GRADBENI VESTNIK junij 2 0 05 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina piaeorra pri pošli 1102 Ljubljana Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3,1000 Ljubljana, telefon/faks 01 422 4622 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 3000 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na htto://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT; za študente in upokojence 2200 SIT za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 40.687,50 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: 02017-0015398955 Gradbeni vestnik* GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05:625; ISSN 0017-2774 Ljubljana, junij 2005, letnik 54, str. 133-152 : Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki go določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini(velike črke); naslov člankov angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke . avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese- I dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite- ; rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slikev j običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: kniiae: založba: reviie: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalno poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe: za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2, 1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Uredništvo Vsebina • Contents Ob 75-letnici prof. dr. Francija Kržiča Članki* Papers stran 136 Harun Hozo, univ. dipl. inž. grad. PROSTOKONZOLNA GRADNJA VIADUKTA ČRNI KAL CANTILEVER METHOD OF THE CONSTRUCTION OF THE VIADUCT ČRNI KAL stran 143 dr. Barbara Šket Motnikar, univ. dipl. inž. mat., dr. Janez Lapajne, univ. dipl. inž. fiz. NEGOTOVOST VERJETNOSTNE OCENE POTRESNE NEVARNOSTI POMEMBNIH OBJEKTOV UNCERTAINTY IN THE PROBABILITY SEISMIC HAZARD ASSESSMENT OF IMPORTANT STRUCTURES stran 151 Franc Maleiner, univ. dipl. kom. inž. KRITIKA STROKOVNEGA ČLANKA NAČRTOVANJE ČISTILNE NAPRAVE GLEDE KAKOVOSTI ODVODNIKA stran 152 Odgovor avtorjev Podiplomski študij gradbene informatike Novi diplomanti gradbeništva J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Konzolna gradnja viadukta Črni Kal, foto Harun Hozo JUBILEJ Ob 75-letnici prof. dr. Francija Kržiča V mesecu marcu je svojo 75-letnico prazno­ val prof. dr. Franci Kržič, redni profesor za po­ dročje jeklenih konstrukcij v pokoju in priznani projektant jeklenih in sovprežnih konstrukcij. Rodil se je 5. marca 1930 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo ter leta 1948 maturiral. V istem letu se je vpisal na Gradbeni oddelek Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Že v gimnaziji in kasneje med štu­ dijem seje z vso zagnanostjo ukvarjal s špor­ tom, predvsem s košarko in v klubu Železničar iz Ljubljane igral tudi v takratni zvezni ligi. Leta 1955 je diplomiral pri prof. Marinčku in se v naslednjem letu po krajši zaposlitvi v Metalni zaposlil na Inštitutu za metalne konstrukcije v Ljubljani. Po dolgoletnem uspešnem projek­ tantskem delu je ob polni obremenitvi na delovnem mestu leta 1978 najprej magistriral in leta 1982 še doktoriral pri prof. Prelogu s temo Vpliv različnih parametrov na velikost odzivnih količin pri cestnih mostovih pod obtežbo cestnih vozil. V letu 1983 se je redno zaposlil na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG) kot profesor za področje jeklenih kon­ strukcij in to delo opravljal vse do upokojitve leta 1995. Prvo obdobje njegove poklicne kariere je bilo vezano na strokovno delo s področja jeklenih in sovprežnih konstrukcij, ki je obsegalo pro­ jektiranje, kontrolo izdelave in montaže, obre­ menilne preizkušnje, revidiranje projektov in pisanje strokovnih ekspertiz. V drugi polovici 60-ih in v 70-ih letih se je prof. Kržič razvil v enega najvidnejših slovenskih in jugoslovan­ skih projektantov jeklenih in sovprežnih kon­ strukcij. Projektiral je pomembne mostove in stavbe in se v zgodovino slovenskega gradbe­ ništva zapisal kot pionir na področju uvajanja sovprežnih konstrukcij iz betona in jekla. Projektantski opus prof. Kržiča je tako obsežen, da je v tem zapisu nemogoče na­ vesti vsa njegova pomembna dela. V na­ daljevanju navedena dela predstavljajo izbor po -moji prosti presoji. Med mostovi velja vsekakor omeniti cestni most preko plazu pri Trojanah (1960 - prvi sovprežni most v Slo­ veniji), viadukt Lešnica (1966 - prvi sovprežni most večjega razpona v Sloveniji s prednape­ to betonsko ploščo, pri čemer je bilo pred- napenjanje doseženo s predhodnim nadvi- šanjem jeklenih nosilcev in spuščanjem sovprežne prekladne konstrukcije), skupino šestih železniških sovprežnih mostov z gramozno gredo preko reke Pake (1970), sovprežni most pri Ruti preko reke Drave (1970 - betonska plošča, prvič narejena iz prefabriciranih elementov), sovprežne mo­ stove s parom škatlastih nosilcev preko Save v Tacnu in preko Save Bohinjke pri Bohinjski Beli in v Obrnah (1978/79 - pri tacenskem mostu so bili za vezna sredstva med betonom in jeklom prvič v Sloveniji in Jugoslaviji upo­ rabljeni sodobni čepasti mozniki), sovprežne konstrukcije cestnega mostu preko reke Save v Kranju (1980 - prvi most s koritastim jekle­ nim delom prečnega prereza). Med stavbami je zagotovo najbolj impo­ zantna 16-nadstropna stolpnica na Bavar­ skem dvoru v Ljubljani z drzno in vitko jekleno konstrukcijo, oprto na betonsko jedro (1975 - prvič v Sloveniji za sovprežne stropove upora­ bljena profilirana pločevina). Iz istega leta je tudi sosednja stavba PTT, prav tako s sovprežno stropno konstrukcijo. Izvirno rešitev predstavlja jeklena viseča stropna konstrukci­ ja Trgovskega centra Slovenijales v Ljubljani (1979). Zanimive so tudi mogočne jeklene konstrukcije veleblagovnice NAMA v Novem Sadu in blagovne hiše v Osijeku, pa jeklena konstrukcija Ledene dvorane v Mariboru, prostorska palična konstrukcija kopališč Tivo­ li in Ježica v Ljubljani, številni industrijski ob­ jekti itd. Njegovi projekti se odlikujejo z inovativnostjo, saj ni nikoli okleval pri uvajanju najsodobne­ jših tehnoloških rešitev. Predvsem za projekte stavb je značilno odlično sodelovanje z arhitekti. Ob svoji strokovni karieri je bil prof. Kržič akti­ ven tudi pri delu Zveze društev gradbenih kon­ struktorjev Jugoslavije (ZDGKJ) in v Društvu gradbenih konstruktorjev Slovenije (DGKS). Tako je bil leta 1974 izvoljen v predsedstvo ZDGKJ in 1980 v izvršni odbor DGKS, v letih 1987 in 1988 pa je opravljal funkcijo pred­ sednika DGKS. V znak priznanja za njegovo delo je bil leta 1979 imenovan za zaslužnega in leta 1983 za častnega člana ZDGKJ. V letu 1986 je za svoje zasluge na področju grad­ benega konstruktorstva prejel častno listino Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugo­ slavije, leto kasneje pa še republiško in zvezno nagrado za konstruktorske dosežke. V letu 1988 je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Prof. Kržič je bil aktiven tudi na področju standardizacije. Sodeloval je pri pripravi pravilnikov in standardov s področja jeklenih in sovprežnih konstrukcij ter bil od leta 1986 dalje član Komisije za standarde s področja jeklenih in aluminijastih konstrukcij pri Zavodu za standardizacijo. Je avtor prvega Jugoslo­ vanskega tehničnega predpisa za projektira­ nje sovprežnih konstrukcij, ki je izšel že leta 1970. Ko seje leta 1983 z Inštituta za metalne kon­ strukcije preselil na FAGG, je svoje izjemne projektantske izkušnje začel z velikim zano­ som prenašati na študente gradbeništva in tudi sodelavce Katedre za metalne konstruk­ cije. Predaval je osnovne predmete s področ­ ja jeklenih konstrukcij na univerzitetnem študi­ ju in kasneje tudi na visokem strokovnem študiju in predmet Jeklene stavbe in mostovi, kije bil študentom odlična popotnica v projek­ tantsko prakso. Tudi na podiplomskem študi­ ju gradbeništva, Konstrukcijska smer, je bil no­ silec treh predmetov (Izbrana poglavja iz jeklenih konstrukcij, Sovprežne konstrukcije in Mehanske lastnosti kovin). Kot eden redkih profesorjev je za vsak predmet takoj pripravil skripta, za osnovni kurz jeklenih konstrukcij pa kasneje tudi učbenik, k ije še vedno v upo­ rabi. Bil je mentor številnim diplomantom in trem magistrantom. V naziv izrednega profesorja je bil izvoljen že leta 1981, v naziv rednega profesorja za po­ dročje jeklenih konstrukcij pa leta 1986. Od leta 1986 pa vse do upokojitve je opravljal funkcijo predstojnika Katedre za metalne kon­ strukcije, štiri leta pa je bil tudi predstojnik Konstrukcijske študijske smeri. Glede na to, da je prof. Kržič v akademsko sfe­ ro stopil relativno pozno, je njegov opus raz­ iskovalnih del v primerjavi s strokovnim delom nekoliko manjši. Kljub vsemu seje zavzeto lotil raziskovalnega dela. Posebej bi omenil dve zanimivi pretežno eksperimentalni raziskavi: Dejanske mehanske lastnosti in obnašanje hladnooblikovanih profilov in Strižna nosilnost panelnih nosilcev ter obsežen sklop računalni­ ških programov za numerično simulacijo di­ namičnega obnašanja mostu, s katerim je bila opravljena dinamična analiza številnih mostov. O rezultatih svojega raziskovalnega delaje red­ no poročal predvsem v domačih strokovnih revijah in na kongresih. Sam sem imel to srečo, da sem bil sodelavec prof. Kržiča ves čas njegovega delovanja na FGG. Sodelovala sva pri pedagoškem delu, kjer sem bil kar nekaj let asistent pri nekaterih predmetih, katerih nosilec je bil. Največji vtis name je naredil njegov izredni občutek za pra­ vo mero med teoretičnimi in praktičnimi zna­ nji, ki jih je podajal študentom. Uspešno sva sodelovala tudi pri projektantskem delu, kjer sem se veliko naučil. Predvsem to, da projekti­ ranje niso le natančni izračuni, ampak tudi premišljena zasnova konstrukcije in pozna­ vanje konstrukcijskih detajlov. Najino sodelovanje pa ni bilo vezano le na pro­ fesionalno delo. Skupaj s še nekaterimi kolegi s FGG smo več kot dvajset let redno igrali tenis in skupaj preživeli marsikatero prijetno urico. In prav to je primerna iztočnica za iskrene čestitke prof. Franciju Kržiču ob njegovi 75-letnici. V svojem imenu in v imenu sodelavcev Katedre za metalne konstrukcije Fakultete za gradbe­ ništvo in geodezijo mu želim zdravja in za­ dovoljstva, veliko športnih užitkov, uspehov pri strokovnem delu, kjer je še vedno aktiven, ter da bi z nami preživel še mnogo lepih trenutkov. prof. dr. Darko Beg, predstojnik Katedre za metalne konstrukcije, FGG, UL Napredn^-ehnologjje V O & V O d .o .o . Ljubljanska c. 9 Sl - 4 2 4 0 RADOVLJICA Tel.: + + 3 8 6 (0 ] 4 5 3 7 4 0 0 0 Fax. 0 4 53 74 009 e-mail: info@vo-vo.si WWW.VO-VO.SI C u b u s Wuvw.cubus.ch g I PROGRAMI ZA STATIČNO ANALIZO ENGINEERING SOFTWARE CEDRUS STATIK Za ana liza p lašč in s te n ( tu d i p re d n a pe n ja n je ! ] Za ana liza vseh m o g o č ih p ro s to rs k ih k o n s tru k c ii ( jek len ih , b e to n s k ih in p re d n a p e tih ) FAGUS LARIX PYRUS AVENA Za ana lizo p re re z o v ( tu d i s o v p re ž n ih !