Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-Jiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI
Stanovsko
UJU. - Poverieništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst j« plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Narodno edinstvo in naš stanovski program.
»Medju svima članovima našega naroda možemo nači dva nacionalna uvjerenja. ledno se iztiče narodnim jedinstvom, a drugo ptemenskom pot dijeljenošču. Jedni su uvjereni, da su Srbi, Hrvati i Slovenci jedan narod, drugi drže, da su to tri naroda.
Sva Udruženja, koja u nas javno rade, osnivaju svoja rtastojanja ili na jednoj ili na drugoj osnovici.
Sad je pitanje, da li on tirne unosi politiku u učiteljske redove i stalešku organizaciju?
U normalnim prilikama nikako. No u našim prilikama, g d j e ni j e r i j eš e rt o nacionalno pitanje i g d j e se ono p o r a d i toga smatra i e mine nt nim polit ičkim pitanjem, potre-oan je u tome oprez, jtdna rezerva, koja če s ačuv a t i stas leske organizacije od u no: šen j a p ol i t i čk i h stranačkih momenata. Tu treba dobro raz* likovati, koliko je to staleško i pro: svjetno pitanje, a koliko čisto polit tičko, stranačko.«
Josip Skavič, poverjenik UJU. —• Za* fireb v »Narodni Prosveti«, št. 39. od 27. V. 1926.
Med nas so v zadnjem času vrgli kost o narodnem in državnem edini stvu, ki jo naj glodamo. Ta kost je slo* venska specialiteta in je, žal, začela že segati v naše vitalne interese. In zaradi* tega ni umestno, da gremo mimo nje, ker ne spada v tesni okvir našega sta* novskega edinstva, ampak je potrebno, da smo si na jasnem.
Duhovni proletarijat našega naroda se deli v tem vprašanju v dve skupini. Cilj, ki ga zasledujeta, pa je isti. Obema skupinama leži na srcu skrb za bodoč* nost našega naroda, naše države in na* šega jugoslovanstva. In trdim že tu, da ga ni Slovenca, ki bi zasledoval s tem kake prekucuške senzacije, ni ga, ki bi se mu moglo očitati proti* državnih tendenc. Najbolj krivična je domneva, da je državotvornost privite* gij skupine z »napredno« miselnostjo, kakor ni bila v predvojnih in vojnih časih okrasek ljudi »nazadnjaških« sku* pin. Umetna delitev SLovencev v državotvorne in protidržavne je rodila že dovolj zla Od l. 1919. je že marsikatera skupina in stranka prišla v bližino držav* nega krmila ter dokumentirala svojo državotvornost. Po tej konštataciji bi bilo logično, da bi morali Slovenci ostati v očeh Srbov to, kar so bili takoj po osvobojenju: osvobojen del Jugoslovan nov, ki se zaveda svojega osvobojenja. A ne! Danes nas pretežni del Srbov smatra za malkontente, ki ne znajo ce* niti svobode. Kje tiči vzrok, ni težko iz*
slediti. Nobenemu ni usmerjala taktike blaginja Slovencev, ampak moč in korist stranke, ki je zahtevala, da svoje ljudi nadcenjuje, ostale pa črni.
Na zunaj je razlika imenovanih dveh skupin te nebistvena: izgleda, kot da se delimo Slovenci v dva dela, ki sta si le v tem različna, da smatra en del Jugoslovane za en narod, drugi pa za trii Če bi šlo le za tako ločitev prepričanj, bi bilo škoda izgubljati besed zaradi njih. Ali stvar je globlja!
