opravilo z raznimi gesli o »enakosti«, ki, prevedena v ekonomski jezik, ne pomenijo nič drugega, kot jemati tistemu, ki bolje dela, in dajati onemu, ki dela slabše ali pa celo škodo. • Vendar smo se in se bomo odločno zavzemali za spoštovanje načela solidarnosti, za človeško in socialistično pomoč vselej in povsod, kjer je to potrebno in nujno. • Breme stabilizacije nikakor ni lahko, toda nekoliko lažje bo, če bo pošteno razporejeno na vso družbo, na vse njene sloje, saj ne more biti le obveznost in odgovornost delavskega razreda. • Ob novih kadrovskih rešitvah, ki so pred nami, bomo morali v vse vodilne in vodstvene sestave kadrovati le takšne ljudi, ki so se pripravljeni spoprijeti s težavami, vidijo pot naprej, ki imajo dovolj strokovnega znanja n dovolj kulturne, človeške širine. Bistvo socialističnega samoupravljanja e v zagotavljanju resnično dobrih medčloveških in kulturnih odnosov v najboljšem pomenu te besede, pa naj gre za delo, politiko, prosti čas ali karkoli drugega. • Na izročilu, na temeljih naše revolucije, ki je bila visoko kulturno n moralno dejanje, mora stabilizacija prerasti v splošno ljudsko gibanje, v ■caterem imamo vsi in vsakdo posebej posebno odgovornost v skladu s svo-imi pravicami in dolžnostmi. , Tabla, kreda in učitelj z miloščino Po gmotnem položaju je današnja šola enaka oni izpred 40 let, učiteljevo delo pa še nikdar ni imelo tako malo veljave kot danes — Ko so v Kranju razčiščevali zaplete glede zapoznelega poračuna lanskih osebnih dohodkov v osnovnih šolah, so prišla na dan številna materialna in moralna vprašanja plačevanja učiteljevega dela Kranj — Da so se v Kranju globlje lotili materialnega vprašanja osnovnih šol v občini, je kriv obljubljeni poračun lanskih osebnih dohodkov, ki ga učitelji še do danes niso dobili. Spričo naraščajočega nemira prosvetnih delavcev so se pri svetu za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL ' na pobudo aktiva ZK prosvetnih delavcev odločili sklicati posvet vseh, ki se ukvarjajo s šolstvom. Hoteli so pojasniti, zakaj do zdaj niso uspeli izplačati lanskega poračuna in kakšen je trenutni položaj občinske izobraževalne skupnosti. Takole so jim pojasnili: stanje v skupnosti ne omogoča nakazila predlaganega poračuna, zato bi kazalo za 4-odstotni poračun lanskih osebnih dohodkov, kolikor ga predvidevajo po resoluciji, povečati prispevno stopnjo. Skupnost je imela do zdaj komaj dovolj denarja, da je izvajalcem izplačala obvezne dvanajstine (pa še te ne vselej stoodstotne), za lanski poračun in na njem temelječ nov finančni plan skupnosti, v katerem bo upoštevano 4-od- stotno povečanje plač, pa se morajo v blagajno nateči nova sredstva. Do sprejetja nove prispevne stopnje (ta naj bi obveljala 1. julija) naj bi šole lanske osebne dohodke poračunale iz rezervnega sklada, z garancijo kajpak, da jim ta sredstva vrnejo potem, ko se v izobraževalni skupnosti zbere dovolj denarja. Povečana prispevna stopnja naj bi prinesla 4 milijarde dinarjev, polovica naj bi šla za poračun, polovica pa sproti šolam po dvanajstinah. Sestanek je bil tudi priložnost, da so se učitelji pogovorili o kritičnem položaju šol. Zaradi nerealnega planiranja stroškov se maje gmotni položaj osnovnih šol (za letos so, denimo, načrtovali 50-odstotni porast stroškov kurjave, dejansko pa so porasli 80-odstotno), sredstva za materialne izdatke morajo prelivati v sklad za osebne dohodke, kar spet siromasi delo šol, opozorili so na osebne dohodke delavcev v šolah, ki daleč zaostajajo za dohodki v gospodarstvu. Razgreta razprava je zadevala zlasti slednje, zato so se šolniki potem, ko jim je bil znova obljubljen skorajšnji poračun, nekako zadovoljni razšli. Kriza družbenih dejavnosti Poljče — Že nekaj let pešajo družbene dejavnosti, so ugotavljali slovenski sociologi na posvetu v Polj-čah. Za te dejavnosti manjka sredstev, česar ni kriva le gospodarska recesija, temveč tudi notranji problemi družbenih dejavnosti. Produktivnost dela v njih zaostaja za produktivnostjo v gospodarstvu, to pa zaradi delovne intenzivnosti in omejenosti mehanizacije in avtomatizacije v njih pa tudi zaradi tega, ker med družbenimi dejavnostmi ni nobene konkurence. Plače delavcev v družbenih dejavnosti sledijo onim v gospodarstvu ne glede na produktivnost, zato stroški za delovno silo skokovito naraščajo. Sistem družbenih služb je sila razvejen in za svoje vzdrževanje potrebuje vse večji in dražji administrativni aparat. Brez njega namreč ni možno financiranje. Toda po drugi plati to pelje tudi k stanju, ko bo v družbenih dejavnostih ravno še dovolj denarja za preživetje »aparata«, premalo pa za nuđenje uslug, čemur so te dejavnosti pravzaprav namenjene. Družbene dejavnosti vse slabše opravljajo svoje naloge: prebivalstvu peša zdravje, znanje postaja pomanjkljivo, osebne storitve se spreminjajo v tehnične dobrine, odnos do klientov postaja brezoseben, prizadevanja za zniževanje stroškov pa dosežejo le nižjo kvaliteto. Z njo se upravni aparat družbenih dejavnosti ,ne ukvarja toliko kot s stroški in s prilagajanjem obsega storitev. Številne družbene dejavnosti so opredeljene kot službe posebnega družbenega pomena, zaradi česar je država vzpostavila monopol nad njimi. Toda v krizi dejavnosti posebnega pomena doleti le omejevanje sredstev, njihovo prerazporejanje v korist gospodarstva, omejevanje programov družbenih služb in okrnjeno zadovoljevanje potreb. Vse to spodbuja razmišljanje, kaj družbene dejavnosti sploh pomenijo in kakšno razmerje velja med njimi in drugimi dejavnostmi. Slovenski sociologi, zbrani na četrtkovem in petkovem posvetovanju v Poljčah, so iskali odgovor na vprašanje, kakšno pot kaže v prihodnje ubrati v družbenih dejavnostih. Nekaj zamisli se je rodilo v plodni razpravi tega strokovnega srečanja, nekaj pa jih ponuja zbornik tridesetih prispevkov, kjer avtorji z različnih vidikov osvetljujejo krizo družbenih dejavnosti. D. Z. Žlebir Salomonska rešitev pa ni zadovolj« učiteljev osnovne šole Simona Jen Razmišljali so, da se bo plačam v i spodarstvu lahko približati le s spr°^ mi poračuni. Po sedanjih rešitvah sF večano prispevno stopnjo pa spet kaj/ da se bo izplačilo zavleklo v jesen. ^ tedaj pa učitelji, ki jim z beraškimi p1 čami že zdaj trda prede, verjetno n bodo voljni počakati. ..: 1979. leta je med osebnimi dohojj gospodarstva in šolstva vladalo doW ugodno razmerje, kateremu naj bi5 približali prihodnje leto. Vendar tni položaj izobraževalnih skupno5 obeta vse prej kot to. Dolgo zatajevano nezadovoljstvo,* učitelj zasluži ne le manj kot ena* izobražen in odgovoren strokovnjak* gospodarstvu, temveč se po plači la** primerja s polkvalificiranimi dela^ je prišlo na dan na sestanku, ki so t šolniki Simona Jenka imeli s predsta^ niki občine, šolstva in družbenopol'j1 čnih organizacij. Učitelji so opozof* da v Kranju kasnijo z ureditvijo gn*° nega položaja osnovnih šol, da je da«1** šnja šola zaradi tega osiromašena, J ravni one iz leta 1945, da si lahko P*! vošči le tablo in kredo, da učitelj z goletno prakso zasluži komaj toli* kot njegov bivši učenec za strojem v^ varni, da ne upoštevamo niti njego^ izobrazbe niti izkušenj, kaj šele nje^ vega vzgojnega poslanstva. Če naj jj* osnova družbenega razvoja učitelj^ delo, potem utegne družba kmalu čut1 dolgotrajne posledice. Z nemalo twf sti so se dotaknili vprašanja, kakšn miloščina bo šele pokojnina učitelj*, ki danes z 20, celo več leti delovne do"* zaslužijo komaj 40 tisočakov. Ta vprašanja bodo kmalu spet p{ dnevnem redu zbora delavcev osnovi šole Simona Jenka in takrat bodo °* pristojnih terjali dokončen odgov(!j kdaj se bodo njihovi osebni dohod1: slednjič približali onim v gospod^ stvu. Malce neprijetna razmišljanj pred koncem šolskega leta! Pa ven d* vse to kaže zdaj razčistiti, da učitjjjf jeseni ne bodo znova nezadovoljni Pr hajali pred kateder, kjer učenci še * ko občutijo njihovo gmotno stisko. D. Z. Žleb»r ko- še več pozornosti zavarovanju Ob pravilno urejenem zavarovanju bi zavarovalstvo vsak trefl^ tek in v slehernem kraju na Gorenjskem (na podlagi vzajem*! sti in solidarnosti) lahko prevzelo pokritje še tako velike škod Kranj — Denarno zavarovanje ljudi tkov zaposlenih pa je vključenih v in premoženja pri Zavarovalni skupnosti Triglav — Gorenjski območni skupnosti Kranj je na Gorenjskem že nekaj časa precej razširjeno. Vendar pa bi veljalo zavarovalni dejavnosti v prihodnje nameniti še več pozornosti. Ob pravilno urejenem zavarovanju bi namreč zavarovalstvo vsak trenutek in v slehernem kraju na Gorenjskem (na podlagi vzajemnosti in solidarnosti) lahko prevzelo pokritje še tako velike škode. To je bilo med drugim poudarjeno tudi na zadnji seji kranjske občinske skupščine, ko je le-ta obravnavala poročilo o zavarovalni dejavnosti v občini in na Gorenjskem. Gorenjska območna skupnost Kranj Zavarovalne skupnosti Triglav je lani na Gorenjskem sklenila več kot 282 tisoč različnih zavarovanj. Največ (101.000) je bilo sklenjenih na področju prometa in zvez, gostinstva in turizma ter na področju zavarovanj motornih vozil. V komunalnih in družbenih dejavnostih je bilo sklenjenih 69.000 zavarovanj, osebnih pa 63.000. Skoraj vsak tretji prebivalec Gorenjske je danes življenjsko zavarovan, 85 odsto- XVII. zbor aktivistov, borcev in zapornikov v Begunjah Prva se je množično dvignila Gorenjska (Nadaljevanje 8 1. strani) Lepo, množično je bilo nedeljsko srečanje borcev in aktivistov ter zapornikov v Krpinu. Brez dvoma gre za to zahvala tudi odlično zamišljenemu in speljanemu kulturnemu programu. Ni bilo dolgih deklamacij, le izbrane besede pesnikov, revolucionarne misli, ki so se takoj nadaljevale s partizansko pesmijo moškega pevskega zbora iz Krope pod vodstvom Egija Gašperšiča ali malega harmonikarskega orkestra glasbene šole iz Radovljice pod vodstvom Jožeta Ažmana. Pela sta tudi mladinska pevska zbora osnovne šole dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice pod vodstvom Cilke No-voselec in osnovne šole dr. Josipa Plemlja z Bleda pod vodstvom Alenke Špenko. In nepozaben bo ostal venček partizanskih pesmi, ki ga je tako občutno zaigrala godba na pihala iz Gorij pri Bledu pod vodstvom Lojzeta Velkavrha. Scenarij sta pripravila znana gorenjska kulturnika Alenka Bole-Vrabec in Egi Gašper-šič. Lepa proslava, ki bo zagotovo dolgo ostala v spominu. Ob tej priložnosti je predsednik skupščine občine Radovljica Bernard Tonejc borcem Kokrškega odreda slovesno podelil domicil. V zahvalo za njihov boj na Gorenjskem in za osvoboditev zapornikov iz Begunj. Sprejel ga je nekdanji komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj-Stane. Za konec pa je v Krpinu zaigral stari znanec vseh Gorenjcev, ansambel Avsenik, ki je po dolgem času spet nastopal v domači dolini. D. Dolenc lektivno nezgodno zavarovanje- . , V zadnjih letih se je na Gorenjsk* zelo razširilo kolektivno zavarova živine. V to zavarovanje je zajeto govedo v družbenih obratih in 84 ods tkov goved v zasebnih hlevih. V sta vanjsko zavarovanje je bilo lani vkJ čenih skoraj 37.000 stanovanj in ^ dve tretjini vseh gospodinjstev je z8^, rovalo stanovanjsko opremo, stroj6 , aparate. Še najslabše je pravzap .. požarno zavarovanje pri posame , kih. Cilj Gorenjske območne skupn ^ Kranj pa je razširiti stanovanjsko varovanje. . $ Pri Gorenjski območni skupnost^, lani zbrali 1,6 milijarde dinarjev Y„ mij, za odškodnine pa so zavarov cem izplačali 1,3 milijarde dinafLj Denar, ki je ostal od vplačanih P1*.:^ je skupnost namenila za prevenu . Vključila se je kar v 150 akcij 0*Ti dročju požarnega varstva, varnoS^j prometu, varstva pri delu, v kmetij- s itd. Za to so lani namenili 55 milij0 -dinarjev posojila pod zelo ugodni^1 £ goji, 41 milijonov dinarjev pa so ^ brili brez vračila. \t Med posameznimi zavarovanji s*M ni zabeležili največ izgub v prort> ^ dejavnosti (30 milijonov), največ jj narja pa jim je ostalo v industriji * m milijonov) in pri osebnem zavarova™ (112 milijonov). Za škode, ki jih je zročil lanski vihar, so zavarovanj izplačali kar 435 milijonov dinarji y škode zaradi požarov 176 milijonov-^ avtomobile 194 milijonov za okvar«' strojih 180 milijonov dinarjev. M A. Zal^ 0 Na XVII. zboru aktivistov, borcev in zapornikov v Begunjah v nedeljo krški odred prejel domicil občine Radovljica. Slovesno gaje nekdaj ' komandantu Kokrškega*odreda Jctnku Prezlju-Rudolfu predal predse radovljiške občinske skupšČjneJU'rnard Tonejc. — Foto: D. Dolenc ■ 5>REK, 11. JUNIJA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS °ombažna predilnica in tkalnica Tržič je praznovala 100-letnico Od kolovrata do najsodobnejših strojev »Ne nazdravljam vam 2a stoletnico,« je v soboto na slo-D sJjpsti ob praznovanju Bombažne • silnice in tkalnice v Tržiču v svo-H govoru poudaril slavnostni go-n0ri}»k, član predsedstva SFRJ Sta-Uolanc, »čeprav je tudi to po-emben in lep jubilej. Čestitam *'n za vse, kar ste doslej naredili, j^sebej pa za to, da ste znali dopol-n 1 razviti dosežke starejših ge-leeracij in mladim utreti in pokazati . Pso, človeka dostojnejšo pot v pridnost«. Slovesno je bilo v soboto v Tržiču, £ je 1200-članski kolektiv Bomba-J)e. Predilnice in tkalnice praznoval ojjjo 100-letnico. Sto let je minilo, ^ar so v Tržiču kolovrate zameni^ tkalski stroji. Tuji kapital je tu J*Sel ugodna tla za presežno vredni A je prinesel tudi novo življe-<čl novo mišljenje. Tržič je postal eiavski. Tudi delavsko uporniški. .^yka v tržiški predilnici leta 1892 'ki a sPloh prva med slovenskimi Krilci. Gorenjsko pa jim je izrekla priznanje in čestitke v imenu gorenjskega gospodarstva. Za to slovesnost so pripravili bogat kulturni program. Nastopili so tržiški citraši, folklorna skupina Ka- ravanke in moški pevski zbor BPT pod vodstvom Francija Šarabona. Za konec pa je zbranim Tržiča-nom — kajti mirno lahko rečemo, da je bil na proslavi BPT zbran ves Tržič — zaigral ansambel Avsenik. D. Dolenc l Jndustrija v dolini ob Bistrici se je .'tro razvijala. Od prvotnih 5000 vreloj11 m 160 tkalskih strojev ter 300 delih^ leta 1887 ie imela tovarna leta 4,7 že 21.170 vreten, 642 statev, ^drocentrale in 1147 delavcev. ^ipUga svetovna vojna je tudi med imi delavci zahtevala svoje več e: od preko sto borcev in aktivi-tržiške predilnice se jih 50 ni vrnilo na delo. ovojni Ud razvoj je 3Uarniškega dela bil hiter, poln in udarnikov. Vo^Ptembra 1950 so delavci BPT iz-jJl" Prvi delavski svet. Prvih nekaj sy !etk je prav tekstilna industrija s akumulacijo oplajala druge, do vjja3 manj razvite gospodarske veje (j/^avi. Zato pa šestdeseta leta po-pr ^Jo obdobje temeljite prenove Va. v°jnega strojnega parka in os-. "Janje novih tehnologij. 