} Za iz ra ču n s ta b iln o s ti zem ljin , o p o rn ih z idov in in je k tira n ih sider. Z a d im enz ion iran je a rm ira n o b e to n s k ih s te b ro v ra z ličn ih prerezov Za d im enz ion iran je jek len ih p ro filo v W w w .vo-vo .s i Zakaj bi Švicarji računali prednapete plošče za vas, če vi s švicarskimi program i CUBUS-CEDRUS to lahko s to rite sami. P W PROSTOKONZOLNA GRADNJA VIADUKTA ČRNI KAL CANTILEVER METHOD OF THE CONSTRUCTION OF THE VIADUCT ČRNI KAL Harun Hozo, univ. dipl. inž. grad. ™ Plešičeva 27,1000 LJUBLJANA Strokovni članek UDK 624.21:625.745.1:624.012 Povzetek | V prispevku je opisana metoda prostokonzolne gradnje ter tehnološke podrobnosti pri gradnji viadukta Črni Kal. Upoštevati je bilo treba izjemno višino stebrov, vplive vetra, kratek rok gradnje ter veliko število ciklov. Tekoče napredovanje in dosežena kakovost dokazujeta pravilnost odločitev in sposobnost sistema SCT, da se pri uporabi nove in zelo zahtevne tehnologije kreativno, hitro in učinkovito odzove na izzive, ki jih tovrstna gradnja prinaša. Summary | The paper describes the cantilever method and technological details of the construction of the viaduct Črni Kal. The exceptional height of the piers, strong wind actions, short construction term, and a lot of cycles were necessary to be taken into account. The current progressing of construction and the achieved quality prove the correctness of the decisions and the ability of the system SCT to react creatively, fast and effectively to the challenges, appearing in such construction, using new and demanding technologies. 1 • UVOD Prostokonzolna gradnja (v nadaljevanju PKG) je ena od najbolj zapletenih tehnologij gradnje prekladnih konstrukcij mostov. Svoj razvoj in razcvet je doživela vzporedno z razvojem teh­ nologij prednapenjanja v drugi polovici prejš­ njega stoletja. Tako zgrajeni mostovi so v zad­ njem času sicer nekoliko v senci bolj atrak­ tivnih mostov s poševnimi nategami, ki pa so v večini primerov tudi zgrajeni po principih PKG, le s kabli zunaj betonskega prereza. PKG se praviloma uporablja za razpetine polj 7 0 -2 00 (največ 300) m, pri mostovih s po­ ševnimi nategami pa tudi čez 800 m. 2 • OPIS TEHNOLOGIJE PKG Osnovni koncept PKG je naslednji: v vrhu ste­ bra se izdela glava stebra, ki je tudi že del prekladne konstrukcije, dolg 7 -14 m. Temu delu navadno pravimo bazni segment. Pre­ visni del glave stebra se podpira z različno ob­ likovanim konzolnim odrom. Na končano glavo stebra se postavita dva opažna vozička, na vsako stran eden. Kon­ strukcija se gradi v 3 do 5 m dolgih segmen­ tih, simetrično na eni in drugi strani tako ime­ novane mize, tako da je stalno zagotovljeno ravnovesje. Ko beton doseže zahtevano trd­ nost, vsak zabetonirani segment napnemo, potem pa segment razopažimo in voziček premaknemo na naslednji položaj. Na ta način z enega stebra izvedemo slabi polovici dveh razpetin, simetrično, na eno in drugo stran. Potem postopek ponovimo na sosed­ njem stebru in na koncu izvedemo še vezni segment, s katerim spojimo dve prostokonzol- ni mizi (slike 1,2 in 3). 2.1 Prednosti te tehnologije so naslednje: • neodvisnost od tipa ovire (globoke doline, voda, močvirje), ki jo je treba premostiti, • taktnost gradnje - ciklično, tedensko po­ navljanje postopkov ter • trajni in kakovostni objekti, nezahtevni za vzdrževanje. 2.2 Pomanjkljivosti PKG pa so: • sorazmerna počasnost napredovanja, • zahtevnost dela in • relativno velika poraba kablov za predna- penjanje. V literaturi ponavadi najdemo naslednji teden­ ski plan takta: dan v tednu faza ponedeljek napenjanje kablov in premik vozička na naslednji položaj torek priprava opaža in armaturesreda četrtek petek betoniranje sobota strjevanje betona nedelja Dejansko takt redkokdaj poteka tako, ker so nekatere faze pri posameznih segmentih zelo različne po obsegu. V začetku so količine precej večje; pri prehodu iz prvega v drugi segment se vozički razstavijo in iz dveh med sabo pove­ zanih sestavimo dva samostojna vozička; pri prehodu iz drugega v tretji segment se spre­ minjata opaž zgornje plošče in širina sten; v tretjem in naslednjih segmentih imamo še si­ drišča kablov v spodnji plošči, v predzadnjem segmentu pa tudi vzgornji plošči. Vse to zahteva tudi predelavo opaža. Vmes moramo upoštevati še številne vremenske nevšečnosti in druge ne­ predvidljive težave. Zato je strjevanje betona prav v soboto in nedeljo prej izjema kot pravilo. 3 • VIADUKT ČRNI KAL 3.2 Variante objekta Strokovnjaki SCT so že dolga leta na različne načine sodelovali v pripravah na gradnjo do­ slej največjega mostu v Sloveniji. V obravnavi so bile različne variante in podvariante iz­ brane različice. Glede tehnologije in roka gradnje bi bila primerna le ena prekladna kon­ strukcija širine 25 m (slika 5) in ne dveh, kar podvoji potrebno delo, opremo in rok gradnje. 3.3 Stabilnost mize Ena od ključnih nalog projektanta pri PKG je izbira optimalne rešitve stabiliziranja mize Slika 4 • Prečni prerez prekladne konstrukcije je nad stebri najvišji 3.1 Zasnova viadukta Viadukt Črni Kal je bil kot celota že večkrat predstavljen v javnosti, tudi v Gradbenem vestniku. Od celotne dolžine 1060 m se je 760 m zgradilo po tehnologiji PKG. Glede na posebne zahteve Darsa se je zgradila pre­ kladna konstrukcija za vsak pas viadukta posebej - levi in desni, na (2x) šestih mizah, dolžine 100, 4 x 140 in 100 m, postavljenih na vmesne opornike - stebre v obliki črke Y. Prečni prerez prekladne konstrukcije je škatla z vertikalnimi stenami. Nad stebrom je prerez najvišji in z debelejšimi stenami in ploščami, kar izhaja iz konzolnega načina gradnje (slika 4). proti prevrnitvi. Kot je zapisano v uvodu, je mizo treba graditi simetrično, na eni in drugi strani stebra. Zaradi varnosti, obremenitev ve­ tra in podobno je treba dokazati stabilnost mize tudi v primeru, če zabetoniramo celotni segment na eni strani, na nasprotni strani pa sta nameščena le opaž in armatura. Ta pogoj, ki je dokaj konservativen, ima številne rešitve glede na višino stebra: 1. Pri zelo nizkih stebrih (npr. mostovi čez reke in zalive) se problem redno rešuje z začasno podporo, ki podpira mize pri nesimetrični gradnji (slika 6). 2. Druga rešitev, ki je dokaj pogosta pri viso­ kih stebrih, je izvedba dvojnih začasno oja- Slika 5 • Primer mostu z eno prekladno konstrukcijo za obe vozišči avtoceste Slika 6 • Začasna podpora za stabilizacijo mize med gradnjo Slika 7 • Začasno ojačeni dvojni stebri A71.de ______________ ________________________________________________ A71.de Slika 9 • Razvejeni stebri čenih (slika 7), dvojnih masivnih stebrov (sli­ ka 8) ali razvejenih stebrov (slika 9), ki lahko prevzamejo momente, kijih povzroča miza. 3. Tretja rešitev je uporaba začasnih kablov, s katerimi se veže in varuje mizo proti prevrnitvi. Kabli so vertikalni in povezujejo drugi ali tretji segment mize z začasnimi temelji na terenu (npr. viadukt Ločica). Na viaduktu Črni Kal je bil problem rešen z razvejenimi stebri, v katerih so del obremeni­ tev prenesli prednapeti navpični kabli na notranji strani krakov stebra. 3.4 Bazni segmenti in tip vozička Izvedba PKG na visokih stebrih zahteva zelo pomembne odločitve že v zgodnjih fazah pro­ jektiranja. Predvsem je bila problematična iz­ vedba podpornega odra baznih segmentov. Zaradi zelo gosto armiranih stebrov ni bila možna izvedba z jeklenimi nosilci, ki bi segali skozi steber. Izbira lažjih, obešenih konzolnih odrov pa je pogojevala manjše previse in posledično manjšo glavo stebra, dolgo le 7,50 m in ne 12,20 m, kot je predvideval PGD. V takih primerih se za izdelavo prvega seg­ menta na glavo stebra ne montira dveh parov vozičkov v celoti, ampak se prednja dela vo­ zičkov poveže med seboj s posebnimi X ali Z kosi (slika 10). Pri izbiri tehnologije so bili obravnavani naslednji potencialni dobavitelji: BBR, Dywidag, Freyssi- net, N RS in Wito. V razpisu seje upoštevalo več dejavnikov, kot so tehnične lastnosti opreme, način sodelovanja in cena ter variante kom­ binacije s pogodbo za izvedbo prednapenjanja. Ena od pomembnih odločitev je bila za po­ stopen prevzem tehnologije in ne za oddajo vodenja del. Na to je vplivalo predvsem veliko število (2 X 140) ponovitev postopka na 12 tehnološko zelo podobnih mizah. 3.5 Vozički Vozički za PKG so specialna oprema, ki seje ne prodaja tako množično kot druge grad- 3.6 Opaži Posebnost pri tehnologiji opaženja je, da se med izdelavo ene mize četrtina opaža razreže, kar po večjem številu ponovitev pomeni dvojno količino opažnega materiala. Notranji opaž se zmanjšuje iz segmenta v segment z višine 6 m na 2,5 m. Po dolgih usklajevanjih in pogajanjih smo kot najbolj ekonomično rešitev izbrali opaž po projektih N RS, ki smo ga izdelali v lastnih obratih in kjer se režejo le leseni deli in ne dragi kovinski profili (slika 14). 3.7 Armatura in kabli za prednapenjanje posebnosti, za zelo podobne jeklene kon­ strukcije, s podobno težo in podobnim siste­ mom hidravličnih naprav. Po daljših, večkrožnih pogajanjih z vsemi ponudniki je bila sprejeta odločitev, da vo­ zičke dobavi N RS AS, norveški specialist za premične odre in jeklene konstrukcije. Projekt in izvedbo jeklene konstrukcije so pripravili v Maleziji, hidravlične naprave so proizvedli na Nizozemskem, navojne palice pa v Nemčiji. Ob uvajanju tehnologije so zagotovili na­ vzočnost svojega specialista nadzornika, kije z našimi strokovnjaki spremljal vse faze dela. Slika 10 • Uporaba povezovalnih kosov za opaž prvih segmentov bene stroje, opaže in opremo. Proizvajajojih le nekatere specializirane delavnice (NRS, Wito) in največji dobavitelji tehnologij za predna­ penjanje (BBR, Dywidag, Freyssinet), ima pa vsak od vozičkov nekatere svoje posebnosti: • BBR - ima betonske balaste postavljene tako, da se med premikom prosto vozi po tirih. Simetrična gradnja na baznih segmentih, kraj­ ših od 12 m, ni možna. • Dywidag - lastijo si izum tehnologije in vo­ zičkov za PKG, vozički so zasnovani tako, da se lahko postavijo na zelo ozke glave (8 m) brez posebnih kosov (X ali Z), ampak se »zad­ nja noga« enega od parov vozičkov, ki je se­ stavljena iz dveh palic, postavi tako, da »zaja­ ha« nogo nasprotnega vozička, kar pomeni bistveno hitrejši premik iz prvega v drugi seg­ ment. • Freyssinet - znani so po konceptu spodnjih vozičkov, kjer je nosilni okvir postavljen pod prekladno ploščo. Ta sistem omogoča mon­ tažo prefabriciranih armaturnih košev in hitrej­ šo gradnjo, če je objekt nizek. Ni možnosti simetrične gradnje na baznih segmentih, manjših od 12 m (slika 11). • NRS - ima posebne X kose za kratke glave stebrov, ki morajo biti dolge najmanj 5,5 m (sliki 12 in 13). • Wito (slika 10) je v Sloveniji najbolj znan sistem, ker ga že desetletja uporablja Gradis (NGR). Ima posebne »Z« kose za ozke glave. NRS in Wito sta si zelo podobna. Posebnost v zvezi z vozički je bila, da so se ponudbene cene razlikovale tudi do 60 odstotkov, kljub dejstvu, da gre, ne glede na Mehka armatura je dokaj enostavna (slika 15). Na tem projektu smo se dokončno poslovili od JUS/PBAB armature RA400/500 in objekt v celoti zgradili skladno z evropskimi zahtevami za armaturo tip S500 (500/550). Prednapenjanje je zelo zahtevno, saj vključuje montažo cevi, vrivanje kablov in prednape­ njanje, kije mejnik med izdelavo posameznih segmentov. V prerezu, velikem približno od 10 do 20 m2, je do 50 vzporednih kablov v ceveh premera 90 mm. Za vsak segment se napne 4 -6 kablov. Uporabljeni so kabli z nizko relak­ sacijo, kar je zelo bistveno zaradi izgub na­ penjalne sile in posledično zmanjševanja po- vesov konstrukcije. 3.8 Beton Za beton prekladne konstrukcije pri PKG je vedno potrebna tehtna presoja med prvo za­ htevo, da je beton čim bolj in čim dlje vgradljiv, in drugo zahtevo, da beton čim prej doseže Slika 11 «Voziček Freyssinet je pod betonsko konstrukcijo Slika 12 • Shema vozička NRS Slika 13 • Voziček NRS v naravi stalno menjata burja in jugo, močno spre­ minja, Uporabljeni beton je sestavljen iz anhovskega cementa, črnokalskega agregata in najno­ vejše generacije superplastifikatorjev, ki se uporabljajo za izdelavo samozgoščevalnih betonov (SCO). Tako smo v celoti zadostili vsem omenjenim zahtevam. 