I;' * ' ■ ;• - r i , ?• . - ■ - ■ V ■ : :• . ■ ■■ v ■ i .■ * V ' - ; •r -v- ■ *• • .. - ■ ■ • : . DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NO V O MESTO Novo mesto, decembra 1967 Številka 4 Letnik IV. IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Petrič Jože in člani ing. Belopavlovič Danica, Markovič Eranc, ing. Konrad Mehle in Rade Jože. VSEBINA Strana la Ob vstopu v novo leto 1 2. Sklepi organov upravljanja 3 3 a Izvajanje preventivnih, varnostnih ukrepov v vsakdanji praksi 12 4, Problematika izkoriščanja gozdov v letu 1967 14 5» Mehanizacija v prvih devetih mesecih 1967 20 6. Mehanizacija tudi v pogozdovanju 27 7. Ekskurzija ekonomistov gozdnogospo-. darskih organizacij Slovenije 31 8. Demonstracija gozdne, mehanizacije v pPosiojni in na Bledu 33 9a Gojitveno načrtovanje 37 lo. Spravilo lesa s traktorjem "Trifarmer" 43 11 c Vtisi z zveznega seminarja o melioraciji debradiranih gozdov in grmišč v Kažanih - SR Makedonija J OB VSTOPU V NOVO LETO. KO ODŠTEVrJ'đO POSLEDNJE DNI LETOŠNJEGA LETA, SE V MISLIH OZIRAMO NiiZaJ ŽELEČ UGOTOVITI, KOLIKO SMO V PRETEKLIH DVANAJSTIH. B/[EŠEGIH Napredovali, Na katlil uspehe smo lahko ponosni in KaJ nas JE PRI NAPREDOVANJU CVIRaLO. OBRaČUN OPRaVLJENEGa DELa V PRETEKLEM LETU NAM BO POMaGaL ODKRITI SLABOSTI, KI BI JIH V BODOČE NE SMELI VEČ DOPUSTITI, ČE HOČEMO TUDI V NOVEM LETU KORaK NAPREJ. VSaKDO OD NaS V TEM ČaSU SAM ZaSE VSAJ BEŽNO OCENI LETO, KI MINEVA. ALI JE USPEŠNO, KAKO JE BILO Z ZDRAVJEM, KAKO JE BILO Z DELOM, KaJ Z DRUŽINO? TODA'VSAK OD NaS NaJ BI OB TEM RAZMIŠLJAL TUDI O SKUPNOSTI, V KATERO JE KOT DELaVEC VKLJUČEN. ZANIMATI GA MORA, KaKO JE USPELO PODJETJE; kaj JE PRIPOMOGEL k USPEHU IN KaJ bi lahko Naredil, da bi bil uspeh še boljši, skrb zase in za DRUŽINO JE NUJNO POVLZaNa s SKRBJO Za PODJETJE, KaJTI -OSEBNA sreča in napredek je v mogočem odvisna od napredka podjetja. OB NORMALNIH GOSPODARSKIH RaZMERaH JE PODJETJE VSE BOLJ IN BOLJ ODVISNO SaMO OD SEBE, OD SVOJIH MOČI, KI SO V ZNANJU, MARLJIVOSTI, v zavzetosti, iznajdljivosti in poštenosti. če sl bomo nenehno pri vsem svojem poklicnem delu, na katerem Koli DELOVNEM MESTU ZaVEDaLI, Da BOMO POŽELI, KAR SEJEMO, POTEM Lahko upamo, da nam bo vse bolje in bolje. Naše GLASILO DOLENJSKI GOZDaR nas sproti obvešča O NOVOSTIH v BODJEIJU IN GOSPODARJENJU. V PRIHODNJI ŠTEVILKI NaM BO PRINE- « SEL LETNI OBRAČUN, IZ KaTEREGa BO RAZVIDNO, S KAKŠNIM REZULTATOM BOMO ZAKLJUČILI 1967 LETO, ZaTO NI MOJ NaMEN DaJATI DOKONČNE IN PODROBNE OCENE. ČE SEDaJ Pa MORaMO UGOTOVITI, La SMO NaP-REDOVaLI. PREDVSEM NaS O TEM PREPRIČUJEJO DOSEŽKI PRI GOJENJU 2 IN IZKORIŠČANJU GOZDOV? NOVE GESTE, NOVI STROJI IN NaPRaVE IN NE NAZADNJE PREDPISI, PRAVILNIKI IN RaZNI DRUGI AKTI, ki smo.jih študirali in sprejeli, Da bi čim bolje uredili NAŠE ODNOSE MED SEBOJ IN DOSEGLI ČIMVE JL POSLOVNE USPEHE. V Naših SAMOUPRAVNIH ORGaNIH ZBRANI DELAVCI SO Na sestankih IN NA PRIPRaVaH Na Te'SESTANKE RaZPRaVLJALI O SPLOŠNI GOSPO; DaRski poiltiki in iskali najboljše rešitve za gospodarski RAZVOJ PODJETJA. Na SEJaH OBRaT. DS, UO, DS IN KOLEGIJIH JE prišla do izruZa Zavzetost in prizadevnost delavcev in volja ; \ DO DELA. ŽIVLJENJE NAS ŠCLa IN NaS USPOSABLJA Za NAPORE, KI BODO POTREBNI, Da BO PODJETJE TL Dl V TRŠIH RAZMERaH DOBRO US-PEVaLO. TO PA POMENI, Da BOMO ZMOGLI TUDI V PRIHODNJEM LETU V ČIM VEČJEM OBSEGU IZBOLJŠATI NAŠE GOZDOVE, JIH ČIM RaCIONaL-NEJŠE IZKORIŠČATI, Z NaBaVO STROJEV IN Z IZOBRaŽEVaNJEM OLaJ-ŠEVaTI NAPORE DELOVNEMU ČLOVEKU TER V SKLADU Z VLOŽENIM DELOM IZBOLJŠATI ŽIVLJENSKE RaZMERE. Take SO Naše ŽELJE Za prihodnje leto. njih ostVaRItlv je odvisna od NaS vseh. Zatorej z novim poletom v novo leto: zdravja, zadovoljstva in uspeha, pri delu želimo vsem delavcem Našega podjetja. - 3 - SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA I. Delavski svet Delavski svet .je na: 3 ■ seji dne 16.10.1967' obravnaval in s.kle-pal o nasledn jem: o ■/ s ■ r: ' : ' 1. Potrdil je predlog obratnih delavskih sa.vetov in upravnega odbora,, .da začasno odloži izpolnitev skld^a o zmanjšanju števila zaposlenih, delavcev, v knjigovodstvu in 'administraciji, ' ; • - ;.. ' 2. Potrdil je predlog sprememb pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Pravilni^ je razobešen na oglasni deski vvsaki delovni enoti, _ 3. Sprejel je sklep, o spremembi investicijskih'vlaganj’za leto 1967.’Ob tej priliki opozori delavski svet odgovorne osebe, da delajo tisto, kar so v začetku leta planirali ali pa pravočasno prosijo ža spremembo plana, če so neplanirana dela važnejša. 4. Sprejel je pravilnik o požarno varnostni službi. Ta pravilnik urejuje požarno varnostno službo. Imenuje osebe, ki so odgovorne za požarno varnost v podjetju. Navaja naloge odgovornih oseb in vseh članov kolektiva. Opozarja in uzakonja preventivne ukrepe .ter odreja ukrepe v primeru nesreče, 5. Odločil 'je» da razpiše posojilu v znesku 6 milj. S din za posojilo delavcem pri gradnji lastnih stanovanjskih hiš, 6. Dodelil je 5 milj. S din gozdnim obratom za popravila gozdnih poti in cest v gozdovih vzdržavljanski lastnini. ‘ ' • • • ■ ' ‘ • Obrati prejmejo naslednje vsote: 858.897 S din GO Črnomelj ’ 861.520 Sdi 1.031.368 " GO Metlika 153.417 " 329.923 " GO Trebnje 1.315.760 " 449.115 " 7. Potrdil je predlog : sprememb odkupnih cen za hrastovo hlodovino in hrastov jamski les, jamski les ostalih listavcev;, ta-ninski les konstanja. in hrasta in železniške prage. Za navedene sentimente, ki so .kritični za prodajo je odkupno ceno znižal, za orehovo hlodovino E in. bukovo pragarsko hlodovino pa je celo povečal. GO Novo mesto GO Straža GO Podturn GO Črmošnjice - 4- 8, Obravnaval je pritožbo Drganc I-vana delavca GO Straža, v kateri ugovarja zoper sklep ODS o prenehanju dela in v tej zvezi sprejel sklep, da potrdi odločitev obratnega delavskega sveta, 9. Obravnaval je pritožbo Nemanič Stap«ta zoper akiep upravnega odbora o razporeditvi na delovno' mesto gozdnega delavca. BeJLsnrski cvet je pritožbi ugodil. Sprejel je sklep o nakupu gozdov in gozdnih zemljišč od JiUŽar Ivana iz Poljan. 11. Zavrnil je prošnjo Rolih Jožeta za nakup stavbenega zemljišča v Straži, ker stoji na zaprošeni parceli prenosna žaga. 12. Ra zasedanju je bila podana informacija o spremembi območij, ki se nanaša na področje gozdnega obrata Trebnje. Na 4. seji dne 25.11.1967 je delavski svet razpravljal in sklepal o naslednjem: 1. Potrdil je obračun devetmesečnega gospodarjenja tako, da je razliko med plačanimi in realiziranimi osebnimi dohodki v znesku 28. milj. namenil za povečanje osebnih dohodkov za mesec XI.in XII. V poročilu računovodje tov. Kraševec Toneta ugotovimo naslednje: Podjetje je pričelo poslovno leto 1967 s prehodnimi zalogami nedovršene proizvodnje (gozdni sortimenti in sadike) v vrednosti 2.300.321,05 N din, s preneseno neplačano realizacijo v letu 1966 v znesku 1.952.822,45 ter k tej realizaciji odgovarjajočimi stroški v znesku 1.891.954,39 N din. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je podjetje doseglo za 24.163.116,14 N din realizacije (vseh dohodkov), vsi'poslovni stroški in osebni dohodki tekočega leta pa znašajo 23.989.541,41 N din. Če upoštevamo doseženo realizacijo in stroške tekočega leta ter preneseno realizacijo in&troške iz preteklega lata, smo dosegli v prvih devetih mesecih letošnjega leta pozitivno razliko dohodkov nad stroški v znesku 977.828,-53 N din po fakturirani realizaciji. Ker pa podjetje lahko obračuna dohodek samo v višini plačane realizacije znaša razlika dohodkov nad. stroški po plačani realizaciji 813.597,71 N din. Ta znesek pa predstavlja tisti del dohodka, ki ga podjetje uporabi za svoje sklade in za nadaljno delitev osebnih dohodkov po pravilniku podjetja o delitvi dohodka. -Delitev edoseženega dohodka, izvršena po pravilniku o delitvi dohodka, pri doseženem koeficientu uspešnosti poslovnanja podjetja 'K- 0,79 je naslednja: - doseženi dohodek - izločeno za osebne dohodke - ostale za sklade 7.527.427,47 N din 7.002.635,99 N din 524.791,48 N din Izločeni znesek dohodka za osebne dohodke je za 288.806,23 N din večji kot znašajo izplačani osebni dohodki plačani realizaciji v času od 1.1. do 3o.9.1967. la znesek predstavlja 31 % povprečnih mesečnih osebnih dohodkov podjetja. Predlagamo, da bi se navedeni znesek osebnih dohodkov razdelil delavcem v obliki povečanja osebnih dohodkov za mesec november in december po postavkah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki ga je sprejel delavski svet dne.. 16. oktobra 1967. V nadaljevanju-je podana primerjava podatkov o celotnem dohodku, dohodku, osebnih dohodkih in skladih, doseženih v prvih devetih mesecih letošnjega in nlanskega leta. Podatki tekočega obdobja (v celih N din): TL/1966 12/1967 . Indeks Prodaja gozdnih osrtimentov 20.019.16S 19.836.646 99 Izvršena investicijska dela 1.265.782 931.556 74 Izvršena gozdno gojit,dela 2.083.969 , 1.364,045 65 ,Izvršena urejevalna dela 438.427 Prodaja lesa na skladišču 433.113 587,368 136 Pruga realizacija (storitve) 1.341,388 1,326,649 99 Prugi izredni dohodki 33,437 116,853 345 Skupni dohodki 25,615,282 24,163,117 94 Odkup lesa 5,745.005 5,776,337 101 2» Poraba tnateriala in inv, 1,206,760 1,066.401 88 3< Storitve (prevozi,popravila r ' itd.) 2.285.802 2.169,580 95 4* Obresti od kreditov 126.254 128,961 102 5* Stroški izobraževanja 112.027 144.937 129 6. Stroški reklame in reprez. 16.147 18.864 117 7. Zavarovalne premije 87.487 101.303 116 8. Investicijsko vzdrževanje 294.606 172.922 59 9, dodatki in dnevnice 780.289 654.400 84 Dodatni prisp.za .soc.zavarov. 291.372 171.575 59 ^•1« Obresti na -posl.sklad 207.859 158.840 76 ^■2* Članarina zbornicam . 9.018 13.738 152 13. Vodni prispevek •93I 21.410 2300 i4. Prometni davek 80.598 • 82.397 102 Tovoraine izvo.ž.blaga 171.117 366.081 214 Raziskoval.del^o in takse 198.080 202.537 102 “ 6 - 17. Amortiz. osn*sred. 744.473 481.438 118 18. Biološ.amort.SLP gozdov 2*295.034 2.231.733 97 19. Biološ.amort.zas.sektor 1.075.792 1.040.167 97 21. Izredni izdatki 57*960 22.852 39 Skupni stroški 16.365.462 16.169.612 99 22* Osebni dohodki 8.959*723 7.819.929 87 Skupaj 25.325*185 23.989.541 95 Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je isa realizacija letošnjega leta manjša za 6 v primerjavi z lanskim letom, stroški pa so manjši za 5 $, kar nam pove, da so stroški v primerjavi z realizacijo porasli za 1 1 V realizaciji in v biološki amortizaciji letošnjega leta ni prikazane realizacije ih stroškov urejanja, kar znaša za leto 1967 N din 527.258,08. Z upoštevanjem tega zneska pri biološki amortizaciji gozdov v letu 1967 ugotavljamo, da znašajo stroški vlaganj v gozdove v letu 1967 za 13 i° več kot v lanskem letu, oziroma v absolutnih zneskih (celih N din): 22/1966 IX/1967 Indeks Stroški vlaganj v gozdove 3.370*826 3*799.158 113 Povpreč.str.za m3 prodanega lesa 29*71 34>56 116 Še nekaj podatkov o prodaji in odkupu, lesa: .. , 12/1966 ■ ~ ■ ■' . • Količine prodaje (v m3) 113.475 Povprečna prodaj.cena (v Ndin) 176,42 Količina odkupa (v m3) 46.676 Povprečna odkup .-cena (v N din) 123,08 H/1967 Indeks 109.924 97 180,46 • 102 44.149 * 95 130,83 106 Kot je povedano,.ugotavlja jo in delijo podjetja dohodek dosežeb po plačani realizaciji, zato v naslednjem pregledu prikazujemo nekaj teh podatkov (v celih N din): Skupni dohodki po izdanih fakt. Terjatve do kupcev Celot.doh.po plačani real. Neto produkt -Skupni stroški brez OD Dohodek Osebni dohodki po pravilniku Ostalo za sklade Povpreč.st.zaposlenih Povpreč.meseč.izplačan neto OD na delavca IZ/1966 IZ/1967 Indeks 28.204.535 26.115.939 93 2.190.128 4.785.297 218 26.014.407 21.330.642 82 15.382.365 9.880.836 64 15.590.821 13.803.215 89 10.423.586 7.527.427 72 8.946.860 7.002.636 78 1.476.726 524.791 36 801 733 92 741,02 706,33 95 Podatki o investicijah in drugih vlaganjih v letu 1967 1. Nabava opreme 2. Gradnja gozdnih cest s projektiranjem 3. Gradnja gospodarskih stavb 4. Nakup gozdov 5. Vzdrževanje javnih cest 6. Urejanje gozdov,aerofotosnemanje in fitocen.d ela 7. Gozdnogojitvena dela (s kritjem 1966) 541.718,25 N din 801.380,81 " 87.703,69 " 6.787,96 " 65.000,00 " 608.334,83 " 2.074.486,22 " Skupa j: 8. Prispevek za energetiko 4.185.411,76 N din 71.265,04 " Vsega skupaj . 