Skupina ljudi, ki je za en narod, je izgubila vero v našo, slovensko, življen* sko moč in zahteva vsled tega, da se Slovenci asimiliramo delu sodržavljan nov, ki so kvantitativno močnejši in ki imajo v svetovni zgodovini svoje častno mesto in v inozemstvu ugled. »Eno samo drevo z močnim deblom ter daleč vidno krono, ne pa troje različnih, še tako zdravih.«
Ta skupina smatra vsakega za izdat jico, kdor ne čuti v sebi sile, za to skupno stvar žrtvovati svoj jezik, svojo kulturo in duševnost. Gre torej tej sku* pini za oficielno in resnično asimilacijo našega jezika, kulture in duševnosti s srbsko. ,
Smer druge skupine je smeri prve diametralno nasprotna. Njen kredo je: »Naš narod je pokazal v dobi zadnjih stoletij toliko odporne sile in moči, da si je v tej dobi ustvaril svojo lastno, če ne veliko, pa častno zgodovino! V kuh turnem oziru stoji v ospredju, ker si je znal prisvojiti kulturne dobrine velikih narodov. Kdor nas hoče šiloma asimili* rati s Srbi, ki po tem niti ne hrepene, kaže robstvo svoje duše in je izdajica svojega naroda. Svetopolkove tri palice bodo združene isto opravile kot ena sama močnejša.«
To bi bila, po mojem, načelna raz* lika obeh skupin. V taktiki pa sta obe megleni. Prva izdaja svoja načela le med vrsticami, kakor da ji vest ne dopušča odkritosti, druga premalo odločno po* vdarja svoje, kot bi se bala očitka ne* patriotizma.
Pred obema skupinama stoji pa tretji faktor: ustava, ki govori o narod* nem edinstvu in državi Š. H. S. Smatra torej Srbe, Hrvate in Slovence za ujet dinjene, enakopravne državljane; ne za* hteva nikakih samomorilnih žrtev, am* pak postavlja le bazo, ob kateri naj se srečajo vse plasti našega naroda.
Kakšno je stališče, ki ga moramo zavzeti mi, učitelji, v tem boju dveh struj? Kot učitelji naroda ne moremo stati v tej borbi ob strani in je treba, da se odločimo! Ne da bi hotel vsiljen vati svojega mnenja, se mi zdi potrebno opozoriti na dejstvo, da je edini uspeh »jugoslovenske« skupine ta, da je odbila od sebe največje naše može in jih pri* bližala izključno »slovenski« tezi, četudi se drugače ne strinjajo s programom in svetovnim naziranjem stranke, ki se oficielno danes edina ponaša s progra* mom druge skupine. To da misliti! In je naša državljanska dolžnost, da uve* lj avl jamo vsak v svoji stranki to, kar smatramo za pravo. A uveljavljati se ne smemo z borbenim načinom ljudi, ki hočejo, da jih posnemamo! Nikoli se ne smemo ponižati za opravljanje policij* ske službe proti ljudem, ki niso našega mišljenja. Strankarska strast nas ne sme nikoli tako daleč zapeljati, da bi n. pr. pljuvali na ljudi, ki so nam jezik ustvarili in nam takorekoč inicirali na* cionalizem. Kdor blati Prešerna v svoji slepi strasti, ni vreden, da ga slovenska zemlja nosi.
*
Kako bodi pa naše stališče kot or* ganizirani člani UJU?
Predpogoj zdravega naroda in zdra* ve države so predvsem ujedinjeni ten meljni stanovi države. Tem iščimo skupne platforme; bazo dela za povzdU go šolstva, prosvete in učiteljstva. To je v organizaciji naša naloga in ničesar drugega!
Ne naše in nobene druge organizan cije drž. uradništva naloga ni, da bi opravljala policijsko službo proti lastn nim stanovskim tovarišem. Nobeni on ganizaciji državnega uradništva ni treba podčrtavati v stanovskih programih za* dev, ki so predvidene z ustavo. Urad* niške organizacije, ki se v svojih načeln nih in oficielnih programih izrekajo proti določbam ustave, smatramo za nemogoče.
Dolžnost države je, da odstrani iz državne službe vsakogar, ki mu dokaže, da ne izvršuje svoje službene dolžnosti v zmislu prisege, saj ji člen 4., toč. 5. činovniškega zakona jasno ukazuje, da ne sme biti državni uslužbenec oni, kdor javno izraža načela zoper obstoječe dr* žavne oblike ali načelo protipravne iz* premembe državnega reda.
Iz tega sledi, da ne more biti uči* teljstva, ki bi bilo proti narodnemu edinstvu in ne moremo pripoznati, da bi obstojalo protidržavno učiteljstvo. Še manj moremo dopustiti, da b i p o ni ž al i in stavili svojo o r* g a n i z a c i j o in sebe v policij* sko službo države ter b i mi h o*
teli izvajati te n j e n e n al o g e in dolžnosti in bi s posebnim povdarkom narodnega edin* s t v a v svojem stanovskem programu hoteli vzbujati sum, da so vsi oni, ki niso še v naši organizaciji, proti na* rodnemu edinstvu, in bi jih s tem hoteli žigosati za proti* državne.