3.9 Betonski cevovodi Transport betona smo od preliminarnih in idejnih projektov in podpisa pogodbe do iz­ vedbe obravnavali posebej. V igri so bili različne variante gradnje prekladne konstruk­ cije in različne variante transporta betona (Sliki 16 in 17). Zaradi pospešene gradnje in vremenskih raz­ mer oz. težav z burjo smo se nazadnje odlo­ čili, da vse betone za PKG črpamo s kote dna stebra do mesta vgradnje. Višinska razlika je bila do 100 m, vodoravna do 70 m. Slika 14 • Pri vsakem premiku vozička je treba zaradi spremembe prečnega prereza odrezati del notranjega lesenega opaža sten, zunanji stranski opaž pa sega skozi spodnjo ploščad zahtevano tlačno trdnost za prednapenjanje (70 odstotkov od 45 MPa). Tu so še številne druge zahteve, predvsem so bistveni hitro doseženi moduli elastičnosti, od katerih so najbolj odvisni povesi in obnašanje konstrukcije med gradnjo. V ta namen so bile opravljene verjetno najobsežnejše raziskave reoloških lastnosti betona za kak projekt v Sloveniji, ki so obse­ gale raziskave modula elastičnosti in lezenja, odvisno od vlažnosti okolice. Ta se pri raz­ ličnih vetrovih na območju viadukta kjer se Slika 15 • Poleg armature in kablov je bilo potrebno za potrebe PKG v vsakem segmentu več odprtin Ker je betonovod služil tudi kot rezervna varianta za betoniranje stebrov, smo ga po­ stavili v stolpu žerjava, in ne po odru ob ste­ bru, kot je bilo prvotno predvideno. Tako je bil betonovod ločen od konstrukcije in ni bil napoto drugim fazam dela. Pri dimenzioniranju betonovoda in pripada­ jočih naprav smo bili posebno pozorni na robne pogoje procesa in upoštevali številne dejavnike, ki povečajo tveganje zamašitve in nedopustne ustavitve procesa vgrajevanja: • gost beton z nizko vsebnostjo vode (v/c=0,4); • drobljen agregat (100-odstotno ostri robo­ vi, za razliko od prodnatih agregatov); • v poletnih mesecih se betonovod in na­ prave lahko dodatno ogrejejo pod vplivom ogretega ozračja in sonca in se tako dodatno ogreva tudi beton (ki ima lahko ob vgradnji največ 28°C); • transport betona na poti betonarna-av- tomešalec-črpalka-betonovod-opaž traja med 35 in 50 minut; • proces črpanja je nezvezen, ker se be­ toniranje izvaja simetrično na eni in drugi stra­ ni PK mize - en avtomešalec na eni in drugi na drugi strani mize. To praktično pomeni, da med zamenjavo avtomešalcev in preklopom med vejami betonovoda do 40 odstotkov betona čaka še dodatnih 3 -10 minut; • v vertikalnem vodu so izjemni tlaki, od 25 barov ob ustavljenem sistemu, do največ 150 barov (1500 m vodnega stolpa) ob zagonu črpalke; • celotna količina betona, potrebna za iz­ delavo para segmentov, je dokaj majhna (90-140 m3) in če bi bila izbrana črpalka premočna, bi bistveno podaljšali čas, ko be­ ton stoji v cevovodu. Po dolgih analizah so bili določeni naslednji ukrepi in rešitve za transport betona: • Agregat 0 /16 mm, • Betonarna je bila postavljena med stebri viadukta, z zadostno kapaciteto in prioritetno namenjena za PKG. • Betonska črpalka je bila Putzmeister BSA 2109-H, moči 171 kW, ki lahko doseže tlak do 152 barov in prečrpava do 57 m3/h. • Za navpični del betonovoda so bile upo­ rabljene posebne visokotlačne cevi (130 barov) s pripadajočimi spojkami in avtomat­ skim hidravličnim zapiralom. • Na prekladni konstrukciji je bila postavljena hidravlična kretnica, ki v sekundi prestavi tok betona med dvema vejama nizkotlačnega cevovoda (85 barov) (Slika 18). S tem sta bila zagotovljena nemoten trans­ port v vseh pogojih dela in velika zanesljivost sistema. Zmogljivosti so bile nekoliko večje Slika 16 • Transport betona z žerjavom Slika 17 • Transport betona s črpalko BF-"] , ''Jr IBIWlSlr1 -n™ ~ l i J J Ju " * * Lm} .1. fr-Ml Slika 18 • Hidravlične naprave betonovoda od hitrosti vgrajevanja in so popolnoma za­ doščale zahtevam. Slika 19 • Zgrajena prva polovica viadukta Crni Kai 3.10 Plan dela Plan dela je zahteval številne popravke pred­ vsem zaradi zapletov v začetnih fazah grad­ nje, ko so vzporedno še izvajali dela na prestavitvah komunalnih vodov, ter naslednjo zimo, ko smo imeli izredne vetrovne delovne razmere (v primerjavi z drugimi leti na tem območju). Ker je bilo na tem območju doslej opravljenih zelo malo neprekinjenih meritev vetra, bodo podatki, zbrani med gradnjo, zelo pomembni za kasnejše upravljanje celotnega odseka avtoceste. Med gradnjo je prišlo do odločitve, da se hitrost P KG podvoji in da se namesto dveh uporabi štiri komplete (pare) vozičkov. Poleg očitnih posledic, kot je podvajanje opreme in delovne sile, je ta odločitev povzročila popolnoma dru­ gačno uporabo tehnologije gradnje in zapo­ redja vezanja miz: prvotni koncept gradnje levega pasu »pred sabo« se je spremenil v sistem, ko se vse mize grade v dvojčkih, nato pa jih v parih povezujemo (slika 19). 4 «SKLEP Predstavljene tehnološke posebnosti pro- stokonzolne gradnje so pokazale, da viadukt Črni Kal ni samo največji, ampak tudi tehno­ loško najzahtevnejši most v Sloveniji. SCT je pa še enkrat dokazal, da se z lastnimi strokovnjaki, skupaj s svojimi dolgoletnimi part­ nerji in izkušenimi projektanti ter strokovnimi nadzorniki na drugi strani, uspešno spopada z največjimi tehnološkimi izzivi in dosega izjem­ ne rezultate tudi na tem področju. Gradnja po principih PKG je zelo zapletena, s številnimi »pastmi«, ki jih je največ povezanih s tehnologijo kablov, premiki vozička in vgrad­ njo betona. PKG se uporablja pri čedalje večjih razponih (slika 20), pri njej se uporab­ ljajo nove vrste betona (slika 21). Slika 20 • PKG se uporablja pri čedalje večjih razponih Slika 21 • Pri nekaterih mostovih je bil uporabljen lahki beton 5 «VIRI Ponting d.o.o - projektna in druga dokumentacija. Prospekti, navodila, slike in spletne strani BBR, Dywidag, Frayssinet, NRS, Wito, Alpi, Structurae, BOUYGUES, Jan-Eirik Nilsskog, Jacques Mossot in drugi. NEGOTOVOST VERJETNOSTNE OCENE POTRESNE NEVARNOSTI POMEMBNIH OBJEKTOV UNCERTAINTY IN THE PROBABILITY SEISMIC HAZARD ASSESSMENT OF IMPORTANT STRUCTURES i dr. Barbara Šket Motnikar, univ. dipl. inž. mat. strokovni članek MOP, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, UDK 550.34.06 Dunajska 47/VII, 1000 LJUBLJANA. barbara.sket-motnikar@aov.si dr. Janez Lapajne, univ. dipl. inž. fiz. Bernikova 3,1230 DOMŽALE. ilaDaine@siol.net Povzetek I Pri določevanju potresnih projektnih parametrov pomembnega objekta nas poleg najverjetnejše vrednosti večkrat zanima tudi ocena njene negotovosti oz. razpon rezultatov. Predstavljen je standardni postopek za ocenjevanje negotovosti ter opisana narava negotovosti podatkov in modeliranja. Izpostavljeni so problemi pri oce­ njevanju negotovosti ter omenjeni nekateri postopki za zmanjšanje teh težav ter pred­ stavljena priporočila in napotki tujih strokovnjakov. V Sloveniji smo negotovost verjet­ nostne ocene potresne nevarnosti določevali za lokacijo Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Na tem primeru so nazorno prikazane nekatere značilnosti in težave pri oce­ njevanju negotovosti. Summary | Probabilistic seismic hazard assessment of sites of important struc­ tures provides the estimates of project parameters, as well as their uncertainty and the probable range of their values, if requested. The standard approach for uncertainty esti­ mation is presented along with several features of uncertainty in data and modeling. The main problems concerning uncertainty estimation and some procedures for their reduc­ tion are presented, as well as recommendations of foreign experts. In Slovenia, the uncer­ tainty of probabilistic seismic hazard estimate has been determined only for the nuclear power plant Krško site. This case study illustrates some characteristics and difficulties in uncertainty estimation. 1 • UVOD Potresno nevarnost dane lokacije ali večjega ozemlja ocenjujemo na podlagi seizmoloških, geoloških, geofizikalnih in geodetskih podat­ kov. Opredeliti moramo seizmotektonski mo­ del, potresne izvore in njihove parametre, oce­ niti največjo pričakovano magnitudo potresa ter izbrati ustrezen model pojemanja gibanja tal z oddaljevanjem od žarišča potresa. Upo­ števati moramo tudi vrsto tal na dani lokaciji. Potresno nevarnost pomembnih objektov lahko ocenjujemo deterministično ali verjet­ nostno (IAEA, 2003). Verjetnostno ocenjevanje upošteva v izračunu vse potresne izvore, pogostost potresov in ves nabor pričakovanih magnitud. Vezano je na predpisano ali priporočeno povratno dobo oz. na letno verjetnost prekoračitve parametra gibanja tal. Osnove postopka je razvil Cornell (Cornell,1968). Nenatančnost modela in nje­ govih parametrov predstavimo z logičnim drevesom, kjer pomeni vsaka veja en na­ bor vseh parametrov. Razpon vseh vej drevesa predstavlja negotovost verjetnostne ocene. Izpopolnjen Cornellov postopek in logično drevo sta podrobneje opisana na več mestih npr. (McGuire, 2004), (Reiter, 1990). Pri dosedanjih raziskavah potresne nevarnos­ ti v Sloveniji smo opredeljevali le negotovost ocene potresne nevarnosti za NEK (Fajfar in drugi, 1994; 2004b), ker je ocena projektnih potresnih parametrov skupaj z njeno negoto­ vostjo zahtevani vhodni podatek za naslednje korake verjetnostne varnostne analize ele­ ktrarne. Pri drugih pomembnih objektih se za­ enkrat ne uporablja varnostna analiza, zato negotovosti njihovih ocen potresne nevarnosti nismo opredeljevali. V nadaljevanju je opisana narava negotovosti pri modeliranju potresne nevarnosti s Corne- llovim postopkom, prikazane so glavne te­ žave pri opredelitvi negotovosti ter postopki 2 • OPREDELITEV NEGOTOVOSTI 2.1 Logično drevo Za količinsko opredelitev negotovosti ocene potresne nevarnosti uporabljamo logično drevo. Vsako nedoločenost, kjer vhodni para­ metri nimajo enolične vrednosti, lahko pred­ stavimo z vozlišči in vejami drevesa. Vsako vozlišče drevesa predstavlja parameter, njegove možne vrednosti pa predstavljajo veje, ki izhajajo iz vozlišča. Vsem vejam za vozliščem pripišemo verjetnosti oz. uteži z vsoto 1. Para­ metru torej določamo verjetnostno porazdelitev diskretne slučajne spremenljivke. Na koncu vsake veje so spet lahko vozlišča naslednjega nedoločenega parametra. Število vej v celot­ nem drevesu eksponentno raste s številom ne­ določenih parametrov. Vsaka končna veja predstavlja nek nabor vrednosti vseh para­ metrov, njena utež pa je zmnožek vseh uteži na posameznih vejah, ki vodijo do nje. Z vsako končno vejo izračunamo izhodno vrednost, nji­ hovo povprečje ali mediano (50. percentil) pa navadno privzamemo za končno izhodno vred­ nost. Razpon in porazdelitev vseh izhodnih vred­ nosti je mera za negotovost rezultata. Ena od uveljavljenih mer je tudi interval, ki ga določata 15. in 85. percentil, s čimer zajamemo srednjih 70 % vseh uteženih izhodnih vrednosti. Na opisani način podana mera negotovosti je natančna: a) če je korekten postopek za izračun izhodnih vrednosti na podlagi vhodnih parametrov in b) če imajo vsi vhodni nedoločeni parametri diskretno in znano gostoto porazdelitve. V verjetnostnem ocenjevanju potresne nevar­ nosti sta obe zahtevi le približno izpolnjeni. Postopek se naslanja na negotove pred­ postavke, določitev vrednosti parametrov in njihovih uteži pa je največkrat možna samo na podlagi subjektivne ocene. Zelo težko je oceniti, kolikšno je odstopanje od idealnega postopka in od pripisane zaloge vrednosti parametrov. Zato kljub podani oceni negoto­ vosti ne vemo, koliko lahko v resnici zaupamo izhodni oceni potresne nevarnosti. Značilen rezultat verjetnostne ocene je po­ razdelitev krivulj potresne nevarnosti (let­ na verjetnost prekoračitve kot funkcija npr. vršnega ali spektralnega pospeška) in spek­ trov enotne potresne nevarnosti (npr. po­ spešek kot funkcija nihajnega časa za iz­ brano povratno dobo). Za podajanje negoto­ vosti ocene potresne nevarnosti sta v praksi privzeta že omenjena 15. in 85. percentil. Seveda pričakujemo, da je med obema per- centiloma tudi prava vrednost. Pri nadaljnji obravnavi negotovosti se bomo omejili na verjetnostno ocenjevanje potresne nevarnosti po izpopolnjenem Cornellovem postopku, ki je trenutno v svetu najbolj uve­ ljavljen. 