1968. leta Prav BPT dobili prve bezvreten- Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je ob 100-letnici dobila visoko državno odlikovanje, red dela z rdečo zastavo. V imenu kolektiva ga je iz rok predsednika tržiške občinske skupščine Janeza Piškurja prevzela dolgoletna tekstilna delavka Marija Ahačič. — Foto: F. Perdan Iz razprave o aktiviranju lastnih zmogljivosti Za slabosti vedo, odpravljajo pa jih prepočasi j oiucionarno novost v tekstilni in-ltriJi. I l^rnveč dela vložiti v osnovni izde-j da bomo zanj iztržili kar največ, "Postalo geslo in stvarnost te tovar-}' Poleg oplemenitenih tkanin so c — Študija do leta 2020 naj hi dala dokončni odgovor ^jiranj — s predstavniki gorenjih turističnih delavcev, radovlji-. občinskih upravnih organov in ^r^u za vavs^v0 okolja se je v pro-četJ Gorenjske turistične zveze v ^k, 6. junija, sestal predsednik •I^l reškega komiteja za energetiko D Piskernik. Dal naj bi odgovor f^^?če vprašanje: kako resna so yoflh.ls!janja o veliki akumulaciji in č^j^1 elektrarni pri Radovljici? Vro-%j*e nekaj časa, saj ljudjef pred-°Stf Pa blejski turistični delavci, l*Uu nasPr°tujejo tako hudemu po-^0ejV okolje, ki konec koncem veli-^ktrike ne bi dajal. Posebej vro-Je zdaj, ko sprejemamo dolgo-% Razvojne načrte Slovenije do J *ooo. S> b Piskernik je ponovil, kar d0- časom že zapisali: v osnut-'^Vp°poročnih razvojnih načrtov 1<1 ^Je do leta 2000 akumulacije *U. n ^ne elektrarne pri Radovljici ^r^grnil je slovenske energetske Sd leta 2000' ki daJeJ° vecJi S ^a spodnji Savi in Muri. »Z vso tSrRk ^ak. 1 načrtovana je veriga elek- izgradnji vodnih elek- Sok°rnostJ0 lanko trdim,« je dejal Df piskernik, »da do leta 2000 v IC^I Gorenjske ne bomo poseki, arn° se je seveda nato zastavi H £?š.anje, kaj bo po letu 2000. Ja rnik je povedal, da bo do končni odgovor dala študija do leta 2020, ki jo dela Inštitut Milan Vidmar in bo kmalu nared. Kot povsem neutemeljene je zavrnil govorice, da je akumulacija pri Radovljici v povezavi s hlajenjem jedrske elektrarne v Krškem, saj je tam hlajenje rešeno s hladilnimi stolpi. Radovljičane in Blejce seveda motijo že študije same, saj se sprašujejo, čemu vodarji raziskujejo vpliv velikih akumulacij, če naj je pri Radovljici sploh ne bi bilo. Vsekakor jih moramo razumeti, saj imajo grenke izkšnje z Radovno in Blejskim jezerom, veliko je bilo prerekanj, denar pa se je metal proč. Na sestanku so spregovorili tudi o bodoči oskrbi Slovenije z zemeljskim plinom, za katerega posebej na Bledu vlada vse več zanimanja. Prepovedane so pač nove kurilnice na naftna goriva, premog pa si v turističnem središču res težko privoščijo. Na Bledu so tako v hudi zagati, saj načrtujejo nove hotele. Če jih bodo ogrevali s premogom, statusa zdraviliškega kraja res ne bodo mogli dobiti. Na zemeljski plin pa lahko računajo, če se bo Slovenija začela napajati z novim virom — z zemeljskim plinom iz Alžirije. Odločitev o tem bo sprejeta letos. M. Volčjak Opozarjajo tudi na probleme v proizvodnji. Zmogljivosti imajo sorazmerno slabo izkoriščene, porabijo preveč energije, pojavljajo se izpadi v proizvodnji, izmet je previsok, dela niso vedno opravljena v roku. Vzroki za težave v proizvodnji so slaba kakovost repromateriala, ki je domač in drag, pa tudi pomanjkanje planske discipline ter organizacijske slabosti. Nekateri tehnološki problemi so jim že dolgo znani, vendar te ni pravih rešitev. To pomeni, da za težave vedo, vendar so manj uspešni pri njihovem odpravljanju. S poslovnimi rezultati v prvem tro-mesečju niso zadovoljni, saj je povpraševanje po pohištvu zaradi upadanja kupne moči prebivalstva vse manjše. Čeprav so že februarja sprejeli vrsto ukrepov za povečanje prodaje in povečanje proizvodnje po naročilu ter dali prednost izvoznim programom, se bodo učinki pokazali šele v drugem polletju. Zaradi manjše prodaje so jim zaloge izdelkov porasle. Proti koncu trome-sečja pa tudi zaloge materialov za proizvodnjo, ker so začeli pripravljati redno proizvodnjo novih programov. Visoke zaloge izdelkov in repromateriala so jim poslabšale likvidnost. Čeprav imajo dve tretjini lastnih poslovnih sredstev, so za obresti letos že dali toliko kot za 70 odstotkov osebnih dohodkov. Druga pomembna sprememba v pogojih gospodarjenja je hitro naraščanje cen materialom za proizvodnjo, saj vsak želi prehiteti inflacijo. Tako je bil kubični meter ivernih plošč pred dvema letoma 10.000 dinarjev, letos pa so jih plačevali po 40.000 dinarjev. Podobno velja tudi za hlodovino, furnirje, površinske materiale, okovje in embalažo. Teh podražitev ne morejo vgraditi v cene izdelkov, ker potem pohištva enostavno ne bi mogli več prodati. Hkrati pa so iverne plošče na svetovnem trgu polovico cenejše. V Alplesu so opozorili tudi na probleme, ki vplivajo na njihove poslovne rezultate, vendar pa nanje sami nimajo vpliva. To so predvsem premajhna spodbuda zhodnega izvoza, neodgovorno menjavanje devizne zakonodaje, omejevanje uvoza opreme, kar jim onemogoča posodabljanje tehnologije in slabša konkurenčnost. Problemi so še z zapiranjem jugoslovanskega trga in neenotnosti razmer na jugoslovanskem trgu; o razbremenjevanju gospodarstva se le govori, naredi pa nič. Problem je tudi nespoštovanje zakona o cenah, ki govori, naj bodo naše cene izenačene s svetovnimi, dejansko pa so surovine v povprečju dvakrat dražje. Nezadovoljni so tudi z usmerjenim izobraževanjem. Menijo, da sedanja srednja šola ne usposablja učencev za delo, čeprav so prav zaradi tega izvedli reformo. Po mnenju delovne skupine pa so se premalo pogovarjali o tem, kako naj bi zmanjšali stroške in pocenili proizvodnjo in o tem, kako bodo člani Zveze komunistov delovali med sodelavci in jih spodbujali k boljšim rezultatom in kvaliteti. Prav tako bi morali z večjo zavzetostjo reševati tiste probleme, za katere ugotavljajo, da se pojavljajo v proizvodnji. L. Bogataj V Telematiki pripravili sanacijski program Kritična ocena lastnih slabosti Na podlagi analize razmer so v Telematiki ugotovili več vzrokov, v glavnem subjektivnih, za nastale težave in izgubo — Na odpravljanju ugotovljenih slabosti temelji sanacijski program — Letošnji proizvodni rezultati dokazujejo, da so se resno lotili dela KRANJ — Na četrtkovem zasedanju širšega političnega aktiva Telematike so predstavili sanacijski program te Iskrine tovarne, ki se je lani znašla v hudih težavah in izgubi. V prihodnjih dneh bodo z njim seznanili delavce v temeljnih organizacijah. Ko pa bo dokument sprejet, bodo zastavljene naloge obvezne za vse zaposlene. Sanacijski program pripravlja posebna delovna skupina pod vodstvom Slobodana Raiča. Temelji predvsem na odpravljanju lastnih slabosti. Vendar po mnenju Vita Osojnika, v. d. glavnega direktorja, ne Telematika ne celotna panoga dolgoročno ne moreta računati na poslovanje brez težav, če moralna pomoč družbe ne bo prišla tudi v materialno. Po mnenju delovne skupine je več skupin,v glavnem subjektivnih vzrokov^ za izgubo. Telematika nima jasno izdelane strategije in cilja poslovanja. Proizvodni program je preširok in neopredeljen s po-gramsko-razvojnega vidika in z vidika akumulativnosti. Organizacija tovarne je neustrezna, kar zamegluje sliko poslovnih tokov. Tržni princip Telematike je s proizvodnega in tehnološkega vidika vprašljiv, z ekonomskega pa nesprejemljiv. Enako kot tovarna je organiziran informacijski sistem, ki ne daje ustreznih informacij za racionalne oziroma uspešne poslovne odločitve. Zaradi neustrezne organiziranosti se drobi tudi kadrovski potencial. Velika slabost celotne delovne organizacije je slaba kakovost, ne samo v proizvodnji, temveč v vseh poslovnih funkcijah. Zaradi premajhnih vlaganj v moderno tehnologijo in znanje pa je Telematika zaostala na tehnološkem in razvojnem področju. Sanacijski program temelji na odpravljanju naštetih slabosti. Cilj poslovanja Telematike je dolgoročno doseganje maksimalnega dohodka in čistega dohodka ob upoštevanju realne cene družbenih sredstev oziroma kapitala. Doseganje primernega dohodka pomeni, da bodo primerno rasli tudi osebni dohodki. Proizvodni program bodo skrčili na tri glavne skupine: javne tele-informacijske sisteme, zasebne teleinformacijske sisteme in terminale. Na tem področju mora Telematika ostati vodilna tovarna v Jugoslaviji. Povečevali bodo izvoz na konvertibilno področje, izvoz na klirinško področje pa bo ostal enak. Tako naj bi leta 1990 na vzhodu zaslužili 55 milijonov dolarjev, kar je toliko kot imajo v planu za letos, na zahodu pa 58 milijonov dolarjev ali trikrat toliko kot letos. Pospeševali bodo zlasti višje oblike sodelovanja in kooperacije in na ta način prišli do potrebnega materiala za proizvodnjo. Ocenili so tudi akumulativnost programa in ugotovili, da polovico proizvodnje prinaša izgubo. Z izgubo delajo za domači in konvertibilni trg. Zato bodo najprej skušali zmanjšati stroške zlasti s tehnološkimi izboljšavami, urediti cene, prenehali bodo izdelovati proizvode, kjer niso pokriti niti lastni stroški, in izvažati tiste proizvode, pri katerih cena dolarja presega 600 in 700 dinarjev. Pospeševali pa bodo višje oblike gospodarskega sodelovanja ter proizvodnjo tistih izdelkov, ki prinašajo akumulacijo in ki kažejo, da bodo izvozno uspešni. Sanacijski program predvideva tudi velika vlaganja, s katerimi bi presegli tehnološko zaostalost. Čimprej bo treba uresničiti program Iskra 2000, ki že deluje, in pripraviti investicijo za osvajanje projekta 12-40, pri kateri bo potrebno opredeliti tudi vloge sozda Iskra in širše družbene skupnosti. Sedanjo neustrezno samoupravno organiziranost bodo spremenili. Koliko temeljnih organizacij bo v Telematiki, bo odvisno od organizacije poslovanja in proizvodnje. Temu bodo prilagodili tudi razmestitev strokovnih ljudi. Sedanja drobljenja strokovnih služb po tozdih namreč ne daje pričakovanih rezultatov in onemogoča fleksibilen razvoj. Organizaciji poslovanja bodo prilagodili tudi informacijski sistem. Kakovost pa mora ostati način dela — poslovanja in proizvodnje. Analiza razmer je izredno kritična in za izgubo išče vzroke predvsem v tovarni. Tudi sanacijski program temelji na nalogah, ki jih morajo sami opraviti, kar dokazuje, da se v Telematiki zavedajo, da se bodo morali iz težav sami izkopati. Kako resno so se lotili urejanja razmer, dokazuje proizvodnja in letošnje poslovanje, saj so do konca maja presegli zelo optimistično zastavljen plan. ^ Bogata] Razsežnosti predora Jesenice — Na Gorenjskem, predvsem pa v jeseniški občini se zavedajo, da karavanški predor ni le »most«, ki bi povezal avstrijsko tursko cesto in jugoslovansko avtomobilsko cesto Bratstva in enotnosti, temveč da je to naložba, ki ima mnogotere razsežnosti in velik vpliv na delo in življenje ljudi ob predoru in dostopni cesti. Možnosti, ki jih prinaša izgradnja predora in z njim povezano dogajanje, so velike in na Gorenjskem so trdno odločeni, da jih dobro izkoristijo. Strokovnjaki si sicer še niso soglasni v tem, koliko ljudi bo delalo pri kopanju rova skozi Karavanke in pri izgradnji spremljajočih 22 objektov ob vstopu v predor (od sto do tisoč); nedvomno pa je, da bodo morali v jeseniški občini računati do leta 1990, ko naj bi bil predor končan, z dodatnim številom prebivalstva. V novozgrajenih objektih tik ob predoru, ki bodo namenjeni jugoslovanskim in Poslovna skupnost Na Jesenicah se pripravljajo na ustanovitev poslovne skupnosti, v katero naj bi se povezale organizacije združenega dela, ki nameravajo graditi oziroma gospodariti z objekti ob predoru in avtomobilski cesti. Članice bi morale za začetek združiti 420 milijonov dinarjev zagonskih sredstev, kasneje pridružene organizacije pa bodo plačale ustrezne revalorizirane deleže. Na Jesenicah bodo skušali na ta način zagotoviti organiziran pristop pri načrtovanju, izgradnji in gospodarjenju z objekti in napravami, povezanimi s karavanškim predorom. avstrijskim mejno-kontrolnim organom ter tehničnim službam za vzdrževanje predora in avtomobilske ceste, bo vsakodnevno delalo 320 do 350 ljudi. Nova delovna mesta se obetajo tudi v gostinsko-turističnih obratih, v servisnih delavnicah in trgovinah, ki jih načrtujejo v bližini predora in ob avtomobilski cesti do Žirovnice (in naprej do Kranja). Čeprav v jeseniški občini predvidevajo, da bodo nekaj delavcev našli v Železarni, kjer bo po modernizaciji delovnega postopka presežek delovne sile, se bo navzlic temu število zaposlenih precej povečalo. To pa pomeni, da je treba zdaj misliti tudi na stanovanjsko gradnjo. S karavanškim predorom je povezana vrsta naložb na Jesenicah: obnova magistralne ceste Mlake—Jesenice, izgradnja avtomobilske ceste od Hrušice do Vrbe, prestavitev vodovoda Peričnik in Mlake—bolnica, ureditev kanalizacije, izgradnja vro-čevoda do ploščadi ob vstopu v predor, razširitev telefonskega omrežja, preselitev Integralovega tozda Tovorni promet Jesenice na »plato« za tovorni promet (vzhodno od priklju čka iz avtoceste na Hrušico), izgradnja gostinskih lokalov, servisnih delavnic in trgovin ter preselitev špedi-cijske in carinske službe iz središča mesta v zahodni del Jesenic, za sedanje carinsko skladišče. Ob izgradnji predora, avtomobilske ceste in vseh spremljajočih objektov kot tudi kasneje bo treba skrbeti tudi za varovanje okolja, predvsem za varstvo voda (reke Save), zraka, zemlje in drugih naravnih bogastev. Razmere že zdaj niso najboljše in če bi se še poslabšale, bi to lahko povzročilo nove nevšečnosti. (cz) 'IMgSSJ/glSnGLAS 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 11. JUHU A 19jj Bitnje: odplake so načele tudi potrpljenje Že pet let v krajevni skupnosti Bitnje opozarjajo na neučinkovito delovanje čistilne naprave. Krajanom je zdaj vsega dovolj. Na zadnji seji so zahtevali sprejem pri predsedniku občinske skupščine in zagrozili, da bodo kanal zasuli. Bitnje — Pred osmimi leti se je v Stražišču pri Kranju ob Poti v Bitnje začela individualna stanovanjska gradnja in izgradnja manjše čistilne naprave v krajevni skupnosti Bitnje. Naprava naj bi z rednim obratovanjem prečiščevala odplake iz tega naselja. Tri leta po tem pa je v krajevni skupnosti Stražišče zraslo še novo montažno naselje Bantale, iz katerega so kanalizacijo prav tako priključili na to napravo. Kmalu po tem pa so se v Zgornjih Bitnjah začele težave. Čistilna naprava je na robu naravnega meteornega kanala Štajne, iz katerega se ob večjem deževju razlije voda, ki je že lep čas pomešana tudi s fekalijami. Naprava je namreč zaradi kasneje priključenega naselja Bantale preobremenjena. Krajani so že pred leti začeli opozarjati, da se razmere zaradi preobremenjene naprave in razlitih odplak nenehno poslabšujejo. Ustrezne in učinkovite akcije pa še ni bilo. Odplake so se najprej razširjale po Zgornjem Bitnju, zdaj pa so že zajele območje Srednjega Bitnja. Minulo sredo se je zaradi problema, ki ga je že- večkrat obravnaval, na pritožbe in grožnje krajanov, spet sestal svet krajevne skupnosti Bitnje. Sestanka pa so se samoiniciativno udeležili tudi številni krajani, tako da je Odpadne vode, ki pritekajo iz čistilne naprave, se razlivajo že na travnike v Srednjih Bitnjah. V kanalu v Zgornjih Bitnjah pa je namesto očiščene vode gnojnica. — Foto: F. Per-dan Čistilna naprava v Zgornjih Bitnjah je Foto: F. Perdan pravzaprav prerasel kar v zbor krajanov. Ugotovili so, da že pet let v krajevni skupnosti opozarjajo na neučinkovito delovanje čistilne naprave. Zadeva pa se nikamor ne premakne, marveč se samo prelaga z organa na organ oziroma od službe do službe. • Iz ugotovitve Sanitarnega inšpektorata uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko sredi decembra lani povzemamo: Oksidacijska čistilna naprava je bila zgrajena po projektu Hidroinži-niringa Ljubljana za 400 do 600 oseb. Kasneje se je nanjo priključilo še naselje Bantale. Načrt za izvedbo komunalne opreme Bantal je 1977. leta izdelalo Projektivno podjetje Kranj. 