Več pozitivnega za narodno in dr* žavno edinstvo dela oni, ki hoče združiti ves naš stan za skupno stanovsko in strokovno delo v okrepitev in blagor naroda in države, kakor pa oni, k i h oč e imeti narodno in držav* no edinstvo v našem stanov* ske m programu samo z a t e ga * d e l j, da bi preprečil pristop enemu delu našega stanu v našo stanovsko organizacijo in bi ga na podlagi tega lahko še nadalje proglašal za proti* državnega.
Narodno edinstvo se je pričelo izrabljati kot bojno geslo p o l i t i š k i h strank in se hoče na podlagi pripadnosti eni ali drugi stranki brez po* z i t i v n i h službenih dokazov s i g n i r a t i en del uradništva kot protidržaven in uporab* l j a t i zoper ta del uradništva določila zakona.
Pri vsakem koraku zadenemo ob posledice centralizma. Gorje mu, ki se glasno spodtakne! Proglašen je za proti* državnega kot federalist in autonomist.
To je zlo, ki ga moramo pobijati, ne pa podpirati. Kdor točno vrši svoje dolžnosti, kdor gleda, da se točno izvr* šuje zakon, stoji na najpozitivnejši in najrealnejši podlagi državotvornosti.
Dvigniti stroko in stan, to bo državo najbolj utrdilo in edinstvo stanu bo utr* dilo državno edinstvo, da bo učiteljski stan steber države. Najlepše pozi* t i v n o delo za narodno edin* s t v o pokažemo, a k o združi* m o prav vse učitelje v državi pod svoje okrilje in o d str a* ni m o vse zapreke, d a s e to na* rodno edinstvo izvede v n a* š e m stanu na temelju stanov* s k e ga edinstva v p o v z d i g o naše stroke, kar bo utrdilo državno edinstvo in nas pri* bližalo cilju kulturnega in duhovnega edinstva, ki sta predpogoj enotnejši držav* no-nacionalni individualno* s t i.
Iznesel sem te tnisli, da izzovejo stvarno debato, ki nam je nujno po? trebna.
Josip Ribičič.
LISTEK.
Delovanje Podmladka Rdečega Križa v naši državi.
(Dalje.)
U prošloj godini Gl. Odbor Podmlat-ka C. K. u sporazumu sa Ligom protiv Tuberkuloze za vreme od 28.—31. maja poveo je u celoj državi borbu protiv tuberkuloze. Na dane 29. i 30. maja držana su predavanja po svima školama, a Pod-mladak C. K. u raznim mestima, prire-divao je izlete, čiščenje školskih zgrada, čiščenje okolice i drugo što se moglo uči-niti za suzbijanje te zaraze. Za taj cilj izdala je Liga protiv Tuberkuloze ugledno predavanje, koje smo razaslali svima školama zajedno sa letacima i plakatima. Prodavane su i značke Lige protiv Tuberkuloze da bi se tim novcem pristupilo osnivanju društava za suzbijanje tuberkuloze u svim oblastima.
Podmladak C. K. pomagao je u celoj državi izvodenje Dana Društva za Čuvanje Nar. Zdravlja 24. maja po želji Gl. Odbora toga društva.
Gl. Odbor Podmladka uzeo ie preko pblasnih odbora i preko svoga Glasnika inicijativu da se osnivaju ferijalne kolonije u našoj državi i to u prvom redu za
slabunjavu decu, a (Thda i za druge članove. U nekoliko mesta se uspelo, kao što če se videti iz prikaza rada po oblastima.
Gl. Odbor Podmlatka, s pozivom na član 27 Poslovnika Podmlatka C. K. pred-ložio je Gl. Odboru Društva da se inšpektor za srednju nastavu, predsednik Obl. Odbora Podmlatka u Sarajevu, g. Stevan Žakula, odlikuje ordenom Crvenoga Krsta, da se upraviteljica II. Grad. Škole u Mariboru i članica Mesnog Odbora Podmlatka, g-da Antonija Štupca, odlikuje srebrnom medaljom Crvenoga Krsta, a pohvalno priznanje da se izrazi g-di Sla-vici Gebhardt, učiteljici iz Dobrovca iz Lipika.