2.2 Naključna in epistemična negotovost Negotovost končne ocene potresne nevarnosti je odvisna od negotovosti vhodnih podatkov in od negotovosti modeliranja teh podatkov. Ne­ gotovost ima različne vzroke, od katerih je mogoče nekatere z dodatnimi raziskavami in izboljšanim modeliranjem deloma ali povsem odpraviti, drugih pa ne. Glede na ta vidik raz­ likujemo naključno (aleatorno) in epistemično negotovost npr. (McGuire, 2004). Naključna negotovost je lastna fizikalnim lastnostim in procesom in je niti načelno ni mogoče odpra­ viti. Epistemična negotovost pa je negotovost zaradi pomanjkanja znanja in jo vsaj teoretično lahko zmanjšamo z raziskavami oziroma z novimi podatki in izboljšanimi modeli. Prisotna je npr. v geometrijski opredelitvi seizmotekton- skih in seizmogenih con ter v njihovih para­ metrih (npr. v letnem številu potresov, v razmer­ ju večjih in manjših potresov in v zgornji magnitudi). Meja med obema vrstama nego­ tovosti ni ostra in je v precejšnji meri umetna, saj so dogodki res naključni večinoma le s človeškega vidika (torej je negotovost pretežno epistemična). Večina parametrov in končna verjetnostna ocena potresne nevarnosti vsebu­ je obe vrsti negotovosti, pri čemer pri obravna­ vanju in določevanju negotovosti težko posebej ugotavljamo vzroke oz. delež ene in druge. Zato bomo v nadaljevanju uporabljali kar izraz ne­ gotovost. 2.3 Vpliv več (skupin) strokovnjakov na oceno negotovosti V splošnem naj bi veljalo, da je končna ocena negotovosti tem boljša, čim več neodvisnih (skupin) strokovnjakov je vključenih v mode­ za njihovo zmanjšanje. Obravnavane teme so ponazorjene z izračunom negotovosti ocene potresne nevarnosti na lokaciji NEK. liranje in čim bolj je določena negotovost vhod­ nih podatkov. Manj neodvisnih skupin strokov­ njakov, manj modelnih različic in neupošteva­ nje negotovosti v vhodnih podatkih v splošnem zmanjšuje ocenjeni razpon negotovosti konč­ nih rezultatov. To zmanjšanje pa ne pomeni iz­ boljšanja rezultatov, ampak podcenitev nego­ tovosti, Edini način, s katerim lahko resnično zmanjšamo negotovost končne ocene, je po­ večanje znanja. Vključitev velikega števila stro­ kovnjakov v modeliranje je v "statističnem" smislu sicer zaželeno, ne moremo pa stem na­ domestiti pomanjkanja podatkov. Večje število strokovnjakov bo podalo nova vrednotenja, ki bodo povečala razpon rezultatov in stem nego­ tovosti. Končna ocena potresne nevarnosti (npr. mediana ali povprečje) pa zato ne bo nujno bližja pravi vrednosti. Capen (Capen,1976) je na nekem strokov­ nem srečanju naredil zanimiv poskus: ude­ ležencem je naročil, naj odgovorijo na deset vprašanj (npr. naj ocenijo površino Kanade in dolžino Amazonke) ter podajo tudi intervale negotovosti. Na podlagi rezultatov je ugotovil, da ljudje večinoma precenjujemo svoje zna­ nje. Posebej je opazil, da so: - tisti, ki niso poznali področja, podali poleg slabe ocene tudi slab interval: skoraj ni bilo razlike med 30% in 98% intervalom negoto­ vosti; - tisti, ki so bolje poznali področje (a ne tudi specifičnega vprašanja), praviloma podali večji interval negotovosti; - tisti s slabšim znanjem pogosto podali inter­ val, ki ni vseboval prave vrednosti; - bili tudi po opozorilu, da ljudje večinoma precenjujemo svoje znanje, njihovi intervali še vedno premajhni. Tudi strokovnjaki se lahko motijo, kot dokazu­ je zgodovina in razvoj znanosti na vseh po­ dročjih. Zato tudi med seboj tuja intervala negotovosti dveh skupin strokovnjakov, ki ocenjujeta na podlagi enakih podatkov, nista presenečenje (npr. Fajfar in drugi, 2004). Kljub temu pa avtorji in zagovorniki verjetnost­ nega ocenjevanja potresne nevarnosti ver­ jamejo, da lahko nekaj neodvisnih skupin strokovnjakov opredeli sprejemljiv interval ne­ gotovosti ocene potresne nevarnosti. Pri tem morajo imeti vse skupine na voljo vse razpoložljive geološke, geofizikalne, seizmo­ loške in geodetske podatke. 3 »VZROKI NEGOTOVOSTI 3.1 Pomanjkljivi podatki Zakaj je ocena negotovosti tako zahteven problem? Zakaj preprosto ne določimo naj­ večji možen razpon nepoznanega parametra in v izračunu upoštevamo vse možnosti? Hitro bi ugotovili, da bi bil tako dobljen razpon ne­ gotovosti izhodne ocene prevelik, da bi imel kakršnokoli praktično vrednost. Za zgodovinske potrese imamo večkrat le podatek, da »se je zgodil močan potres na Kranjskem«. Kolikšna je bila njegova magnitu­ da? Kako določiti mesto potresa? Tudi za naj­ močnejši potres, ki je bil doslej zabeležen na slovenskem ozemlju, kljub obsežnim raziska­ vam, še vedno ne vemo, kje je nastal. Potres je nastal v 16. stoletju, v katalogu je njegova magnituda ocenjena na 6,8, njegovo nad- žarišče pa naj bi bilo v širši okolici Idrije. Pa vendar strokovnjaki še danes niso enotni, ali je bil res na Idrijskem, ali je bil v Furlaniji, ali je bil v zgornjem Posočju, ali pa sta bila morda v kratkem časovnem razmaku celo dva potre­ sa? Kako lahko modeliramo neznano lokacijo potresa? Ker vemo, daje mesto nastanka ne­ natančno, mu lahko pripišemo več uteženih lokacij ali pa neko območje. Ali s tem res upoštevamo njegovo negotovost? Prava vred­ nost je lahko ena od pripisanih vrednosti, lahko leži na izbranem območju (s čimer je nepoznani pravi lokaciji pripisana neka utež, kije manjša od 1, čeprav ji dejansko pripada utež 1), lahko pa je tudi povsem druga lokaci­ ja zunaj območja pripisanih vrednosti. Kljub upoštevanju, da je podatek nenatančen, še vedno ne vemo, kolikšna je negotovost ocene izhodnega rezultata. Tudi določitev uteži je le subjektivno mnenje enega ali več strokovnja­ kov. Seveda lahko območje toliko razširimo, da je prava vrednost zagotovo znotraj tega območja, vendar imajo zato posamezne vred­ nosti (med katerimi je tudi prava) zelo majhne uteži, razpon rezultatov pa postane (pre)velik. Kako kritično je pomanjkanje podatkov, sta pesniško opisala Castahos in Lomnitz (Ca- stahos in Lomnitz, 2002): ocenjevanje dolžine potresnega preloma ni enako ocenjevanju dolžine mize v našem domu, ampak ocen­ jevanju dolžine mize, ki je ni še nikoli nihče videl. Včasih sploh nismo prepričani, ali miza res obstaja. Primer iz potresne zgodovine: Za leto 1000 so predvidevali, da bo konec sveta. To se sicer ni zgodilo, zato pa nekatere evrop­ ske kronike in zapisi za leto 1000 navajajo, da so bili tega leta (takorekoč povsod) veliki potre­ si. Ocenjevanje parametrov takih potresov res spominja na vedeževanje, saj sploh ne vemo, ali so se dejansko zgodili. Pomanjkljivi podatki, neizpolnjene pred­ postavke, neidealno modeliranje, subjektivno vrednotenje in nedoločljiva prepletenost vse­ ga omenjenega otežujejo obravnavo negoto­ vosti, zato je natančno ocena negotovosti nerešljiv problem. Predstavljajmo si, kako npr. oceniti negotovost rezultata zaradi nedo­ ločljive lokacije in magnitude »idrijskega« po­ tresa. Pomanjkanja podatkov ne more nado­ mestiti še tako velika skupina zelo dobrih strokovnjakov in noben matematični posto­ pek ali računalniški program! 3.2 Negotovost modeliranja Temeljna predpostavka Cornellovega postop­ ka je, da bodo prihodnji potresi nastali nedaleč od lokacij preteklih dogodkov. Zato izhajamo iz porazdelitve preteklih nadžarišč potresov ter morebitnega znanega poteka seizmogenih prelomov in oblikujemo prelomne in ploskovne potresne izvore (McGuire, 2004), (Reiter, 1990). Prelomne izvore opredelimo z nagnje­ nimi ploskvami pod površjem, ploskovne potresne izvore pa s poligoni na površju tal. Večina podatkov v potresnem katalogu je iz predinstrumentalnega obdobja in iz obdobja, koje bilo razmeroma malo potresnih opazoval­ nic. Zato so podatki o lokaciji potresov zelo ne­ natančni in jih ne moremo pripisati določene­ mu prelomu. Tako (razpršeno) potresno dejavnost modeliramo s ploskovnimi potres­ nimi izvori na podlagi inženirske presoje. Plo­ skovne potresne izvore oblikujemo tam, kjer je gostota nadžarišč povečana in kjer predvideva­ mo potresno dejavne prelome. Če negotovost geološko tektonskih podatkov ni prevelika, da­ jemo oblikovanju prelomnih izvorov prednost. Njihovo potresno dejavnost ocenimo na podla­ gi preteklih potresov na območju preloma in/ali iz ugotovljenega premika ob prelomu in ocene obdobja, v katerem je prišlo do tega premika. Tako seizmološki kot geološki podatki pa vna­ šajo negotovost. Zaradi nenatančnosti lokacij potresov uvrstimo v prelomne ali ploskovne iz­ vore tudi nekatere potrese, ki so po danih po­ datkih sicer zunaj teh izvorov. Potresno de­ javnost ploskovnih izvorov ocenimo na podlagi celovitega (pod)kataloga preteklih potresov, ki jih pripišemo izvoru. Nadžarišča potresov zunaj vseh oblikovanih ploskovnih in prelomnih izvo­ rov pa uvrstimo v poseben ploskovni izvor, ki navadno pokriva celotno obravnavano ozemlje in ga imenujemo izvor ozadja. Razmerje med velikimi in majhnimi potresi je določeno z empirično rekurenčno magnitudno relacijo, npr. z dvojno omejeno eksponentno zvezo (Gutenberg, Richter, 1954), ki velja za večje ozemlje. Uporablja pa se za posamezne potresne izvore, kar lahko povzroči nedoločljivo napako končne ocene. Največjo magnitudo potresa na prelomnem ali ploskovnem izvoru lahko ocenimo na podlagi zgodovinskih se­ izmoloških podatkov, paleoseizmoloških ra­ ziskav in na podlagi zveze med magnitudo in dolžino preloma. Vsi postopki so podvrženi precej nezanesljivim orodjem, na srečo pa ver­ jetnostna ocena potresne nevarnosti ni zelo občutljiva na izbiro zgornje magnitude. Potresno nevarnost ocenjujemo s parametri gibanja tal, ki so odvisni od magnitude in od­ daljenosti od potresnega žarišča. Povezavo določajo modeli pojemanja, ki so opredeljeni z meritvami gibanja tal ob močnih potresih. Zaradi velikega vpliva modela pojemanja na končno oceno potresne nevarnosti je ob pomanjkanju takega modela za dano ozemlje kritična izbira modela, ki je bil opredeljen za neko drugo ozemlje. Poleg tega ima vsak model pojemanja še lastno napako (ki jo poda standardni odklon). Enačbe pojemanja ter nabori in vrednosti njihovih regresijskih parametrov se namreč med seboj močno raz­ likujejo. Številni objavljeni modeli pojemanja ponujajo pestro izbiro, ki vodi v širok razpon možnih rezultatov. Zaradi pomanjkanja mer­ skih podatkov z bližnjega območja je pri veči­ ni modelov slabo opredeljeno obnašanje po­ jemanja v bližini potresnih nadžarišč oziroma potresnih prelomnih pretrgov. Pomanjkljivost večine modelov pojemanja je tudi neupošte­ vanje usmerjenosti pretrga, učinka krovnine (to je kamnine nad poševno prelomno plo­ skvijo, ki ima določen vpliv na širjenje po­ tresnega valovanja) ter padca prožnostne na­ petosti (angl. stress drop - to je razlike prožnostne napetosti v kamnini ob prelomu pred in po potresu, kije pomembna za nasta­ janje potresnega valovanja) ob potresu. Gibanje tal je močno odvisno tudi od vpliva lokalnih tal in od dušenja. Navadno ocenju­ jemo potresno nevarnost na trdnih tleh in jo pomnožimo z ustreznim faktorjem tal. Faktor tal je razmerje med gibanjem tal na