1980. leta pa je bilo pri tehničnem pregledu ugotovljeno, da je prišlo med gradnjo do sprememb, da bi zmanjšali stroške. Tako je bila opuščena gradnja 420 metrov dolgega odprtega jaška za odvod Prejeli smo: Kontejner smo takoj odpeljali! V Gorenjskem glasu z dne 21. maja je bila objavljena fotografija kontejnerja za odpadke št. 7, ki stoji med Globusom in stavbo Save na Koroški cesti. Podpis pod fotografijo zlobno omenja, da delavci tozda Komunala verjetno čakamo, da bo iz kontejnerja zadišalo, ne pa več smrdelo, in da ga bomo takrat odpeljali. Dolžni smo povedati, da ta in še mnogo kontejnerjev v Kranju odvažamo takrat, ko nas lastnik obvesti, da je kontejner poln. Odpeljemo ga običajno v dveh dneh (po pogodbi do treh dni). Tako ravnamo v primerih, ko gre za odpadke iz poslovnih prostorov, in ni nevarnosti smradu. Kontejnerje z gospodinjskimi odpadki pa odvažamo enkrat ali dvakrat tedensko ne glede, ali so polni ali ne. V tem primeru nas je naročnik pozval v ponedeljek, 20. maja, naj kontejner odpeljemo. O smradu nas je istega dne obvestil tudi komunalni redar. Isto popoldne smo kontejner izpraznili in nismo čakali, da bi iz njega zadišalo. V njem pa nismo našli le pisarniških odpadkov, temveč tudi kose črvivega in dalj časa razpadajočega mesa. Menimo, da je takšno pisanje neobjektivno in škoduje ugledu našega tozda. Primerneje bi bilo poiskati in kritizirati povzročitelja smradu! Vodja tozda Komunala KOGP Kranj, dipl. ing. Jože Stružnik bila zgrajena za 400 do 600 oseb. — talnih in padavinskih vod. Glede te spremembe je Projektivno podjetje dalo izjavo, da je kanalizacija iz Bantal izvedena tako, da lahko pravilno odvaja vse vode na tem območju. Učinek pa je, kot kaže, drugačen. Po oceni se zdaj fekalne in talne oziroma meteorne vode mešajo. Ker pa v čistilno napravo pritečejo fekalne vode zelo razredčene, jih le-ta ne more očistiti tako, kot je bilo predvideno v prvotnem obratovalnem projektu naprave. Slab učinek čiščenja je torej posledica spremembe izvedbe kanalizacije za naselje Bantale. Razen tega ob izgradnji čistilne naprave ni bila opravljena regulacija Štajne; kar je bil tudi pogoj. Tako se zdaj dogaja, da voda v odprtem jarku zastaja in se odplake vse bolj širijo že v Srednje Bitnje. Na podlagi takšnih ugotovitev naj bi zdaj tekel postopek v zvezi s komunalno opremo stanovanjskega naselja Bantale, ki, mimogrede, še vedno nima uporabnega dovoljenja. TUDI TO SE ZGODI Svet krajevne skupnosti Bitnje je minulo sredo obravnaval problematiko kmeta Janeza Bašarja iz Zgornjih Bi-tenj, ki je že pred dobrimi štirimi leti zaprosil za izdajo lokacijskega dovoljenja za nadomestno gradnjo gospodarskega poslopja in hleva za 25 glav živine. Bil je prepričan, da ne bo zadržkov, les je že posekal in pripravil gradbeni material. Že nič kolikokrat je prosil za izdajo dovoljenja, vendar je bila njegova pot vedno z občine na Domplan ali na Projektivno podjetje in nazaj. Pred meseci so mu naročili, naj prinese še soglasje krajevne skupnosti. Dobil ga je takoj in krajevna skupnost je celo priporočila, da mu dovoljenje čim prej izdajo. Ko pa je bil Janez Bašar 24. maja letos spet na Komiteju za urbanizem gradbene in komunalne zadeve zaradi dovoljenja, mu je uslužbenec Matjaž Drašak naročil, naj predsednik sveta krajevne skupnosti Bitnje Tone Jenko in predsednik komisije za urejanje prostora pri svetu KS Branko Mesec najprej izdata soglasje za gradnjo1 vstopnih cest v načrtovano novo naselje Bitnje. Potem pa da bo Janez Bašar dobil tudi lokacijsko dovoljenje. Svet krajevne skupnosti je menil, da sta takšen postopek in način pritiska nedopustna in si ga uslužbenec ne bi smel dovoliti. Svet je sprejel še sklep, naj Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve to zadevo resno preuči in končno že izda Janezu Bašar-ju lokacijsko dovoljenje. A. Ž. Ker pa se vsa stvar že tako dolgo vleče in so se razmere letos spomladi v primerjavi z zadnjimi lani še zelo poslabšale, so krajanom odplake načele potrpljenje. Na sestanku so zagrozili, da bodo dotok fekalij iz Bantal preprečili z zasutjem. V neposredni bližini odplak, ki so leglo smradu, mrčesa, podgan ..., je namreč vrtec, pa trgovina ... Marsikje so se odplake razlile na travnike, ki jih ni več moč kositi... Skratka, po mnenju krajanov je stanje zrelo, da ga oceni tudi Zavod za higieno in medicino v Kranju, saj se resno bojijo, da bo na območju izbruhnila bolezen. Po precej dolgi in burni razpravi so sklenili, da bodo tokrat zahtevali še sprejem pri predsedniku občinske skupščine (menijo, da je to zadnja oblika, ki je še niso uporabili) in zahtevali, da se zadeva začne takoj reševati! A A . A. Zalar Rekli so na sestanku sveta krajevne skupnosti Bitnje • Tone Jenko: »Pet let že čakamo, da se nekaj naredi, pa nič! Predsedniku izvršnega sveta smo že povedali, da bomo Bantale odrezali, če ne bodo odgovorni ničesar naredili.« • Marjana Jekovec: »Ko smo imeli v vrtcu primere zlatenice, smo opozarjali na nesnago v neposredni bližini. Namesto odgovora smo dobili zajedljivo vprašanje, če se otroci iz vrtca igrajo v kanalu. Ne igrajo se v kanalu, so pa v neposredni bližini.« • Franc Križaj: »Voda v kanalu naj bi služila tudi za gašenje ob morebitnem požaru. Če bi zdaj prišlo do požara, bi lahko gasili samo z gnojnico.« • Marija Lipar: »Če bi jaz speljala k sosedu greznico, bi me ta upravičeno tožil in bi zagotovo morala takoj k sodniku za prekrške. Tu pa gre za masovno onesnaževanje in nihče ne ukrepa in ne odgovarja« • Herman Hafnar: »Samo dve večji plohi dežja sta dovolj, da imam okrog hiše polno gnojnice.« • Ida Križaj: »Včasih, ko so bila še stranišča 'na štrbunk', so ljudje vedeli, da jih je treba razkužiti z apnom. Tu pa nihče ničesar ne naredi in ne ukrepa. Tudi jaz sem za to, da zasujemo jarek, če v treh mesecih ne bo nihče ničesar naredil.« V_4 CE JE SEMENSKI KROMPIR PREDRAG... — Andrej Anči-mer iz Predoselj se je v ponedeljek zvečer peljal z inštruktorjem — dela namreč šoferski izpit — po cesti mimo Brda, ko je opazil, da se nekdo sklanja nad domačim, »zelnikom«. Po končani vožnji je takoj pohitel na polje, kjer je (ne)znanec še vedno nadaljeval z nepoštenim delom. Pa ni rova-ril po »zelniku«, kot je Andrej sprva mislil, temveč je na njivi ruval krompir, ki je s svojimi izrastki že krepko pokukal iz zemlje. Mladenič je (ne)znanca tako prestrašil, da je le-ta pod bližnjim kozolcem v ihti pozabil čajno, napolnjeno s sadikami krompirja. Nepovabljeni gost na Anči-merjevem krompirišču bržčas dobro ve, da kilogram semenskega krompirja stane že več kot 80 dinarjev in da je vsekakor ceneje poiskati sadike na (tujem) polju in jih presaditi v domači vrt. Verjetno ima v tem že tudi nekaj izkušenj. Lastnika čaka čajna v Predosljah št. 13, krompir pa je Andrej že naslednje jutro posadil ... Očitno je, da so nekateri priporočilo slovenskega »kmetijskega vrha« o nujnih vsestranskih prizadevanjih za 85-odstot- no samooskrbo s hrano vzeli le preveč dobesedno?! (cz) Predsednik Andrej Potočnik (desno) in sekretar Franc Kuhar (levo) sta dol' goletna sodelavca v AMD Šenčur — Foto: S. Saje Obiskali smo Avto-moto društvo Šenčur Priljubljena organizacija krajanov V 35 letih delovanja je društvo veliko storilo za izobraževa* nje udeležencev v prometu — Ta dejavnost še danes v oS-predju — S skromnimi finančnimi sredstvi ravnajo gospo* damo Šenčur — Konec novembra 1949. leta so v Šenčurju osnovali avto-moto krožek, ki je deloval v okviru AMD Kranj. Že naslednje leto se je osamosvojil in preimenoval v Društvo ljudske tehnike Šenčur. V njem so delovale tri sekcije, od katerih je bila najdejavnejša avto-rnoto sekcija. Iz nje je zraslo društvo, ki je 1953. leta dobilo današnje ime. Od ustanovitve naprej je bila osnovna dejavnost AMD Šenčur vzgoja bodočih voznikov in drugih udeležencev v prometu. Sprva so kandidate poučevali z zasebnimi vozili, v letih 1953 — 1960 pa je društvo dobilo s pomočjo AMZ Slovenije več lastnih motornih vozil. Pomembna prelomnica v delu društva je bila 1965. leta preureditev nekdanje šole, kjer so postopno opremili učilnico, pisarno, sejno sobo, hišniško stanovanje in malo delavnico v garaži. Po 1980. letu so s prostovoljnim delom krajanov zgradili vrstne garaže in obnovili fasado društvenega doma. »Z razvojem društva,« pripoveduje Andrej Potočnik, ki predseduje društvu že deseto leto, »se je povečevalo tudi število članstva. Danes imamo 865 članov, večino iz Šenčurja, maja pa iz krajevnih skupnosti Visoko, Preddvor, Jezersko, Voklo, Hrastje in Prebačevo. Čeprav smo med krajani zelo priljubljena in gotovo najmnožičnejša organizacija, bi si želeli še več članov iz domačega kraja.« V preteklosti so nove člane privabljale predvsem zanimive športne in družabne dejavnosti, ki so bile tudi v šenčurskem društvu dobro razvite. Prirejali so rally vožnjo na Jezersko, lov na lisico — iskanje skritega voznika, nočno orientacijsko vožnjo in podobna tekmovanja. Ppustili so jih zaradi pomanjkanja denarja v društvu in vse bolj varčnega ravnanja voznikov z gorivom. Tako sedaj privlačijo voznike v članstvo AMZ le še razne ugodnosti pri tehničnih in drugih storitvah. »V ospredju naše dejavnosti je še danes preventiva,« pojasnjuje Franc Kuhar ki je od 1976. leta sekreta' AMD Šenčur. »Veliko skrbi nam«' njamo vzgoji šolske mladine; v šol«" organiziramo tečaje za kolesarje i" lastnike koles z motorjem. Vsako le" to pregledamo poprečno 70 koles os* novnošolcev. Občasno prireja0*0 predavanja za traktoriste in sezn&' njamo druge prebivalce z novosti*1' v prometnih predpisih. Tudi temu gre najbrž zasluga, da zadnja leta nismo imeli težjih nesreč kljub v# gostejšemu prometu in slabi signal'' zaci ji.« Veliko manj dela kot konec prejS' njega desetletja, ko je bilo v društV osem vozil in devet inštruktorje^ imajo z vzgojo novih voznikov. Zafa' di spremenjenih predpisov za to o* javnost deluje šola za voznike skup' no z AMD Kranj in Cerklje. V Sen; čurju še vedno prirejajo teoretični del tečajev, kjer predava Pavle P*£' stor, eden od treh njihovih instrui\ torjev. Kot predvidevajo, bodo v®e . letos tri tečaje z okrog sto udeležene in bodo tri društvena vozila staln° zasedena. »S skromnimi finančnimi sredstvi* ki jih zberemo z delom članarine' prispevki SPV in ZOTK Kranj & šolsko dejavnostjo,« končuje pn|^ vor Franc Kuhar, »skrbno gospod^ rimo. V glavnem gre denar za obn0' vo vozil; sedaj že imamo novega *L čka, naročili pa smo tudi nov jug0; ' kraju bi si želeli tudi bolj opremUe' no mehanično delavnico, za ^ društvo nima možnosti.« n Dosedanje uspešno delo Aty"\ Šenčur je več organizacij nagradj1 z raznimi priznanji, društvenim ^ lavcem pa največ pomeni krajev*1 priznanje OF ob 30-letnici delovanj8; Letošnji, 35-letni jubilej društva b° do proslavili na jesen, ko predvi^ vajo slavnostno sejo upravnega °_ bora društva in organizacijo razstf ve o društveni dejavnosti. Za nap*6' pa si najbolj želijo večjo pripravlj6" nost mladih za prevzemanje dolžn nadebudno slikarko zanima arhitektura, zato je pričakovati, da l^2 leta tudi poklicno razvije svoj 'l*ovni dar. Mariborčan Sebastjan Bregar se je na Groharjevi koloniji ognil običajni temperi. Kot pravi, z njo lepi škofjeloški motivi izgubijo veliko barvnega sijaja. Cerkveno okno z barvastimi stekli je oživel z barvnimi tuši. »Rad rišem naravo, vendar mi leži tudi slikanje motivov iz starih mestnih središč,« je dejal. ogljem zatekle v veže starih mestnih stavb in od tam motrile motive, ki so jih kanili prenesti na papir. Toda potem se je nasmehnilo sonce, obsijalo obrise tisočletnih por-talov in oživelo barve hišnih pročelij. Tisočletno mesto je oživelo. Tisočletne stavbe, cerkve, arkade, stopnišča, tesne ulice, strehe, grad ... vse to je v sobotnem dopoldnevu polagoma dobivalo svoje dvojnike na papirju. Motivi, ki so že kdove kolikokrat doživeli likovno upesnitev! Letos jih osemnaj-stič upodabljajo mladi udeleženci Male Groharjeve slikarske kolonije. »Največ jih že vsa leta prihaja iz Slovenije,« pravi predsednik odbora kolonije Lojze Malovrh. »Letos smo v Škofji Loki pozdravili tudi goste iz Brčkega, iz Kladnja, pa iz Vojvodine in nekaterih krajev Hrvaške, ki se letos prvikrat udeležujejo te manifestacije prijateljstva. Osemnajstletnica je dokaz, da likovno srečanje pionirjev likovnikov v Škofji Loki ne bo usahnilo. Mala Groharjeva slikarska kolonija namreč sloni na trdnih temeljih: idejno jo podpira veliko likovnih pedagogov. Med njimi so tudi taki, ki že vsa leta vodijo svoje učence na loško slikarsko kolonijo (tako denimo kranjska likovna pedagoginja Jolanda Pibernik), pa tudi taki, ki so njega dni še z otroško roko nanašali barve na platno, kjer je nastajala podoba našega mesta.