4.256.676,80 N din V prvih devetih mesecih letošnjega leta je imelo podjetje povprečno angažiranih obratnih sredstev 5.846.979,05 N din. Ta znesek je za 20 $> večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Po povečanja obratnih sredstev je prišlo v glavnem zaradi nenormalnega porasta terjatev do kupcev, te pa so odraz splošne jugoslovanske kreditne polotike, zaradi angažiranih obratnih sredstev;; v izvršenih a ne kritih gozdnogojitvenih delih v letu 1966 ter zaradi relativnega porasta stroškov. Ob koncu septembra 1967 znašajo angažirana obratna sredstva 6.548.848 N din, v tem znesku pa je vštet celoten ostanek dohodka, dosežen v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Struktura obratnih sredstev na dan 3o.9«1967 v absolutnih zneskih in v strukturnem indeksu je naslednja; - krediti za trajna obratna sredstva - občasni krediti pri banki - občasni kredit pri posl.združen ju - tekoči ostanek dohodka - lastna obratna sredstva Skupaj: 6.548.848 N din 100 % Za gospodarske investicije je bilo v prvih devetih mesecih porabljenih za 270.000 N din več sredstev kot znaša ustvarjena amortizacija osnovnih sredstev, medtem ko ustvarjena sredstva biološke amortizacije presegajo izdatke za 660.000 N din, vendar bodo ta sredstva porabljena v oktobru in novembru, ko nastopajo glavna dela pri pogozdovanju. Naše podjetje, kot mlado gozdno gospodarstvo, nima dovolj obratnih sredstev za redno poslovanje, občasni krediti pa ne rešujejo probleme, ker so odvisni od faktorjev izven podjetja, poleg 1.521.481 1.550.000 300.000 813.598 2.363.769 N din 23 * N d in 24 * ES din 5 * N din 12 N din 36 - 8 - tega pa so dragi, saj za te kredite plačujemo 9 i° in 10 $> obresti« Vsekakor bi bilo nujno, da vlagamo čimveč sredstev v obratna sredstva ter s tem zagotovimo potreben sklad lastnih obratnih sredstev, pa čeprav bi šlo to nekaj na škodo vlaganj v gozdove, investicij.j ali osebnih dohodkov, 0 tem bi bilo nujno razmisliti in prilagoditi naše gospodarjenje v prvi vrsti krepitvi obratnih sredstev, ker v situaciji, v kateri se nahaja naše gospodarstvo in zlasti lesna industrija, lahko pride do tega, da bomo primorani omejiti vlaganja, pa vseeno ne bo sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, Tako stanje pa bi nujno negativno-vplivalo-na rentabilnost podjetja, s čimer bi bila spet prizadeta investicijska in osebna potrošnja. Posredujemo vam tudi rezultate uspešnosti poslovanja po delovnih enotah izraženo s koefidientom nKn, kjer pomeni ena cela in več boljše gospodarjenje kot lani v devetih mesecih, pod ena cela pa slabše. 1. GO Novo mesto 2. GO Straža 3. GO Podturn 4. GO Črmošnjice 5. GO Črnomelj 6. GO Metlika 7. GO Trebnjo 8. 'Skladišče N.m. . 9. 'Skladišče Straža 10. Skladišče Črnomelj . 11. Gradbeni obrat 12. Obrat za gozd, načrtovan je 13. Uprava K - I-O93 K € 1,044 Kf 0,857 K “ 0,966 K =0,677 K « 0,844 K = 0,955 K - 1,021 K = 0,540 K = 0,479 K = 0,711 K = 1,295 K = 0,789 - - *» Povprečni slabši rezultat gospodarjenja je odraz manjšega obsega poslovanja napram lanskoletni proizvodnji, oziroma enakomernejši porazdelitvi del skozi vse leto«, 2. DS je sprejel sklep, da se prične z inventuro - popisom osnovnih sredstev od 15. do 2o. decembra. Ostale materialne vrednosti kotS8robni inventar in nedovršena proizvodnja pa od 2o. do 31. decembra. 31. decembra pa se popiše še gotovina. Da se izognemo nevšečnostim pri poravnavi računov ob koncu leta je delavski svet zabranil nakup raznega materiala ali osnovnih sredstev, katerih nabava ni nujna po 10. 12.1967 vse do konca leta* - 9 - 3. Delavski svet je na predlog komisije odobril posojila za gradnjo, nakup, oziroma adaptacijo stanovanjskih hiš. Za posojilo je zaprosilo 41 delavcev GG in je znesek 6 milj. S din bil za toliko prosilcev veliko premajhen. Delavski svet je odobril posojilo le naslednjim delavcem: 1. Jakše Ivanu, Gradbeni obrat 2. Novak Francu, Skladišče Straža 3. Legan Francu, GO Straža 4. Strumbelj Ivanu, GO Straža 5. Fink Ivanu, GO Podturn 6. -Mavsar Francu, GO Podturn 7. ^vguštin Jožetu, GO Podturn 8. Lutala Jožetu, GO Črnomelj 9. Gračan Florjanu, GO Črnomelj 500.000 400.000 300.000 400.000 1.200.000 1.100.000 500.000 1.200.000 400.000 S din n tt it tt n rt it n 4. V zvezi z osebnimi dohodki delavcev v knjigovodstvu in administraciji je sprejel sklep, da se skupna masa osebnih dohodkov predvidena za omenjene delavce ponovno razdeli glede na obseg dela na posameznem delovnem mestni 5. Gozdno gospodarstvo ima knjiženo pod osnovna sredstva tudi nekatere vrste drobnega inventarja. Zaradi lažjega poslovanja v knjigovodstvu in po navodilih družbenega knjigovodstva je delavski svet sprejel sklep, da se drobni inventar v vrednosti do 100.000 S din prenese iz osnovnih na obratna sredstva. 6. Na prošnjo občine Novigrad je odobril 1.000.000 S din posojila za gradnjo vodovoda v Novigradu. 7 8 9 10 7. Razhodoval je gozdarski koči na Kraguljem vrhu Lp, Črmošnji dolini, ker jih je napadla lesna goba in sta popolnoma neuporabni. 8. Sprejel je sklep o nabavi še enega kamiona OM. 9. Odločal je o nakupu gozdnih.zemljišč. 10. Potem, ko je predsednik delavskega sveta Weiss Jože povedal, da odhaja na novo delovno dolžnost, je delavski svet izvolil za predsednika Dežman Naceta, upravitelja GO Trebnje, za namestnika pa Kopinč Franca, rev.gozdarja Šentjernej. Novo izvoljeni .predsednik se je v imenu vseh planov delavskega sveta zahvalil tov. Weissu za uspešno delo pri vodenju delavskega sveta in mu zaželel na novem delovnem mestu mnogo uspehov. - lo Ilc Upravni odbor: 1. Upravni odbor 'a 3. se.ji dne 18.9.1967 obravnaval analizo bioloških vlaganj in tehničnih invoaticij. 2. Obravnaval je nete tera kadrovska vprašanja, o katerih je pozbe^ sklepal delavski svet. 3. ^a seji je bila podana informacija o izdelavi predloga pra- ..... vilcika o delitvi osebnih dohodkov. 4. Odločil je, da se udeležita ekskurzije po Zah.Nemčiji, Avstriji in Švici, ki jo organizira poslovno združenje, tovariša Kraševec in Škufca. 5. Prav tako je upravni odbor določil, da se enodnevne demonstracije spravila lesa, ki bo v Avstriji, udeležijo trije člSsni GG. 6. Na seji je bila podana informacija o odločitvi Ustavnega str dišča o ustavnosti 4. in 5. člena zakona o gozdovih. Ugovor, je podala občina Trebnje, zaradi enostranske odločitve drsnega sveta o dajanju gozdov v gospodarjenje. 7® Določil je ceno za drva, ki jih kupujejo člani delovnega ~1-*- '.va, o c lovb Škufca Stanetu je odobril posojilo v znesku 3000 N din za plačilo šolnine za podiplomski študij. Rok vračanja 2 leti* 9. Zagrajšek Ivanu je odobril plačilo 14-dnevnega klimatskega zdravljenja. Na. okrevanje je bil poslan zaradi oslabelosti, ker je daroval del svoje kože sestri, ki se je močno opekla* 10. 'Odobril je štipendijo oziroma posojilo Kruh Antonu, ki obis- kuje I. letnik srednje gozdarske šole. 11. Sklepal je o pooblastilih za odkazovanje, ki jih prejmejo tisti revirni gozdarji, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazb6' 12. Sklepal je o oprostitvi plačila biološke amortizacije. Na 4c seji dne 13.10.1967 je Upravni odbor razpravljal in sklepal o naslednjem: 1 2 3 1. Razpravljal je o osnutku pravilnika o delitvi osebnih dohod- koys o osnutku pravilnika o požarno-varnostni službi in razpisu posojila za gradnjo stanovanj. 2. Sklepal je o povrnitvi prevoznih stroškov delavcem GG. 3. Sklepal je o dodeljevanju stanovanj delavcem GG. 11 Na 5. seji dne 6.12,1967 pa je upravni odbor 1. Imenoval inventurne komisije za vse delovne enote. 2. Sklepal je p razporeditvi delavcev na nova delovna mesta: - Nemanič Stane se s 15.12,1967 razporedi na delovno mesto manipulanta na skladišču Črnomelj, ■ - Pitamic Slavka se razporedi na delovno mesto knjigovodje osebnih dohodkov na upravi podjetja, - Razpravljal je tudi o drugih kadrovskih vprašanjih, vendar ni sprejel nobenih bistvenih odločitev. 3. Odobril je določen znesek denarja za obdaritev upokojencev, težjih bolnikov in otrok za dedka Mraza. 4. Ponovno je sklepal o pooblastilih za odkazovanje in v tej zvezi odobril posameznim revirnim gozdarjem povečanje števila m3, ki jih lahko odkažejo. 5. Odločil, da se objavi prodaja gradbenih zemljišč v Ragovem, v kolikor bodo določena za gradnjo. 6. Odobril je štipendijo oziroma posojilo Gabriel Stanetu, ki študira na srednji gozdarski goli, 7. Odobril je štipendijo oziroma posojila štipendistki. Bračko Majdi, ki študira na srednji ekonomiki šoli. Krajevni skupnosti Črnomelj je odobril 100,000 S din za por ravilo Železničarske ceste, katero največ uporablja GG. * • * . ■ 9. Krampelj Juretu jo odobril plačilo solni; ' na srednji lesne industrijski šoli. ’ ..... . '. . ' ... . •' >r ■■■-•■ . ;• ‘ ■ •-' . • ., lo. Odobril je prodajo zemljišča (dvorišče, stavbišče in sadovnjak) tov-. Vraničar Jožetu, kateremu je lansko leto prodana tudi hiša, ki stoji na tem zemljišču. H. Spiletic Bogu js odobril daln plačilo stroškov, ki jih ima v zvezi s študijem" na višji tehnični, varnostni šoli. 12. Imenoval je komisijo za poža rn o-v a rnost in sicer za predsednika Čpiletič Boga, za člana pa Cujnik Viktorja in vodje delovne enote, na kateri se vrši pregled. 13 14 13. Odobril je osnutek pogodbe, ki jo naj sklene GG z Mestnim gledališčem ljubljanskim, po kaveri si GG obvezuje plačali 7 eni sezoni 320.000 S din. Ra podlagi te pogodbe prejme GG vsako predstavo 40 vstopnic, 14. Sklepal je o oprostitvi plačila biološke amortizacije in gozdne takse. 12 IZVAJANJE PREVENTIVNIH VARNOSTNIH UKREPOV V VSAKDANJI- PRAKSI V dneh 22. do 24. novembra nas je obiskal republiški inšpektor dela in pregledal nase podjetje v pogledu izvajanja predpisanih, varnostnih ukrepov. Ob tej priložnosti se je zanimal za našo varnostno zakonodajo, za programe dela na področju delovnega varstva, za potek vanost-nega izobraževanja zaposlenih, za potek preizkusov znanja iz tvarine varstva pri delu, za preventivne zdravstvene preglede ipd. Obiskal je tudi nekaj delovišč na gozdnih obratih. Čeprav je dobil o naših prizadevanjih na področju varstva pri delu na splošno ugoden vtis, pa se pri izvajanju varstvenih “ukrepov pri delu še'vedno ugotavljajo stare pomanjkljivosti, ki jih ne moremo in ne moremo odpraviti. Pri tem mislimo predvsem na že tolikokrat kritizirano nedisciplino pri izvajanju predvidenih varnostnih ukrepov v vsakdanji praksi, ali je potrebno, da inšpektor pri pregledu delovišča ugotovi, da sekaška delavska skupina ni oskrbljena, oziroma pri delu ne uporablja predpisanih osebnih varstvenih sredstev? Inšpektor je ob tej ugotovitvi na kraju samem kaznoval neposredno odgovornega revirnega gozdarja z mandatno kaznijo 5000 S din. Toda, mar je tako kazen zaslužil le ta delovodja? Dobro vemo, da. bi marsikdaj lahko pa tudi hujšo kazen zaslužil še marsikateri drugi odgovorni so^ delavec* Varstvo pri delu je bistveno pomemben sestavni del proizvodnje. Dopuščanje dela, ki se opravlja z rizikom, da lahko nekoga, ki nima ali noče uporabljati predvidenih varstvenih sredstev, ubije ali poškoduje, ni nič drugega, kot kriminalno dejanje, ki zahteva vso grajo in radikalne preventivne ukrepe. Isto velja za dopuščanje nevarne tehnike dela, nli se tega zavedamo? Izgls" da, da vse premalo. Danes pa res nihče od odgovornih oseb in d©" lavcev ne more trditi, da ni seznanjen s preventivnimi varstveni' mi ukrepi in s tozadevnimi svojimi nalogami in-' odgovornostmi. • P*1* več smo ležerni, malomarni 'in tolerantni. Sposobni smo torej to rirati tudi splošno škodljiva dejanja. Kaj pa ekonomika? Ali. smatra tisti, ki dopušča neupoštevanje varnostnih ukrepov, da je to ekonomsko 'opravičijivo, ali oblo humano? čas je, da se pričnemo že zavedati, da je celotno delo, pri katerem prihaja do poškodb ničevo in splošno škodljivo. Že samo neposredni stroški poškodb lahko presežejo celotno vrednost dela neke sku" pine delavcev v času več mesecev, celega ietaa, ali celo več 1 Po našem pravilniku o delovnih razmerjih se smatrajo kršitve varnostnih predpisov in ukrepov za hujše kršitve delovnih dol-,-žnosti. Za take prekrške so predvideni tudi dokaj radikalni ukrepi. Sedaj pa se vprašajmo, khliko sodelavcev se je doslej že zagovarjalo vsled tovrstnih prekrškov? Skoraj nihče. Vemo pa, da je marsikje in marsikaj narobe in vsi znamo "jamrati" ter kritizirati, da nekdo ne izvršuje nalog, za katere je odgovoren. Kje so pa ukrepi? Le kdo daje nekemu pravico, da dovoljuje kršenje ukrep o v ki ima j o_ jn amen očuvati življenje in _zdravje ljudi na delu? le pravice nima nihče! Vsakdo je v takih primerih dolžan ukrepati v smislu disciplinskih ukrepov, ki jih določa pravilnik o delovnih razmerjih. Inšpektor je prišel, ugotovil pomanjkljivosti, naložil odpravo opaženih pomanjkljivosti in odšel. Varnostni delavec podjetja pride, opozori na opažene pomanjkljivosti in odide. Toda, al£ je to dovolj? Ali izvajamo varstvo pri delu le zaradi iršpekcij oziroma zakonskih predpisov, ali zaradi lastne potrebe? Menda imamo o tem danes že razčiščene pojme. Varstvo pri delu se izvaja zaradi nujnih potreb podjetja in vsakega posameznika. ffato se carstvo pri delu mora izvajati stalno po najboljših Poč eh vseh sodelavcev in ne le zaradi formalne zadostitve predpisov in strahu pred inšpekcijami. V pravilniku o varstvu pri delu imamo naloge, oziroma odgovornosti sodelavcev na posameznih delovnih mestih dovolj natančno določene. Vsakdo jih je dolžan poznati in izvajati enako, kot druga opravila v zvezi z delom. Zlasti delovodje in deloma referenti ter vodje delovnih