dejanskih tleh in na trdnih tleh. V raznih dokumentih (predpisih, pravilnikih, navodilih) je za neka­ tere vrste tal priporočen ali predpisan. Za nekaj opredeljenih vrst oziroma tipov tal so dane priporočene vrednosti faktorja tal v evropskem standardu Eurocode 8 (CEN, 2004). Zaradi velikega vpliva faktorja tal na oceno potresne nevarnosti na lokacijah pomembnih objektov po možnosti (za jedrske elektrarne praviloma) z raziskovalnimi vrtina­ mi in geofizikalnimi meritvami določimo glo­ binski profil in model tal, na podlagi katerega potem izračunamo faktor tal. Kot smo že navedli, obravnavamo negotovost podatkov in modeliranja z logičnim drevesom. Veje drevesa in pripadajoče uteži so določene s subjektivno presojo strokovnjakov v okviru zahtev in omejitev uporabljenega računal­ niškega programa. Treba je omeniti, da ne moremo upoštevati negotovosti nekaterih splošnih predpostavk, npr. Poissonovega pro­ cesa pojavljanja potresov, celovitosti pod- katalogov, normalne porazdelitve napake v modelu pojemanja in tudi ne izbire Cornello- vega postopka. Postopek s privzetkom Po­ issonovega procesa tudi ne upošteva vpliva popotresov na potresno nevarnost. Povzemimo glavne vire negotovosti ocene potresne nevarnosti: - splošne predpostavke, - geometrija potresnih izvorov in ocena nji­ hove potresne dejavnosti, - modeliranje pojemanja in rezanje repa v modelu pojemanja, -fa k to r tal, - magnitudno - frekvenčna zveza, - pretvorba potresne intenzitete v magnitudo, - spodnja magnituda in - izbira vej in uteži logičnega drevesa. Pri ocenjevanju potresne nevarnosti pogosto privzamemo tiste vrednosti negotovih vhodnih 4 • UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA STROKOVNJAKOV Februarja 2005 je bila v Trstu mednarodna delavnica o negotovosti verjetnostnega oce­ njevanja potresne nevarnosti jedrskih objek­ tov (2nd Workshop on Earthquake Engine­ ering for Nuclear Facilities - Uncertainties in Seismic Flazard Assessment). Pri ocenjevanju negotovosti so bile izpostavljene pomanjk­ ljivosti metodologije in predstavljeni nekateri predlogi za njihovo odpravljanje in zmanjše­ vanje ter nekaj nadomestnih postopkov. Trenutno poteka eden najbolj vsestranskih in zahtevnih projektov ocenjevanja potresne nevarnosti v zadnjih letih, katerega predmet so lokacije štirih jedrskih elektrarn v Švici (PEGASOS, 2004), (Klügel, 2005a). Gre za široko zastavljen projekt, v katerem sode­ luje 21 mednarodno priznanih strokovnjakov iz Evrope in ZDA in ki temelji na najzahtev­ nejšem, to je četrtem nivoju postopka (SSHAC, 1997). Kljub zglednemu pristopu in zavidljivemu nivoju strokovnjakov pa s pred­ hodnimi rezultati niso zadovoljni niti izvajalci niti naročnik. Testiranja so pokazala, da rezul­ tati in predvsem izredno velik razpon negoto­ vosti nimajo stvarne podlage. Menijo, da so vzroki za ocenjen prevelik razpon negotovosti naslednji: - nepravilno »seštevanje« negotovosti zaradi nekorektnega postopka, - neupravičena uporaba ameriških modelov pojemanja, - ločitev negotovosti na naključno in episte- mično in - verjetno precenjevanje zgornje magnitude. Potresna dejavnost celotnega območja je niz­ ka do kvečjemu zmerna. Glavni vzrok veliki ne­ gotovosti so nekateri paleoseizmološki podat­ ki, ki nakazujejo možnost redkih, a močnih zgodovinskih potresov. Tako npr. v oceni po­ tresne nevarnosti za lokacijo Goesgen pre­ vladujejo skriti in nedoločljivi potresni izvori v neposredni bližini. Zaradi medsebojne odvis­ nosti parametrov pa nekatere veje drevesa še umetno povečujejo negotovost. Projekt so podaljšali še za dve leti, da bi razmerje med 95. percentilom in mediano zmanjšali pod 10. Uporabili bodo deterministični in verjetnostni postopek, za zmanjšanje razpona negotovo­ sti pa bodo uporabili naslednja načela, ki so tudi za slovenske razmere zelo poučna in ki predstavljajo svetovne smernice za zmanj­ šanje nekaterih pomanjkljivosti standardne metodologije (Klügel, 2005abc), (Mallard, 2005abc), (Bard, 2005abc): - Logično drevo je potrebno omejiti le na naj­ vplivnejše parametre, določene z analizami občutljivosti. Pri ocenjevanju potresne nevar­ nosti bi morali vedno navesti tudi vpliv posameznih parametrov (npr. nevarnost se zmanjšuje z večjo spodnjo magnitudo, z večjim naklonom v Gutenberg - Richterjevi zvezi, z večjo globino potresov; in nevarnost rahlo raste z večjo zgornjo magnitudo) in ko­ liko vpliva na oceno nevarnosti npr. dodajanje novega prelomnega izvora ali spremenjena geometrija izvora. - Trenutna praksa vsiljuje precenjevanje potresne nevarnosti zaradi uporabe najslab­ ših scenarijev oz. zaradi konservativnih vred­ nosti parametrov na vsakem koraku, kar včasih pripelje do povsem nerazumnih vred­ nosti vsaj na območjih z nizko potresno de­ parametrov, ki dajejo večje in s tem varnejše ocene. Vendar pa vodi izbira najslabše možnosti na vsakem koraku v pretirano pre­ cenjevanje potresne nevarnosti, ki presega včasih tudi teoretične možnosti. Pri opre­ deljevanju negotovosti z logičnim drevesom pa je privzemanje varnejših vrednosti para­ metrov povsem neprimerno. Da bi dobili ko­ rekten razpon negotovosti, moramo upošte­ vati vrednosti nedoločenega parametra z nepristransko izbranimi utežmi. Problematič­ no je tudi večkratno upoštevanje negotovosti z ločitvijo na naključno in epistemično negoto­ vost. Logično drevo mora podati verjetnostno porazdelitev rezultatov, odločitev o ravni tve­ ganja pa je naloga lastnika objekta oz. na­ ročnika ocene potresne nevarnosti. javnostjo. Oceno zgornje magnitude je potreb­ no podpreti z dejstvi. - Potrebno je testiranje veljavnosti pred­ postavk, modelov in parametrov. Ob primer­ javi rezultatov med različnimi ocenjevalci ali po različnih metodah je potrebno ugotoviti vzroke morebitnih razhajanj. - Projekt je potrebno dobro dokumentirati ter težiti k robustnosti, sledljivosti in doslednosti postopka. - Katalog potresov bi morali ločiti na opisni, zgodovinski in instrumentalni del. Opozoriti je potrebno (Contri, 2005ab) tudi na pomanjkljivosti v predpisih in standardih (npr. predpisana povratna doba ni eksplicitno po­ dana, neupoštevanje predvidene dobe obra­ tovanja jedrskih objektov, nedoločenost meto­ dologije, ...). Poleg omenjenih napotkov za zmanjšanje pomanjkljivosti Cornellovega postopka pred­ lagajo strokovnjaki tudi uporabo nadomestnih postopkov. Uveljavljeni so že nekateri postop­ ki, ki ne zahtevajo opredelitve potresnih izvo­ rov npr. (Woo, 1996), (Frankel in drugi, 1997), v Sloveniji pa uporabljamo za vse pomembne objekte, razen za NEK, izpopolnjen postopek glajenja potresne dejavnosti (Lapajne in dru­ gi, 1997, 2003). Ti postopki so v splošnem manj občutljivi za spremembo vhodnih po­ datkov. Treba pa je opozoriti, da ne upoštevajo geoloških podatkov, česar pri zelo dolgih po­ vratnih dobah (npr. 10.000 let) ne moremo nadomestiti le s seizmološkimi podatki. V zad­ njem času izpopolnjujejo Bayesov postopek, ki upošteva časovne spremembe v potresni dejavnosti in s tem odpravlja težave zaradi neustrezne predpostavke o stacionarnem Poissonovem procesu pojavljanja potresov (Klügel, 2005b), s tehniko inverzne verjetnosti (Cooke in Goossens, 2000) pa zmanjšujejo subjektivnost gradnje logičnega drevesa na podlagi mnenja strokovnjakov. Temeljna ideja je v posredni določitvi vrednosti parametrov in njihovih uteži na podlagi sorodnih, a bolj mer­ ljivih oziroma lažje določljivih parametrov. Vrednosti pravih parametrov se nato določijo s posebnimi inverznimi postopki, pri čemer lahko dobimo enolične vrednosti ali pa verjet­ nostno porazdelitev parametra. Na poeno­ stavljenem primeru bi to pomenilo, da stro­ kovnjakom ni potrebno določati vrednosti parametrov Gutenberg-Richterjeve porazde­ litve kakega potresnega izvora, ampak na­ mesto tega podajo pričakovano število potre­ sov v določenem magnitudnem območju za dano območje in obdobje, pri čemer navedejo tudi ustrezen vir (npr. karta prelomov, katalog potresov, drugi tehnični podatki o potresni dejavnosti). Uveljavljajo se tudi verjetnostni postopki, ki temeljijo na scenarijih. 5 • NEGOTOVOST OCENE ZA LOKACIJO NEK Potresna nevarnost na lokacijah jedrskih elek­ trarn se praviloma preverja vsakih 10 let. Na lokaciji NEK je bila narejena prva verjetnostna ocena potresne nevarnosti leta 1994 (Fajfar in drugi, 1994), (Lapajne in Fajfar, 1995), leta 2004 pa je sledila prva ponovitev (Fajfar in drugi, 2004). Pri obeh ocenjevanjih je bil upo­ rabljen enak verjetnostni postopek, isti raču­ nalniški program in le malenkostno dopolnjen katalog potresov. Je pa bilo med obema ocenjevanjema pridobljenih precej novih po­ datkov in znanja, razširila pa se je tudi skupi­ na ocenjevalcev. Zato ni presenečenje, da se je interval negotovosti (15.-85. percentil) vršnega pospeška tal zmanjšal iz 0,28 g v letu 1994 na 0,19 g leta 2004. Na sliki 1 so prikazani intervali negotovosti obeh ocenje­ vanj za posamezne skupine in za njihovo pov­ prečje. Intervalov posameznih skupin med se­ boj ne moremo primerjati, ker so leta 1994 posamezne skupine podale končno oceno potresne nevarnosti, leta 2004 pa so posa­ mezne skupine ocenjevale le potresno nevar­ nost na trdnih tleh in za en model pojemanja, nadaljnji izračun pa je bil narejen le za pov­ prečje. Opazimo pa lahko premik intervala ne­ gotovosti; zgornja meja (85. percentil) iz leta 1994 za povprečje vseh treh skupin se približno ujema z mediano iz leta 2004. Pri zadnjem ocenjevanju potresne nevarnosti in obravnavanju negotovosti (Fajfar in drugi, 2004) seje pokazalo nekaj zanimivih značil­ nosti. Izdelan je bil skupen seizmotektonski model, na podlagi katerega so tri skupine strokovnjakov - iz Slovenije, Hrvaške in ZDA (skupine so označene kot Sl, CRO in USA) - neodvisno modelirale potresno dejavnost in pripravile zelo različne modele potresnih izvo­ rov. Skupina CRO je izdelala en sam geome­ trijski model, ki ga sestavljajo le ploskovni izvori, ker je ocenila, da velika negotovost seiz­ moloških in predvsem seizmotektonskih po­ datkov ne opravičuje opredelitve prelomnih iz­ vorov. Skupina Sl je izdelala dve različici modelov potresnih izvorov. Enega sestavljajo le ploskovni izvori, drugega pa samo prelom­ ni izvori. Skupina USA je predpostavila, daje mogoče del potresne dejavnosti pripisati prelomnim izvorom, preostanek potresne de­ javnosti pa je pripisala ploskovnemu izvoru 0.70 -- -- -1 - -1 i i ! 1 v _____ ___ ^ : * ____________________ i _____ i_____________■ i r i i f i r ■ i : ■ ~ ■ 4 ~ i ~ ~ - 1994-1 1994-2 1994 - 3 1994 - vsi 2004 - vsi 2004 - vsi 2004-USA 2004 - SI 2004 - CRO - 85 PCT 0.43 0.64 0.63 0.56 0.66 0.55 0.64 0.44 0.57 -1 5 P C T 0.26 0.34 0.38 0.29 0.47 0.39 0.48 0.29 0.42 • 50 PCT 0.29 0.45 0.49 0.42 0.56 0.47 0.55 0.36 0.50 . k o n č n i re z u lta t i _ . r e zu lta t i z a t rd n a t la in m o d e l S P _ Slika 1 • Primerjava intervalov negotovosti vršnega pospeška tal za NEK za povratno dobo 10.000 let: 15-, 50- in 85-percentilne vrednosti ocenjevanja iz leta 1994 in 2004 za posamezne skupine in povprečji (objavljeno s soglasjem NEK). Slika 2 *1 5 -, 50- in 85-percentilna krivulja potresne nevarnosti: povprečje vseh treh skupin (objavljeno s soglasjem NEK). * ' % ---------- 50 P C T - 2004 50 P C T - 1994 - - - 8 5 P C T - 2004 - - - 15 P C T -2 0 0 4_ , / • ' % , * / Y ' „ . 