Po želji i predlogu Gl. Odbora Liga Društava C. K. iz Pariza pozvala je g-dicu Katarinu Jovičič, prof. III. Žen. Gimnazije u Beogradu i Dr. Pavla Mitroviča, prof. iz Sarajeva u Pariz da bi se upoznali sa radom Podmlatka u drugim državama i da bi koristeči se tim iskustvom u svojim školama i u nastavničkim društvima i krugovima, odnosno gde god se ukaže prilika, radili na širenju Podmlatka.
Gl. Odbor Podmlatka, prilikom me-dunarodnog Kongresa Srednješkolskih Profesora u avgustu 1925. g. u Beogradu, priredio je izložbu ručnih radova Podmlatka iz cele države. Ručni radovi su od škola zatraženi i posle izložbe vra-čeni. Na samom Kongresu prikazala je rad Podmlatka u svetu delegat Lige D. C. K.
iz Pariza Mis Džordž, a o našem Pod-mlatku, naročito o meduškolskoj prepisci, govorila je predsednica Podmlatka g-da L. Petkovič. Posle tih predavanja prim-ljena je rezolucija, kojom se preporučuje P. C. K. kao organizacija, koja u skladu sa modernim principima pedagogije, širi higijenska znanja, moral, i potice na vršenje gradanskih dužnosti. U toj se rezo-luciji pozivaju školske vlasti i nastavnici da pomažu organizaciju Podmlatka.
Gl. Odbor Podmlatka C. K. preporu-čivao je, naročito ove godine, dopisivanje i^ izmenjivanje poklona sa članovima u našoj državi i sa mladanima u inostranstvu. Škole u našoj državi dopisivale su se u velikom broju neposredno, a korespon-dencija sa inostranstvom vodila se preko G. Odbora. Naša deca primila su albume, pisma i poklone, od kojih ima i ručnih radova iz Američkih Sjedinjenih Država, Belgije, Čehoslovačke, Engleske, a slala su svoja pisma, dopisne karte, albume i poklone ručnih radova u Sjedinjene Države Američke, Čehoslovačku, Englesku, Švajcarsku, Francusku, Australiju, Čile i Japan.
Američki Podmladak C. K. poslao je za Božič prošle godine 8.000 paketiča božičnih poklona u 5 sanduka da se podeli deci našega Podmlatka. Pokloni su podeljeni prema broju organizovanih članova koncem šk. godine 1923—24 Oblastima i to ovako:
Gl. Odboru Podmlatka C. K. za Beograd-
sku Oblast
8 sanduka
Obl. Odb. P.	C. K. Ljubljana	5	«
« «	« Zagreb	5	«
<c «	« Split	3	«
« «	« Dubrovnik	1	«
« «	« Novi Sad	5	«
« «	« Sarajevo	8	«
« «	« Mostar	2	«
« «	« Skoplje	6	«
« «	« Bitolj	5	«
« «	« Kragujevac	2	«
« «	« Niš	2	«
« «	« Maribor	2	«
Cetinje je dobilo neposredno iz Nju-Jorka 4 sanduka.
Naša deca zahvaljivala su se svojim drugovima u Americi pismima, a neke su škole slale i manje poklone svojih ručnih radova (35 poštanskih paketa).
U Beogradu je Gl. Odbor kao i ranije, i ove godine organizovao praktične kur-seve za negovanje bolesnika u dva naj-starija razreda Žen. Učiteljske Škole u Beogradu.
U prošloj šk. godini organizovani su novi Obl. Odbori u Cetinju, Mostaru, Osi-jeku i Valjevu, tako da je cela država sada podeljena na 16 oblasti Podmlatka C. K. Organizovano je bilo 1072 mesta sa 1335 škola, 5530 odelenja i 142.999 članova Podmlatka C. K. i to:
Proti zlorabi in napačnem a tolmačenju čl. 71. uradniškega zakona.
Že pri osnutku uradniškega zakona, pri razDravah v zakonodajnem odboru in v skupščini sami so oovdariali nešteti govorniki možnost zlorabe čl. 71. uradniškega zakona.