enot, ki imajo stalen stik z delavci, lahko z doslednim izvajanjem svojih varstvenih nalog bistveno pripomorejo k prizadevanjem podjetja in družbe za napredek na tem področju. Zavedati se moramo, da je dopuščanje varnostnih prekrškov lažna humanost, ki je splošno škodljiva in je nima hihče pravice dopuščati. Prekrške je treba v vsakdanji praksi dosledno smatrati za prekrške in temu primerno postopati po pravilniku o delovnih razmerjih. Vedeti moramo, da je bolj humano nediscipliniranega sodelavca kaznovati, v skrajnem primeru tudi z odpustom iz delovne organizacije, kn+ pa dopuščati nevarna izvajanja ^el in s tem možnosti poškodb. **o zakonih o varstvu pri delu in vsled lastnih potreb, smo dolžni sodelavcem zagotoviti zdravo in varno delo, kar je tudi Predpogoj za opravljanje kakršnegakoli dela. Zato nihče, ki mu farstvo pri delu ni mar in se ga nobeni nasveti in opomini Pe primerjo", ne mpive biti član našega kolektiva, ker s takim °dnosom do dela škoduje sodelavcem, podjetju in družbi kot celoti - 14 Delavcem, ki ne bi hoteli izpolnjevati delovnih nalog v zvezi z varstvom pri delu (neuporaba osebnih varovalnih sredstev, c® ne nosijo s seboj sanitetnega materiala, nevarna tehnika dela ipd.), ge treba na licu mesta delo prepovedati in to za toliko časa, dokler se ne vzpostavi zaželeno stanje. Za .iosebna varstvena sredstva, za varnostno izobraževanje sodelavcev, za varnostno ureditev strojev, naprav in delovnih mest, za takoimenovani družbeni standard sodelavcev ipd., smo in bomo vlagali znatna denarna sredstva. Zavedamo se namreč? da je od varnega izvajanja- dela in od I. človekovega počutja na delu, sorazmerno odvisen tudi delovni učinek in vse pozitivne posledice, ki iz tega izhajajo. Zato tudi ne moremo dopuščati? da vsa ta sredstva nenamensko, nedosledno in brez učinka raza3"" tavamo« Iz vseh navedenih razlogov je res že čas, da se nad navedenim^ dejstvi resno zamislimo in pričnemo odgovorno ukrepati. Delaj - varno ! Bogo Spiletič xXx PROBLEMATIKA IZKORIŠČANJA GOZDOV 'V LETU 19ST Ko analiziramo sečnjo in izdelavo lesa, to je prvo fazo pro izvodnje, "lahko sklepamo, da je bila dinamika proizvodnje prs' vilno določena in da je disciplinirano izvajanje te dinamike pokazalo pozitivne urezultate, ki se odražajo v enakomernem toku proizvodnje, v manjših zalogah, v enakomernem zalaganja trga, v industrijskem značaju delovne sile in končno v enakov3 ni realizaciji dinamike finančnih pokazateljev (ne upoštevajo-obremenitev iz prejšnjega leta in nelikvidnosti od jemalcev)-To je dobro in tako je treba nadaljevati., ) [ , ' ; ' L Problem, ki vedno tare izkoriščanje gozdov kot panogo, izvir0 iz sezonskega značaja dela. Ta problem, ki danes zavzema šir" še razmere in ki lahko v naslednjem letu postane tako neugod35-11 da se bo odrazil na osebne dohodke^ v kolikor se ne pristopi^ njegovemu reševanju resneje, je neusklajenost kapacitet s seC njo. To je vprašanje viška delovne sile v sečnji in izdelavi0 Tu ne mislim govoriti o storilnosti (njej je treba posvetiti ■ posebno poglavje) na široko, ker je v okviru celega podjetja nekako na planirani višini. Storilnost po gozdnih obratih je različna po starosti, socialni in nacionalni strukturi delavcev, kakor tudi po konfiguraciji terena, organiziranosti gozdnih obratov, orodju itd. To pomeni različno storilnost profesionalnih gozdnih delavcev GO Podturn in Straža, delavčev iz drugih republik na GO Črnomelj in Črmoš-njic' in starejših delavcev, kmetov in sezoncev na GO Novo mesto r> Neusklajenost .delovne sile s količino enot lesa na posek, je razvidna iz naslednjih podatkov: ..... : r. * .. i , ■ ' Od planiranih 138 potrebnih delavcev za posek TL izdelavo 81.000 m3 lesa, imamo registriranih 167 delavcev. Te podatke navajam v povprečju, ker jih je v 1^ in IV. kvartalu največ? v II. in III. pa najmanj. To pomeni 29--delavcev več kot bi bilo potrebno. Od tega registriranega števila delavcev odpade, na vsakega delavca mesečno izpad 4 dni. To pomeni, da je od povprečno planiranih 18 delovnih dni na mesec, na enega delavca ostvarjenih le 14 delovnih dni. Seveda je na vsakem obratu določeno število delavcev, ki delajo 18 .dni in več (delavci iz drugih republik) in določeno Število takih, ki delajo manj od potrebnega števila dni. Slednji zbijajo povprečje navzdol in bremenijo proizvodnjo. Le v kateri deželi ,na svetu in v kateri panogi se dela • vzletumesecev? Dolžan sem, da pred vami iznesem problem in ga v okviru in duhu, politike samoupravljanja pogledamo in rešimo v interesu, kolektiva. Nisem omenil, da bi osebni dohodki delavcev v sečnji in izdelavi izgledali drugače? če bi ostali na planiranem številu delavcev. Opozarjam, da takšno stanje potencira, tudi dvig'osebnih dohodkov s 1. novembrom, brez da bi prišlo do sprememb na tržišču (mislim na ceno)* Ce pa do tega pride bo problem še toliko itežji. To se bo vsekakoi odrazilo v naslednjem letu« Za rešitev tega vprašanja je več možnosti in sicer: 1. Obdržati obstoječe število delavcev, s tem, da se jih v II in III. kvartalu 70 preusmeri na delo v gojen je in drevesnice. S tem bi se število dninarjev in občasnih delavcev v tej panog, občutno zmanjšalo. 2. Višek delovne sile prekvalificirati v dninarje, kot je to storil GO Novo mesto. 3. Odsloviti delavce iz d-rug ih repubi.il>:> s tem, da njih nadomestijo domači delavci iz drugih-obr'tov in prevzamejo’ vso odgovornost izpolnjevanja obvez. 4. Odpustiti vse nedisciplinirane delavce, kakor tudi tiste, k ne izpolnjujejo svojih obvez.” Kakršna koli bi bila rešitev, je potrebno poostriti disciplin0 dela. Poleg tega je potrebno poostriti disciplino glede varnosti p?1 delu in koriščenja zaščitnih predstev. V tem pogledu je HTZ služba že veliko storila s tem, da je zagotovila sredstva za tečaje, seminarje, demonstracije, poučevanje, zdravstvene prs£ lede itd. Vprašanju gozdarpkega orodja je potrebno posvečati' še naprej vso pozornost. Ugotovljeno je, da je pri nekaterih delavcih nizka storilnost tudi posledica neodgovarjajočih sekir za del0' Podobno so tudi motorke zelo malo izkoriščene, saj je njihov produktivni čas zelo nizek. Razlog za to je iskati deloma v organizaciji delovnih partij. Stremeti je za tem, da sta v delovni partiji dva delavca, ki se pri delu z žago menjata. Storilnost in produktivni čas motorke bosta tako večja, hkrat^ pa tudi zaslužek. Tehnologija izdelave listavcev naj bi se sp*’" menila v svrho racionalizacije, s čimer bi se učinek pri izde" lavi drv veliko povečal. Kriterij za izdelavo in prevzem lesa oz. gozdnih sortimentov se mora nujno poostriti, ker nam to nalaga trg. Posledice sla''^ bega krojenja, izdelave in klasirpnja so lahko za podjetje ud° S tem si morajo biti tako delavci, kakor tudi revirni gozdarji popolnoma na jasnem. Preden zaključim z analizo I. faze proizvodnje bi jo dopolnil še z enim elementom, na katerega mora^ v bodoče računati. To je pravočasnost v zagotavljanju tistih sortimentov, ki jih trg v določenem času išče. Naša proizvi.’’" n ja mora biti bolj elastična, bolj živa in pripravljena na hitre spremembe in zahteve trga. Samo tako se bomo obdržali in bomo dorasli trgu ter prispevali k izvajanju gospodarske reforme. Pri analizi stroškov I. faze ugotavljamo, da je povprečni "kubik" izdelanega lesa za 24 S din dražji kot je bil v lan- . skem letu« Ti stroški so seveda po gozdnih obratih različni-Sprememba pravilnika o delitvi osebnega dohodka bo to razlike samo še povečala. Ti stroški po gozdnih obratih -izgledajo takole: GO Novo mesto 1.989 Sdin/m3 ali za 181 Sdin/m3 več kot v 19&6' GO Straža 1.460 ti h 110 n man j n GO Podturn 1.130 it n 89 n manj n GO Črmošnjice 1.594 ti ti 438 n več n GO Črnomelj 1.886 ti n 120 n več n GO Trdbnje 1.954 n n 241 n več n Povprečje za podjetje je 1.479 Sdin/m3 ali 24 Sdin/m3 več kot v letu 1966. Druga ..faza je najtežja v,.procesu gozdne proizvodnje in je ti^di pajdražja povsod po svetu v Tudi s tem smo si na jasnem, da so vsa prizadevanja po svetu usmerjena 'na mehanizacijo, da se,lažje, hitreje in ceneje spravi les na cesto. Z mehanizacijo kori ja' ne'bomo povsem nadomestili kot klasično animalno sredstvo za spravilo lesa, vsekakor pa se mu bo zmanjšal obseg dela. Za mehaniziran je spravila ni dovolj samo nabava mehanizacije. Dolga je pot, da bo mehanizacija zadostila pogojem lažjega, hitrejšega in cenejšega spravila. V preteklosti so se čestokrat delale napake. Pri uvajanju mehanizacije pri spravilu je potrebno, da strokovne službe študijsko pristopijo ‘k rešitvi tega vprašanja, ki mora zajeti izbire mehaniziranega sredstva, temeljit izračun, pripravo In usposabljanje ljudi, ki bodo upravljali z njim ter zagotovitev stalne uporabe iri najvišjega odstotka izkoriščanja* V preteklem obdobju je bilo spravljeno na kamionsko cesto iz gozdov SIP sektorja,okrog 80„GOO m3 raznih gozdnih sortimen-tov. Qd te mase je bilo okrog 12 $ spravljeno z mehaniziranimi sredstvi.(žičnice, traktorji)- To kaže, -da- je“odstbtek sodelovanja mehaniziranega spravila in izkoriščanja strojnih naprav želo nizek. To predvsem velja za obstoječe žičnice. To se da izboljšati z nenehnim usposabljanjem ljudi, predvsem v montaži in demontaži (tu se porabi največ časa) ter z vnaprej plariiranimi in pripravljenimi objekti. Kar zadeva traktorje se le-ti vedno bolj uveljavljajo, zaradi česar jim je treba posvetiti več pozornosti. Povprečni stroški v drugi fazi za 1 m3 spravljenega lesa na cesto so: GO Novo mesto 1.752 ^din/m3 in so za 13 Sdin/m3 dražji kot v 3°^ GO Straža 1.687 H ir 40 ti n n GO Podturn 2,021 n n 284 n n n GO črmošnjice 2.792 t? n 127 tt n m GO Črnomelj 2.249 n H 474 ” nižji " GO Trebnje 1.701 1! i? 508 n n n V povprečju znašajo stroški v drugi fazi 2.089 S din, kar pomeni 68 S din/m3 več kot v letu 3.956, Ce primerjamo povprečne stroške za 1 m3 spravljenega lesa s povprečno ceno za izdelavo 3. m3 lesa, t.j„ 2089 din napram 1.479 vidimo, da je faktor č3.oveka selo drag napram storilnosti, ki se več let ne spreminja« Omeniti moramo, da tukaj niso všteta sredstva vložena v HTZ (obleka, čevlji itd.). Da je treba strokovno uvajati in usmerjati obstoječo mehani' zaci jo za spravilo lesa, predvsem traktorski izvlek, nam kažejo primeri na GO Podturn, Straža in Crmošnjice. Za ilusi'” racijo naj služi primer iz GO Straža, kjer je znašala pri mehaniziranem spravilu 2.500 m3 lesa povprečna cena 1.092 S din. Ce to ceno primerjamo s povprečno ceno za spravilo lesa za GO Straža, ki znaša 1.687 vidimo, da je traktorski izvlek okrog 600 S din/m3 cenejši. Iz pregleda povprečnih stroškov za spravilo lesa po gozdnih obratih vid-imo, da nam f dolžnost posvetiti več pozornosti GO Črnomelj in Crmošnjice. Ostale traktorje moramo opremiti z oplenom in jih dodeliti tem obratom. III. faza, to je prevoz lesa, se je odvijala' s 16 kamioni, razdeljenimi poobratih. V "špicah" smo se posluževali uslug drugih podjetij in zasebnikov. Prevoženih je bilo okrog 80.000 m3 lesa iz SLP in okrog 40 % iz zasebnega sektorja. Stroški prevoza so različni po gozdnih obratih in sicer: GO Novo mesto 1.752 Sdin/m3, GO Straža 1.362 " GO Podturn 1.647 " GO Ormošnjice 1.764 " GO Črnomelj 2.044 " kar je za 22 Sdin/m3 " 203 " ' 11 96 " " 343 " " 314 " več n n ?T n kot v H n n V povprečju podjetja so stroški spravila 1.6.61 din ali za 153 Sdin/m3 večji kot v letu 1966, Potreba po obnovi izrabljenega prevoznega parka nas je prisi'' lila nabaviti nove kamione. Poleg nabave novih kamionov je potrebno študijsko pristopiti k mehanizaciji nakladanja leso« Posledica pristopa k mehaniziranem nakladanju lesa je tudi višek delovne sile. Zato je o tem potrebno razmišljati in uk'"’ repati. Verjetno bi se del delavcev zaposlil pri spravilu le"' sa. To bi, dopolnil s tem, da je treba organizacijo prevoza postaviti smiselno in jo vskladiti s potrebami trga. Tu misJ^ na prevoze, ki niso direktni. Skladišča je treba oskrbovati s sortimenti, ki se promtno odpremi ja jo, ne pa s sortimenti? ki^ki več mesecev ležali na postajah, tako da pridejo skladišča v nemogoč položaj za odpremo. Pri prevozih mora biti SBB-ii koma el (da H, zneopaeVkomandal! "Všakaga posameznika. Prevoz mora biti sinhroniziran z odpremo na skladiščih. Nepotrebna čakanja morajo odpasti. Prevoznice morajo biti pravilno in čitljivo napisane, da je jasno kaj je napisano in kaj se prevaža. Nakladalna služba mora biti vestna pri svojem delu» ne pa puščati les ob cestah tako, da iz leta v leto leži in gnije. ~ 19 •’ Kar zadeva odkup lesa iz zasebnega sektorja ugotavljamo, da vsako leto upada. Ugotavljamo pa tudi, da se vsa etatna masa ne odkazuje. Če se les pri odkupu ne zajame, se pa lahko zajame biološka amortizacija. Tukaj je. potrebno tudi ukrepati. Ce po eni strani izkazujemo višek delovne sile, puščamo oz. čakamo po drugi strani, ali bo zasebnik posekal les ali ne. Od etatne mase, ki nam jo izkazujejo naši elaborati v višini 117-762 m3, smo za to leto odkazali 96.889 m3. Al« naj se zadovoljimo s takšnim stanjem, ali pa naj poiščemo pota za izboljšan ja? Odnos revirnih gozdarjev do lastnikov gozdov mora biti jasen in mora sloneti na zdravih osnovah. Pri izdelavi gozdnih sor-timentov lastnik ne sme biti prepuščen samemu sebi, ampak mu mora biti jasno, kaj in kakšne sortimente išče trg. To velja predvsem za prage in jamski les listavcev. Tu ni popuščanja. Sortiment mora imeti svoje dimenzije in svojo kvaliteto« S problematiko službe izkoriščanja gozdov je podana slika dosedanjega stanja in potrebe po spremembah s smernicami za prihodnost, liberalizacija trga postavlja svoje- pogoje., katerim se, če hočemo ali ne, moramo prilagoditi. To je zakon trga. To pomeni, da moramo mnoge stvari in odnose pri nas spremeniti, če hočemo postati sodobna organizacija in se kot taka uveljaviti. V nasprotnem primeru se nhm bo godilo slabo. Če spreminjamo gospodarstvo in družbo, se torej.moramo znebiti tudi starih navad, Na podlagi navedene problematike ter v interesu izboljšan jz.v ^ pospeševanja dela v izkoriščanju gozdov, predlagam naslednje sklepe: 1 11 1. Uvedba stvarne, nadeklarativne odgovornosti posameznikom., 2. Vskladitev kapacitet s. sečnjo« 3. Povečana disciplina dela - potrebno število delovnih dni obvezno prebitih na delu,. 