1 - . ' * - * f ' * * * . " * *— 17, O 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1.6 1.8 2 T [s ] Slika 3 *1 5 -, 50- in 85-percentiini spekter enotne potresne nevarnosti za povratno dobo 10.000 let: povprečje vseh treh skupin v letu 2004. Za leto 1994 je dodan povprečni 50-percentilni spekter (objavljeno s soglasjem NEK). ozadja. Zaradi negotovosti modeliranja prelomnih izvorov je izdelala dve modelni različici prelomnih izvorov, obe pa je dopolnila z istim ploskovnim izvorom ozadja. Na ozem­ lju Slovenije je večina prelomov vsaj deloma prekritih z mlajšimi sedimenti, zato je kljub skupnemu seizmotektonskemu modelu po­ znavanje geometrije potresnih izvorov ne­ gotovo in predstavlja velik vir razlik med skupinami. Zelo različni so bili tudi parametri magnitudno frekvenčne zveze. USA skupina je uporabila celo karakteristični model (Youngs in Copper­ smith, 1985), za katerega sta Sl in CRO skupi­ na (kot tudi ocenjevalci leta 1994) presodili, da na slovenskem ozemlju ni podatkov, ki bi podpirali njegovo uporabo. Izračun ocene potresne nevarnosti in njene negotovosti je bil narejen z uporabo logičnega drevesa, v katerega so avtorji modelov z raz­ ličnimi vrednostmi nekaterih parametrov _ neposredno vključili negotovost. Uporabljen £ računalniški program (Risk Engineering, ° 1988) je omogočil vključitev negotovosti za i. - geometrijo potresnih izvorov, | - magnitudno-frekvenčno rekurenčno zvezo: ° na obe strani omejena eksponentna zveza ali S. karakteristični model, ■£ - parametra rekurenčne zveze in -zgorn jo magnitudo. Spodnja meja magnitude za izračun potresne nevarnosti je bila pri vseh modelih ista in vnaprej določena (magnituda 5,0). Za mode­ liranje pojemanja gibanja tal na trdnih tleh je bila v logičnem drevesu upoštevana enačba (Sabetta in Pugliese, 1996), z atenuacijskim faktorjem pa sta bila upoštevana še modela (Ambraseys in drugi, 1996) in (Boore in dru­ gi, 1997). Zaradi premajhnega števila za­ pisov močnega potresnega gibanja tal v Slo­ veniji nimamo izdelanega lastnega modela pojemanja, zato smo bili prisiljeni izbirati med tujimi objavljenimi modeli. Tudi vpliv lokalnih tal in njegova negotovost je bila ocenjena posebej, brez logičnega drevesa. Povprečne ocene vseh treh skupin iz leta 2004 so prikazane s 15-, 50- in 85-percentil- nimi krivuljami potresne nevarnosti za vršni pospešek tal (slika 2) ter s 15-, 50- in 85-per- centilnimi spektri enotne potresne nevarnosti spektralnega pospeška (PSA) za povratno dobo 10.000 let (slika 3). Za primerjavo je na sliki 3 dodan tudi spekter iz leta 1994 (50. percentil). 15- in 85-percentilni grafi določajo j meje negotovosti, 50. percentil (mediana) pa najboljšo oceno potresne nevarnosti. Ponovno je potrebno poudariti, da odraža razpon negotovosti inženirsko oceno sodelu­ jočih strokovnjakov in da v logičnem drevesu precej parametrov ni upoštevanih. Logično drevo za NEK prav tako ne vključuje vseh treh modelov pojemanja in vpliva lokalnih tal, zato je ocenjena negotovost manjša od dejanske (ki pa ni poznana). S preskusi občutljivosti je bil preverjen vpliv nekaterih parametrov na oceno potresne ne­ varnosti (npr. dodan izvor ozadje, združitev dveh potresnih izvorov, sprememba geome­ trijskih mej potresnega izvora, sprememba uteži prelomnih izvorov, izločitev prelomnega izvora). Vse spremembe so določili avtorji modelov, izkazalo pa se je, da je vpliv spre­ memb večinoma neznačilen. Posebej je bila preverjena korektnost postopka z atenuacij­ skim faktorjem, ki je bil vpeljan kot nadome­ stilo obravnavi izbranih treh modelov poje­ manja v logičnem drevesu. Med izvedenimi občutljivostnimi preizkusi je imelo največji vpliv na končno oceno potresne nevarnosti NEK rezanje "repa" v modelu po­ jemanja. Negotovost modela pojemanja je določena z normalno porazdeljeno napako, ki pri zelo veliki povratni dobi daje teoretično ne­ omejene vrednosti nihanja tal. Zato se pripo­ roča rezanje zgornjega repa normalne po­ razdelitve, pri čemer pa meja rezanja ni predpisana. Zaradi priporočil recenzentov je bila pri NEKu uporabljena meja treh standard­ nih odklonov, ki daje še vedno zelo visoke vrednosti nihanja tal. Primerjali smo rezultate Slika 4 • 15- in 85-percentilni krivulji potresne nevarnosti posameznih skupin za trdna tla in model pojemanja SP v letu 2004 (objavljeno s soglasjem NEK). brez rezanja in z rezanjem pri dveh, dveh in pol ter treh standardnih odklonih in ugotovili razlike do skoraj 10 %. Preskusi občutljivosti so podrobno opisani v (Fajfar in drugi, 2004). Kljub skupnemu seizmotektonskemu modelu, istemu postopku, nekaterim skupnim pred­ postavkam in nekaterim skupnim vrednostim parametrov je zanimivo, da so intervali nego­ tovosti posameznih skupin med seboj precej različni (slika 4). Posebej izstopata oceni USA in Sl skupine, saj se njuna intervala negoto­ vosti sploh ne prekrivata (slika 4). Očitno je, da so podatki tako pomanjkljivi, da dopušča­ jo zelo različno tolmačenje in da vsaj ena od 6 «SKLEP i Verjetnostno ocenjevanje potresne nevarnosti Ina lokacijah jedrskih elektrarn zahteva tudi opredelitev negotovosti rezultatov. Zato upora­ bljamo v Sloveniji za verjetnostno ocenjevanje potresne nevarnosti na lokaciji NEK postopek, ki ga priporoča IAEA. Zaradi pomanjkanja po­ datkov, vprašljivih predpostavk in pomanj­ kljivosti postopka se tako v Sloveniji kot v števil­ nih tujih raziskavah soočamo z izredno velikimi razponi negotovosti in njenimi zelo grobimi ocenami. Čeprav pri ocenjevanju potresne ne­ varnosti ni zajeta negotovost v vseh para­ metrih, pa med strokovnjaki prevladuje pre­ pričanje, da so opredeljeni razponi večinoma pretirani. Negotovostje možno zmanjšati pred­ vsem s pridobitvijo novih podatkov, ki jih nika­ kor ne moremo nadomestiti z matematičnimi postopki in subjektivnimi mnenji strokovnjakov. obeh skupin podcenjuje negotovost svoje ocene. Velikost intervalov negotovosti vseh treh skupin pa je presenetljivo podobna (0,15 do 0,16 g za oceno potresne nevarnosti na trdnih tleh), čeprav je število vej bistveno raz­ lično: USA skupina je določila 99.470 vej, Sl 3.844, CRO pa le 32 vej logičnega drevesa. Večina strokovnjakov se danes zaveda po­ manjkljivosti postopka ocenjevanja potresne ne­ varnosti in njene negotovosti in jih poskuša odpravljati. Nekateri jih rešujejo z nekorektnimi kompenzacijskimi ukrepi (npr. večja spodnja magnituda naj bi uravnala pretiran vpliv po­ gostih majhnih potresov), drugi pa z ob- čutljivostnimi in verifikacijskimi testiranji ter z nadomestnimi postopki. Najpomembnejši cilj nadaljnjega razvoja verjetnostnega ocenjevanja je izboljšanje matematičnega modeliranja in iz­ popolnitev predlaganih nadomestnih postopkov. 7 • ZAHVALA Avtorja se zahvaljujeta Nuklearni elektrarni Krško za soglasje za objavo nekaterih rezultatov verjetnostnega ocenjevanja potresne nevarnosti na lokaciji jedrske elektrarne. 8 • LITERATURE Ambraseys, N. N., Simpson K. A., Bommer J. J., Prediction of horizontal response spectra in Europe, Earthquake Engineering and Structural Dyna­ mics, Vol. 25, 371-400, 1996. Bard P.-l., Dealing with large uncertainties: maximum ground motion and physical limitations, IAEA/ICTP Workshop on Earthquake engineering for nuclear facilities - Uncertainties in seismic hazard assessment, Trieste, 2005a. Bard P.-l., Lessons learnt from seismic zonation in France: Sensitivities of PSHA to methodological and data inputs, IAEA/ICTP Workshop on Earth­ quake engineering for nuclear facilities - Uncertainties in seismic hazard assessment, Trieste, 2005b. Bard P.-l., Site effects uncertainties, IAEA/ICTP Workshop on Earthquake engineering for nuclear facilities - Uncertainties in seismic hazard assess­ ment, Trieste, 2005c. Boore, D. M„ Joyner W. B„ Fumal T. E., Equations for estimating horizontal response spectra and peak acceleration from western North American earthquakes: A summary of recent work. Seismological Research Letters, 68( 1), 128-153,1997. Capen E.C., The difficulty of assessing uncertainty, Journal of Petroleum Technology, August, 843-850,1976. Castahos H. in Lomnitz C„ PSHA: is it science? Opinion paper, Engineering geology 66,315-317,2002. CEN, Eurocode 8 - Design of structures for earthquake resistance, Part 1: General rules, seismic actions and rules for buildings, European stan­ dard, EN 1998-1:2004 (E), Stage 64, European Committee for Standardization, Brussels, 2004. Cooke R. M., Goossens L. H. J„ Procedure Guide fpr Structured Expert Judgement in Accident Consequence Modeling. Radiation Protection Dosi­ metry, Vol. 90 (3), 303-309 ,2000 . Cornell, C. A., Engineering seismic risk analysis, Bull. Seism. Soc. Am. 58,1583-1606,1968. Contri P, IAEA Safety guides, Tecdocs & other activities, IAEA/ICTP Workshop on Earthquake engineering for nuclear facilities - Uncertainties in seismic hazard assessment, Trieste, 2005a. Contri R, Lesson learnt from the IAEA reviews, IAEA/ICTP Workshop on Earthquake engineering for nuclear facilities - Uncertainties in seismic hazard assessment, Trieste, 2005b. Fajfar, R, Lapajne, J., Breška, Z., Poljak, M., Prelogović, E„ Premru, U„ Živčić, M„ Aljinović, B„ Matičec, D., Logar., J., Vidic, T, Sočan, S., Probabilistic Assessment of Seismic Flazard at Krško Nuclear Power Plant, Revision 1, University of Ljubljana, Department of Civil Engineering, Institute of Struc­ tural and Earthquake Engineering, Ljubljana, 1994. Fajfar, P„ Lapajne, J., Swan, F.H., Poljak, R, Prelogović, E., Šket Motnikar, B„ Živčić, M., Flanson, K.L., Youngs, R. R., Herak, M., Tomljenović, B., Po­ ljanšek, K., Revised PSHA for NPP Krško site, PSR-NEK-2.7.2, Revision 2, University of Ljubljana, Department of Civil Engineering, Institute of Struc­ tural and Earthquake Engineering, with subcontractors, Ljubljana, 2004. Frankel, A., Mueller C., Flermsen S., Barnhard I , Leyendecker E., Flanson S., Perkins D., Dickamn N., New USGS seismic hazard maps for the Unitec States: Uniform hazard spectra, deaggregation, and uncertainty, 92nd Annual Meeting of the Seismological Society of America, Honolulu Hawaii, 1997. Gutenberg, B„ Richter C. F„ 1954, Seismicity of the Earth and Associated Phenomena, Princeton University Press, Princeton, 310 str, 1954. IAEA, Evaluation of Seismic Hazards for Nuclear Power Plants, Safety Guide, Safety Standards Series No. NS-G-3.3, International Atomic Energ\ Agency, Vienna, 2002. IAEA, Seismic Evaluation of Existing Nuclear Power Plants, Safety Reports Series No. 28 (STI/PUB/1149), International Atomic Energy Agency. Vienna, 2003. Kliigel J. - U., Case studies in Switzerland, IAEA/ICTP Workshop on Earthquake engineering for nuclear facilities - Uncertainties in seismic hazard assessment, Trieste, 2005a. Klügel J. - U„ Consistent Reliability between Siting & Design: Requirements on Hazard Accuracy, IAEA/ICTP Workshop on Earthquake engineering for nuclear facilities - Uncertainties in seismic hazard assessment, Trieste, 2005b. Klügel J. - U., Expert Judgement Methods, IAEA/ICTP Workshop on Earthquake engineering for nuclear facilities - Uncertainties in seismic hazard assessment, Trieste, 2005c. Lapajne, J., Fajfar, P, Ocena potresne nevarnosti na lokaciji jedrske elektrarne Krško, Gradbeni vestnik 4 4 / 4-5-6,115-118,1995. Lapajne, J. K., Šket Motnikar, B„ Zabukovec, B., Zupančič P, Spatially-smoothed seismicity modelling of seismic hazard in Slovenia, J. Seism. 1, 73-85, 1997. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P, Probabilistic seismic hazard assessment methodology for distributed seismicity, Bull. Seism. Soc. Am. 93,2502-2515, 2003. Mallard D. J„ Assessing assessments, IAEA/ICTP Workshop on Earthquake engineering for nuclear facilities - Uncertainties in seismic hazard assessment, Trieste, 2005a. Mallard D. J., Hazard sensitivity tests and their importance, IAEA/ICTP Workshop on Earthquake engineering for nuclear facilities - Uncertainties in seismic hazard assessment, Trieste, 2005b. Mallard D. J., The need, throughout PSHAs, for techniques which can accommodate and represent uncertainty, IAEA/ICTP Workshop on Earthquake engineering for nuclear facilities - Uncertainties in seismic hazard assessment, Trieste, 2005c. McGuire, R.K., Seismic Hazard and Risk Analysis, Second Monograph Series, MN0-10, Earthquake Engineering Research Institute, 2004. PEGASOS, Probabilistic Seismic Hazard Analysis for Swiss Nuclear Power Plant Sites (PEGAOS Project), Vol. 1 - 6. NAGRA, 2004. Reiter, L, Earthquake Hazard Analysis, Issues and Insights, Columbia U. Press, New York, 254 str, 1990. Risk Engineering, FRISK88 User's Manual, Version 1.2, Risk Engineering, Golden, 1988. Sabetta, F„ Pugliese, A., Estimation of response spectra and simulation of nonstationary earthquake ground motions, Bull. Seism. Soc. Am. 86, 337-352, 1996. SSHAC (Senior Seismic Hazard Analysis Committee), Recommendations for PSHA: Guidance on uncertainty and use of experts, Main report. Prepared by R. J. Budnitz, G. Apostolakis, D. M. Boore, L. S. Cluff, K. J. Coppersmith, C. A. Cornell, P. A. Morris. NUREG/CR-6372, Lawrence Livermore Nationall Laboratory, 1997. Woo G„ Kernel estimation method for seismic hazard area source modeling, Bull. Seism. Soc. Am. 86, No. 2,353-362,1996. Youngs, R. R. and K. J. Coppersmith, Implication of Fault Slip Rates and Earthquake Recurrence Models to Probabilistic Seismic Hazard Estimates, Bull. Seism. Soc. Am. 75,939-964,1985. V O & V O d .o .o . Ljubljanska o. 9 SI - 4 2 4 0 RADOVLJICA Tel.; - +388(0) 4 53 7 4 0 00 Fax. 0 4 5 3 7 4 0 0 9 e-mail; infqffivo-vo.si ww w.vo-vo.si Elementi za montažo predfabriciranih armiranobetonskih stebrov Mozniki za prevzem striga ( predrtja) armiranobetonskih plošč Razne sidrne plošče in posamezna sidra za velike obtežbe Wuuuv.peikka.com peikko Skoraj vse, kar se potrebuje v sodobnem modernem gradbeništvu na področju armiranega betona ODMEV Kritika strokovnega članka mag. Karmen Ribič Rep in izr. prof. dr. Boris Kompare: NAČRTOVANJE ČISTILNE NAPRAVE GLEDE KAKOVOSTI ODVODNIKA Franc M aleiner, univ. dipl. kom. inž., Sojerjeva 43,1000 Ljubljana Z zanimanjem sem prebral navedeni članek v aprilski številki Gradbenega vestnika. Končno sem v GV zasledil strokovno izredno zanimiva (za slovenske razmere revolucionarna) izva­ janja, na tem, pri nas strokovno zelo zanemar­ jenem področju. Avtorja sta z meritvami ne­ hote potrdila moje trditve o neustreznem ter slabem delovanju naših naprav in upravičila mojo že večdesetletno kritiko strokovno ne­ ustreznih izvajanj kanalizacijskih omrežij ter čistilnih naprav na Slovenskem. Z nekaterimi manjšimi odstopanji se skoraj v celoti stri­ njam s strokovnimi izvajanji tega članka. Do­ bro strokovno delo pa poleg strokovne po­ hvale zasluži tudi kritiko. Domnevam, da sta se avtorja članka tako zelo prestrašila poraznih posledic rezultatov svojih meritev in analiz, da si - kakor navajata - "zaradi zaupnosti podatkov" (??!!) nista upa­ la imenovati vodotoka (potoka "Y") kakor tudi ne naselja s slabo delujočim kanalizacijskim omrežjem, kaj šele navesti imena odgovornih za katastrofalno delujočo komunalno čistilno napravo (označeno z "X"), ki so bili predmeti raziskav. Predvsem izr. prof. dr. Kompare, ki se v navedbah o avtorjih predstavlja v imenu ljubljanske univerze, bi se moral zavedati izpovedne vrednosti in uporabnosti anonim­ nih strokovnih raziskav. To prikrivanje meče zelo slabo luč tudi na strokovno neodvisnost Univerze v Ljubljani. Na kratko želim še dodatno poudariti nasled­ nje v članku premalo pojasnjene vzroke, rezul­ tate in posledice opisa dejanskega stanja teh naprav. Kakor je razvidno iz preglednice n , znaša povprečna biološka obremenitev (BPK5) vo­ dotoka pred čistilno napravo že dobro tretjino celotne obremenitve potoka "Y" za čistilno napravo. Torej uhaja zaradi slabo načrtova­ nega ali napačno izvedenega kanalizacijske­ ga omrežja (v mešanem sistemu) že med sušnimi obdobji 34 % celotne onesnažitve mimo obstoječe čistilne naprave. Kakšen mora biti potok "Y" šele med padavinskimi nalivi, ko se v začetku razbremenilnega od­ toka zaradi nepravilno dimenzioniranih in konstruiranih razbremenilnih naprav običaj­ no pojavljajo in neposredno v potok odve­ dejo onesnažitveni sunki, ki presegajo tudi 50-kratne koncentracije sušnega odtoka! Pravtako niso upoštevane posledice tako ime­ novanega "hidravličnega stresa vodotoka". Posledice pogostega in prekomernega raz­ bremenjevanja so občasna huda izpiranja struge potoka, kar vsakokrat odplakne ter hudo osiromaši floro in favno vodotoka, ki se nato v kratkih časovnih presledkih (še poseb­ no pri slabih vodotokih) ne zmoreta v zadost­ ni meri regenerirati. To lahko projektant pre­ preči z ustrezno izravnavo odtočnih krivulj. Večina slovenskih projektantov načrtovanja ter dimenzioniranja kanalizacijskih omrežij, še posebno v mešanem sistemu, sploh ne obvla­ da. Kakor to potrjuje preglednica 11, se tudi v navedenem primeru (zaradi nestrokovnega načrtovanja ter dimenzioniranja kanaliza­ cijskih omrežij) večji del letne onesnažitve odvaja brez ustreznega čiščenja neposredno v potok "Y". Iz preglednice 6 je razviden skoraj neverjetno nizek povprečni čistilni učinek čiščenja komu­ nalne nizkoobremenjene biološke čistilne naprave z aerobno stabilizacijo blata. V stro­ kovni praksi je doseganje tako nizkega učinka čiščenja (nekaj čez 50 %!!!) na takih bioloških čistilnih napravah že prava mojstrovina. Naj nadaljujem s citatom avtorjev, ki ugotav­ ljata, da je :"... ob padavinahzaradi hidrav­ lične preobremenitve ... kakovost izpusta či­ stilne naprave slabša kot v sušnih razmerah, dodatno pa pride še do razbremenjevanja surove odpadne vode neposredno v odvod- nik!" Po domače povedano: Vsak naliv pre- plakne in "očisti" tako omrežje kakor tudi či­ stilno napravo!!! Biološko čiščenje poteka na lebdečih kosmi­ čih biološkega blata. Več je kosmov, boljši je učinek čiščenja. Take preplaknitve imajo zato tudi dolgoročne posledice, saj se morajo v biološki stopnji čistilne naprave (po vsaki hid­ ravlični preobremenitvi) ponovno ustvariti in združiti kosmiči biološkega blata ter tako na­ doknaditi v vodotok odplaknjeno blato. S to, nekajdnevno do nekajtedensko rastjo bio­ loškega blata pa je neposredno povezan tudi vsakokratni skoraj popolni izpad čiščenja, ki se nato prelevi v počasno ponovno vzpostav­ ljanje že navedenih zelo skromnih učinkov čiščenja. Iz tega primera je jasno razvidna ogromna škoda za naše okolje zaradi načina razpi­ sovanja za izdelavo projektne dokumentacije. Nezadostno delujoče naprave so (ne glede na njihovo medsebojno odvisnost) ločeno načrtovali in dimenzionirali najcenejši ponud­ niki (ne glede na njihovo strokovno uspo­ sobljenost). Zaradi malenkostnih prihrankov pri ceni projektne dokumentacije, se razmeta­ va z milijardnimi sredstvi za napačne investi­ cije. Nemci si takega razmetavanja denarja ne morejo privoščiti, zato je pri njih javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije strogo prepovedan! Domnevam, daje bila gradnja komunalne či­ stilne naprave "X" oddana na podlagi javnega razpisa. Torej je moral ponudnik v ponudbi za­ gotavljati delovanje čistilne naprave znotraj mejnih vrednosti predpisanih parametrov. Vendar pa v praksi veljata javni tajni, da se ne­ primerne ponudnike ne izloča na podlagi strokovnih (npr.: napačna tehnologija), tem­ več izključno samo na podlagi formalnih pomanjkljivosti (npr.: manjkajoči žig ali vejica na enemu od neštetih formularjev) in po razpisu (razen nizke investicijske cene) niko­ gar več ne zanima, ali je bila izbrana sodobna tehnologija čiščenja, kaj šele, da bi se kasneje preverilo, ali je izvedena vrsta čistilne naprave sploh zmožna kakovostno in z minimalnimi obratovalnimi stroški očistiti odpadne vode. Trenutno je torej malo verjetno, da bo moral v doglednem času ponudnik tudi finančno odgovarjati zaradi neizpolnitve razpisanih strokovnih zahtev in s tem pogodbenih ob­ veznosti. Ali res ne moremo pričakovati od nekaj tisoč zaposlenih na našem slepem in gluhem mi­ nistrstvu za okolje (ki se javno hvali, da je Sloveniji uspelo zagotoviti in porabiti celo nekaj preko 10 odstotkov celotnega zneska, ki nam ga je namenila Evropa), da bodo (po­ dobno kot ostala evropska ministrstva) po­ skrbeli tudi za pravno težo in izpolnjevanje številnih zakonov ter predpisov, dosegli do­ sledno kaznovanje kršenja te zakonodaje, preprečili načrtovanje in razmetavanje denar­ ja za gradnjo nezadostno delujočih naprav in morebiti celo skrbeli za splošen dvig stro­ kovnosti na tem področju? Bujna generacija in poplava vseh mogočih za­ konov ter predpisov ustvarja sicer vtis ogrom­ nega obsega političnega dela in aktivnosti, ven­ dar brez urejenega praktičnega izvajanja in ustrezne pravne teže (doslednega kaznovanja prestopkov), tako delovanje ni vredno niti po­ tiskanega papirja. Pri strmem eksponentem naraščanju števila zakonov in predpisov se v obratnem sorazmerju število kaznovanih prestopnikov vztrajno bliža ničli. Kaj bo torej dosegla zahteva obeh avtorjev po dodatnih predpisih (zaostritvi imisijskih vred­ nosti vodotokov), če pa smo slepi, gluhi in popolnoma ravnodušni do tekočega kata­ strofalnega kršenja evropskih ter slovenskih predpisov in do preseganj že zdavnaj pred­ pisanih emisijskih parametrov kanalizacijske­ ga omrežja ter čistilnih naprav? Kdaj bomo nehali le politizirati in se vrnili k strokovnemu odločanju ter delovanju? Kdaj bo končno po­ litika prepustila stroki njeno mesto? Koliko časa si stroka lahko še privošči užaljeno "ku­ hanje mule" ali nadaljuje s hvaljenjem ce­ sarjeve obleke? Koliko časa si lahko finančno še privoščimo strokovno nazadovanje in ble­ firanje? Koliko časa se bo zahtevalo izpol­ njevanje strokovnih razpisnih pogojev samo od zunajcehovskih ponudnikov? Ali pa se bo strokovno neznanje in gospodarski kriminal z izgovorom o "zaupnosti podatkov" začelo prekrivati z "X" in "Y" celo pod plaščem Uni­ verze v Ljubljani? Psi lajajo, karavana pa gre dalje? Odgovor na kritiko gospoda Franca Maleinerja, univ. dipl. kom. inž. mag. Karmen Ribič Rep in izr. prof. dr. Boris Kompare Uvodoma bi želela pozdraviti reakcijo gospo­ da Maleinerja na najin strokovni članek Na­ črtovanje čistilne naprave glede na kakovost odvodnika, ki je bil objavljen v aprilski številki revije Gradbeni vestnik (GV) in odločitev ured­ nika G V, da skupaj z odzivom bralcev revije omogoči odgovor avtorjev članka. Reakcija bralcev dokazuje, da je naš GV vendarle »živ«, objavljeni prispevki pa uporabni tudi za slo­ venske strokovne bralce. Veseli naju ugo­ tovitev, da GV ne služi samo avtorjem za zbi­ ranje točk v njihovih bio- in biblio-grafijah! Kritika članka, kotjo njen avtor poimenuje, prav­ zaprav sploh ni kritika, ampak pohvala - vsaj tako jo avtorja članka razumeva. Edini ugovor, ki ga ima gospod Maieiner na najino izvajanje, je skrivanje dejanskih imen čistilne naprave, kraja in potoka. Žal (ali pa na srečo) ima tu go­ spod Maleiner prav - tudi Slovenija je podpis­ nica Aarhuške konvencije, ki zapoveduje prost dostop do javno pomembnih podatkov. Seve­ da so tu vgrajena določena varnostna načela, katerih razlaga je prava umetnost celo za pret­ kane pravnike. Avtorja članka se zavedava, da je skrivanje nekaterih podatkov vsaj nevljudno, če ne tudi nekorektno s strokovnega vidika. Žal pa je objavljanje podatkov, ki lahko pomenijo kršitev poslovnih interesov, mnogo resnejši pre­ stopek. Tako sva se