« Veseli živžav je za tri dni napolnil tisočletno mesto pod gradom: ne le likovno, tudi s koncerti, plesnimi in folklornimi nastopi so mladi potrjevali na skupnih likovnih interesih vzraslo prijateljstvo. Učenci domače glasbene šole in domači instrumentalni ansambel, mladi Radovljičani in Kranjčani so sodelovali v kulturnih programih, posebej privlačen je bil nastop fol-kloristov iz Smederevske Palanke, pa prisrčne likovne upodobitve cicibanov na asfaltu, ko le ne bi vseh spremljajočih dogodkov okrnil dež. V soboto popoldne so mladi ustvarjalci dokončali likovne upodobitve Škofje Loke in jih razstavili v loškem gradu, kjer bodo do konca meseca spominjali na tradicionalno likovno srečanje. Vsak od udeležencev je Škofji Loki zapustil nov živopisni list na drevesu prijateljstva, ki se razrašča že drugo desetletje. D z žlebir Slike: G. Šinik Ljubiteljsko gledališko srečanje V Celju bo od 13. do 15. junija letošnje srečanje slovenskih ljubiteljskih gledališčnikov. Pri tem velja povedati, da v Sloveniji deluje 600 gledaliških skupin. Spored srečanja je sestavil Matjaž Zupančič, zajema dve najpomembnejši obliki dela gledaliških skupin. Tekoča gledališka produkcija je naslov tematskega sklopa dosežkov ljubiteljev, ki se po načinu dela in po nekaterih dosežkih približujejo poklicnemu gledališču. Sem so uvrstili tri predstave z Gorenjske: G. Fac-daua Maček v žaklju v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja, B. Hofmana Mož brez obraza v izvedbi Gledališča Tone Čufar z Jesenic in B. L. Vasiljeva A zarje so tukaj tihe v izvedbi Odra treh herojev iz Pirnič. Nove gledališke smeri pa predstavljajo predstave, ki ljubiteljstvo razumejo kot prednost v smislu nein-stitucionalnosti in svobode ustvarjanja, ki iz tega sledi. Gre za iskanja drugačnih oblik, za lasten teater, včasih celo upor proti obstoječemu. Sem je uvrščena tudi predstava A. Blatnika Danes ali Apokalipsa v izvedbi Gledališča čez cesto v Kranju. Na srečanju bo še več gostujočih predstav, zanimiv bo nastop poljskih pantomimikov v predstavi Anatomija lutk, kakor tudi Zgodba o treh prašičkih gledališča Daska iz Siska, predstava, ki je že drugo leto na vrhu popularne liste jugoslovanskih ljubiteljskih predstav. Stilni koncerti v Grobljah V Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah pri Domžalah se začenja 15. sezona stilnih koncertov, ki jih pripravlja Zveza kulturnih organizacij Domžale. Junijski koncerti so v evropskem letu glasbe posvečeni prav jubilejni obletnici treh velikih skladateljev: Johanna S. Bacha, Do-menica Scarlattija in Georga F. Handla. Prvi koncert bo danes ob 20. uri, ko bo nastopil komorni orkester Domžale-Kamnik z dirigentom Tomažem Habetom. Solista bosta violinistka Monika Skalar in oboist Matej Šare. Izvajali bodo Bachova in Handlova dela. V torek, 18. junija, ob 20. uri bosta nastopila kitarista Igor Saje in Andrej Grafenauer, ki bosta izvajala dela Piccininija, Lavvesa, Coretteja, Scarlattija in Ukmarja. V torek, 25. junija, ob 20. uri bo nastopil Komorni orkester RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanu-tom, solista bosta violončelista Zdenka Kristl-Marinič in Stane Demšar. Izvajali bodo Dolarjeva, Bachova, Handlova in Bartokova dela. V torek, 2. julija, ob 20. uri bo nastopil Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki se bo predstavil s skladbami Rameauja, Danzija, Weingerla, Bar-berja in Malcolma. V ponedeljek, 8. julija, ob 20. uri pa bosta nastopila violinist Andreas Reiner in čembalist Aci Bertoncelj, ki bosta izvajala Bachova in Handlova dela. Vstopnice dobite pri Zvezi kulturnih organizacij Domžale vsak dan dopoldne, ob sredah tudi popoldne, v prodaji pa bodo seveda uro pred koncertom. Veljajo 200 dinarjev, študentje in mladina ima polovični popust. Violinistka Vesna Stanković v Kranju Kako izzivalno je lahko letošnje evropsko leto glasbe s spomini na Bacha, je na nedavnem, 14. koncertu v Kranju oziroma njegovi Glasbeni šoli pokazala violinistka VESNA STANKOVIĆ. Za uvod in hkrati že eno temeljnih točk večera je odigrala Bachovo Partito-Suito v E-du-ru (BWV 1006) za solo violino. Mnoštvo polifone igre na godalu je violinistko Stankovičevo pokazalo v luči odličnega goslača in njen sicer formalni kranjski glasbeni nastop se je že s tem Bachovim delom sprevrgel v odličen violinski recital. Še dandanes dokaj nenavadna Bachova violinska literatura, ki slovi po Bachovem dvigu nad visoko utesnjene možnosti z vsem bogastvom plemenitih zamisli, je našla v Vesni Stanković odlično bralko baročne violinske polifonije. Stankovi-čeva je z vsem violinskim zanosom odigrala uvodni in popularni Preludij omenjene Partite, ki ga tudi sicer poznamo v različnih variantah in priredbah. Prav gotovo je J. S. Bach z vsemi šestimi violinskimi solo-sonatami presegel marsikatero popolnejšo glasbeno obliko in prav s to (E-dur) partito pa je tudi Vesna Stanković že odločila recital sebi v prid. V nadaljevanju je Stankovićeva s spremljevalcem — pianistom Leonom Engelmanom — igrala še popularno Tartinijevo Sonato v g-molu (imenovano tudi Vražji trilček) pa še Saint-Saensovo Havanaise, op. 83 in Wieniawskega Scherzo in tarantelo; sama popularna in za razliko od uvodne Bachove Partite tudi dokaj hvaležna glasbena dela. Tudi v duu s pianistom Engelmanom se je Vesna Stanković izkazala za tehtno ubiralko še vedno mladostno začetih solističnih korakov, ki pravzaprav po vseh kriterijih sodeč že krepko posegajo na poklicni glasbeni oder. Mlada violinistka z vsemi parametri koncertantne glasbe smelo, pogumno in z jasno izdelanim glasbenim členjenjem stopa na povsem resen glasbeni oder. Vesna Stanković je z veliko prepričljivosti ter zrele violinske igre že napovedala s tudi sicer miniaturnim kranjskim nastopom, da z njeno igro velja računati na vseh resnejših glasbenih odrih. Franc Križnar Jazz festival na Bledu Spored sestavljen Jazz festival se s svojo klasično vsebino vrača na Bled, kjer bo potekal 21. in 22. junija — Nastopili bodo v glavnem domači glasbeniki, nekaj bo tudi gostov iz tujine — Iz Ljubljane bo vozil poseben avtobus Bled — Jazz festivali so nekdaj potekali na Bledu in se kasneje preselili v Ljubljano, kjer so v zadnjem času dobili avantgardno vsebino. Deloma zaradi želje po njegovi klasični vsebini, deloma zaradi prizadevanja blejskih turističnih delavcev, da bi Bled imel kvalitetne kulturne prireditve, se letos jazz festival s svojo staro vsebino vrača na Bled. V Ljubljani pa bo istočasno potekal jazz festival s svojo novo vsebino. Prireditelja jazz festivala na Bledu — Jazzovsko društvo iz Ljubljane in Hotelsko turistično podjetje Bled — sta že objavila spored. V petek, 21. junija, bodo nastopili: Greentovvn jazz band, Boško Petrovič B. P. Con-vention, Kvartet Lojzeta Kranjčana, Big band RTV Zagreb in Stjepko Gutt kvartet, ki se mu bo na bobnih pridružil Alvin Quinn. V soboto, 22. junija, pa bodo nastopili: Ljubomir Matjazza dixieland band, Trio Dejana Pečenka, Trio Karlheinz Miklin iz Avstrije in Big band RTV Beograd. V glavnem bodo torej nastopili domači glasbeniki, poleg avstrijskega tria pa prireditelji čakajo še na potrditev nastopov dveh skupin iz Združenih držav Amerike: Lou Donalds-son kvartet in Joan Brakeen in Clint Koncert v Šivčevi hiši RADOVLJICA - Društvo ljubiteljev stare glasbe iz Radovljice bo danes ob 19.30 v Šivčevi hiši priredilo koncert Cappella Car-niolae. V petek, 14. junija, ob 19.30 pa bo nastopil Pihalni kvintet akademije za glasbo. Pri organizaciji koncertov sodeluje Čebelarski muzej Radovljica, v_;_- Fotografa v Doliku Jesenice — V salonu Dolika je odprta razstava fotografij Adija Finka in Vitomirja Pretnarja, ogledate si jo lahko do 19. junija. Adi Fink je bil v petdesetih letih predsednik tedanjega foto kluba Alpa v Radovljici. Z razstavno fotografijo se ukvarja od leta 1974, leta 1977 je prejel naziv fotoamater I. razreda. Sedaj je član foto kluba Andrej Prešeren na Jesenicah. Vitomir Pretnar se s fotografijo ukvarja od leta 1975, dvakrat se je doslej predstavil tudi s samostojno razstavo. Prejel je že okoli dvajset nagrad in priznanj, tudi on je član foto kluba na Jesenicah. Naše zavarovane živali Pri Mladinski knjigi, natančneje pri reviji Pionir, so natisnili plakat o naših zavarovanih živalih, ki ga je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije. Z barvnimi posnetki je predstavljenih enajst ogroženih živali, likovno je enako oblikovan, kakor že pred leti natisnjen plakat o zavarovanih rastlinah. Kupite ga lahko za 150 dinarjev. Huston. Honorarji zanju so visoki, zato je njihov prihod vprašljiv. Prireditelji pričakujejo, da bo ljubljanski radio na svojem drugem programu prenašal oba dneva jazz festivala na Bledu, ki bo potekal v Festivalni dvorani. Poskrbeli bodo tudi za obiskovalce iz Ljubljane, s Trga osvoboditve bo oba dneva odpeljal ob 18.30 poseben avtobus, ki bo ob koncu prireditve odpeljal nazaj v Ljubljano. Na Bledu so vstopnice v prodaji pri Generalturistu, v Ljubljani pri Globtourju v Maximarketu. Veljajo 500 dinarjev, skupaj s prevozom pa 1.000 dinarjev. Jamm sessioni so »uradni« spremljevalci vsake jazzovske prireditve, v Kazini na Ble4u bodo v potek, 21. junija, po koncertu. Njegovo trajanje ne bo omejeno, kar pomeni, da bo tako dolgo, dokler bodo glasbeniki in poslušalci zdržali. Jazz festival bo v preddverju Festivalne dvorane spremljala razstava jazzovskih fotografij in plakatov dosedanjih jazz festivalov od leta 1960 do 1982/ M. V. Slikarska kolonija Vrata 85 Člani Planinskega društva Dovje-Mojstrana so maja organizirali 6. slikarsko kolonijo Vrata 85. Skupna akcija planincev in slikarjev iz različnih krajev Slovenije je vse prijetnejša oblika povezovanja planinstva in likovne umetnosti. To je potrdil letošnji obisk, saj se je kolonije udeležilo 14 slikarjev. Tekom let se je oblikovala skupina starih znancev, ki vedno radi pridejo v Mojstrano oziroma v svet Triglava. Letošnje kolonije so se udeležili: akademska slikarja Leon Koporc iz Ljubljane in Ferdo Maver iz Kamnika ter Marjan Vodišek iz Titovega Velenja, Jelina Krasnik in Ernest Spiler iz Trbovelj, Nika Hafner, Vilijem Jakopin in France Smole iz Ljubljane, Lojze Dežman in Vida Štemberger iz Kranja, manjkali pa seveda niso znani jeseniški likovni ustvarjalci Rudolf Arh, France Berce, France Kreuzer in Tone Tomazin, vsi aktivni člani Dolika. S paleto in čopičem so teden dni slikali motive planinskega sveta. Poleg bližnje okolice so obiskali triglavske doline Vrata in Krmo ter Radovno, motivov pa ni manjkalo tudi v Kravankah. Najboljše slike bodo udeleženci kolonije predstavili razstavi v Mojstrani ob prazniku občine Jesenice, po eno delo pa bodo odstopili društvu. V zadnjih letih se je lepih slik nabralo kar precej in člani planinskega društva se zavzemajo, da bi v Triglavski muzejski zbirki uredili manjšo planinsko galerijo, z nekaterimi slikami pa želijo obogatiti notranjost Aljaževega doma v Vratih. J. Rabič GLAS 6. STRAN. ZANIMIVOSTI torek. 11. junija 198j Kar v brezno zvrni V Triglavskem narodnem parku imajo obupne težave s smetmi — V visokogorskih postojankah, posebej v najbolj obleganih okoli Triglava, se jih nabere veliko in nimajo kam z njimi — Gorenjske alpske doline, posebej Tamar in Vrata, so na udaru divjega šotorjenja in avtobusnih sindikalnih izletov, ki pustijo za sabo pravo razdejanje — V prometno dostopnih kočah je problem rešljiv z rednim odvozom smeti, v visokogorskih pa s helikopterjem, oboje pa seveda zahteva denar Okoli Triglava je najhujše Odlaganje odpadkov v luknje, vrtače, brezna in špranje je danes v naših planinah takorekoč pravilo. S smetmi imajo največje težave visokogorske postojanke okoli Triglava, kjer se poleti vali reka planincev, kar pet milijonov jih naštejejo vsako leto. Kredarica, Dolič, Planika, Sta-ničeva koča, koča pri Sedmerih jezerih imajo najhujše težave. Le malce je treba zaviti s prave poti, se ozreti v bližnjo jamo ali brezno in zatisnili boste nos in zbežali pred zloveščimi krokarji. Na Doliču usipajo smeti v bližnjo špranjo, tam blizu izvira studenec, ki v slapu pada v globel. No, čista studenčnica to ni več. Pravijo, da je Črno jezero onesnaženo z detergenti. Z neba seveda ne padajo; kje drugje naj bi se dobili kot iz koče pri Sedmerih jezerih, od koder je svet nagnjen proti zadnjemu triglavskemu jezeru in umazanija pa zemeljskih plasteh pronica do jezera? Podobne primere bi še našli, nanje opozarjajo tudi oskrbniki planinskih koč. Trkanje na zavest ne bo zaleglo Kaj storiti? Zgolj s trkanjem za zavest planincev ne bo moč opraviti vsega, saj se veliko odpadkov nabere v kuhinjah planinskih koč. Tudi občasne očiščevalne akcije ne pomagajo dosti, navsezadnje pa dajejo še potuho tistim, ki mečejo odpadke kjersibodi. Rešitev je v rednem odvozu smeti. V visokogorskih postojankah, ki niso dostopne po cesti ali z žičnico, pride v poštev helikopter. Vremenoslovec Janko Rekar s Kredarice je dal idejo, da bi namestili smetnjake iz mrežaste pločevine, sortirane smeti bi v njih zažgali in jih tako skrčili, da bi bil prevoz cenejši. Med smetmi je namreč veliko papirja, ki je lahek in zavzame veliko prostora. Kadar bi kurili, bi seveda morali paziti na vreme. Podobno zdaj helikopter že odvaža prazne steklenice, ki se jih seveda zaradi iztržka zanje splača odvažati, še težje kot druge smeti pa jih je metati proč. Helikopter oskrbuje Kredarico, nazaj odhaja večkrat prazen, če bi vsaj dvakrat na mesec pobral tudi smeti, bil prevoz cenejši. Vogel je zgled Redni odvoz smeti je lahko lažje rešljiv v planinskih postojankah, ki so dostopne po cesti ali z žičnico. Vogel je lahko drugim svetel zgled. Do nedavna so bile smeti tam hud problem. Zdaj ni več tako. Malce so pripomogli inšpektorji, malce časnikar- ji, ki smo o tem veliko pisali, seveda pa tudi volja ljudi, ki tam delajo. Danes odpadke sortirajo in vozijo v dolino. Razmišljajo tudi o smetišču v Bohinju, da jih odpadkov ne bi bilo treba voziti v oddaljeni Černivec pri Brezjah. Tamar in Vrata sta najbolj na udaru Na primorski strani imajo več reda in manj problemov, najhuje je na gorenjski strani. Alpske doline, posebej Tamar in Vrata, so najbolj na udaru divjega šotorjenja, nedeljskih čevapčičarjev in avtobusnih sindikalnih izletov. Le nekaj kilometrov se pač zapeljejo in že so v gorski divjini, kjer se »popolnoma sproste«. Za njimi ostane pravo opustošenje, nadzorniki jim z opozarjanjem niso kos, posebej če je vmes alkohol. Šotore kjersibodi postavljajo predvsem obiskovalci naših gora iz vzhodnih dežel, čeprav Čehom skorajda ne verjamemo več, da nimajo denarja za posteljo in čaj v planinski koči in zato vlačijo s sabo vso kramo za šotorjenje. V Aljaževem domu v Vratih vedo povedati, da njihov hišnik polovico časa porabi za pospravljanje smeti okoli koče. Od skakalnic naprej naj bi prepovedali promet Avtomobilski hrup v Tamar resnično ne sodi, od skakalnic naprej nameravajo prepovedati promet. Parkirišče pa je tam tako ali tako že urejeno. Smetnjak v Tamarju že imajo, postavili naj bi jih ter smeti redno odvažali tudi drugod. Dosti volje kažejo v Poštarski koči na Vršiču, kjer so obljubili, da bodo pospravili tudi melišče,kamor mečejo smeti. Jasno je, da se bosta morali v redni odvoz smeti vključiti tudi Tičarje-va in Erjavčeva koča. Podobno naj bi smetnjak namestili tudi v