4. Delovna skupina naj šteje dva delavca« 5. Ostrejši kriterij pri kvaliteti izdelave, posebno po dimenzijah sortimentov (povečana odgovornost)* 6. Odgovornejše krojenje in k,basiranja gozdnih sortimentov. 7* Kontrola izvrševanja obveznosti (odgovornost). . 8. Obvezna uporaba HTH sredstev in izvajanje HTZ predpisov. 9. Odgovornejša in stali1 zaposlitev obstoječe mehanizacije. 10. Oprema traktorjev z oplenom za GO. Novo’ mesto, Črmošnjice in Črnomelj, 11. Odgovornejše vzdrževanje gozda • mehanizacije. 20 - 12. Smiselna oprema kamionov z nakladalnimi napravami. 13. Sprememba organizacije prevoza. 14. Prevoz vskladiti s proizvodnjo in trgom. 15. Pravočasnost zagotavljanja sortimentov, ki jih trg potrebuje. 16. Odkazilo v zasebnem sektorju do višine etata. 17. Investicije v letu 1968 naj se usmerjajo predvsem v mehanizacijo II, faze. Ing.Kalinovič Rade xZz MEHANIZACIJA V PRVIH DEVETIH MESECIH L.1967 I. 11 Svoje poročilo imam namen razdeliti v dva dela. Prvi del obsega poročilo o fizični udeležbi mehanizacije v gospodarjenju podjetja v prvih 9 mesecih, v drugem delu pa bom na kratko podal nekatere smernice razvoja in sodelovanja, ozi~ roma organizacije mehanizacije v letu 1968, A. Prvi del I. INVESTICIJE V MEHANIZACIJI Letošnje leto je bilo v primerjavi s prejšnimi v pogledu nabave -strojne opreme zelo uspešno. V prvih 9 mesecih letošnjega leta smo nabavili naslednjo opremo: S din 1. 5 kom kamionov OM Tigrotto 55 v vred. 35.200.00'C 2. Kombi KV " 3,968.000 3. Moped 4. 2 kom kompresor Pagram 700 z opremo 5. Oprema za spravilo s traktorji 6. Oprema za dela v drevesnicah 7. Oprema za gojitvena dela - 2 kom priklj.za Stihi 08 - 1 kom gribor 8. Tračna žaga za razrez pragov do 3o„9i 9. Voziček za prevoz iglic 10. Računski stroj 11, Ostala.oprema _ ... Skupaj: 55.832.000 291.000 8.554.000 995 c 000 1.175.000 1.100.000 1.300.000 150„COO 1.800.000 1.295.000. 21 - Od skupno predvidenih sredstev za nabavo mehanizacije v letu 1967 v znesku 83«5^9*000 S din je bilo v 9 mesecih izkoriščeno 55.832.000 S din. ali 67 Se preostali del denarnih sred štev ~v višini 27 i'757-000 S din bo porabljen do konca leta v glavnem za nabavo težkih kamionov OM 8 t. ,11« MOTORNE ŽAGE -C2' : Podjetje je tudi v letošnjem letu nadaljevalo s politiko zamenjave motornih žag Partner s Stihi Contra. Tako smo v letošnjem letu do 3o.9.1967 oddali na gozdne obrate 24 kom novih' motornih žag Stihi od tega Stihi Contra 16 kom in Stihi 08S 8 kom. Lani smo v celem letu oddali na obrate 52 motornih žag. Motorne žage Stihi so sicer zdržljivejše od Partner, vendar se tudi pri njih že čuti upadanje kvalitete. Zadnje čase se v svetu vse bolj uveljavljajo lažje motorne žage za delo tam, kjor to dopuščajo dimenzije dreves. Ker je motorna žaga Stihi Contra zelo težka, saj tehta napolnjena z gorivom.in opremljena z mečem, verigo in T ročajem kar1 16 kg, je zaželeno, da uporabljamo lažje Stihlove žage kot so Stihi 08; Stihi 041 povsod tam, kjer je to'mogoče (n.pr. redčenje mlajših sestojev in podobno). Analiza stroškov motornih žag po obratih v 9 mesecih tega le-,ta je pokazala, da so l.e-ti na nekaterih obratih verjetno neupravičeno zelo visoki. Sliko o, stroških prikazuje naslednja tabela: Gozdni obrat Posek do 3o .9.67 Stroški 1967 po ml Stroš .1966 po i Novo mesto -13.885 m3 4.323.904 311 3.897.937 266 Straža ■15.556 m3 ■ 3.036.096 195 : 3.329.051 23,2 Podturn •21.045 m3 • 2c 491.813 118 2.826.894 120 Črmošn jice 14.119 ■m3 2.755.573 - 195 2.682.634 181 Črnomel j • 7.071 m3 2,685.855 . 380 : •,1.946.113 216 Trebn je 1.240 m3 - 965.172 - 778 - 1.324.942 481 .SKUPAJ: 73.238 m3...... 16_.276.591 .. 222 16.007.591 199 Stroške po m3 sta znižala le'GO Podturn in Straža, delno pa so se dvignili pri GO Črmošnjice. Popolnoma nerazumljivo pa so se dvignili pri GO Novo mesto, Črnomelj in Trebnje. Zaradi zamenjave več jega-števila starih motornih žag z novimi in zaradi boljšega poznavanja in obvladanja motork s strani de- - 3-'::: . • ; • >Ci( 'ĆZ lavcev, je bilo pričakovati, da bo znižanje stroškov nastalo na več obratih. III. PREVOZNI PARK - REALIZACIJA IN VZDRŽEVANJE Za prevoz hlodovine, ostalih gozdnih sortimentov in gradbenega materiala ima podjetje 17 kamionov in 5 traktorjev s skupno tonažo 108 ton. Dva traktorja sta bila v letošnjem letu izločena iz prevoza in dana na spravilo lesa. Ta prevozna sredstva so v 9 mesecih letošnjega leta izvršila sledeč plan prevozov; 1. Kamioni 1.071.797 tkm ali 78 i° letnega plana kar predstav" lja.v primerjavi z istim obdobjem v letu 1966 (1.184.104 tkm) 4 manj. 2. Traktorji 104.980 tkm ali 58 $ letnega plana kar predstavil v primerjavi z letom 1966 22 manj. Količinska realizacija v tkm po posameznih obratih je naslednja: Prevoz s kamioni Gozdni obrat tkm v 1. letni plan 1967 realizacija * Realizacija 1966 * Novo mesto 280*000 187.621 6.7,0 r 91,1 Straža 140.000 147.250 105,2 71,1 Podturn 330.000 260.572 79,0 .86,6 Črmošn jice 275.000 275.297 101,1 82,0 Črnomelj 280.000 189.252 67,6 75,7 Gradbeni obrat 65.000 41.805 64,3 123,2 SKUPAJ: 1 .370.000 1 .071.797 78,2 82,2 Prevoz s traktorji,. Gozdni obrat tkm v letu 1967 letni plan realižacija Realizacija $ 1966 % Straža Podturn Črnomelj Gradbeni 60.000 60.000 30.000 30.000 27.107 42.897 14.524 20.452 45.2 71,5 48,4 68.2 80,5 95,7 v 66,4 .. .. 74,7 SKUPAJ: 180.000 104.980 58,3 80,8 - 23 « Iztabele prevoza s kamioni je razvidno, da je plan v tkm dosežen z-78,2 kar predstavlja v primer javi z letom 1966 4 % manj, pri traktorjih pa 22 manj. Vzroke za manjšo realizacijo je iskati v večjem številu deževnih dni v zimi in spomladi 1967 in v zmanjšanju direktnih prevozov v Škof jo Loko ter v manjši uporabi 2-osne prikolice. Izpad • v prevozih s traktorji je ravno tako iskati v več deževnih ‘dnevih in v tem, da na obratu Straža že nekaj časa.- ■ en traktor stoji zato, ker ni traktorista. Analiza izpadov prevoznega parka iz vožnje po št, delovnih dni v devetih mesecih nam pokaže sledeče: Kamioni Traktorji Gozdni obrat Mož. del. dnevi Vozilo Izpadi na . sko poprs delu . ost „ možni del. dn evi vozilo na delu Izpadi Skup« Poprc dni ,0sto Novo m. . 940 679 261 70 191 Straža 472 369 103 43 60 38.1 207 ’ • 174 44 130 Podturn 940, 584 356 28 328 463 343 125 33 92 Črmošnj. 687 519 168 27 141 :: — n. .. •. Črnomelj 924 572 352 142 210 231 . : 153 78 22 56 Gradb.obr. 234 • - i 162 72 25 47 234 170 64 14 50 Skupaj: 4.197 2 »885 1.312 335 977 1314 873 441 ' 113 ‘ 328 1967 $> 100 68,4 i •; 31.6 8,1 23,5 ICO 66,3 34,0 8,0 26,0 1966 100 69,4 30,5 9,7 20,8 100 73,3 26,7 ( j i 19,0 Iz analize izpadov prego.znega parka je razvidno, da znaša pri kamionih št., del, dni na delu 68,4 $ od Števila možnih delovnih dni,- da- so izpad 1. skupa j. v pr imer ja‘vi z 1965 letom za 1 % manjši in, da so izpadi zaradi popravil v letošn jem 'letu za l.o i° manjši od lanskega leta. Pri traktorjih pa so v letošnjem letu za 7,3 i° večji izpadi z dela kot v lanskem letu, deloma na račun popravil, deloma pa zaradi ostalih izpadov. Stroški vzdrževanja kamionov in trrHtor je / so se v primerjavi z 'lanskim letom nekoliko znižali in znašajo po tkm brez amor- tizacije: . Kamion TAM s HIAB napravo " TAM brez HIAB naprava " FAP » OM Kamioni skupaj: 19.6''' , ' 1965 .. " 6.4 din/tkm 78 din/tkm 6.0 oin/tkm 62 din/tkm 4.1'• din/tkm 40 d in/ tim 41 din/tkm. 3 8 d in/tkm 53:,79 din/tkm 57,7 din/tkm - 24 Prikolica 2-osna Traktorji , Skupaj kamioni in traktorji 1967 1966 4,19 đin/tkm 7 đin/tkm 172,14 din/tkm 94,8 đin/tkm 60,05 din/tkm 60,6 đin/tk® IV. GRADEČA IN OSTALA MEHANIZACIJA 1. Realizacija gradbenih strojev je razvidna iz sledeče tabele' S t T o i .Enota letni Realizacija obr.ur mere plan 1967 1966 Buldožer obr.ur 1200 1229 644 Drobilec n 800 530 509 Kompresor Fagram ii 3900 1614 766 Kompresor TAM n 1300 633 ’ 721 Valjar tl 900 530 659 Pionir n 1200 323 496 Mešalec n 600 84 262 Dvigalo n 150 129 • Skupaj obrat.ur 4.936 4.186 A' Indeks je 4936 - ^.g oziroma je gradbeni obrat povečal štev 4186 ___1_ obratovalnih ur svojih strojev za l8^* Vsekakor je povečanje števila obratovalnih ur odraz zbolj- šanja dela s stroji pri gradbenem obratu, kar se prav gotovo odraža tudi pri stroških gradenj oest. Primerjava stroškov nekaterih gradbenih strojev 1966- 1967 obrat.ure stroški - obrat.ure stroŠ^ Buldožer 643 3546 1227 3003 Kompresor Fagram 766 2140 1636 1898 " TAM 834 1373 633 1425 Valjar 682 1452 579 2107 Drobilec 509 1476 530 1744 2. Tudi pri motornih okopalnikih - frezah se vidi povečanje števila obratovalnih ur v primerjavi z letom 1966, kar vse- kakor kaže na povečano produktivnost dela. Delno so tako po" večanje števila obratovalnih ur omogočile tudi ugodne vremenske razmere v poletju letošnjega leta, delno pa boljša organizacija dela. Obrat Enota Letni Realizacija mere plan *96T 1966 Novo mesto obr.ure 630 527 432 Straža ti 460 339 146 Podturn n 920 510 472 Črnomelj IV 1300 411 411 3310 1.787 1.463 Indeks povečanja števila obratovalnih ur v primerjavi z letom 1966 znaša 1787 - 1 22 14-63 ’ oziroma 22 #. Brez dvoma, da. se tudi tako povečanje števila obratovalnih ur odraža v ■ zmanjšanih stroških drevesnic. «r ■ 3. Mehanizacija spravila lesa - žični žerjavi in vitli V letošnjem letu se je v primerjavi z letom 1966 močno povešala mehanizacija spravila lesa z žičnimi žerjavi in traktorskimi vitli. a) Količina z žičnim žerjavom spravljenega lesa znaša: na GO Novo mesto KS-1 1.041 m3 lesa 448 obr.ur na GO Podturn HA-2 2.784 m3 lesa 683 » Skupaj: 3.825 m3 lesa 1.131 obr.ur b) Količina s traktorskimi vitli spravljenega lesa znaša: na GO Straža na GO Podturn 1.921 m3 lesa P.246 m3. lesa 686 obrat.ur 605 " Skupno je bilo z žičnimi žerjavi in traktorskimi vitli spravljenega lesa 1967 1966 6992 m3 3149 m3 To predstavlja v letu 1967 915 fc, v letu 1966 pa 3,9 % od skupne posekane mase. Povečanje je torej preko 200 Stroški spravila lesa s traktorjem znašajo od 1000 - 1200 din za m3» z žičnim žerjavom HA-2 na GO Podturn pa 2989 din za prm in 5314 din za m3. Spravilo lesa z žičnim žerjavom v Podturnu se je izvajalo v zelo težkih terenskih pogojih, kjer so zaradi načina sečnje -prebiralna sečnja, še vedno sodelovali tudi vozniki in primerjava stroškov spravila med žičnim žerjavom v tem primeru s stroški spravila s traktorjem sploh ni mogoča. 