avtorja odločila za manjše zlo, saj strokovno izvajanje in zaključki zaradi tega »preimenovanja« v ničemer ne trpijo. Razlaga tabel in delovanja čistilne naprave iz najinega članka, ki jo podaja gospod Malei­ ner, je dobrodošla. Podaja pogled (pozor­ nega) bralca in poznavalca tematike. Vseka­ kor se z izvajanji strinjava. Preostanek kritike pa je dejansko kritika stro­ kovne in politične klime v Sloveniji, s katero se v dobršni meri strinjava, vendar z omejitvijo, da je to pogled na situacijo izpred nekaj let. Po prenosu evropske zakonodaje (tako splošne (zahteve za poslovanje) kot strokovne (za­ hteve za zmanjšanje obremenjevanja okolja)) v slovenski pravni red se stanje počasi iz­ boljšuje. Z nekoliko preveč posplošeno kritiko gospoda Maleinerja v zadnjih odstavkih njegovega pi­ sanja pa se ne strinjava. Vsa odgovornost namreč ni na zakonodajalcu in na organih pregona. Levji delež odgovornosti je na strani lastnika oziroma investitorja. Če je le-ta dober gospodar, bo naredil vse, da bo njegova in­ vesticija najbolje zavarovana, kakovostna, trajnostno naravnana in da bo prinašala naj­ večji dobiček. Skladno stem principom bosta lastnik in investitor (npr. lokalna skupnost in država v primeru gradnje kanalizacije in či­ stilne naprave) poskrbela za dolgoročno okoljsko optimalno in s tem ne nujno najce­ nejšo investicijo ter obratovanje. Žal se je pri praktično vseh podeljenih koncesijah pokaza­ lo, da ni vse zlato, kar ponujajo tujci in da zna­ mo tudi sami tovrstne projekte zelo dobro izpeljati. Tak primer je čistilna naprava Celje (tokrat upava, da lahko navedeva pravo ime, ker je to pozitivna kritika!?!). Za zavarovanje investicije in kakovosti iz­ vedenega dela kakor tudi doseganje projekt­ nih parametrov imamo v Sloveniji že vrsto let učinkovite mehanizme, ki jih je treba samo še (iz)koristiti. Novi Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) in z njim uveden princip odgo­ vornega revidiranja je vpeljal še dodatno kakovostno kontrolo. Na nas, strokovnjakih - revidentih in odgovornih revidentih (po termi­ nologiji ZGO-1), je sedaj praktično vse breme odgovornosti. Tako stroka kot etika nam nala­ gata, da to odgovorno funkcijo tudi resno opravljamo. Predvidevava, da je imel gospod Maleiner v mislih nekaj podobnega, koje primerjal nem­ ško in slovensko »situacijo« na tem področju. Gospodu Maleinerju, ki odlično pozna nem­ ško in slovensko stroko na področju komu­ nale in ki že vrsto let zanesenjaško prenašo svoje izkušnje iz Nemčije na slovenske kolege, se še enkrat prav lepo zahvaljujeva za njegovo dobrodošlo reakcijo. Upava, da bo pozitivno razburkala zaspane slovenske vode. Gospod Maleiner je končal svojo kritiko (pri­ spevek) s pesimističnim izrekom, midva pa bi želela biti bolj optimistična. Zato bova dejala, da sva prepričana, da bo v doglednem času čreda sama izločila garjave ovce. Maribor in Ljubljana, 12.5. 2005 mag. Karmen Ribič Rep in izr. prof. dr. Boris Kompare NOVI STUDIJI Mednarodni podiplomski študij gradbene informatike v Ljubljani in Mariboru prof. dr. Žiga Turk Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in na Fakulteti za gradbeništvo v Mari­ boru je v študijskem letu 2004/2005 stekel nov zanimiv študij. V okviru projekta Evropske unije je sedem evropskih univerz, med njimi Univerzi v Ljubljani in Mariboru (Sl), Univerza Salford (UK) Tehnična univerza Dresden (DE), Tehnična univerza Delft (NL) in Univerza Algarve (PT), razvilo mednarodni program podiplomskega študija gradbene informatike. Gradbena informatika je veda, ki se ukvarja z raz­ vojem, načrtovanjem in uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v gradbeništvu, arhitekturi in deloma tudi na drugih področjih, ki se ukvarjajo z grajenim okoljem. Program part­ nerske univerze izvajajo skupaj - posamezne predmete namreč učijo učitelji iz teh univerz, ki so tudi vodilni na svojem področju, s pomočjo internetskih orodij za poučevanje na daljavo. Štu­ denti predavanja spremljajo v živo od doma (potrebna je širokopasovna povezava) ali iz ustrezno računalniško opremljene predavalnice na svoji matični instituciji. Vsi učitelji so dostopni tudi preko elektronske pošte, na osrednjem portalu je vsa literatura elektronsko dostopna. Študij traja štiri semestre, ovrednoten je s 120 ECTS točkami in se konča z magistrsko nalogo. Lahko se nadaljuje tudi v doktorski študij. Na Univerzi v Ljubljani ali Mariboru študenti dobijo naziv magistra oz. doktorja tehničnih znanosti s področja gradbene informatike. Študij je primeren predvsem za diplomante arhitekture in gradbeništva, pa tudi geodezije, urbanizma, urejanja okolja, oblikovanja ipd., ki imajo nagnjenje do informacijskih in komu­ nikacijskih tehnologij in bi radi poglobili svoje znanje na tem področju. Pričakujemo, da bo večina študentov prišla iz gradbene industrije, arhitekturnih birojev, softverskih hiš, informa­ cijskih podjetij, ki so povezana z gradbeniš­ tvom, ter iz državne uprave, ki predstavlja največjega investitorja v gradbeno infrastruk­ turo. Diplomati pridobijo znanja, ki jim bodo omogočala prevzemanje odgovornejših nalog pri načrtovanju, razvoju, uvajanju in uporabi in­ formacijskih sistemov in drugih računalniških rešitev v svojih okoljih in bodo s pridobljenim znanjem krepili informacijsko kulturo v svojem okolju. Evropska dimenzija študija odpira tudi možnosti pridobivanja mednarodnih izkušenj in možnosti za zaposlitev v širšem prostoru EU. Med temami, kijih obravnavamo, so inženirske zbirke podatkov in GIS sistemi, informacijsko modeliranje, vizualizacija, razvoj informacijskih sistemov in programsko inženirstvo, inženir­ ska umetna inteligenca, računalniško posre­ dovane komunikacije, mobilno računalništvo, računalniško integrirana graditev, virtualna podjetja in e-poslovanje. Kreditni sistem študij­ skega programa študentom dopušča raz­ meroma veliko svobode in kombiniranje s predmeti na drugih programih podiplomskih študijev arhitekture, gradbeništva, računalni­ štva ipd. Zelo zanimiva je tako kombinacija teh­ ničnih znanj tega programa z ekonomsko- -upravljavskimi znanji programov MBA. Velik del predavanj in študijske literature je v angleškem jeziku, kar diplomante usposobi za strokovno komunikacijo na mednarodnih trgih. Skladno z razpisom Univerz v Ljubljani in Mari­ boru za podiplomske študije pričakujemo, da bodo prijave študentov sprejemali v začetku septembra. Več informacij je na spletu na stra­ ni http://kgi.fgg.uni-lj.si/pouk/gi/ ali Google: študij gradbene informatike. NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Erik Bovcon, Uporaba metode vrednotenja stroškov življenjskega cikla (LCC) pri prenovi stavb, mentor izr. prof. dr. Roko Žarnič, so- mentordr. Marjana Šijanec-Zavrl. Anita Jan, Kolesarske povezave v širši okolici Kranja, mentor doc. dr. Alojzij Juvane, somentor asist. dr. Peter Lipar. Boris Kokol, Načrtovanje kolesarskih povezav v Pomurju, mentor doc. dr. Tomaž Maher, somentor asist. dr. Peter Lipar. Samo Košič, Sistemi upravljanja in vzdrževanja cest, mentor prof. dr. Janez Žmavc. Vojko Kovačič, Vodenje projektov z vidika vodje projekta, mentor doc. dr. Tomaž Maher, somentor asist. mag. Aleksander Srdič. UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Soša Galuf, Simulacija razlitja nafte v tržaškem zalivu, mentor doc. dr. Dušan Žagar, somentor izr. prof. dr. Matjaž Četina. Daniel Koželj, Umerjanje hidravličnega modela cevovodnega omrežja z uporabo genetskih algoritmov, mentor prof. dr. Franc Steinman, somentor doc. dr. Primož Banovec. Dušan Križaj, Hidravlični preračun magistralnega vodovoda Rižana - Kaldanija z območjem Malije, mentor izr. prof. dr. Boris Kompare, somentor Matej Uršič. Christian Močnik, Nekateri elementi za tržno vrednotenje ne­ premičnin po metodi stroškov v Republiki Sloveniji, mentor doc. dr. Maruška Šubic-Kovač. Tanja Prešeren, Hidravlično modeliranje obratovanja hidroener­ getskega objekta, mentor prof. dr. Franc Steinman, somentor mag. Leon Gosar. Simon Sitar, Merjenje drenažnih voda kot del tehničnega opa­ zovanja pregrad, mentor prof. dr. Franc Steinman, somentor doc. dr. Primož Banovec. Andrej Žerovnik, Bilanca rabe tal v prostorskih načrtih z aplikacijo na primeru Občine Ig, mentor prof. dr. Andrej Pogačnik. MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Urška Petje, Analiza nevarnosti padajočega kamenja na cestah v alpskem prostoru, mentor izr. prof. dr. Bojan Majes. UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO - EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA Egon Hriberšek, Projekt organizacije gradbišča in možnosti ra­ cionalizacije gradbeno obrtniških del na objektu "Dom za starejše,Vukovski dol", mentorja doc. dr. Andrej Štrukelj in red. prof. dr. Anton Haue Urška Vedenik, Optimizacija proizvodnje elementov vodnih to­ boganov v družbi Veplas d.d., mentorja doc. dr. Andrej Štrukelj in izr. prof. dr. Jožica Knez - Riedl, somentorja pred. Samo Lubej in doc. dr. Dejan Zupan UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Sašo Borovič, Umirjanje prometa na cesti G1-3 skozi Gornjo Radgono, mentor izr. prof. dr.Tomaž Tollazzi, somentor mag. Marko Renčelj Edith Kolar, Sanacija in delna prenova objekta v Kamnici, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, somentor pred. Samo Lubej Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. KOLEDAR PRIREDITEV 7.8 - 10.8.2005 22.11 - 25.11.2005 2 0 0 5 ITE Annual Meeting and ExhibitIH Melbourne, Victoria, Avstralija www.ite.org/meetcon/index.html ite_staff@ite.org 12th World Water Congress New Delhi, Indija www.cbip.org cbip@cbip.prg 22.8 - 24.8.2005 6 .1 2 -7 .1 2 .2 0 0 5 Construction Materials (ConMat'05): Performance, Innovations and Structural Implications Vancouver, Kanada www.civil.ubc.ca/conmat05 Road Expo London London, Anglija www.road-expo.com roadexpo@fav-house.com 5 .9 -9 .9 .2 0 0 5 i 12.12 - 15.12.2005 i H H B H H i E-MRS (European Materials Research Society) 2005: Fall Meeting H Varšava, Poljska www-emrs.c-strasborgh.fr am Gulf Traffic Dubaj, Združni Arabski Emirati www.gulftraffic.com davyd.farrell@iirme.com ■ 14.9 - 16.9.2005 . t lllM I 8.3 - 9 .3 .2006 %'M S M I HIABSE Annual Meetings and IABSE Symposium Structures and Extreme Events Hi Lisboa, Portugalska www.iabse.ethz.ch/index.php iabs.lisbon2005@lnec,pt Road Expo Ireland Dublin, Irska www.road-exo.com roadexpo@fav-huse.com 19.9 - 22.9.2005 ' | 12.3 - 15.3.2006v jg j 6th International Symposium on Cable Dynamcs Hi Charleston, ZDA www.conf-aim.skynet.be/cable info@aim.skynet.be Roadex 2006 Abu Dhabi, Združeni Arabski Emirati www.roadex-uae.ae roadex@gec.ae 19.9 - 26.9.2005 The International Symposium of High CFRDs H i Yichang, Kitajska yssdchen@tom.com yssdchen@msn.com 22.3 - 25.3.2006 ........ Holz-Hadwerk 2004 Nürnberg, Nemčija www.nuernbergmesse.de 26.10 - 28.10.2005 4.7 - 7.7.2006 EVACES - Experimental Vibration Analysis for Civil Engineering Structures Hi Bordeaux, Francija bourgain@mail.enpc.fr M p infrastructure Facilities Asia 2006 H Singapore, Singapore www.infrastructure-asia.com enquiry@hqinterfama.com am The 2004 Forum on Hydropower; Supply, Security and Sustainability IH Gatineau, Kanada collug@videotron.ca 6 .8 -1 0 .8 .2 0 0 6 WCTE 2006 World Confeence on Timber H Portland, Oregon, ZDA www.alexschreyer.de/eng/w_conf.htm jamie.legoe@oregonstate.edu■ 5.11 - 10.11.2005 12th World Cngress on ITSH i San Francisco, ZDA www.itsworldcongress.org ntpsales@ntpshow.com R ubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, ki sp re jem a pred loge z a ob javo n a e-naslov: msg@izs.si