Zakonodajalec ie imel pravico vstaviti omemeni člen v uradniški zakon, saj država ne more vezati rok v slučaiu nujne službene potrebe. Nismo pa mogli misliti da bodo s tem členom tako kruto teple, državne uradnike baš politične stranke neliube, četudi v vsakem oziru korektn« državne nameščence.
Kakor vsele.i tako ie moral tudi tu-kai občutiti učiteli naiorei in naihuje moč partiie po členu 71 Na podlagi omenjenega člena prestavljajo razni režimi uči-telistvo in iim ni mar posledic ne škode ki io trpe posamezniki, družine stan in šola.
UČITELJSKA STALNOST.
Odstavek 6. člena 71. jasno govori, da odredbe o premeščanju ne veljajo za uslužbence ki iim ie s specialnimi 7akoni zajamčena nepremestnost.
Učitelistvo ima zajamčeno stalnost po dosedaniih zakonih. Vendar kdo se ozira na to! Partijska potreba in zahteva ie. močnejša od zakona ie neizogibna službena potreba
Od vseh premestitev, in teh ni bilo malo v širni naši državi posebno še pri nas v Sloveniu bi lahko prešteli na prstih ene. roke, ki so bile resnično ute-meliene in povsem v skladu s čl. 71.
KDAJ NASTANE PRI UČITELJSTVU NEIZOGIBNA SLUŽBENA POTREBA?
Predvsem moramo ugotoviti dvoje. Učitelistvo ki si ie pridobilo Po triletnem službovaniu stalnost v službi in potom razpisa tudi stalnost na službenem mestu. soloh ne more biti premeščeno po čl. 71 brez predhodne disciplinarne, preiskave in obsodbe. Vsako premeščanje stalnih učnih oseb s stalnim učnim mestom ie po čl. 71. protizakonito.
Tega se zavedajo tudi odgovorni čl-nitelii sicer ne bi popravljali, kakor sami iziavliaio orotizakonitosti. nastale po zlorabi omenjenega člena.
Stalne učitelie brez stalnega službenega mesta ie možno prestaviti po čl. 71.. a le na izorazniena mesta in to po neizogibni službeni potrebi.
KDAI NASTANE PRI ŠOLI NEIZOGIBNA SLUŽBENA POTREBA?
Pri takih nameščanjih pa ie paziti predvsem na on^ učne osebe ki so razpoložljive ali koiih premestitev ie iz kakega kraia po predhodni disciplinarni preiskavi neobhodno potrebna in nuina. Nikdar oa se ne sme izvršiti iz partijskih ali osebnih razlogov. Člen 71. ni in ne sme biti vrzel skozi katero nai vhaia nebogljena čreda skrivai na boljšo pašo.
DVE LETI MORA BITI VSAKDO NA SVOJEM MESTU.
Uslužbenec oa se tudi ne. sme premestiti iz kraia v krai predno ne mineta dve leti službe v kraiu iz katerega se premešča Tako govori zakon v 4. odstavku čl. 71. Kako Pa ie v praksi? Koliko učnih oseb ima danes že več službenih mest kakor službenih let. Ce ie tako postopanje v korist šole in napredka naroda ne jaziraie se na učne osebe naj presojam tisti, ki so ustvarili te nezdrave razmere.
S PREMEŠČANJI SE NE ŠTEDI!
Pa še nečesa ne smemo tu pozabiti. Na vseh koncih in krajih klic no štede-niu. Je prav tudi mi smo za štedenie. to ie leoa čednost za posameznika, kakor za državo. Ni pa to štedenie. če. Po nepotrebnem nrestavliaio učitelistvo s kraia v krai. da so že v prvih mesecih izčrpane vse 7adevne ne baš maihne postavke iz državnega proračuna. Ne samo to. Država doleuie po vrhu vsega leoe vsote na selitvenih stroških, ki so nastali po zlouootrebi čl. 71.
Koliko dobrega bi bilo možno ustvariti s tem denariem. koliko revnim občinam bi lahko vsako leto sezidali nova šolska poslopja če bi uporabljali čl. 71. uradniškega zakona tako. kakor govori sam.