26 Stroški spravila lesa z žičnim žerjavom KS-1 na GO Novo mesto znaša jo. c ca 2500 d in/irčp-* (hlod i in drva). Čeprav so bili tudi tu spraviini pogo ji'-zelo težki so stroški po m3 občutno manjši to pa zaradi tega, ker je:tii način sečnje drugačen -'končni posek in„-zaito ni bilo potrebno sodelovanje " voznikov^ ' .. r.:, i"6 : - li f; ’ : 1 Bc. i.rugi del ' , r,- -i ' Gozdno .gospodarsko o.bmoč je na katerem gospodari naše podjetje nam s svojo razsežnost jo, ' strukturo .gozdov iz ž' rasparceliran o zasebno lastn.inor povzroča. določene organizacijske težave. Take prilike' nam s svojo specifičnostjo določajo kakšna mehanizacija bi bila najprimernejša in kakšna naj bi bila njena organizacija. Da bi še lažje in hitreje reševali ti problemi je kolegij strokovnih služb . in upravitel jev imenoval komisijo za napredek in razvoj mehanizacije, ki naj bi v bodoče reševala te probleme. Tu je verjetno še precejšen del rezerv in treba jih bo začeti načrtno odkrivati, da se ,bc_ vpliv mehanizacije lahko še bolj čutil. Eden najbolj perečih problemov je pri nas spravilo in prevoz gozdnih sortimentov. Sedanja organizacija na področju prevoza in nakladanja ne' ustreza najbolj in treba jo bo delno spremeniti, oziroma dopolniti. Ce odštejemo traktorje, ki se bodo v bodoče preusmerili v glavnem na spravilo lesa, oziroma na prevoz od panja do potrošnika "na krajših razdaljah,, potem razpolaga naše podjetje s 17 ka-"■mioni po večini z Vozili. TAM (12). Komisija za napredek in razvoj, mehanizaci je^ ki na tem dela, je mnenja, da bi bilo mož-•no urediti organizacijo prevoza v SIP in ZAS sektorju tako, da*, bi zadostovalo za prevoz vseh sortimentov na podjetju 14., 'vozil. Od tega bi del' težjih vozil (3) z enoosnimi prikolicami in posebnim hidravličnim nakladačem lahko obvla-.dal.ves prevoz hlodovine na območju GO Podturn, črmošnjice in del Črnomlja. Druga skupina težjih kamionov z dvoosnimi prikolicami bi obvladala prevoz drv na istem območju. Tretja skupina z dvoosnimi prikolicami bi zmogla prevoz drv y SLP in ZAS sektorju na območju GO Straža in Novo mesto. Ostale 3 skupine z lažjimi kamioni, enoosnimi prikolicami in lažjimi HIAB dvigali, pa naj bi zmogla prevoz gozdnih sor-timentov na območju.GO Straža, Novo mesto in Črnomelj. Komisija, ki to proučuje in, ki sicer še nima izdelanega končnega predloga se seveda zaveda, da ta stvar ni lahka in da' bo prišlo tudi do viška ljudi, ki sedaj sodelujejo na prevozu. Vsi člani kolektiva se morajo zavedati, da je tu del rešitve in da bo rešitev možna samo s skupnimi napori. Ing.Jož e Kure xXx •MEHANIZACIJA..TUDI V POGOZDOVANJU * 1 Letošnjo jesen je podjetje nabavilo dva priključka za strojno vrtanje jam, ki se lahko montirata na motorno žago "Stihl-08" in poseben stroj za vrtanje jam znamke "Gribor". Vsi od navedenih strojev so že bili v poizkusnem obratovanju. Naše bralce bo prav gotovo zanimalo, kakšna so bili doseženi rezultati. Zato objavljamo kratka poročila o obratovanju teh strojev, ki so jih izdelali'ing. Jože Vidervol isj GO Črnomelj (Stihl-08), ing. Damjan Mlakar iz GO Trebnje (Stihl-08) in Mirko Bajt iz GO Novo mesto (Gribor). Dobljeni rezultati so naslednji: 1. Stihl-08 na GO Črnomelj Stihl-08 z vrtalno napravo, ki je bila nabavljena jeseni 1967, smo prvič preizkusili na nasadu Dragošice. Že v samem začetku, to je na poskusnem vrtanju, je bilo ugotovljeno, da s strojčkom praktično ne moreta delati samo dva delavca polnih sedem ur. Vrtanje je namreč precej naporno-. Zato smo formirali skupino petih delavcev, med katerimi sta bila dva motorista. Ta skupina je delala takole. Traktorist in pomožni delavec sta vrtala jame toliko časa, dokler nista občutila potrebe po počitku, oziroma zamenjavi. Ostali trije delavci so v tem času sadili. Menjava se je izvršila v celoti ali pa samo delno, odvisno od samih delavcev. Motorist $n pomožni delavec, ki sta kopala jame sta šla po menjavi na sajenje. Ker nismo imeli.normativov za strojno kopanje jan in zaradi neizkušenosti, je bila postavljena norma le na podlagi grobih opazovanj (štetje jam v enoti časa ter razni zastoji). Za skupino je bila postavljena norma izkop 600 kom jam in 600 kom posajenih sadik v sedmih urah. V začetku se je vrtalo s trikotnim svedrom (dva dni), pozneje pa s polžastim, y za katerim je tudi veliko lažje sajenje. Globina jamic je znašala 30-60 cm, razmik pa 2 m ali 2500 kom na hektar. Po končanem delu so za to delovno skupino v skupinskem obračunu sledeči podatki: Kopanje jam 11.537 kom 340 ur 151.571 OD 23.204 TD Sajenje 11.537 kom 294 ur 115.275 OD 17.720 TD porabljeno 55 litrov goriva in 2 litra olja. Podatki so dejanski. Tu so všteti vsi zastoji, prenosi, malica itd. Efektivnih ur na žalost ni nihče pisal. Verjetno bi na 8 delovnih ur prišlo približno 6 efektivnih. Na ta način bi za 11.537 kom izkopanih jam porabili 255 efektivnih ur. Skupina je torej za osnovanje 4,61 ha nasada rabila 634 delovnih ur, za-1 ha pa 159>2 ur,. Če primerjamo porabljene delovne ure za osnovanje ol ha nasada pri ročnem kopanju jam po povprečnih normativih in pri strojnem kopanju vidimo, da je razlika preče jšn ja. Ročno kopanje jam + sajenje 262,5 ur ... ,,,f . Stro j.kopan j e jam + sajenje 159,2 ur Prav tako so velike razlike v finančnem pogledu. Za primerjavo navajam dejanske stroške, ki so nastali samo pri strojnem kopanju jam in sajenju ter stroške, ki bi nastali pri ročnem kopanju jam' in sajenju. Podatki so za 1 ha intenzivnega nasada v netto ‘postavkah. Kopan je jam stro jno 32.878 OD 5.033 TD Sajenje 25.005 OD 3.840 TD Skupaj: 57,883 V OD, 8.873 TD Kopanje jam ročno 69,2.50 OD' 10 ,.000 TD Sajenje 34,500 ■ OD 5.000 TD Skupaj: 103-, 750 OD 15.000 TD Pri strojnem kopanju jam niso všteti stroški goriva in maziva, vendar ti niso visoki, saj je bilo porabljeno za 2500 kom jam (lha) 11.9 litrov goriva in 0,4 litra olja. Prav tako ni všteta amortizacija raotorke in vrtalne naprave. 2. Stihi-08 na GO Trebnjer Pri vrtanju jam v nasadu Koritniška gmajna je bilo skopanih 13.717 jam, za kar je bilo porabljenih 272 obratovalnih ur. Zaradi manjših popravil je žaga stala 6 ur. Žaga je bila po 80 urah na kontrolnem servisnem pregledu. Pri obratovanju je bilo porabljeno 120 lit.mešanice in 1 lit.olj Povprečno sta dva delavca skopala dnevno ,806 jam, kar pomeni, da je odpadlo na enega 403 jame. Pri vrtanju je bilo ugotovljeno, da so same jame zelo primerne za pogozdovanje, posebno tiste, ki so bile zvrtane s svedrom trikotne oblike. Delavci pri saditvi dosegli zelo velike učinke, posebno, če so bile jame sveže skopane (tudi 600 kom v 7 urah). Nasprotno pa so se delavci, ki so vrtali,izrazili, da raje kopajo z motiko, ker je delo lažje in lahko tudi več zaslužijo. Morda je bila bistvena napaka, da smo imeli samo dva delavca na razpolago. Morabi bi imeti vsaj tri, tako da eden sadi, dva pa vrtata. Tam, kjer je bil teren peščen in skalovit stroja ni bilo mogoče uporabljati. Prav tako ga nismo mogli uporabljati tam, kjer je bila priprava tal izvršena v mladju (gost panjeveo) in tam, kjer smo v naravnem mladju vršili spopolnjevanje. 3. Gribor na GO Novo mesto Stroj za izkop jam znamke"Gribor" je obratoval od 3o.lO -17.11.1967. Izkoriščen je bil za izkop jam za pogozdovanje na nasadu Sončnik in Vrh. Pogoji za delo so bili približno enaki.. - . • Štirinajstdnevno obratovanje stroja lahko smatramo za poizkusno iz razloga, ker stroj še ni bil utečen in ker ga je bilo treba med delom hladiti, ker delavci stroju še niso bili privajeni in ker je bilo treba stroj vsakodnevno voziti na delo in iz dela. Stroj je obratoval skupno 99 ur, pri čener je bilo 85 ur . efektivnih, 14 pa jih ge bilo porabljenih, za hlajenje in prevoz stroja na delo in z dela. Obratovanje stroja: Količina izvršenih del: izvrtano 14.700 kom jamic s svedrom .... premera 30 cm, ■ • ■ ' . . S stro'jem je ves čas upravljal po en delavec. Na nasadu Sončnik je bilo s štopanjem ugotovljeno, da delave-c s strojem izvrta 200 kom jamic na uro. Na tej osnovi smo določili normo 1.500 kom na 8 ur, upoštevajoč pol ure za ' malico Dosežena norma (efektivne ure) na 8 ur je bila 1.383 kom jamic Dosežek glede...na skupno porabljen čas 99 ur je bil 1.187 kom jamic v 8 urah. Za celotno obratovanje je bilo porabljeno: ■ • ■. .: , ", - /.■ •■. c. v . , - ; 78 1 navadnega bencina 2,7 1 olja ekstra HD 30 Poraba goriva in maziva na 8 ur: 7,3.4 1 bencina 0,25 1 motor.olja . - ' - . _ 1 _ _ ■ r - • *. • r , -}■■ _ . " Za sajenje za strojem smo določili normo 500 kom na 8 ur. Na obeh nasadih je bilo na površini 3,,06. ha posajeno: smreke 1.200 kom zel.bor 2.000 " rd. bor 2.700 " čr.bor 8.800 11 14.700 kom Sajenje je bilo izvršeno v 267 urah, kar znese 440 kom na 8 ur Upoštevajoč še delovne ure stroja (267+99) je bilo z uporabo stroja dosežena norma pogozdovanja 321 kom na 8 ur, kar je v primerjavi z normativi za ročno sajenje, znatno več. Stroj na kolesih je z enim delavcem uporabljiv na ravnih, valovitih in zmerno nagnjenih terenih tako, da ga delavec vleče za seboj v smeri plastnic. Na strminah pride v poštev ročno vrtanje (brez koles), ki pa je utrudljivo zaradi prenašanja dokaj težkega stroja. Pri ročnem vrtanju jam bi se morali delavci menjavati na 2 uri. Takšni so torej kratki podatki o obratovanju strojev za vrtanje jam pri pogozdovanju."' Čeprav podatki niso sistematično obdelani, si vsakdo lahko ustvari približno sliko o doseženih učinkih. Brez dvoma pomeni uvedba strojnega kopanja jam za pogozdovanje korak, naprej k pocenitvi obnovitvenih del. Posebno lepi rezultati so bili doseženi s strojem Gribor, ki ima poleg tega še to prednost, da z n jim.‘Upravlja en sam delavec. ESKKURZIJA EKONOMISTOV .GOZDNOGOSPODARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij je v jeseni organiziralo ekskurzijo ekonomistov v Avstrijo, Švico in Nemčijo z namenom, da se ekonomisti, zaposleni v gozdarstvu, spoznajo z organizacijo in problemi gospodarjenja v gozdarstvu- teh dežel. Poseben poudarek je bil dan na-gospodar jen je z gozdovi v kmečki lastnini in na probleme, ki na tem. področju nastajajo. Poleg tega je imela ekskurzija tudi nalogo, da seznani udeležence s krajšim seminarjem o modernih tehničnih pripomočkih v administrativnem in knjigovodskem poslovanju, ki omogočajo vodstvenemu kadru take poslovne odločitve, ki ne temeljijo samo na prosti presoji položaja, temveč na matematični natančnosti. Med 21 udeleženci ekskurzije sva bila tudi midva z računovodjo tov. Kraševec Tonetom. Na pot smo odšli 29. septembra ob 4 zjutraj. Odpeljali smo se proti jugosl,-avstrijski meji, ka- . tero smo prestopili na obmejnem prehodu na Jezerskem. Obmejne formalnosti so bile dokaj hitro opravljene, kar je povsem razumljivo, saj so pri odhodu naši cariniki neprimerno hitrejši, kot pa so ob povratku v domovino. Pot nas. je prvi dan vodila mimo Celovca do Langana pri Gamingu, kjer smo si'ogledali Rodschildovo gozdno upravo. Posestvo leži na--območju Vzhodnih Alp, za katere je značilno ostro podnebje, z velikimi temperaturnimi in višinskimi ekstremi, kar se odraža predvsem v gozdni proizvodnji, čas, primeren za proizvodnjo je le od začetka maja do oktobra, v ostalem času pa so snežne padavine tako močne, da je delo v gozdu, posebno pa še promet onemogočen. Samo gozdno posestvo ,je v zasebni lastnini rodbine Rodschildov in meri skupno 12.700 ha gozdov. Gozdovi so razdeljeni na 7 revirjev, ki pa- so po svoji velikosti dokaj različni - od 400 - 3.000 ha. V gozdovih prevladujejo iglavci (79 i°) i ostalo 'pa so listavci. Zaloge po ha zfiašajo povprečno 259 m3. Zanimivo je, da se gozd izkorišča le na območju 500 metrskega pasu okoli cest, ostali gozdovi pa se smatrajo kot varovalni in negospodarski in se ne izkoriščajo. Izkoriščanje gozdov se izvaja na ta način, da se gozd okoli cest seka v pasovih na golo, potem pa se poseke umetno pogozdijo. Letno poseka jo okrog 29.000 n3 lesa in pogozdijo 40-50 ha, kjer porabijo po ha povprečno 4.000 sadik. Tak način sečnje je za njihove razmere nujen, ker so sicer .stroški spravila in sečnje tako visoki, da se izkoriščanje gozda ne izplača. -Ta način sečnje omogoča v popolnosti učinkovite uporabo mehanizacije pri spravilu lesa. Organizacija poslov;; ja na posestvu je urejena tako. da zahteva minimalne stroške. Poleg 7 revirnih gozdarjev, 4 pomožnih gozdarjev, in 6 lovcev je na celotni upravi zaposlenih še 8 ljudi. Ta uprava vedi celotno poslovanje, t.j. od organizacije proizvodnje do prodaje gozdnih sortimentov. Zanimivo je, da revirni gozdarji, ki imajo po izobrazbi neke vrste srednjo šolo prirejeno za gozdarski poklic, opravljajo poleg svojih gozdnih del, tudi del knjigovodskih poslov. Tako mora vsak revirni gozdar poleg samega obračuna osebnih dohodkov, le-te tu.di-kn jigovod-sko kontrolirati. Na posestvu nismo videli nekih modemih strojev, temveč izgl . da, da se držijo pravila "S čim enostavnejšimi in cenenimi napravami, s primerno organizacijo doseči čim več ji učinek., • ki se izraža v cenejši proizvodnji". Tako uporabljajo pri spravilu žičnice, ki so jih sami za majhen denar naredili i protiavianskih topovskih lafet, ki so. ostale iz zadnje voj: v. Posestvo ima poleg gozdov tudi žagarski obrat-, ki razreže hlodovino iz lastnih gozdov. Tudi tu smo videli, da je ne vsakem koraku navzoče prizadevanje za čim nižje stroške po~-lovanja. Posebno pozornost je vzbudil način, kako s primiti nimi napravami avtomatično sortirajo rezan les.. Ta naprrv. po svoji vrednosti cenena, prihrani pa veliko dela in strošk- Normativi za posek in izdelavo so dokaj visoki, saj ?našajo povprečju 4 m3 na dan. Prav tako je tudi norma pri prevozu ir spravilu lesa. Celoten prevoz 29.000 m3 opravijo s 5 lastnim*, kamioni v času 6 mesecev. .Bruto plače delavcev sekačev se'gib ljejo od 576 - 1056 S din po uri. Plače za gozdarski in administrativni kader so določene v mesečnem znesku, pri čemer se upošteva delovno mesto in službena leta. Tako ima ob'nastopu službe revirni gozdar plačo 152.400 S din bruto, z leti pa plača narašča., tako da ima direktor posestva po 15 letih službe 720„000 S din bruto, knjigovodja pa po istem obdobju 604.800 S din bruto. Na