koči pri izviru 3oče. Potrebovali bi jih tudi Zasipska koča v Krmi, koča na Komni, Pogačnikov dom (slednji sta dostopni po tovorni žičnici) in seveda še katera. Letos naj bi od teh najbolj dostopnih koč smeti že odvažali. Prostori za šotorjenje Na primorski strani je večji red, označeno je, kje ne smeš postavljati šotorov, kuriti. Na Tolminskem je več kot deset prostorov, kjer je moč šotoriti, tam se odvijajo tudi planinske in podobne šole v naravi. Določiti in označiti bi jih morali tudi na gorenjski strani. Delo seveda ne bo opravljeno čez noč, v Trenti so začeli lani, letos bodo označevanje dokončali. Triglavski narodni park pač nima denarja v izobilju. Se letos pa namerava natisniti poljuben plakat, ki do učinkoval kot opozorilo glede odmetavanja smeti. V planinskih kočah pa bodo na voljo črne vrečke, v katere naj bi ljudje spravljati smeti. Upajmo, da se bo našel denar Akcije o odvozu smeti s planin, ki jih skupaj začenjajo sanitarni inšpektorji, planinska društva in Triglavski narodni park, bodo uresničene, če se bo našel denar zanje. Prav denarni problemi pa so dostikrat najtežje rešljivi, kar na drugi strani govori, da je problematika rešljiva le postopoma. Otipljivih rešitev še ni, za zdaj so le razmišljanja, da bi v planinskih postojankah v ceni storitev upoštevali tudi odvoz smeti in tako namensko zbirali denar. M. Volčjak Deponija odpadkov čaka projekte — in denar Deponija komunalnih odpadkov v Tenetišah bo zadostovala do leta 2000 in nekaj več — Lani začeta sanacija z ureditvijo potoka, zbirnim kanalom in usedalnimi jamami je stanje sicer nekoliko izboljšala, dokončno pa bo deponija urejena s čistilno napravo za izcedne vode in s sistemom odvajanja plinov iz spodnjih plasti Kranj — V deponiji komunalnih odpadkov v Tenetišah se trenutno ne dogaja nič posebnega, če seveda zanemarimo stalno dovažanje odpadkov. Lani začeta sanacija deponije, ki so se je lotili v KOGP Kranj, za sedaj ,stoji', saj čakajo projekte, ki so naročeni za odplinjanje deponije in za čistilno napravo. Po dodatno izkopanem kanalu, ta je bil narejen ob novi požarni poti med deponijo in regulirano strugo potoka Želin, odteka v usedalne jame umazana črna voda; ta se izceja prav iz dna okoli sedem metrov debele plasti komunalnih odpadkov. Še lani se je ta voda več ali manj neovirano izcejala proti potoku. Reguliran Želin zdaj tudi ob večjih nalivih ne more več siliti proti deponiji in v usedalne jame. Preden bo voda iz začasno urejenih usedalnih jam napeljana v potok, bo treba poprej postaviti čistilno napravo. »Kakšne vrste čistilna naprava bo, za sedaj še ni znano, odvisno pa bo od rezultatov merjenja izcednih vod, ki ga opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor,« je povedal ing. Jože Stružnik iz KOGP. »Razen čistilne naprave, ki naj bi preprečevala onesnaževanje bližnjega potoka, ta se izliva naprej v Golnišnico, bo treba na deponiji urediti tudi odplinje-vanje. Že zdaj se v spodnjih plasteh nabira metan, če pa bo deponija še naprej rasla v višini — predvideno je vsaj še sedem metrov — brez te naprave ne bo šlo. S sistemom cevi in črpalke bo metan iz spodnjih pla-• sti brez težav mogoče potisniti na površje in v ozračje. Kasneje se bo treba odločiti, ali ga ne bi tudi koristno uporabili za ogrevanje kakega objekta.« S takšno ureditvijo bo deponija v Tenetišah lahko do leta 2000 in še Tenetiše — Vsak dan pripeljejo v deponijo okoli 250 kubikov komunalnih odpadkov, za industrijske pa zdaj iščejo drugačne rešitve. V Mavčičah slovesno — V spomin na prvo oboroženo akcijo proti okupatorju leta 1943 praznujejo krajani Mavčič 5. junija krajevni praznik. V prejšnjem tednu so se tako zvrstila tekmovanja v nogometu, kegljanju, šahu in namiznem tenisu, ki se jih je udeležilo veliko krajanov, gasilci iz Mavčič in Brega ob Savi pa so prikazali mokro vajo. Delegacija krajevne skupnosti je položila venec k doprsnemu kipu rojaka, narodnega heroja Vinka Zevnika-Železnika v avli skupščine občine Kranj (na sliki), pionirji pa so obiskali spominska obeležja ter se z recitacijami oddolžili padlim borcem. Praznovanje so sklenili s slavnostno sejo vseh organizacij in organov krajevne skupnosti Mavčiče, na kateri so podelili petim krajanom bronasta priznanja OF, športnikom pa zaslužena priznanja. jr Franc Gartner: »Zdaj se odpadki^ vžigajo več tako pogosto kot včasih-1 Foto: F. Perdan kako leto več sprejemala komunali odpadke — seveda, če bodo kolici^ rasle po 50 do 60 tisoč kubikov od' padkov letno. Koliko odpadkov la*)' ko sprejme sedanji prostor v Tenefr šah, je seveda odvisno tudi od nac'' na »skladiščenja« odpadkov, saj ji)1* buldožerji le razgrinjajo in tlačijo-posebnih strojev, ki bi odpadke d? datno stiskali, pa KOGP Kranj * ma. »Predvidevamo, da bo ta prost"r za naslednjih petindvajset let zad£ ščal, seveda le za komunalne odp^' ke, industrijske, ki so se doslej rflj šali s komunalnimi, pa večinoma od' klanjamo,« je povedal Emil PrešereJ1 iz KOGP. »Nekatere delovne orga^' zacije v Kranju so že zdaj v zadreg1' kam z odpadki, ki ne smejo več v netiše. Zanje so predvidene mon° deponije kot jim pravimo, kje pa D0' do, tako kot za deponije drugih P?' sebnih odpadkov še ne vemo, nosti pa so bile že proučene v študij1 o ravnanju z odpadki na Gorenj' skem.« Predvsem od denarja bo odvis"^ kdaj bo deponija odpadkov v Tenejj' šah dokončno urejena — da bo l3*1 ko sprejela dodatne količine korfl^ nalnih odpadkov in da bo zavaroV3' no tudi okolje. Že doslej so dela vr ljala okoli ene milijarde starih di«1' dokončanje še enega varovalne^ kanala in plačilo naročenih proje* tov pa bi samo letos zahtevala od k° munalne skupnosti še 5 milijard sta rih din. To pa seveda pomeni, da s bo sanacija deponije potegnila še naslednjo leto in morda še kako let dlje" • le- Vendar pa so pri KOGP Kranj £. tos'uspeli posodobiti obvtSčtUlje, so v čuvajnici pred deponijo m°n rali radijsko UKV zvezo z dežurno službo v KOGP. Na deponiji narnre lahko pride do požarov, ko se vne majo nekatere vnetljive odpadu snovi. Zadnji večji požar je bil pre devetimi leti. »Zdaj lahko hitro obvej stimo gasilce,« je povedal čuV« Franc Gartner, »prej pa je bilo tref peš do telefona v Tenetiše. Sicer P zdaj skoraj ni več požarov, letos je enkrat malo zagorelo, pa smo la^ kar sami pogasili. ^ jyj. Proslava ob dnevu invalidov Škofja Loka — V počastitev me k\ m K S programu bodo sodelovali zbori, godba na pihala in učenci u' novne šole iz Železnikov. Proslav bo v prostorih kinodvorane v Zel^ nikih, družabno srečanje pa v res& vraciji Alples. Na prireditev vab1! vse člane društva. Organiziran ^ poseben avtobusni prevoz izpred D| tela Transturist v Škofji Loki 0 15. uri. (vp) Na FIS kongresu v Vancouvru v Kanadi »Stalno moraš kandidirati, da ti dajo glas« Vail, ki je doslej kandidiral že dvakrat, je končno dobil organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju — Veliko se je govorilo o Kranjski gori, kar je bil velik turistični učinek — Organizacije takih prireditev prinašajo ogromne de- narja Kranjska gora — Na 35. kongresu mednarodne smučarske zveze FIS so za leto 1989 zaupali svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah ameriškemu smučarskemu središču Vail v Koloradu, svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah pa Lahtiju na Finskem. Kongresa se je udeležila tudi delegacija Kranjske gore, ki je kandidirala za organizacijo svetovnega prvenstva, a je bil Vail premočna konkurenca. Naša delegacija se je že vrnila iz Vancouvra v Kanadi, kjer je bil mednarodni kongres. Kakšni so bili vtisi, spoznanja in kako se je Kranjska gora »držala« v močni konkurencii? O tem smo se pogovarjali z Vojtehom Budinekom iz Kranjske gore, ki je poleg Dušana Senčarja, Toneta Vo-grinca in Lojzeta Gorjanca član enega izmed treh komitejev mednarodne smučarske zveze. »Vancouver, kjer je bil kongres FIS, je izredno lepo in gostoljubno pristaniško mesto, ki je navdušilo vse delegate. Nam sta pri kandidaturi in opremi prostora precej pomagala predstavnik Elana v Ameriki in Alpina. Najprej so se pojavljala mnenja, da Jasna s Češkoslovaške ne bo kandidirala, ker ima slabo infrastrukturo in premalo hotelskih zmogljivosti, vendar vseeno niso hoteli odstopiti. Vzhodne države bi potem glasovale za Kranjsko goro, vendar je Jasna dobila vso njihovo podporo. Glasovanje na kongresu je tajno, vendar se je že pri štetju izkazalo, da so vse zahodne države glasovale za Vail, kar relativno veliko — 17 glasov — pa je dobila Kranjska gora. Zato smo lahko videli, da so vse tiste alpske države, ki so nam obljubile podporo, obljubo tudi držale. • Zakaj je ameriški Vail tako premočno zmagal? »Med samim kongresom je prevladovalo stališče, da so bila vsa svetovna prvenstva v alpskem smučanju od leta 1970 do 1987 v srednji Evropi (od leta 1970 si sledijo Val Gardena, Saint Moritz, Garmisch, Schladming, Bormio in leta 1987 Crans-Montana) in da je zdaj absolutno na vrsti Amerika — s tem, da se svetovno prvenstvo leta 1991 organizira spet v Evropi. Drugo dejstvo je bilo, da se je med kandidati edino Vail predstavil s celovitim programom, saj je ponudil vse objekte, ki so že zgrajeni. Vail ima kar 8.000 hotelskih postelj, nešteto izkušenj z organizacijo tekem v svetovnem pokalu v Ameriki, ima preizkušene ženske in moške smuk proge.« • In kakšen je bil odnos delegatov do kranjskogorske kandidature? »Za Kranjsko goro so se izredno zanimali, z malo vloženega denarja v našo kandidaturo (v primerjavi z drugimi zelo zelo malo) smo dosegli učinkovito predstavitev naših turističnih središč in Gorenjske. Vendar smo lahko predstavili le program potrebnih gradenj z dvema smuk programa, nekaj žičnicami, razširitvijo smučišč in gradnjo prireditvene dvorane v Kranjski gori. Mnenje je bilo, da bi morali najprej Vsaj nekaj od tega zgraditi, denimo smuk proge in žičnice. Dobro pa je, da smo se predstavili, saj bi lahko v naslednjem obdobju le prišli na vrsto za svetovno prvenstvo, ker smo bili kandidati že večkrat. Vedno imajo prednost »stari« kandidati, tudi Vail je dobil prvenstvo šele po drugi kandidaturi.« • Kako ste se predstavili na kongresu? »Prišli smo z obilo materiala in diapozitivi o Gorenjski. Predsednik skupščine občine Jeseni- ce inženir Franc Brelih je imel pozdravni g°Vn' ob koncu pa je še Bojan Križaj v angleščinL imenu Kranjske gore delegatom izrekel pova" lo. u Pri delu mednarodne smučarske zveze so** lujem že leta in leta in dobro vem, da se je *J*J stalno pojavljati, če hočeš, da v tej močni tfi&. narodni konkurenci sploh uspeš. Te priredij: so včasih organizatorjem prinašale izgubo,1 jj, po zaslugi televizijskih prenosov prinašajo ve , ko denarja. Pri organizaciji svetovnega P^f^ stva zaslužijo ameriške družbe tudi več ni)'1^ nov dolarjev, pri olimpijskih igrah pa sto in v milijonov. Konkurenca je zato vedno hujša-« v • Na kongresu je v nordijskih discipli11^ dobil kandidaturo tudi Lahti, Kranjska goraP, vendarle zelo ugoden termin tekem v letošnji zoni. M »Thunder Bay iz Kanade, Autrans iz Fr8»|5r.anj — V kranjski tovarni obutve df/^ka so leta 1955 osnovali gasilsko ,Dej ^o. Registrirali so ga leto dni poz-1 zato bodo njegovi člani praznovati Ve-nico delovanja društva prihod-le>to. ^etno dejavnost sta označevala Op številčnost članstva in slaba [lijenost. Šele po velikem požaru pj^arni je društvo dobilo 1977. leta p4 0 Motorno črpalko, leto dni pozneje predelali kombi v orodno vozilo, ste 0 so tudi razsirili Sasilske vr~ ^.uanes je v IGD Planika,« pripove-Je društveni poveljnik Tadej Trelc, lCPn.° 44 članov» od teSa 12 žensk-^njimi vlada dobra pripravljenost it\Trovanje v društvu, vendar je na H^1*1 mestu vedno službena obvez-• Ker delamo v dveh izmenah, je »tj. težko organizirati razne dejavnost da Di čim manJ zamujali delo. (30 je tudi opravil z vodenjem dru-i Jjj^a to bi moral med drugim skrbe-^•dicni gasilec, katerega pa, na ža-y'v naši tovarni nimamo. ^hk k° velikem kolektivu bi najbrž ^VH° imeli še več članov, zlasti delavka 2 odgovornimi dolžnostmi. Prav ne moremo biti zadovoljni z ^sobljenostjo sedanjega članstva. ^»0 samo dva nižja častnika in več zavaruje triglav izprašanih gasilcev. Raven strokovnosti se bo nekoliko dvignila po končanem tečaju za izprašane gasilce, ki ga letos obiskujejo vse članice in pet članov.« K izpopolnjevanju članstva veliko prispeva tudi urjenje na vajah, ki jih predvideva občinska gasilska zveza za ocenjevanje. Lani je planiškim gasilcem uspelo zbrati dovolj točk za bronasto značko. Ob lastnem usposabljanju skrbijo gasilci za vzgojo drugih članov kolektiva. Nove delavce naučijo rokovati z ročnimi gasilnimi aparati, vsako leto pa pripravijo za vse zaposlene prikaz uporabe gasilnih naprav. Da takšno prizadevanje ni zaman, so lani spoznali ob treh začetnih požarih, ki so jih delavci pogasili sami. Med preventivnimi nalogami, ki jim dajejo v društvu prednost, so redni pregledi gasilnih naprav in hidrantne-ga omrežja, skrb za servisiranje ročnih gasilnih aparatov, nadzor dostopnih poti, dežurstva ob varjenju, črpanje vode ob poplavljanju Save in drugo. V sodelovanju s službo za varstvo pri delu dopolnjujejo oceno požarne ogroženosti in dajejo predloge za nakup nove gasilske opreme. »Požarne nevarnosti so v naši tovarni številne,« ocenjuje sogovornik in dodaja: »V delovnem procesu je veliko opravka z lahko vnetljivimi snovmi, zato so letos vse obrate opremili z avtomatskimi javljalci požarov in v barvarni namestili avtomatsko napravo za gašenje s CO2. Pomembna pridobitev je novo orodno vozilo, ki bo zamenjalo dotrajani kombi. Približno milijon dinarjev je stala razna oprema; najbolj smo potrebovali dvanajst zaščitnih oblek za gašenje v visokih temperaturah. Za gašenje z vodo smo dobro oskrbljeni, glede na visoko požarno ogroženost pa bi morali imeti vsaj cisterno z opremo za gašenje s peno. Na takšne potrebe so na letošnjem občnem zboru opozorili tudi predstavniki občinske gasilske zveze. Zal na njem ni bilo vabljenih vodstvenih delavcev, kar med drugim potrjuje premalo skrb kolektiva za razvoj gasilstva. Gasilce mnogi gledajo kot nujno zlo in se ob tem ne zavedajo, da so ob nas odgovorni za varstvo pred požarom vsaj toliko tudi sami.