posestvu smo se zadržali od 12 - 17. ure. Upravnik posestva in ostalo osebje nam je izčrpno posredovalo podatke o razvoju in poslovanju posestva. Posebno upravnik posestva nam je posredoval podatke o analizah, ki jih sam dela in ki kažejo na to, da se zadnja leta čedalje bolj približujeta lastna in prodajna cena ena drugi, kar z drugimi besedami pomeni, da rentabilnost iz leta v leto upada. Med stroški, ki v glavnem povzročajo rast lastne cene so predvsem plače zaposlenih. Po prisrčnem slovesu od upravnika in ostalega osebja uprave smo se odpeljali do mesta Linza, kjer smo prenočevali. Se nadaljuje Škufca Stanko xXx DEMONSTRACIJA GOZDNE MEHANIZACIJE V POSTOJNI IN NA BLEDU Z namenom, da se prikaže v gozdarski panogi napredek in razvoj gozdne mehanizacije na eni strani in lažjo odločitev pri izbiri in nakupu te mehanizacije na drugi strani, se v zadnjem času vsako leto prirejajo v ta namen demonstracije gozdne mehanizacije. V letu 1966 je bila taka mednarodna demonstracija v Sarajevu v okolici Ilidže in Igmana od 27 - 29. septembra, v letošnjem letu pa na območju GO Postojna in Bled v dneh od 9. - 11. oktobra. Demonstracija v Postojni in na Bledu je dala poudarek predvsem' spravilu in prevozu gozdnih sortimentov, deloma pa je prikazala tudi vzdrževanje gozdnih cest. Prvi dan demonstracije ^„Postojni (9.10.) sta bila prikazana za spravilo na kratki in srednje dolgi razdalji 2 trobobenska vitla in sicer kot traktorska priključka za Pe 35. Trobobenski vitel j 3 (BV) z 250 m nosilne vrvi kot priključek traktorja Pe 35 je zelo primeren za spravilo lesa na kratkih razdaljah do 250 m, zlasti na kraškem svetu in raznih vrtač in kotanj. Že ime samo pove, da ima vitel j 3 bobne pri čemer siniti. prvi za. navj.jpn.jo nosjlne^ vrvi, drugi za vlačilno in tretji za povratno vrv. Debelina nosilne mi je z ozirom na prilike od 12 - 1.5 mn, vlačilne 8 - 9 mn in povratne 6 mn. Sam vitel j se kot priključek montira na traktor v pokončni* izvedbi (vprašanje je, če je ta izvedba najbolj posrečena) in je tako sestavni del traktorja. Voziček za prevoz hlodovine po nosilki je ze-lo lahke izvedbe in je dejansko lažja -železna oblika,idrijskega vozička. Pri vlačenju hlodovine se navadno dvigne v zrak do nosilke le prvi del hloda, medtem ko drugi drsi po tleh. Montaža vitla oziroma grvi za spravilo lesa je zelo hitra in traja normalno okrog 2* . Za napenjanje vrvi nosilke služi poseben škripec lahke izvedbe. Za delo z vitlom zadostujeta le traktorist in en delavec (l + l). Sam vitel j je možno montirati na že rabljen oziroma generalno •popravljen traktor. Cena vitla, ki ga bo izdelovalo podjetje Agroservis Šempeter v Savinjski dolini bo stal z vsemi priključki okrc^> 2,5 ~ 3 milj. starih dinarjev. 2. Tro bohemski vitel j (e BV) z 450 m nosilne vrvi je ravno tako primeren- za-spravile lesa iz- vrtač in kotanj na srednje dolgi*1 razdaljah do 450 m. Dudi' tu je konstrukcija vitla podobna prejšnji in se ravno tako montira na traktor. Razlika- je le v ten, da še nosilna vrv. ki je nekoliko debelejša kot v prvem primeru in z ozirom na. dolžino spravila tudi daljša. Vrv. je namotana' na poseben boben, ki je narejen kot majhna enoosna prikolica'traktorja. Tudi ostale vrvi so tu nekoliko debelejše kot v prvem primeru. Montaža traja-nekaj ur, breme se ne vleče po tleh kot pri 3 BV na 250 m, pač pa se transportira po vrvi po zraku. Kot voziček služi nekoliko manjši zelezni idrijski voziček. Organizacija dela tu zaenkrat še ni proučena, vendar delajo sedaj traktorist in 2 delavca (l +2). Gena takega vitla kor priključek na traktor Be 35 bo okrog 3-4 milj. S din, ki ga bo izdeloval Agroservis Šempeter v Savinjski dolini. . : Za sporazumevanje delavcev. »- obeh primerih je Iskra Kranj prikazala radio stanico "'ČukH, ki ima domet na ravnem terenu 3 - 6 km in stane 80.000 S din. 3. Za prevoz hlodovine s traktorjem je bila prikazana 4-tonska enoosna'traktorska prikolica s štirimi zelo gibljivimi traktorskimi kolesi zelo primerna za prevoz po slabih poteh. Drugi dan demcnstrac-ije. v Postojni so bili prikazani za prevoz gozdnih sentimentov različni tipi vozil z manjšimi in - 35 večjimi nosilnostmi kakor tudi z in brez dvigal - naklad'ačev. Tako so bila prikazana vozila: o a) Fiat 643 E z 7 ton nosilnosti z mehaničnim avtomatskih odpiranjem ročic, . b) MM 415 H z nosilnostjo 6.5 ton in HIAB 193/62-. Po želji je nožno izdelati' tudi pogon na prvo oš. c) MAN 650, ki z vgrajeno tretjo osjo nosi 10 ton. To vozilo . serijske izdelave ima tudi pogon na prednja kolesa. S posebnimi ojačanji, je zelo primerno za prevoz gozdnih sorti- • mentov, vendar je v primerjavi z ostalimi veliko dražje, kar pa velja nasploh 'za vsa nova vozila. č) TAM 5,5 t nosilnosti z enoosno prikolico, nakladačem HIAB 193/62 in avtomatičnim, odpiranjem ročic na trak. Vozilo je imelo enoosno prikolico skonstruirano tako, da jo je bilo možno s HIAB dvigalom potegniti na kamion. Dvig prikolice na kamion pride v poštev posebno v zimskem času in. na strmih cestah, 'kjer se z dvigom prikolice želi . obtežiti pogonski zadnji del kamiona. d) -0M Tigrotto 55 z nosilnostjo 5,5 ton e) OM Tigrotto z nosilnostjo 7,4 tone z nakladalno napravo Tico, f) OM Super - oricne z nosilnostjo 10 ton in hidravlično nakladalne napravo HIAB-elelant 177. g) OM Tigrotto z nosilnostjo 8,6 ton s hidravličnih dvigalom . za nakladan je.HIAB-elefant 177 in enoosno prikolico. Nakladalna naprava HIAB-elefant 177 z držno močjo 830 kg na najdaljši ročici 6 m ir enoosno prikolico, omogočata nakladanje in prevoz hlod , ine dolge tudi 14*m. h) OM 150 z nosilnostjo 8,25 ton. Od vozila OM Tigrotto se razlikuje po tem, da ima močnejši 6-cilinderski motor (176 KS) večjo nosilnost in močne,jšc šasijo. Med demonstracijo v Postojni je bilo v gozdarski srednji šoli razstavljeno tudi različno gozdarsko orodje domače in tuje proizvodnje. . • Demonstracija gozdne■mehanizacije na* Bledu tretji.dan 11.10. 1. Spravilo z žičnim žerjavom Hinteregger A-2 z nosilnostjo 1.5 ton, ki dela na srednjih in dolgih spravilnih razdaljah, tore-j od 400 - 1.000 m in preko 1.000 m, v izjemnih primerih do 1500 m, os 2. Spravilo z Hintereggerjevim 3* bobenskim žičnim žerjavom ' Urus 80, montiranem na traktorju Unirnog tip 416. Ta žični žerjav, ki se upqrablja za-spravilo lesa na kratkih in srednjih razdaljah (do 250 in 500 m) ima zelo velike afekte, na kratkih razdaljah tudi do 10 m3/uro, je pa za naše razmere še precej drag, saj bi stal komplet s traktorjem z upoštevanjem carine cca 30 milj. starih din. • 3. Zelo zanimiva je bila demonstracija spravila lesa hlodov dolgih 12 m s traktorjem Unirnog z vgrajenim motorjem 70 KS. Traktor je imel za spravilo lesa montiran v komplet trak-tor-ja poseben priključek Glogger. Traktor Unirnog je izvršil spravilo lesa od panja do kamionske ceste brez kakšne posebne vleke, torej po običajni gozdni mehki kotanjasti potic • Traktor si j,e sam s pomočjo posebnega vrvnega sistema privlečen les tudi naložil na posebno 10-tonsko dvoosno Glogger prikolico. Poln tovor hlodov - 10 ton je traktor v stanju naložiti v 3 ali 4 tovorih hlodov. ' o Spravilo in prevoz s takim traktorjem Unirnog in Gloggerjevo dvoosno prikolico bi bilo pri nas mogoče zlasti iz gozdnih predelov, ki niso tako oddaljeni od potrošniških centrov kot n.pr..revir Brezova reber in Soteska na GO Straža. o- • 4. Zanimiv je bil tudi prevoz jel, hlodovine s traktorjem Uni-mog in enoosno prikolico 6 ton, direktno po gozdni traktorski vleki. Traktor je imel dvigalo in je naložil L 10,45 m3 jel.hlodovine. 5. Vzdrževanje gozdnih cest je prikazal traktor Unirnog na ka- terega je bil priključen najprej greder z riperjem in planirano desko,nato pa vibracijski valjar, Demonstracije gozdne mehanizacije v Postojni in Bledu na kateri je bilo prisotnih 150 ljudi, največ iz gozdarske operative, je oceniti kot /zelo pozitivno in uspešno. Iz našega podjetja so se demonstracije udeležili: ing, Janez Penca, ing. Rade Kalinovič, Stane Ilc, ing. -^oštjan Japelj in pisec tega sestavka. xXx Ing.Jože Kure - 3? - CK) JIT 7EN O N AČ R'J.'O VAN JE Potem, ko je praksa nedokumentiranega*planiranja preživela svoje obdobje in se je izoblikoval nov lik gozdarja, se v vedno večji meri prehaja k razumskemu planiranju gojitvenih del, ki sloni na postavljenih ciljih. Gozdar z gojitvenim načrtovanjem želi maksimalno izkoristiti plodnost rastišča in z najustreznejšimi drevesnimi vrstami doseči Trajno največ jc vrednost z upoštevanjem bioloških in gospodarskih činiteljev ob minimalnih stroških. Na osnovi ugotovljenega stanja si določi cilje in ukrepe. Stanje ugotavljamo na terenu z analizo oa določenih negovalnih enotah. Na prioritetni lestvici so najboljši objekti prvi, najslabši pa zadnji. V skladu z gozdnogospodarskim načrtom, ki naj vsebuje generalne cilje, si postavimo za dosego tega cilja etatne cilje. Gojitveno enoto razdelimo na negovalne enote, za katere si po analizi stanja Določimo cilje in ukrepe, ob upoštevanju spravileih razdalj in Transportnih mej. V kmečkem gozdu to seveda ni problem, Negovalna enota je najmanjša gojitvena enota, na kateri izvajamo določen gojitveni ukrep Negovalno enoto opredeljujejo stadij sestoja, drevesna vrsta, mešanost, višina itd. Velikost negovalne enctQ je oavisna od intenzivnosti obrata, plodnosti in rastnosti sestoja. Na GO Straža smo po predhodnem pismenem navodilu priredili enodnevni seminar s praktičnim primerom izdelave gojitvena«, ga načrta na terenu. Revirne gozdarje srno razdelili v skupine po tri ter po analizi stanja, cilja in ukrepov izdelali gojitveni načrt. Revirni gozdarji so v povprečji! načrte dobro izdelali. Tehnika gojenja jim je dobro poznana, malo težje ps so se v kmečkem gozdu odločili za osnovan. j e novih gojitvenih jeder, ki v skupinsko postopnem gospodarjenju redno nastopajo. Naš kmečki gozd je v veliki večini primeren.za skupinsko postopno gospodarjenje, saj ima ta oblika gospodari jen ja Bvč; e prvo-, zame tkč prav pri kmetu« Stara je že nekaj sto let, le da je zdaj večji poudarek na negi mladja, gošče, drogove jaka itd . Bistvo tega kratlrvga seminarja je bilo v tem, da je revirni gozdar spoznal ^otreoo plana, ki bazira na naprej začrtanem o i 1 j u. Nas' plan gozcnogo jivven ih Jel za prihodnje leto sloni na gojitvenih načrtih pcsane zn ih negovalnih enot. Če upoštevamo, da je to prvi korak h gojitvenem načrtovanju, tem pogledu napravljen korak naprej. V prihodnje bomo pristopili k podrobnejšemu načrtu, ki bo zajel celo gojitveno enoto - oddelek., V določenih primerih bo opis stanja, cilja in ukrepov za posamezno negovalno enoto ali kompleks zadostoval, če poudarimo še omenjeno dejstvo, da so najslabše površine na prioritetni lestvici zadnje, S tem mislim na plodne vložke v posameznih dolinah in vrtačah v Suhi krajini, ki so vredni gojitvene obdelave, Tu bc gozdar moral pretehtati komplekse vprašanj kot so odvisnost posestnika od gozda, drobna lastniška struktura, mastnost in plodnost rastišča. Ti elementi bodo zagotovili premišljeno vlaganje strokovnega dela v gozdu., Ocena gozda naj sloni na naravnih vidikih, ki so rastiščna osnova (kakovost rastišča po oceni: (odlična, srednja, slab^s, sestejna osnova (ocena: pomembna, delno zanimiva, nepomembna), gospodarski vidiki (gospodarska navezanost - ocena : neznatna, delna, velika). vsebina ždvlsnostl (drva - stelja in drva ter dohodek). Prednost imajo gozdovi z boljšo naravno zasnovo, ki morajo pokazati manjšo odvisnost posestnika od gozda. Neprimerni za uvajanje večjih sodobnih gozdnogojitvenih del pa so kompleksi, kjer prevladuje rrelika odvisnost, drobna posest in slabša plodnost rastišča. Za primer izdelave podrobnejšega gozdnogojitvenega načrta naj služi načrt za odd, 2 v k. o. trka; G-ozdnogo jitven 1 na črt k.o. Krka - Odd; 2 , pov.: 5,65 ha Splošno vodilo Stan je: Sestoj smreke e posamezno do skupinsko primesjo hr., pos.bo in ost,list. Pretežne debeljak. Delno sm - bo gošča, oziroma drogom jak. Sm 85$, bo 5 $, hr 10 $, ostalo listavci. Združba Ouereo - Carpinetum degra-dacijski e ta d:j (mestoma cele do resave) Cii j: Proizvodnja vrednejših sortimentov: 1, Smrekovima; K,J.. (žegovci) drogovi 2. Borovina. kvalitetni žagovci 3„ Hraš tovina: P,h,K,I., pragi 4 o Koštan j evina: d ro govi Ukrepi; V kolikor ni predvideno posebnih gojitvenih del v posameznih negovalnih enotah, velja za oddelek redčenja v smislu pozitivne selekcije. Izvajanje principov skupinsko postopnega gospodarjenja (odpiranje jeder, redčenje, sveti.redčenje, končni posek itd.) Posebni del: NEGOVALNE ENOTE Negovalna enota 1. Pov.: 1,16 ha Stanje: Tanek drogovnjak sm s posl primesjo bo, hr in listavcev, Mestoma sm v čisti sestojni obliki brez primesil Cilj: Kvaliteten drogovnjak iz omenjenih drevesnih vrst; sm 80 fo, bo 5 list. 15 i°. Ukrepi: Pozitivna seleksija s poudarkom listavcem. Negovalna enota 2. Pov.: 0,12 ha Stan je: Sm gošča do 3 n s primesjo listavcev: hr, ga, bu, jš in ost.lis. Cilj: Kvaliteten tanek drogovnjak sm s primesjo listavcev - jš ob potoku) Ukrepi: Čiščenje (negativna selekcija) Negovalna enota 3. Pov.: 0,10 ha Stan je: Sm mladje do 0,5 m; posamezno primešana le in bu. Nad stojno sm. o Cilj: Sm gošča s primesjo bu in hr. Ukrepi: Posek matičnega drevja in nega mladja. Negovalna enota 4. Pov.: 0,45 ha Stan je: Sm tanek drogovnjak (nasad) s posamezno primesjo hr in podst.le. Cilj: Kvaliteten drogovnjak: sm 80 hr 20 fo (podstojna le ostane) Ukrepi; Redčenje - pozitivna izbira. Negovalna enota 5. Pov: 0,10 ha Stah je: srn mladje s. primesjo hr in le ter ga - prehod v goščo. Cilj: Kvalitetna gošča srn 50 hr 40 ostalo listavci. Ukrepi; Močan presek grmovja — sprostitev srn. Ing.Jernej Piškur PODATEK UREDNIŠTVA Ing. Piškur je v svojem prispevku v kratkih obrisih prikazal način podrobnejšega gojitvenega planiranja, za katerega je značilno, da se na,osnovi dejanskega stanja sestoja po-stavi zaželeni cilj in predpiše potrebno ukrepanje. Na prvi pogled bi tak način dela, zlasti Če imamo pred očmi majhne površine negovalnih-enot, morda zgledal preveč drobnjakarski, toda dejstvo je, da ravno s takimi ukrepi revirni gozdar lanko z vejnikom in sekiro ob minimalnih stroških napravi za gozd neprecenljive koristi. Tak način dela bi moral postati vsakdanja praksa naših revirnih gozdarjev. Če bi se vsi zavedali? da je v gozdarstvu,,veliko bolj važno kolikšna in kakšna je proizvodnja lesne mase, kot pa kolikšna j© sečnja, potem bi ravno ra takih ...n podobnih primerih veliko lažje opravičevali redijo, ki ni ravno majhna in ki se na žalost v velikem številu primerov neracionalno troši. Način dela, ki so ga začeli uvajati na gozdnem obratu Straža je zato hvalevreden in bi moral služiti za zgled vsem ostalim obratom. V V zvezi s tem še nekaj oesed o go jitv-enem planiranju, ki je osrednja točka vsakoletnega republiškega seminarja iz gojenj® gozdov, ki ga organizira Biotehnična fakulteta v sodelovanju s Poslovnim združenjem gozdnogospodarskih organizacij. V lanskem letnika* je "Dolenjski gozdar" že pisal o gojitvenem seminarju v E.očev ju, katerega tema je bila melioracija grmišč in degradiranih gozdov v Sloveniji. Letos je bil štiridnevni republiški seminar na področju Gozdnega gospodarstva Celje. Tena seminarja je bila gojenje gozdov in integralno gospodarjenje pri razdrobljeni gozdni posesti. Z našega podjetja so se seminarja udeležili Mirko Bajt iz GO Novo mesto, ing. Tone Kočevar iz obrata za gozdarsko načrtovanje, ing.- Jernej Piškur iz GO Straža in ing. Jože Petrič iz uprave podjetja. Seminar je bil v dneh 25 - 28. septembra v Dobrni^ oziroma na objektih gozdnega obrata Žalec v bližnji okolici Dobrne. Kot vsa prejšnja leta, je imel tudi letošnji seminar izrazito delovni znašaj, saj so morali vsi udeleženci seminarja sami na podlagi terenskih analiz sestavljati konkretne gozdnogojitvene načrte. Da je bilo za seminar s problemetiko gojenja v majhnih zaseunih gozdovih izbrano ravno celjsko območje, je razumljivo, saj ima Gozdno gospodarstvo Celje z 79 i° zasebnih površin največji delež zasebnih gozdov v Sloveniji (Gozdno gospodarstvo Novo mesto je z .68,5 f° deležem zasebnih gozdov v nekoliko boljšem položaju). Za to drobno gozdno posest je značilno, da 88,3 $ gozdnih posestnikov poseduje par'r cele v velikosti 0 - 5 ha. Zaradi take strukture gozdov imajo Celjani podobne težave-ko pri nas. Te težave so velika naturalna poraba lesa za kmečka gospodarstva in v zvezi s tem majhna blagovna proizvodima ter majhen dohodek, ki zadostuje komaj za enostavno reprodukcijo. Zato so si zadali za nalogo izvajati politiko močne intenzivne gozdne proizvodnje z minimal nimi poslovnimi stroški-. Glavni poudarek celjskega seminarja je bil v tem, da razdrobljene gozdne posesti v bodoče ne gre zanemarjati, ker le-ta predstavlja močan gospodarski potencijal in ker je na tem področju razmeroma dobro razvita strokovna mreža, ki pa je na žalost bolj administrativna kot pa ustvarjalna. V drobni gozdni posesti je zajet pretežni del gozdnih posestnikov Slovenije. Gozdar bi se moral srečevati z mentaliteto te vrste posestnika ne kot nos:',.les pravilnikov, temveč kot svetovalec in usmerjevalec posestnikovega dela v njegovem gozdu. 0 Oaločen korak k izboljšanju zasebnih gozdov pomeni sekira, ki jo vodijo sodobna gozdnogojitvena.načela. Uvajanje sodobnega gojenja bi seveda ne smele preprečevati posestne meje. S svobodno tehniko go jen ja' gozdov se je zato treba prilagoditi zelo raznolikim naravnim in gospodarskim razmeram, ki vladajo v drobni gozdni, posesti. Razumljivo je, da je povsod tam, kjer je gozdni posestnik zaradi svoje zaostalosti močno vezan na svojo gozdno parcelo; vlaganje v gozd problematično. Zato uvajanje gozd noge jitvsnih metod zahteva predhodno ugotovitev gospodarskih razmer vozdr.ih posestnikov, oziroma navezanost na gozdne parcele. S svobodno tehniko gojenca gozdov je treba zasledovati določene gospodarske cilje« Le-ti so dolgoročne in kratkoročne na-* rave. Svobodno gojenje spoštuje pri uresničevanju kratkoročnih ciljev posestno ne jo (kritje posestnikovih potreb po lesu)? pri zasledovanju dolgoročnih ciljev pa mora to mejo negirati tako ? da bo lastnik gozda čin .nanj prizadet. To bi bile v kratkem glavne misli letošnjega seminarja. Če jih apliciramo na naše razmere, lahko ugotovimo, da smo v tem pogledu še vse premalo storili. Se vedno smo preveč togi in po nepotrebnem zanemarjamo marsikatero dobro prirodno zasnovo, ža nego katere bi bili potrebni le minimalni stroški in proizvodnja lesne mase bi se občutno povečala. Poglejmo samo primer koliko lepih prirodnih jeder iglavcev je v naših degradiranih kmečkih gozdovih utesnjenih z nekvalitetnimi listavci, če bi odstranili n.pr. gabrova nadstojna drevesa, bi tako jedro osvobodili in ga kasneje širili na vse strani, .rodob-ii ih prJmerov bi navedli lahko še veliko. Dela je torej dovolj! Potrebno je le malo več dobre volje in uspeh prav gotovo ne bo izostal, če smo lepe uspehe tako v količinskem, kakor tudi v kakovostnem pogledu, dosegli v zadnjih letih pri osnovanju intenzivnih nasadov iglavcev, potem moramo narediti korak naprej tudi v tem pogledu. Mimogrede še drobna zanimivost s celjskega seminarja! Ko so predstavniki Gozdnega gospodarstva Celje v uvodnih referatih osvetlili problematiko svojega območja, so med drugim navedli tudi škode, ki jih povzročajo zlasti v okolici Celja strupeni plini (celjska cinkarna). Po podatkih je ogroženih okrog 2.600 ha gozdov. Analize so pokazale, da se v m3 okuženega zraka'nahaja 40 - 90 miligramov plina SOg, medtem, ko je po mednarodnih normah.d opustna meja 25 miligramov v m3 zraka. Zaradi škodljivega delovanja plina znaša na omenjeni površini gozdov izguba na prirastku 40 - 50 i°. Strupeni plini požro letno kar čedno količino lesne mase!. In še prirodno sušenje jelke! Človek, ki je navajen lepega jelovega podmladka in gošče, se kar začudi, kako se na celjskem območju jelka suši. Na objektih, kjer je potekalo praktično delo seminarja so bile med drugim prav lepe skupine naravne jelke. Ko taka jelka doseže razvojno fazo gošče se začne sušiti. Zato pri negovanju takih skupin jelko odstranjujejo in dajo prednost listavcem. Vzroki za tako sušenje jelke še niso povsem pojasnjeni. xXx SPRa VILO LESA S TRAKTORJEM "TRIEARMER" Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij Slovenije je v dneh 15» in 16» oktobra 1967 organiziralo ekskurzijo za ogled spravila lesa s težkipfbraktor jem "Trifarner" v avstriji na Gozdnem obratu Guzvverk. Gozdni obrat v Guzvverku, ki predstavlja skupno s srednjeveliko žago samostojno podjetje, je bil v listu 1966 postavljen pred velik problem. Kako spraviti v čin krajšem času in na čim cenejši način ogromno količino lesa - cca 250.000 m3, katero je podrl vetrolom v letu 1966. Vetrolom je namreč v letu 1966 na območju celotne Avstrije podrl okrog 3 milijone m3 jelovega lesa. Celotna gozdna področja izgledajo kot pokošena in slika, ki jo vidi človek na takih pobočjih, kjer ležijo izruvana drevesa križem drug preko drugega, je strahotna. Na srečo alpska klirja in1 relativno visoka nadmorska višina 800 m, ne predstavljata nevarnosti za razvoj lubadarja. Vendar je bil obrat kljub temu postavljen pred velik problem, kako zaradi propadanja lesa čim prej iz teh gomil podrtih dreves izdelati ustrezne gozdne sortinente. Podjetje se je odločilo z.a nakup 80 kom težkih traktorjev "Trifarmer", s pomočjo katerih naj bi na predelih, kjer je to mogoče, spravljali z njimi les. Predstavnik podjetja je dejal, da so jih omenjeni traktorji rešili iz neljube situacije in da so se na nekaterih predelih pokazali ~i traktorji kot zelo dobri. Traktor je namreč zelo gibčen, s pogonom na vsa štiri kolesa, z velikimi in širokimi gumami ter ima zaradi ugodnih kolesnih prenosov veliko moč. Vlači namreč kar cela in neokleščena drevesa do ceste, oziroma ugodnih mest, kjer potem izdelujejo sortimente. Efekti, ki jih dosega so zelo veliki in znašajo z ozirom na terenske prilike od 40 - 3.80 m3 na 10 ur. En tovor znaša cca 5. m3. Delovno skupino za spravilo in izdelavo sorti-mentov je tvorilo 5 ljudi, t.j. traktorist in 4 delavci. Način nagrajevanja je premijski. Tehnični podatki samega traktorja so sledeči: 1. Traktor "Trifarmer" KI 820 je švedske izdelave z vgrajenim Eorđovim motorjem. 2. Jakost motorja 55 KM 3. Teža traktorja cca 4.000 kg 4. Pogon na vsa štiri kolesa, v sredi je traktor gibljiv. 5. Poraba goriva cca 28 l/lO obr.ur. 44 6. Širina traktorja 2,10 n. 7. Zadnje gume je možno polniti z vodo, v vsako gre: o ca id O lit.vode. Gozdni obrat Guzvverk ima v svojem sestavu tudi'sredn jeveliko precej moderno urejeno žago,, na kateri dela v dveh izmenah 80 ljudi. Delo na žagi je dobro sinhronizirano in avtonazitirane, Za sortiranje hlodovine ima elektronski sortirni stroj, ki sortira hlode po debelini 3 cm., dolžini in kvaliteti. Za* lupljenje hlodovine služi stroj "Cambio". Za transport sortimentov na žagi služijo viličarji, za prevoz hlodovine iz gozda na žago pa srednje težki kamioni opremljeni z enoosnimi prikolicami in dvigali. Ekskurzija v Guzwerku je bila zelo zanimiva in poučna. Z našega podjetja so se je udeležili direktor ing, Janez Penca, i. Zalinovič in pisec tega sestavka. Ing.Jože Kure xXx VTISI Z ZVEZNEGA SEP' IN ARJA 0 MELIORACIJI DEGRADIRANIH GO ZDA V IN GRMIŠČ V ZAŽANIH - SR MAKEDONIJA Po programu sredstev, ki jih je Zvezni izvršni svet v letu 1967 namenil za napredek gozdne proizvodnje, so Zvezna gospodarska zbornica in Jugoslovanski center za kmetijstvo in gozdarstvo v sodelovanju z gospodarsko zbornico SR Makedonije in Centrom za melioracijo degradiranih gozdov v ZaŽanih - Bitohk organizirali v dneh 2. in 3. novembra na področju Centra za melioracijo degradiranih gozdov v Kažanih seminar o raelira-ciji degradiranih gozdov in grmišč. Namen seminarja je bil, da kritično oceni rezultate dosedanjega dela in utrdi izkušen je z biološkega tehnološkega , organizacijskega in ekonomskega aspekta na večletnih poskusnih ploskvah v tem delu Makedonije, ki je po svojih klimatskih prilikah po 3 vplivom egejskega j n Jadranskega morja., N Naj že takoj- v začetku omenim, da jo ta, del Makf.doai.je na skrajnem jugozapadnom delu republike med Bitolo in Prespan skim jezerom - ob jugoslovansko-grško-albanski bromeji ali z drugo besedo rečeno za nas Sd.ovenoe najbolj oddaljen predel v držaji. To je potrdil tudi kilometrski števec naše ga "Pička", kn je po dvodnevni vožnja, na seminar pokazal blizu 1.300 km, kljub temu, da smo potovali po na jbližjih relacijah. S strani našega podjetja sc se seminarja udeležili Danijel Adamič, ing. Jože .Vid er vol in pisec tega prispevka. Ko smo to dvodnevni naporni poti"priveslali" s "Pičkom", ki ga je varno vodilo vešča roka kolege Jožeta iz Črnomlja, v Bitolo, smo dokaj presenečeni ugotovili, da sme med 76 udeleženci seminarja iz nsoh republik samo mi trije zastopali"slovenske barve", Da ni bilo več udeležencev iz Slovenije je bila morda kriva dolga ve žnju, slabo vreme in praznik 1. novembra, ki se praznuje seno v naši republiki. Ko smo pod večer dneva pred začetkom seminarja prispeli v Bitolo, je bil naš prvi vtis selo dober, saj so bila za nas v hotelu rezervirana prenočišča, dob lit pa smo tudi material za seminar. Predno bi opisal potek samega seminarja naj omenim še to, da med potjo v Makedonija nismo doživeli nič posebnega. Po prvem dnevu vožnje smo prespali . Svetozarevu, naslednjega dne pa smo srečno prišli uc Bitole. Zaradi kratkega dne smo tešili za tem, da bi pred nočjo prispeli čim dl jo, kajti vožnja ponoči je veliko bolj naporna, V glavnem so bili naši razgledi usmerjeni same skozi šipe avtomobila, pri čemer nas je predvsem presenetilo veliko število vencev ob avtocesti, ki pričajo, Sa so sc