« Planiški gasilci obenem opozarjajo na ne dovolj razvito požarno varnostno kulturo delavcev. Dokaj dobro je spoštovanje predpisov o ravnanju z nevarnimi snovmi v proizvodnji, slaba pa je skrb za dostop k hidrantom in ročnim gasilnim aparatom. Mnogi posamezniki ostajajo gluhi tudi za opozorila o prepovedi kajenja na nevarnih krajih. Izgleda, kot bi se igrali z ognjem, čeprav najbrž vedo za njegovo nevarnost. Tako pred člani društva kot pred drugimi delavci Planike so torej še številne naloge za nadaljnji razvoj gasilstva in učinkovitejšo zaščito pred požarnimi nevarnostmi. Če se jih bodo lotili s skupnimi močmi in razumevanjem, jih bodo gotovo izpolnili v zadovoljstvo vseh. Stojan Saje ^rstvo pred nevarnimi snovmi Vse večja ogroženost okolja j Ekologija kot znanost o odnosih živih organizmov do vnanjega okolja ila utemeljena že pred dobrim stoletjem, vendar se je zavest posamez-«oy in družbe o problemih ekologije ter pomenu aktivnega varstva okolja rdila v razvitem svetu šele zadnji dve desetletji. Med vzroki, ki so prispe* k nenehnemu poslabševanju ekoloških razmer in nastanku globalne bloške krize je tudi premajhna osveščenost prebivalstva. 1 Vse večja ogroženost okolja in živih bitij ni' značilna le za visoko razvidi lndustrijske dežele. Z njo se soočamo tudi v naši domovini, prav tako v vl°Veniji. Dovolj zaskrbljujoči so podatki, da je bilo pred enim desetletjem j ^aši republiki poprečno po 6 poškodb tovorov nevarnih snovi na leto, se-^ Pa jih je med 30 in 40. Ob tem obstaja stalna nevarnost katastrofalnih ^Sreč, saj je Slovenija postala nekakšen poligon za skladiščenje, pretakali in prevoz nevarnih snovi, katere niso namenjene samo za našo upora- n. Čedalje slabša je kakovost zraka in voda. Pri nenehnem onesnaževa-Srn virov življenja je industrija udeležena kar z 80 odstotki. Dejstvo, da Sist° Pri onesnaževanJu voda kar za petkrat presegli uveljavljene mere za je st> je naravnost zastrašujoče. Ogroženost okolja zaradi nevarnih snovi v Sloveniji veliko večja, kot se večina ljudi zaveda. Si ..In kje so vzroki za takšne razmere? Pred desetletjem in več so indu-Z °Premili s številnimi napravami, ki niso bile tehnološko preizkušene fl^fika škodljivega vpliva na okolje. Razen tega je premajhna tehnološka pr.£lplina; marsikje opuščajo predpisane varnostne ukrepe, zaradi česar ft aJa do izlitij nevarnih snovi v okolje in drugih škodljivih pojavov. Za jijj^ge nesreče in napake so krivi tudi iztrošeni stroji. Zaradi hude letošnje '*ht ^e marsikJe prišlo do deformacij terena in instalacij pod zemljo, zato 110 v bližnji prihodnosti še pričakujemo razlitja raznih nevarnih snovi. $y ^a zmanjšanje stopnje ogroženosti okolja je moč marsikaj storiti. Zla-L Pomembna je smotrna razporeditev dejavnosti v prostoru. Nujna je do-Ha °.r£>aniziranost javnih služb za zaščitne ukrepe. Uspešnega zavarova-su^vih bitij pa si prav tako ni moč predstavljati brez načrtnih priprav v ^"nem ogroženem okolju. Če bi hoteli izboljšati sedanje razmere, bi se morali lotiti vsaj nekate- h\ Ukrepov. V planskih dokumentih za prostorski in drug razvoj naše de morali vnesti in upoštevati stvarne ocene ogroženosti. Sprejeti bi *a*^i načrte nujnih ukrepov in le-te povezati z načrti dejavnosti civilne w ^e. Dopolniti bi morali predpise in ažurirati standarde o ravnanju z cej arnimi snovmi ter zaščiti pred nesrečami z njimi. Uveljaviti bi morali o 1°rek. 11. junija 1985 OBVESTILA, OBLASI, OBJAVE 9. STRAN ©MSJSSMMGLAS inex adria aviopromet LJUBLJANA MEDNARODNE LINIJE LJUBLJANA—LARNACA - v četrtkih LJUBLJANA—MUNCHEN - trikrat tedensko Sezonske linije proti morju LJUBLJANA - DUBROVNIK PULA SPLIT TIVAT Prodaja kart in Informacije; INEX ADRIA AVIOPROMET Ljubljana Kuzmičeva 7, tel.: 313-366, 320-970 in vse pooblaščene turistične agencije v Sloveniji TEDEN LABODA V MURKI od 10. junija do 17. junija vam nudimo: SptlkehSraiCf' Ženske bluze' krila- hlače komplete, dvodelne obleke in kostime iz naravnih materialov, .zbranih barv in krojev aravn,h moćna revija dov^i0'12" JUn,Ja' 0b: 17,30 vM0Dlv^-KE^^S °b 17'3° V SUP^MAR- Vabimo vas, obiščite nas murka TOKOS TOKOS TRZIC, p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. ORODJARJA Pogoji: — končana poklicna šola kovinarske smeri (orodjar) oziroma IV. stopnja kovinarske usmeritve, smer orodjar, — 1 do 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov Tokos Tržič, Cankarjeva 9, komisiji za delovna razmerja. DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE v sleherno gorenjsko hišo gorenjski GLAS JlJUCAVNlCARSTVO Hdovuica, p. o. k ' ^■°Hisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in X°&ENJE DELOVNE SKUPINE delovodja) ^°Roji: _ srednja šolska izobrazba strojne smeri ali poklicna šola kovinarske smeri, tri leta ali pet let prakse. Plovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. j^ošnje pošljite na naslov Ključavničarstvo Radovljica, Gradnikova ahdidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi komisije. formo pol ]jttMOPOL SOVODENJ ^delava plastičnih mas J* Podlagi sklepa delavskega sveta in v skladu z določili starta do, razpisna komisija DO Termopol razpisuje naslednja pr°sta dela in naloge: NDividuaLNEGA POSLOVODNEGA ORGANA ^4 leta j* individualnega poslovodnega organa je lahko imenovan, °r izpolnjuje naslednje pogoje: % da je državljan SFRJ in da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične, or-Sanizacijske ali pravne smeri, ima 5 let delovnih izkušenj, ■ da ima aktiven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja drugih vrednot naše samoupravne socialistične družbe, skladno z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. K ■ rrjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh 3^ °bjavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v . dneh po poteku roka za zbiranje prijav. Prišli so Lepi dnevi za piknike, izlete, taborjenja. Potrebno opremo od ležalnikov, miz, spalnih vreč pa do plastične posode, plinskih svetilk in kuhalnikov dobite v Astrini blagovnici. Zato pridite, vaša pot v naravo na| bo pot skozi Astro. In ca ve»e ttanovm|e prad do- puatom ta nI dokončno urejono. si ob tam ogla|ta bogato Izbiro barv, tapat, oblog, dekorativnega blaga, za graditelje pa |a na vol|o tudi lzolacl|akl material (Ml ?ra9n?VniCa MURKA LESCE, n. sol. o. TOZD Maloprodaja Lesce, n. sol. o. Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge SNAŽILKE v prodajalni Železnina Lesce Pogoji: — osnovna šola. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni. Kandidati naj svoje vloge s kratkim življenjepisom pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO Murka, TOZD Maloprodaja Lesce, Alpska 62. ROSENTALER DROGERIE Parfuincrif-I oto-Rcformh.uis — Vl.ij;. I'harm R. VVertritznig Fertach, Hauptplatz 12, Tel.: 2359 POSEBNA PONUDBA AGFA barvni film samo 29,00 Asch FOTO-IZDELAVA v najboljši kvaliteti velika izbira KOZMETIKE in PARFUMOV Obiščite nas tudi v Celovcu, 50 m od Lindvvurma. SLOVENIJA AVTO KRANJ Titov trg 1 Do 15. junija 1985 nudimo 10-% tovarniški popust za motorno kolo APN 6 stara cena din cena s popustom 117.092,00, 105.383,00 din IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST! vi* u ItlflTI Tel SERVISNO PODJETJE KRANJ, p. o. Tavčarjeva 45, Kranj Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD objavlja potrebo po: 1. 2 KV ZIDARJIH 2. 3 KV KROVCIH - KLEPARJIH 3. KV TESARJU 4. KV TERACERJU - ZIDARJU 5. KV KLJUČAVNIČARJU Pogoji za sprejem na delo so: pod 1. — KV zidar, — poskusno delo bo trajalo 45 dni, — delo se združuje za nedoločen čas; pod 2. — KV krovec oziroma klepar ali priučen delavec, — poskusno delo bo trajalo 45 dni, — delo se združuje za nedoločen čas; pod 3. — KV tesar, — poskusno delo bo trajalo 45 dni, — delo se združuje za nedoločen čas; pod 4. — KV teracer — zidar, — poskusno delo bo trajalo 45 dni, — delo se združuje za nedoločen Čas; pod 5. — KV ključavničar, — poskusno delo bo trajalo 45 d, — delo se združuje za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. KOGP - TOZD OPEKARNA KRANJ, Pševska 18, Stražišče GRADITELJI! IZREDNO UGODNO! V času od 1. do 20. 6. vam nudimo 5 % popust pri nabavi modularnega in pregradnega bloka in 50 % popust pri dostavi teh. Nudimo tudi: — porolit, zidak, tuljave, NORMA opečni montažni strop -t betonski blok, vogalniki, strešniki — izotekt, bitumen, ibitol, strešna lepenka, stiiopor, kombi plošče, lendapor — cement, apno, armaturne mreže, schiedel dimnik Dobava takoj — možnost uporabe avtodvigala Prodaja Stražišče, Pševska 18., tel.: 21-140, 21-195 GLAS 10. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 11. JUNIJAJj^J RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS — Todraž 64224 GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja oz. ponovno objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1 2 a 4 5 1 delavec 1 delavec 2 delavca 2 delavca 2 delavca 1 delavec 1 delavec VODJA PRIPRAVE PROIZVODNJE JAME TEHNOLOG I NADZORNIK JAMSKIH DELOVlSC POMOŽNI OPERATER II ZUNANJI DELAVEC DROBILNICE IN VZORČEVALNICE 6. PTT MEHANIK 7. OBRAČUNSKI REFERENT - BLAGAJNIK POGOJI: pod 1: — diplomirani inženir rudarstva, — 4 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca; pod 2: — diplomirani inženir rudarstva, — 3 leta delovnih izkušenj, — zaželeno znanje tujega jezika in osnov AOP, — poskusno delo 2 meseca; pod 3: — rudarski tehnik, — strokovni izpit, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca; pod 4: — KV ali PK delavec kemijske, metalurško ali druge ustrezne smeri, — 3 mesece delovnih izkušenj, — poskusno delo 1 mesec, — izmensko delo; pod 5: — NK delavec, — 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec, izmensko delo; pod 6: — srednja elektrotehniška šola — PTT tehnik, — nad 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca; pod 7: — ekonomski tehnik, — znanje strojepisja, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 1 mesec. Delovno razmerje se za vsa dela sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o. ŠKOFJA LOKA objavlja naslednja prosta dele in naloge v TOZD JELEN — gostinstvo 1. VEC KUHARJEV za dele v gostinskih obratih: Podlubnik, Human in ostalih obratih (o/da v Kranju Pogoj: — KV kuhar. 2. VEC NATAKARJEV za delo v gostinskem obratu Homan in ostalih obratih tozda Pogoj: — KV natakar ali PKV natakar. 3. TOCAJA za restavracijo Podh'bnik Pogoji: — KV ah PKV natakar. 4. SLAŠČIČARJA za gostinski obrat Homan Pogoj: — KV slaščičar. 5. PKV KUHARICE za restvracijo Frankovo naselje Delovno razmerje se sklene za določen čas, za čas nadomeščanja delavke, ki je na porodniškem dopustu. Pogoj: — PKV kuharica. 6. SKLADIŠČNIKA - KURJAČA Pogoj: — KV ali PKV gostinski ali trgovski delavec. 7. EKONOMSKEGA TEHNIKA — lahko pripravnik Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. TOZD Prodaja na drobno 8. VEC PRODAJALCEV za delo v prodajalnah na območju škofje Loke, Medvod in Ljubljane Pogoj: — KV prodajalec. 9. NATAKARJA za bife Sovodenj v Poljanski dolini Pogoji: — KV ali PKV trgovski ali gostinski delavec. 10. PRODAJALKE za prodajalno Trebija v Poljanski dolini Pogoj: — KV prodajalec. Še vedno pa sprejemamo tudi prošnje za dodelitev štipendije za naslednje poklice: kuhar, natakar, prodajalec, mesar — sekač in pek. Poskusno delo za vsa našteta dela traja 45 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, v 8 dneh po objavi oglasa. IMOS SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽlC V skladu s statutom delovne organizacije poslovni odbor in komisija za delovna razmerja objavljata prosta dela in naloge ter izvajanje kooperantskih del: 1. STAVBNEGA KLEPARJA 2. KOOPERANTSKA DELA STAVBNEGA KLEPARSTVA Pogoji: pod 1. — da ima zaključeno IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja po programu klepar, — da imapdslužen vojaški rok; pod 2. — da je nosilec samostojnega dela s področja klepar-stva oziroma stavbnega kleparstva. Objava velja do zasedbe del in nalog oziroma do sklenitve kooperantske pogodbe. Vloge pošljite na naslov: Imos SGP Tržič, Blejska ulica 8. INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV OBČINSKE ZVEZE DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE ŠKOFJA LOKA PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA za občinsko zvezo društev prijateljev mladine za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Pogoji: — srednja ali višja strokovna izobrazba pedagoške smeri, — najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju interesnih dejavnosti mladih. Prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela in izkušenj pošljite na OK SZDL Škofja Loka, Kidričeva 1, 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku razpisa. ŽELEZARNA JESENICE TOZD Družbena prehrana Po sklepu odbora za delovna razmerja tozda Družbena prehrana z dne 31. 5. 1985 ponovno objavljamo prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. KUHARICE I. šifra 9518 D-3, 8. kat. — 2 osebi, OD približno 42.000 din 2. VODJE KUHINJE (Kazina) šifra 9104 D-4,11. kat. — 1 oseba, OD približno 45.000 din 3. KUHARJA II. šifra 9519 D-2, 6. kat. — 2 osebi, OD približno 40.000 din 4. KANTINERKE II. šifra 9019 D-2, 4. kat. — 2 osebi, OD približno 30.000 din in prosta dela in naloge za določen čas — 6 mesecev: 5. SOBARICE v samskem domu, šifra 9206 D-2, 4. kat. — 1 oseba, OD 29.000 din Pogoji: pod 1. pod 2. pod 3. pod 4. pod 5. poklicna gostinska šola — smer kuhar, 2 leti delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo; poklicna gostinska šola — smer kuhar, 3 leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo; poklicna gostinska šola — smer kuhar, dvomesečno poskusno delo; šola za prodajalce ali dokončana osnovna šola, dvomesečno poskusno delo; šest razredov osnovne šole. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na kadrovski sektor Železarne Jesenice, cesta Železarjev 8, Jesenice, z oznako »za TOZD Družbena prehrana«. DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR objavlja prosta dela in naloge: KURJENJE IN OGREVANJE PROSTOROV ter OBDELOVANJE VRTA IN SADOVNJAKA (1 delavec) Pogoji: — poklicna šola tehničnih poklicev, — kmetijec, — izpit za kurjača, — 1 leto delovnih izkušenj pri kurjenju na trda goriva, — 1 leto delovnih izkušenj pri kmetovanju, — poskusno delo tri mesece. Zagotovljeno trisobno stanovanje. Osebni dohodek približno 40.000 din. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi. O izbili bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve DSSS objavlja prosta dela in naloge 1. v finančni in računovodski službi - DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA (lahko tudi začetnik) 2. v investicijski službi - DIPLOMIRANEGA GRADBENEGA INŽENIRJA Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra telematika Kranj, Ljubljanska 24 a, Kranj, »za razpis DSSS«. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in m POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA Kandidati morajo za opravljanje navedenih del in nalog pole<> splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana II. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanj* kovinarske smeri, — izpit za voznika viličarja, — 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Po pravilniku o delovnih razmerjih je predvi' deno poskusno delo, ki traja dva meseca. Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogoje? naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi- KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBClNE RADOVLJICA, p. o. Ljubljanska cesta 27 razpisuje na podlagi 97. člena statuta in sklepa delavskeg8 sveta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgo* vornostmi: VODJE TEHNlCNO-PLANSKEGA IN ANALITSKEGA SEKTORJA v Radovljici za 4-letni mandat. Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom in družbe nim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ustrezne tehnične smeri s strokovnim iz' pitom za nadzor, 3 leta delovnih izkušenj. Prijavo t dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadroV' ska služba DO Komunalno gospodarstvo občine Radovljici-Ljubljanska cesta 27, 8 dni po objavi razpisa v zaprtih ovojni' cah z oznako »za razpisno komisijo«. to Te P V, L* te h ,-fJ0 <<1. bbl Pr ■A S ■t, š S- p, SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge za nedoločen čas 1. ŽERJAVISTA — 2 delovni mesti Pogoji: — poklicna šola kovinske ali elektro stroke in opravljen tečaj za upravljanje z vrtljivim stolpnim žerjavom in 1 leto delovnih izkušenj. Samsko stanovanje je zagotovljeno. 2. SKlAmSCNIKA MEHANIČNE DEIAVNICE Pogoji: — KV avtomehanik in opravljen tečaj skladiščnega poslovanja ali .■ — KV trgovska stroka in delovne izkušnje pri proda]' avtodelov. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Poskusno delo 60 dni. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi in dosedanjih delovnih izk^ šnjah sprejema kadrovska služba SGP Tehnik, Škofja Lok3, Stara cesta 2, 8 dni po objavi. 1 Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Delovna skupnost skupnih služb VABI k sodelovanju TEHNIČNE MODELIRJE ČEVLJARSKE STROKE, MODELNE MIZARJE, REZBARJE IN OBLIKOVALCE ZA IZDELAVO PROTOTIPNIH MODELOV Zaželena je praksa, vabimo pa tudi začetnike in vse, ki irnaj0 veselje do tega dela, smisel za estetiko ali se ukvarjajo z izde lavo predmeta od ideje do realizacije ter njegovim učinkon1 na potrošnike. Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem oddelku kombinat3 Planika Kranj, v 15 dneh po objavi, vsak dan med 8. in 10. uro- SREDNJA DRUŽBOSLOVNA JEZIKOVNA ŠOLA BORIS ZIHERL ŠKOFJA LOKA Svet šole razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas UČITELJA MATEMATIKE z manj kot polno delovno obveznostjo (visoka izobrazba) Svet razpisuje delo s trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi 8 dni P objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po obJaV razpisa. ATT ROSTALNA ZENICA TOZD JESENICE - Jesenice Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in na loge v kuhinji samskega doma na Javorniku 1. GLAVNEGA KUHARJA Pogoji: — VK kuhar in 3 leta delovnih izkušenj. 2. KUHARJA - 2 delavca Pogoj: — KV kuhar in 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izp°Jj njevanju pogojev na naslov: Vatrostalna Zenica, toZ Jesenice, Jesenice, Savska cesta 6. Oglas velja do zasedbe. O izbiri bodo kandidati pisr)() obveščeni. v 11 JUNIJA 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE n. stran (mmmmmGLAS Mali oglasi JgA; 27-960 f!RODAM lteh°^am nov stroj za brušenje par-4 M ceneje, tel.: 77-778. 7484 GabI0 ugodno prodam SEDEŽNO JU^ITURO. Struževo 21, tel. 740 7412 ■uem m 10 dni staro TELIČKO si-Gn^lko, Jože Gros, Srednja vas 16, TJ* 7413 5lnn am KASETOFON sansui SC }J-Jn ZVOČNIKE JBL VX 99 '40 W. Telefon 064/21-021 7414 &h0dam jedilni KROMPIR igor. pn'ca 15 7415 ltfr°dam rabljena OKNA. Naslov v t??nem oddelku. 7416 Ko^am diatonično HARMONI-' Naslov v oglasnem oddelku. U 7417 Shodno prodam ŠOTOR mehler (o*? in JADRNICO elan 375. Tele- te vdam 25 do 70 kg teži-pKokrški log 10, Kranj 7418 težke PRAŠI-p rimski log iu, rvranj 7419 ^odam TELIČKO simentalko, A ŽGav?*a- staro dva tedna, in domače p/NJE. Zg. Duplje 26 7420 ^dam KRAVO. Žablje 3, Golnik j, 7421 %i am večJ° količino CEMENTA. pj0v v oglasnem oddelku. 7422 h?°dam SINCLAIR ZX 48 K. g)< Ul. Vide Šinkovčeve 8 7423 S^^dam skoraj nov prenosni MINI OjiT^P hitachi za 7 SM. Telefon ^7-660 dopoldan 7424 Pf^^EVlZOR iskra color ugodno p*am. Šter, Trboje 41, Kranj 7425 Cri?dam rabljeno kiper PRIKOLI-t, na 4 kolesih. Telefon 70-382 p 7426 d^dam TELE simentalca, staro 10 Albin Gregorc, Podbrezje 92, pplJe 7427 Aij.^dam KRAVO s teletom. Janez ftfič, Hudo 2, Tržič 7428 SoK {0 ceneje prodam 5 kompletnih Clh VRAT (furnirana), LIP Bled, (k£nz'je 80x200 cm. Jože Šmid, p«112, Železniki 7429 J^r°dam 7 uokvirjenih MREŽ im J11, primernih tudi za koko Prodam KOLO za dečka od 5 do 9 let. Zupan, Zalog 92, Cerklje 7432 Ugodno prodam nova sobna VRATA. Telefon 62-366 743 Prodam suhe macesnove PLOHE. Lojzka Erlah, Podljubelj 31, Tržič 7434 Prodam 3 m' suhih smrekovih CO-LARIC. Hrastje 39 (nasproti gostilne) 7483 Prodam rabljen ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Vinko Hartman, Hafnar-jevo naselje 91, Škofja Loka, tel. 61-487 7222 Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo. Ogled vsak dan popoldan. Tomše, Ul. Staneta Rozmana 2, Kranj 7472 Prodam ŠOTOR za 4 osebe in BALDAHIN za prikolico 305. Frlic, Britof 154, Kranj 7473 Prodam otroško POSTELJICO in belo dolgo POROČNO OBLEKO št. 38. Telefon 26-230 med 19. in 21. uro 7474 Prodam 13 let staro KOBILO. Polj-če 1, Begunje na Gorenjskem 7475 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK PEG, žamet, modro-beš kombinacija, in ŠOTOR za 6 oseb. Telefon 064/82-198 popoldan 7476 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 300-litrsko, rabljeno, prodam. Telefon 60-739 od 17. do 19. ure 7477 Ugodno prodam uvoženo ZRAČNO PUŠKO, staro dve leti. Matjaž Antu-novič, Podhom 2, Zg. Gorje 7478 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, mizo in dva stola. Telefon 45-646 7479 KUPIM Kupim MEŠALEC betona. Zadraž-nik, tel. 26-195 7471 Kupim globok otroški VOZIČEK za dvojčka. Telefon 66-296 7435 Kupim 12-colski GUMI VOZ. Miro Oman, Sr. Bitnje 80, Žabnica 7436 Kupim dobro ohranjeno PEČICO - GAŠPERČEK. Telefon 60-789 7437 VOZILA {?*■ Lesce, Alpska 66 7430 ^eni prodam SEDEŽNO GAR-R0. Telefon 23-723 po 16. uri 7431 Marija ^rimc J*esta na Klanec 3 Kranj •v bližini gostilne Blažun) nudi kvalitetno .n h,tro izdelavo *Seh vrst očal. P Priporočam! Prodam ZASTAVO 850, letnik 1983. Ogled možen popoldan od 15. ure dalje. Kristan, Jezerska c. 118/A. PEUGEOT 204 karavan, letnik 1968, obnovljen, prodam (primeren za dele). Telefon 064/28-427 6532 Ugodno prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1978, registrirano do maja 1986. Ogled popoldan. Janez Lotrič, Levstikova 10, Kranj 7438 Prodam novo tovorno PRIKOLICO 180 x 100. Kranj, Tuga Vidmarja 6, stanovanje 16 7439 RENAULT 4 TLS, star 7 let, prodam. Tacer, Hrastje 208, Kranj 7440 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1978, dobro ohranjeno. Telefon 47-015 - Naklo 7441 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Križna gora 9, Škofja Loka 7442 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1981, in AVTORADIO. Guzelj, Barbara 7, Škofja Loka 7443 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, odlično ohranjeno, za 24,5 SM. Telefon 61-533 7444 Ud Pro*zv r*Ud, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Poljana, Parmova 53 0rnisija za delovna razmerja tozd Maloprodaja — gradbeni i ^terial, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosta de-lu naloge za Trgovino v Kranju, Mirka Vadnova 9 VllIČARISTA — končana osemletka, izpit za viličarista, — en mesec delovnih izkušenj. objavljena prosta dela in naloge sklepamo delovno raz-^ erje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevajo0 enomesečno poskusno delo. K^ndidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili o iz-t pjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: jSnina, Trgovina z lesom in gradbenim materialom, Kranj, j^ka Vadnova 9. i^didate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbi- JU prijav. SnOvna šola Janko in Stanko Mlakar ŠENČUR °hiisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge s Jedoločen čas od 1. septembra 1985 dalje: N UČITELJA RAZREDNEGA POUKA v delovni enoti Voklo s* JAJNICE ŠOLE, *>UHARICE z nepolnim delovnim časom v delovni enoti i V«klo. s ^določen čas od 1. septembra 1985 do 31. avgusta 1986: UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE ali MATEMATIKE s nepolni delovni čas, UČITELJA TELESNE VZGOJE ^ žj» nepolni delovni čas. jijl^dati za pedagoško delo morajo izpolnjevati pogoje, ki Ha .°^a zak°n o osnovni šoli. Hi Ridati za tajnico morajo imeti srednjo šolo upravno-admi-f *rativne ali ekonomske smeri. Kandidati za kuharico mo-J0 biti kvalificirani delavci gostinske stroke — smer kuhar. 0 N^ve z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh, fa!2biri Pa bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku *Pisa. Cenjene stranke obveščamo, da smo preselili našo obrtno dejavnost KRZNARSTV0 »CETINSKI - RAK G0JKA v nove prostore. Naslov: CESTA STANETA ŽAGARJA 5, na dvorišču (bivša čistilnica), blizu avtobusne postaje. Priporočamo se za nadaljnje zaupanje. Nove GUME sava radial za 126-P, ugodno prodam. Telefon 064/26-461 — int. 83 dopoldan 7445 Prodam R-4 TLS, letnik 1983 -september in dobro ohranjeno kolo maraton. Telefon 25-981 — int. 21 dopoldan 7446 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, s cerado. Janez Heberle, Lesce, Tovarniška 32, tel. 74-106 7447 Prodam nov registriran MOPED M 14. Telefon 57-136 7448 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do marca 1986, in tri nove AVTOPLAŠČE tra-yal 145 x 13 za Z-101. Telefon 80-190 po 15. uri 7449 Prodam dele za R-12: zadnjo premo, »havbo«, zadnje steklo, 4 vrata, 2 gumi s platišči. Bogdan Vilman, Titova 87,Jesenice 7450 Prodam WARTBURG, letnik 1976. Rozman, Gorica 8, Radovljica 7451 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, obnovljena pločevina. Ogled možen popoldan. Bojan Prešeren, Razgledna 2, Bled, informacije dopoldan po tel. 77-161 7452 Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1976, registrirano do marca 1986. Telefon 83-412 zvečer 7453 ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1979; komodore 64, dva jovstika, kasetofon, črno-beli televizor, orgle farfisa in ojačevalec, prodam. Telefon 81-341 — int. 32-69 dopoldan 7454 MOPED 14 TL, dobro ohranjen, prodam. M. Kuralt, tel. 061/611-333 7455 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do 4. 4. 1986, cena po dogovoru. Telefon 50-702 vsak dan od 14. do 16. ure 7456 Prodam LADO 1200 kombi, letnik 1983. Mežnarič, Kranj, Lojzeta Hro-vata 7, V. nadstropje 7457 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, po delih. Sebenje 28, Tržič 7458 Prodam ZASTAVO 750. Pintar, Gorenje brdo 4, Poljane nad Škofjo Loko 7459 STANOVANJA Iščem SOBO v bližini Škofje Loke. Telefon 62-083 od 19. do 20. ure 7138 Prodam starejše enosobno STANOVANJE, za gotovino. Šifra: Ugodno — Tržič 7296 Moški išče GARSONJERO ali SOBO z uporabo kopalnice. Plačilo vpa-prej ali po dogovoru. Ponudbe po tel. 25-487 od 17. ure dalje 7460 Moškemu oddam SOBO. Prapro-tnik, Polica 5, Naklo 7461 Oddam opremljeno vikend SOBO v najem — starejši ženski ali moškemu, ali obema skupaj, za 3 mesece, naprej po dogovoru. Zaplotnik, Golnik 57 7462 Pilot išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 7463 Oddam STANOVANJE v novi hiši na Golniku. Ponudbe pod: Zakoncema 7464 V Kranju prodam ali zamenjam lastniško STANOVANJE, 50 m', za manjšo hišo z vrtom. Ponudbe po tel. 28-686 od 6. do 14. ure Petran 7465 ZAPOSLITVE Službo dobi KV ali PKV CVETLI-ČARKA. Nastop službe takoj. Ponudbe pod: Cvetličarka 7480 Iščem osebo za prodajo cvetja in zelenjave na tržnici vKranju. Javite se po tel. 61 000 od 7. do 19. ure 7481 OBVESTILA GRADITELJI! Ceneje kot lani lahko naročite vse vrste NAČRTOV po tel. 061/322-502 7466 OBRTNIKI - ORODJARJI! Imam proste kapacitete na elektrodnem elektroerozijskem stroju, bočni žagi ter 30 g brizgalnem stroju za plastiko. Telefon 064/25-249 7467 GIBIJIVE HIDRAVLIČNE CEVI popravljam ali izdelujem nove. Igor Bizjak, Oprešnikova 88, Kranj, tel. 25-867 dopoldan ali 23-352 popoldan 7468 OSTALO Iščem žensko za popoldansko VARSTVO dveh otrok na domu. Šifra: Plača po dogovoru 7469 INSTRUIRAM matematiko v okolici Škofje Loke. Telefon 064/60-009 7470 10. junija bo minilo žalostno drugo leto, odkar nas je zapustil mož, oče in stari oče KAREL FRELIH Vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in svečami, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda TAP SKK JOŽE ZUPAN roj. 1938 Pogreb pokojnika je bil v četrtek, 6. junija 1985, ob 16.'uri izpred hiše žalosti, Trestenik 43,na pokopališče Trstenik. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre MARIJE n FRELIH invalidske upokojenke se najlepše zahvaljujemo sindikalni organizaciji kolektiva Iskra Kibernetika Kranj za podarjeni venec in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi socialnim delavcem tovarne Iskra za večkratne obiske, darila in tolažbo ob njeni težki in dolgotrajni bolezni. Iskrena hvala pevcem Društva upokojencev Kranj za ganljive pesmi na kranjskem pokopališču, kakor tudi vsem, ki ste jo obiskovali in tolažili ob njeni težki bolezni. Hvala vsem zdravnikom, ki ste jo zdravili in tolažili doma in v Domu oskrbovancev na Planini v Kranju. Enaka hvala vsem uslužbencem Doma oskrbovancev. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred v Sorici. SE ENKRAT VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI: sestre, bratje in drugo sorodstvo Kranj, Sorica, 25. maja 1985 Nenadoma se je zrušilo drevo našega življenja in ostali smo sami. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da nas je komaj v petdesetem letu starosti zapustila naša draga žena, mati treh otrok MIHAELA DJEDOVIĆ Potoče 27, Preddvor Do pogreba leži v mrliški vežici v Preddvoru. Pogreb pokojne bo v torek, 10. junija 1985, ob 17. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Preddvoru. ŽALUJOČI: mož Ahmet, sinova Emil in Miran, Mirjana ter drugo sorodstvo hčerka Preddvor, Kranj, Orašje na Savi, Brčko, Zagreb, Koraj, 9. junija 1985 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka MIHAELA DJEDOVIĆ roj. RUS dne 29. septembra 1935 Pogreb pokojnice bo v torek, 11. junija 1985, ob 17. uri na pokopališču v Preddvoru. Ohranili jo bomo v lepem spominu! SODELAVCI IN SODELAVKE DOMA OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče LOJZKE PRESTOR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, gospodu župniku, pevcem in znancem. Posebna zahvala dobrim sosedom ob tako veliki pomoči. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti in s toliko cvetja pokrili njen prerani grob. ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Franc, sinova Janez in Frenky ter hčerki Marinka in Ani z družinami Šenčur, Kranj, Slape, VVurmlingen ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka FRANCA HERVATINA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancfem za izrečena sožalja ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku za tolažilne besede in lepo opravljen obred, pevcem za ubrano petje žalostink in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! V SPOMIN BRANKU JUSTINU Kar bilo je duši najdražje, pobrala mi v cvetju je smrt, zatrla mi nado za nado, pobrala načrt za načrt. 9. junija 1985 bo minilo leto dni žalosti, odkar je za vedno zamrl tvoj glas. Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine v najlepših letih življenja. Naš boleč spomin nate bo večen, kot je večna zemlja, ki te je pokrila. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. ŽALUJOČI: mama, ata, Ksenija in drugo sorodstvo. Zg. Gorje, Bled, Kranj Igre brez meja Malo za šalo Kranj — Čuden šport so si za deževno sobotno dopoldne omislili mladi iz Iskre Telematike. Atletske ovire, plavutke, smučarski čevlji, nogometne žoge in goli so nekako spominjali nanj, nikakor pa ne baloni, avtomobilske gume, vreče za krompir, nosila, nahrbtniki, posode z vodo ... Pa vendar so mladi z vsemi.temi pripomočki, z obilo vedrine, dobre volje in organizacijskega smisla pripravili prav zabavno tekmovanje, ki so ga po slavni mednarodni prireditvi imenovali igre brez meja. Poleg mladih iz treh kranjskih Isker in Save so v njih sodelovali tudi gostje iz enega Iskrinih tozdov v Trbovljah. Pet ekip, dva sodnika,- ki se nista imenovala Guido Pancaldi in Genna-ro Oliveri (njuni imeni sta se izgubili v gromovitem ploskanju), tajnica Jana in očarljiva povezovalka Vesna ... in igre se lahko začnejo. S startnega mesta stečeta tekmovalca, z eno nogo v smučarskem čevlju, z drugo v plavutki, prek ovir do gola, kjer morata doseči balon in ga razpočiti, nato pa hitro nazaj. Veter je malce ponagajal z baloni, tako da sta morala tekmovalca s težkim smučarskim čevljem kar visoko skočiti, da sta balon dosegla. Kljub oteženim razmeram sta si dve ekipi priborili dvojne točke, z jollvjem kajpak: Sava je imela za maskoto Smrkca v obodu gume, Kibernetika veselo Smrketo, ERO slikovitega Klip-Klapka, Telematika smejočo se slušalko in Trbovlje element iz proizvodnega programa v povečanem merilu. V »rdeči niti« je moral tekmovalec zavezanih oči in obut v smučarske čevlje teči slalom, po navodilih so-tekmovalke seveda. Tekmovalcem, ki so z nosili prenašali balone na drugo stran, je nekajkrat ponagajal veter. Veliko spretnosti je terjala druga igra: sredi gola so privezali Savino gumo in skoznjo je bilo treba brcniti nogometno žogo soigralcu. Tudi tretja je spominjala na nogomet, igralec pa ga je moral igrati »obut« v vrečo za krompir, mimo slalomskih količkov. Precej napora je stalo igralce tekmovanje z nosili. Nanje sta naložila balone in jih čez ovire prenašala na nasprotno stran, njihovo število v Tudi za nogomet v vreči je treba biti pravi mojster. posodi na drugi strani pa je odločalo o zmagovalcu. Čeprav jih je spotoma nekajkrat odnesel veter, se jih je na^ bralo veliko. V peti igri so si tekmovalci spet nataknili plavuti, zvezali so jim roke, nato pa so z jogurtovim lončkom v ustih zajemali vodo iz soda, tekli čez progo in vodo zlivali v posodo na cilju. Koliko so je spotoma polili, se na progi, ki jo je izdatno namočil dež, ni poznalo. Bolj je bilo to mogoče soditi po nizki gladini v posodah na cilju! V zadnji, šesti igri se je pomerilo vseh pet ekip hkrati. Na vseh štirih so z glavo potiskali nogometno žogo med količki. To je bilo smeha! Kot v zaresnih mednarodnih Igrah brez meja so tudi v Iskrinih tekmovali v znameniti »fille rouge«. Pri rdeči niti je moral tekmovalec z zavezanimi očmi in obut v smučarske čevlje teči slalom, z druge strani pa ga je ognjevito bodrila sotekmo-valka: »Levo, levo, levo, desno, desno ...« Tako je bilo torej v soboto na kranjskem stadionu, ko je vesela druščina Iskrine mladine gostila tekmovalce iger brez meja. Kdo bi govoril o zmagovalcih, ko pa gre pri tem pravzaprav za zabavo, dobro voljo, smeh, šale. Tega je bilo v soboto kljub nalivu, ki je tekmovalce in občinstvo vsakih nekaj minut pregnal pod dežnike, na pretek. Pa še kdaj dru8ič! D. Z. Žlebir Predstavitev Makarske riviere v Kranju Kranj — Turistični delavci iz Makarske so v ponedeljek v hotelu Creina v Kranju predstavili svojo pestro turistično ponudbo. V Kranj so prišli zato, ker malo Slovencev obiskuje Makarsko riviero, ki je eden najlepših delov naše obale. Petdeset kilometrov dolga obala lahko na dan sprejme preko 70 tisoč gostov v kampih, zasebnih sobah in hotelih vseh kategorij. Turistični delavci in domačini so se s svojo ljubeznivostjo in dobro postrežbo priljubili predvsem domačim gostom, ki jih je na tem delu obale več kot dve tretjini. Tudi cene so primerne za vsak žep — od najdražjih hotelov do najcenejših kampov. Mesta Tučepi, Makarska, Podgo-ra, Baška voda in druga na tem delu obale nosijo v sebi lepote starih primorskih mest in imajo idealen geografski položaj med Splitom in Dubrovnikom. Predstavitev turistične ponudbe Makarske riviere je spremljala tudi Klapa Srdela, ki se je v torek zvečer s pristnimi dalmatinskimi pesmimi predstavila tudi Kranjčanom, že prej pa v Škofji Loki in Žireh. Klapa Srdela ie pobratena z oktetom Jelovica iz Škofje Loke. V. Primožič Končno začetek del Cestno podjetje Kranj je sredi minulega tedna začelo z Zgornji Besnici, Prebačevo—Čirče Kranj — Največ pripomb na lanski zaključni račun kranjske občinske skupnosti za ceste je bilo na zadnji seji skupščine občinske cestne skupnosti, ker je na računu ostala neizkoriščena skoraj milijarda starih dinarjev. Ta denar je bil namenjen za dela na cesti Hrastje—Prebačevo. Vrsti razlogov glede soglasij oziroma projektiranja so predstavniki Cestnega podjetja rekli »prešibke zmogljivosti«, da lani niso začeli z deli. Tega si v prihodnje ne bi smeli več dovoliti, so poudarili delegati skupščine. Nasprotno, dokumentacijo bi bilo treba začeti izdelovati tudi »na zalogo«. Predstavnik Cestnega podjetja včeraj pa se je začela zapora deli v ceste Kranj pa je tudi pojasnil, da se dela na dveh najbolj kritičnih odsekih v kranjski občini vendarle začenjajo. Sredi minulega tedna so stroji zakopali na 330 metrov dolgem cestnem odseku v Zgornji Besnici. Dela naj bi trajala približno 14 dni, nakar bi se z mehanizacijo preselili proti Ne-miljam, kjer dela na najbolj kritičnem odseku zdaj opravlja Vodnogospodarsko podjetje Kranj. Včeraj (ponedeljek) pa je začela veljati tudi zapora na cesti Prebačevo—Čirče. Na odseku v Hrastju (od odcepa za KŽK Agromehanika) proti Prebačevem bodo dela zaradi rekonstrukcije ceste trajala do 12. julija. AZ GLASOVA ANKETA Živina je najbolj zdrava, če je na paši Žirovnica — Medtem ko so nižinski pašniki oživeli že pred mesecem ali še prej, se zdaj na Gorenjskem pripravljajo tudi na odgon živine v planine. Pašne skupnosti hitijo še z zadnjimi deli. Sekajo zarast, postavljajo in obnavljajo ograje, urejajo bivalne prostore za pastirje in zavetišča za živino, nameščajo korita za vodo, iščejo prek časopisnih oglasov pastirje ... Pašna skupnost Žirovnica, ki združuje blizu 50 kmetov iz Žirovnice, Breznice, Zabreznice, Sela, Most in z Brega, je nameravala v nedeljo izvesti delovno akcijo na Za-breški in Žirovniški planini, a ji je sobotno neurje, ki je »raztrgalo« dostopno pot, prekrižalo načrte. Radovljica — V petek, 31. maja 1985, sta občinski konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin in Zveze socialistične mladine iz Radovljice izvedli 11. partizanski tabor Heroj Tonček v Ribnem pri Bledu. Na prireditvi, ki so jo pomagali izvesti pripadniki radovljiške enote teritorialne obrambe, je sodelovalo blizu 450 učencev in učenk sedmih razredov iz osnovnih šol v radovljiški občini. Mikavni planinski izleti Ljubljana — Komisija za mednarodno sodelovanje pri Planinski zvezi Slovenije je na svoji seji pred nedavnim sprejela program planinskih izletov za letošnje drugo polletje. Zanj bo verjetno precej zanimanja, saj so poleg tur po Poti prijateljstva treh dežel predvidena še druga mikavna popotovanja. Že 22. junija bo na vrsti izlet na Spitzegel, 2118 metrov visoki vrh, na katerega se je moč v treh urah povz-peti z juga iz bližine kraja Herma-gor. Na 3283 metrov visoki Petzek, enega vrhov v skupini Schober, se bodo izletniki podali 14. in 15. septembra. Zatem bo 28. in 29. septembra sledil vzpon na 3106 metrov visoki Sonnblick v skupini Goldberg. Izletom v avstrijske gore bodo 5. oktobra dodali vzpon na 2087 metrov visoko Poldašnjo špico v Italiji. Če bo dovolj prijavljenih, bodo med 29. avgustom in 5. septembrom priredili planinski izlet na Korziko, v sodelovanju s kulturno komisijo pa pripravljajo od 1. do 8. septembra 1985 organiziran obisk mednarodnega planinskega filmskega festivala v Adr-špacku, katerega bodo združili z ogledom Prage in izleti v gore ter plezanjem v peščenih stolpičih v Češkem raju. Prijave za vse izlete sprejemajo v pisarni PZS v Ljubljani. Tam dobijo interesenti tudi vsa podrobnejša pojasnila. (S) Po tradiciji je bil program tabora zelo pester. Udeležence je pozdravil predsednik občinske skupščine in sveta za ljudsko obrambo Bernard Tonejc, o liku heroja Antona Dežma-na-Tončka pa je osnovnošolcem spregovoril predsednik radovljiške mladinske organizacije Ljubo Bura-zin. Mlade so seznanili tudi o možnostih izobraževanja v vojaških šolah. Med ogledom pehotne oborožitve in opreme so enote učencev pomerile svoje veščine v razstavljanju in sestavljanju orožja, streljanju z vojaško puško, nuđenju prve pomoči, poznavanju zgodovine NOB in kulturnem nastopu. Najuspešnejši je bil 3. vod iz osnovne šole v Bohinjski Bistrici, njemu je sledil 2. vod iz te šole, tretji pa je bil 5. vod radovljiške šole. Že drugič so prehodno zastavico osvojili bohinjski osnovnošolci. Med mladimi je bilo veliko zanimanja za prikaz gašenja ter streljanja z loki in najsodobnejšo vojaško oborožitvijo. Udeleženci tabora pa so še posebej občudovali nizke nalete letal iz ALC Lesce in spust dveh padalcev, g Saje Franc Strah iz Žirovnice: »Člani pašne skupnosti smo v zadnjih desetih letih veliko storili za razvoj pašništva na našem območju. V Završnici smo uredili 50 hektarov pašnika, na katerem se letos že od srede maja dalje pase 130 goved in 20 konj, nekdaj pa se je na njem paslo le par deset glav živine. Sredi junija bomo čredo gnali na Zabreško in Žirovni-ško planino, odtod jo bomo ob koncu poletja spet prignali v Završnico, kjer bo mulila travo vse do pozne jeseni.« Hadžia Grvala z Javornika, sicer doma s Kosmeta, je štirideset let delal v jeseniški Železarni, prejema 21 tisočakov pokojnine in ker ima veselje do živine, rad pomaga iz zadrege pašnim skupnostim, ki iščejo pastirje. »Živine je veliko in me je kar malce strah, da se ji ne bi kaj pripetilo. Če imajo vsega dovolj, se ni česa ba- ti, a brž.ko ji zmanjka krme ali Vfl postane nemirna. Moti me brezi zirnost planincev in turistov. Medf vino spuščajo pse, poškodujejo jo, mečejo v korita odpadke in dobno.« Janez Pogačar iz Sela: »Člani f* šne skupnosti morajo za vsako go"1 do, ki ga oddajo na pašo, delati oS& ur pri urejanju nižinskega in planlIj skih pašnikov. Če kdo nima časa ^ tega ne more opraviti iz kakršnih* li drugih razlogov, je dolžan plačat' našo blagajno po 300 dinarjev 2 uro. V pašni skupnosti sem zadolzf za preskrbo z vodo. Na pašniku v *f , vrsnici smo speljali vodo iz Poto£' PO Cevph v korita. No plan««' itrtatn . studence in zajetja, za vsak pnme pa še sedemtisočlitrski zbiralnik-* C. Zaplotnik X Prikaz obrambnih veščin osnovnošolcev v Ribnem Drugič najuspešnejši bohinjski učenci Vsak dan v prahu po mestnih ulicah — Foto: F. Perdan Mesto se nasmeti tudi ponoči Bojan Pavlin že šest let vsak dan, enkrat na teden pa tudi ponoči, s strojem čisti kranjske ulice Kranj — »Najhujše je pred hotelom Creina,« pravi Bojan Pavlic šofer stroja za pometanje ulic, ki vsak dan skupaj s sodelavcem Ra* kom Biserčićem križari po kranjskih ulicah. Že zjutraj se izogibaj parkiranim avtomobilom, tako da stroj z jeklenimi in plastičnimi krta' čami ne more do smeti ob robu pločnika, pa tudi drugi delavci jih niti, metlami ne morejo spraviti proč. Delo nikakor ni prijetno, prah se dv1 guje od krtač, ki se vrtijo pod strojem. Voznik se, na žalost, ne mor zapreti v kabino in tako ubežati prahu, temveč mora vseskozi pogled^ vati pod stroj, če je vse v redu. »Vsak čas se lahko kaj zamaši, saj stroj večjih kosov ne more P^ brati in spraviti v zabojnik. V noči od petka na soboto pa po kranjski ulicah ne manjka tudi celih in razbitih steklenic od nočnih veseljako^ pa še razne druge predmete ljudje puščajo na cesti. Saj pravim, najhjf je je ponoči, ko se vse razide, pred hotelom Creina. Smeti ostane tol ko, kot bi jih pustila povodenj.« e Še lani je Pavlin s strojem dvakrat na teden ponoči očistil mestn ulice, zdaj, ko ni saj, menda tudi denarja ni dovolj, pa je nočno čišf nje in pranje ulic na vrsti le enkrat tedensko. Delo je najprijetneje zjutraj, ko še ni vroče, kasneje pa oba, voznika in sodelavca,-zdeluje^ vročina in prah. Še posebej skrbno pa morata skrbeti za stroj. Zda] 3 sicer že dokaj dotrajan, vendar ga je treba vsak dan skrbno oprati, P^ sebno še krtače in spodnji ustroj, drugače se lahko vse skupaj zan]L, in stroj ne pobira več, kar Kranjčani spuščajo mimo košev za odpad* L. M. S (§®IMS1^J©S2IGLAS 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Ix>ka in Tržič - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - No' Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, DuSan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto/»hgjfl yi Andrej Zalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, S/av?^|ilfci Tone Guzelj Predsednik izdajateljskega sveto Mirko Birk (Radovljica) - Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot f^f^fl} januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pol tedni k ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek T^/*°|^J^ ^$-3^ vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave listo: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-««£^ — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 _ Naročnina za I. polletje 1^5