ra takih mestih zgodile prometne nesreč'e s smrtnim, izidom, Dovolj s tem - Ida j preidem k stvari! V SR Makedoniji je bila dana realna osnova za prevedbo obširnih površin nizkih degradiranih gozdov in grmišč v gospodarske gozdove šele z zakonom c likvidaciji koz, ki jo sedaj v veljavi že 20 let. Toda makedonski gozdarji -o kmalu ugotovili, da bi bila pot klasične premene teh površ in predolga in so začeli intenzivno razmišljati o poifebi intenzivne premene teh površin s pomočjo tehničnih ir. moliocs.tivnah. ukrepov. Da bi se taka zamisel opredmetila so na pobudo oblastvenih forumov, skopskega gozdarski^Lnetituta m Jugoslovanskega centra za kmeti jstve ir gozdarstvo for: :ir.:.li - letu 1959 poseben center za melioracijo bograč;rsirih gozdov in - grmišč s sedežem v Kazanih- Kot že rečene so tema centru dodelili površine na skrajnem jugozapadnom dnu republike. Ječ in a teh površin se nahaja na nadmorski višini 1.luO - 1.300 m. (Nadmorska višina Prespanukoga jezom, ki meri 274 km 2 in se nahaja na tem področju, znaša 853 m). Teren je močno razgiban, saj zavzema med drugim tudi strma pobočja planine Bigla, Baba planine in Galičiče. Klima je zaradi visokih albanskih in grških gora, kljub bLižini Egejskega in Jadranskega morja izrazito kontinentalna Značilne so veLike temperaturne amplitude in majhne količine padavin. Letno povprečje padavin znaša 720 mm, od tega pa pade v dobi vegetacije komaj 15 i°. Za obstoječe sestoje na področju^entra je značilen visok deg radacijski stadij kot posledica človekovega vpliva. Od celot ne površine, ki je pod upravo centra in znaša 7.280 ha, odpade na gozdove 4.980 ha. Od teh gozdnih površin je samo 98 ha srednjih gozdov, vse ostalo pa so nizki gozdovi, degradirani nizki gozdovi in grmišča. Od drevesnih vrst prevladuje več vrst hrastov kot so Q„conferta, Q.pefria in Q. sesili flora, bukev in manjše oaze jelke ter smreke (na višjih področjih). V strukturi lesne zaloge ima največji delež bukev, sledijo pa hrast in jelka (6 %). Povprečna lesna zaloga znaša 57 m3/ha, povprečni letni prirastek pa 2,8 m3/ha letno. V primerjavi z makedonskim republiškim povprečjem sta povprečna lesna zaloga in prirastek na področju centra nekoliko višja, toda z ozirom na razmeroma dobre proizvodne kapacitete tal-daleč izpod možnosti. Za naše razmere so podatki nekoliko čudni, toda treba je računati z dejstvom, da je v nizkih gozdovih pri kratki obhodnji in velikemu številu osebkov po hektaru prirastek visok in, da predstavlja napadla lesna masa skoraj izključno drva, ki se v tamkajšnjih pri likah izredno dobro prodajo. V razgovoru so nam makedonski gozdarji povedali, da v gozdu lahko za zlato prodajo vse kar je lesenega po ceni 4.600 S din po prm (od najtanjših vej hrasta in bukve pa celo do panjev, ki jih izruva buldožer ob priliki priprave tal za snovanje novih nasadov). Zamislili smo si kako lepo bi bilo pri nas, če bi bila konjuktura za drva takšna. Analize gozdnih fondov centra kažejo na zelo neugodno strukturo gozdov,, kar je podkrepilo odločitev za izdelavo investicijskega programa premene teh površin. Program, ki ga je izdelal Gozdarski institut v Skopi ju je bil dokončan 1.1961. Po tem programu je predvideno, da bodo v 15 letih osnovali 5.073 ha nasadov raznih oblik. Z delom pri osnovanju so začeli že v letu 1962, ko so dobili pomoč iž sredstev za napredek gozdarstva pri Zveznem izvršnem svetu in mehanizacijo (buldožerji, traktorji in priključki) iz mednarodne tehnične pomoči. V dveh letih so napravili tako precej različnih poskusnih ploskev na večjih v površinah in si na ta način prido - 4.7 - bili nekaj potrebnih izkušenj, v letu 1964 pa jim je bil dodeljen kredit iz republiškega investicijskega sklada (rok odplačila 25 let začenši z odplačilom po 16 letih od osnovanja, obrestna mera 2 %, lastna udeležba 10 %. Za enkrat so pri banki dobili tretjino predvidenih sredstev (524 milj. S din) , ker je banka iz previdnosti razdelila celotno kreditiranje v 3 etape. Prvi dan seminarja je bil namenjen terenskemu ogledu objektov, ki leže ob cesti Bitola-Kesen-Otešeno ob Prespanskem jezeru. Pokazali so nam svoje dosežke pri dosedanjem delu na premeni;,:ki jo delijo n'' indirektno (samo majhen del nizkih in srednjih gozdov bukve in jelke) in direktno premeno. Slednjo delijo na premeno pod zaščito matičnega sestoja, brez zaščite matičnega sesto ja in na plaotažne nasade. Seminar je vodil ing. Dimitrije Bur° iz Beograda ob sodelovanju domačih strokovnjakov ing. Aleksandra Popovskega in drugih. Najprej smo si ogledpli drevesnico, kjer na površini 1 ha vzgajajo sadike črnega in rdečega bora. To je njihova edina drevesnica, ki seveda za tako široko zastavljeni program premene ne zadostuje. To so poudarili gozdarji sami, pri čemer so naglasili,da imajo z nabavo sadik precejšne težave. Na objektu, kjer so pred leti izvršili indirektno premeno s tem, da so v nizkem bukovem gozdu sestoj preredčili z intenziteto 20 - 30 %, pri čemer so odstranili vse slabe osebke. Po hektaru je je tako ostalo okrog 2.500 najkvalitetnejših psebkov. Za tako redčenje v smislu indirektne premene so porabili 160 ur po hektaru. Na naslednjem objektu smo videli primer indirektne premene pod zaščito matičnega sestoja. To je nizek hrastov panjevski sestoj starosti 15 let in povprečne višine 4-5 m. Na celi površini so najprej izvedli redčenje z intenziteto 50 pri čemer je po hektaru ostalo še 2.000-2.300 osebkov boljše kvalitete. V ca preredčeni sestoj so posadili 750 dvoletnih sadik črnega in rdečega bora po hektaru (velikost jam 40 x 40 cm, startno gnojenje izvršeno z dozo 0,1 kg po sadiki z N:P:JT = 11:14:20). Za osnovanje 1 ha je bilo porabljenih 160 ur za redčenje, 120 ur za kopanje jam (750 kom!), 16 ur za raznos gnojila in 80 ur za saditev - skupno 376 ur. Njihovi normativi so v primerjavi z našimi občutno nižji, kar se lepo vidi iz navedenega števila porabljenih ur. Na tem objektu se je razvila zelo živahna diskusija o smotrnosti vnašanja svetloljubnih drevesnih vrst kot sta črni in rdeči bor pod zastor. Pokazal® se je namreč, da po dveh letih borove sadike, kljub velikim - jamam in startnemu gnojenju sploh, niso nikamor ganile. Preredčen hrasiov sestoj je --namreč tako hrtro reagiral, da se je že naslednje leto sklop zopet strnil. Makedonski tovariši so tudi sami poudarili,da je to primer, kako se ne sme delati. Po enaboratu je namreč predvideno v takih primerih posaditi predvsem razne vrste jelke (A.alba, k.magnifica, A.grandis), toda zaradi že omenjenih težav pri nabavi sadilnega materiala, so se zatekli pač k tistemu, kar so imeli na razpolago, t.j. k črnemu in rdečemu boru. Tudi pri nas je že večkrat prišlo do podobnih spodrsljajev. Kaj omenim še to, da so znašali stroški v bruto iznosu za 1 ha te vrste premene 176.274 S din, kar je kljub nizkim normativom razmeroma poceni. Glavni razlog za to je cenena delovna sila. ?Naslednji objekt je predstavljal direktno metodo premene brez zaščite matičnega sestoja v obliki prog. Na^blagem do strmem pobočju so v hrastovem panjevskem sestoju plastnicah postavali 8 - 10 m široke golosekc-proge. Širina med progami je približno ravno tolikšna kot širina prog, sestoj med progami pa je preredčen z intenziteto 30 %. Na posekanih progah so panje skrčili s težkimi buldožerji tipa" T g-90 .in "Caterpillar", Panje skupno s tanko plastjo humusa so zrinili stroji na rob prog, nato pa so s traktorskim priključkom na Fe-35 strojno vrtali jame na izkrčenih progah. Na progi so 3-4 vrste skopanih jam in sicer tako, da je razdalja med jamami okrog 1 m, razdalja med vrstami pa 2-3 m. Povprečno so po hektaru posadili 1.500 sadik zelenega bora, črnega in rdečega bora. Stroški za 1 ha osnovanja so znašali 332.310 S din. Uspeh pogozdovanja, oziroma priraščanja je bil tu mnogo boljši, vendar je bila rast ob robu prog (zasenčenje) tudi tu slabša. Razložili so nam, da je smisel teh prog v tem, da bi se na njih bolj, zadrževala vlaga (manjša insolacija). Krčenje panjev, za katerega smo smatrali, da je odveč (odstranitev humusa) so utemeljevali s tem, češ.da je borba s poganjki iz panjev zelo težka in jim povzroča velike' stroške. Pruga oblika premena v obliki prog, ki so nam jo pokazali je enaka prejšnji le, da so namesto krčitve panjev uporabili herbicid "Tormona-80" (3$ raztopina), s katerim so po izvršeni sečnji v progah poškropili celotno površino proge. Pri tem so uporabljali škropilnico-priključek na traktor Pe-35. Seveda so zaradi gostega koreninskega spleta lahko kopali jame ročno, kar je osnovanje podražilo (346.090 S din/ha). Od prog je bilo najbolj interesantno videti tisti del poskusnih površin, ki je bil osnovan 1.1962 - najstarejši del. Na teh progah je tudi izbor drevesnih vrst bolj pester, saj so poleg rdečega in črnega bora zastopani še zeleni bor, zelena duglazija, macesen in libanonska cedra. Najlepše uspevata duglazija in cedra, medtem ko ostale drevesne vrste trpe zaradi zasenčenja, poleg tega pa je nadmorska višina za zeleni bor tudi nekoliko prevelika. In končno smo si ogledali še plantažne nasade iglavcev. Najprej so nam pokazali že starejšo plantažo z zelo redko sadnjo, ker je bila prvotna koncepcija taka, da bi prvih nekaj let po osnovanju med vrstami gojili poljedelske kulture (podobno kot pri nas na objektu Mlake). Sedaj so tako koncepcijo opustili, Za osnovanje plantaž so izbrali bolj položne terene na globljih tleh. Na celi površini so najprej posekali vse panjevce, panje pa skrčili z buldožerji. Se skrčeno površino so s posebnim priključkom, ki ga vleče buldožer in je podoben plugu (Amerikanci ga uporabljajo za izdelavo protipožarnih pasov) v smeri plastnic do globine 60-80 cm zemljo zrahljaki Jame so vrtali s traktorskim priključkom in sicer v razmiku 3 x 3 m, kar znaša 1.100 jam/ha. V zrahljano zemljo skopane jame so v skupinski in posamični mešanosti posadili zeleni, črni in rdeči bor ter japonski macesen (larix leptolepis). Podobno kot na progah so tudi tukaj startno gnojili sadike z NPK. Spotoma so nam poudarjali, da imajo na vseh osnovanih nasadih veliko posla z nego, ker je odganjanje s panjev zelo bujno. Poskusili so s herbicidi, toda pojavil se je problem zaščite sadik. Na delu površine so iglavce zaščitili s polivinilastimi vrečami, nato pa s hrbtnimi škropilnicami škropili -s "Tormono-80' Tako je bil prvi dan seminarja končan in primerno utrujeni smo v Oteševu ob Prespanskem jezeru prav sladko zaspali. Opazili smo, da so vsi turistični objekti ob jezeru bili prazni, kar smo si razlagali s pozno sezono in dokaj ostrim podnebjem. Nepozaben pa nam bo ostal pogled na jezero ob sončnem vzhodu z grškimi, in albanskimi gorami ozadju. Drugi dan seminarja je bil posvečen diskusiji o tem, kar smo prejšnji dan videli na terenu. Prevladalo je splošno mnenje, da je center v Kažanih zelo prizadevna ustanova, ki je že veliko storila^za melioracijo degradiranih površin. To je hkrati.nekakšna praktična izpostava gozdarskega instituta. Marsikatera prvotna koncepcija sestavljena v investicijskem programu je bila v praksi spremenjena, narejena je bila marsikatera napaka, toda osnovna načela so ostala ista -t.j. intenzivna premena. V diskusiji so bila izmenjana mišljenja v delu na področju intenzivne premene« Zelo zanimivo je bilo vprašanje gostote sajenja. Poudarek je bil dan na proizvodnjo kvalitetnih sadik, s čimer naj bi bila gostota sadnje manjša, vendar v mejah -2.000 - 3.000 sadik po hektaru. Povedali so, da so podobno koncepcijo osvojili tudi v sosednji Bolgariji, kjer so v zadnjih letih pogozdili ogromne površine. Pri črnem boru so Bolgari n.pr. zmanjšali število sadik po hektaru od 6.000 na 4.000 ker so ugotovili, da jtaka gostota povsem zadostuje. Glede sadnje zelenega bora se je izkristaliziralo- mnenje, da je zanj najprimernejša lega do višine 600 m ali po italijanskih izkušnjah v predelih do koder uspeva koruza. Tudi mehurjevka v aridnih predelih, kakršni so v tem delu Makedonije, zelenemu boru ni nevarna. Diskusija je bila popoldne zaključena, nakar smo se podali zopet na dolgo pot. Za konec še nekaj besed o povratku. Pred odhodom v Makedonijo smo delali načrte, da bi se nazaj vračali po drugi poti in sicer preko Kosmeba, Črne gore in Gosne. Utrudljiva pot in slabe ceste, zlasti p„reko prelaza Čakor pa so naše načrte spremenili, tako, da smo se odločili vrniti se po isti poti. Skočili smo samo preko Galičiče v Sveti Naum in Ohrid ter še istega dne zvečer prispeli v Prilep, kjer smo prespali. Naslednjega dne smo pot nadaljevali, se ustavili v Nišu in pogledali znamenito čele-kulc nato pa je bila zadnja postaja za prenočišče v Kragujevcu. Ker smo si zadnji dan, v nedeljo 6. novembra ogledali spominski park streljanih rodoljubov v Kragujevcu, zadužbino Karadžordževičev v Oplencu in spomenik neznanega junaka na Avali, smo šele pozno ponoči srečno prispeli domov. Ing.Jože Petrič xXx