Pri tem oa bi zavladalo med učiteli-stvom ono nomirieme ki ie potrebno za uspešno delo v šoli in med narodom. Kolikim učjiteliskim družinam bi bila prihranjena žalost in beda.
KJE IMA UČITELJ SVOJO STALNOST.
Stalno službeno mesto si more pridobiti učiteli le, Potom razpisa. Po členu 71. ie bilo tekom časa premeščenih tudi več učitehev. ki so bili stalni na službenem mestu. Nastane vprašanje kie imajo ti učitelji sedai svoie stalno službeno me-
Slučaiev ni prav veliko. Ogleimo si nekatere slučaie:
Službeno mesto je bilo razpisano enkrat, morda dvakrat bre7 usoeha. Šola mora dobiti učno osebo V tem slučaju nastane neizogibna službena potreba, oblast ima pravico ooslužiti se čl. 71. in popolniti prazno mesto.
Ako po dohodu učne oseb ni mogoče takoi popolniti praznega mesta z razpisom. se mora ooslužiti oblast omenjenega člena, da se vrši na šoli nemoteno pouk.
sto, ali so ?a soloh izgubili. Nekateri tolmačijo zadevo tako da so prenesli po čl. 71. imenovani svojo stalnost na novo službeno mesto.
Ako temu tako potem ie s takim naziraniem in postopanjem uničena stalnost na mestu in ie vsako konkurenčno razpisavanie služb nepotrebno.
Odločno moramo stati na stališču stalnosti potom razpisa. Kdor ie imel stalno mestn oo razoisu. 03 ie bil prestavljen no čl. 71.. obdrži svoio štafinost na orvotnem mestu do tedai dokler ne
Nuino ie tedai potrebno, da izda ko-misiia za tolmačenie zakonov točno odločbo glede stalnosti onih učiteljev ki so brli nameščeni potom razpisa a pozneje prestavljeni prostovoljno ali neprostovoljno po členu 71. na drugo službeno mesto.
Splošne vesti.
BREZ ZAMERE!
Pod zgorajšniim naslovom sem bil lansko leto napisal članek ki ni prišel v list. Ko sem oa danes slučajno dobil po-rumenele liste v roko. s,em iih prebral in opazil, da ie njihova vsebina prav tako važna kakor ie bila pred dobrim letom.
Zato sem se spravil nad ogrodje in ga novo oblekel da končno zagleda beli dan in vzdigne prah katerega "se moramo preie ali sleje znebiti. Marsikdo mi bo morda tudi malo zameril, toda ne plaši me prav nič. za vsak odgovor, za vsako utemeljitev bom nasprotno hvaležen, vsai malo pobolišania pa tudi prav gotovo ne izostane
Spominjam Se davnih dni. Priromal sem doli na Dolenjsko nekam da učim »i«, »n«. »u«. Stareiši tovariš me ie takoj prvi dan priiel pod roko in šla sva po celi okolici od šole do šole. da smo bili z vsemi tovariši v hipu ne samo dobri znanci, temveč iskreni oriiatelii. Za to sem mu še danes hvaležen Te prelepe navade se držim. Za prvo dolžnost v novem službenem kraiu smatram, da se učiteli ali učiteljica seznani 7. vsemi tovariši v okolici. Tega nazora ni današnji učiteljski naraščai. Mladi učitelii in učiteljice smatraio take, in enake stvari za nepotrebne in iih ne vrše. Pa nanese slučai, da česa potrebuieio in Potem ie situacija naravnost fatalna. Zgodilo se ie. Nekdo potrka na vrata. Vstopi. Želite? Odgovor: »Oprostite, iaz sem ta in ta pa prav lepo prosim če ste, tako dobri in mi daste to in to tiskovino ki in nuino ootrebuiem.« Seveda sem tako dober in dam. Mislim si pa,zraven svoje. Pol leta in že več službuie v kram na ii ni nihče pokazal pot. da bi se spoznali. Potreba oa ne pozna šale in 10 naooti k dolžnosti ki io ie ¡7 kateregakoli vzroka opustila. Čut tovariške vzajemnosti je skoro nerazvit in bre7 neee.
Druga zadeva ni prav nič manjše važnosti. Mislim namreč na romanje mladih tovarišev in tovarišic ob vsaki najmaniši priliki v Luibl.iano in zopet v Ljubliano. Resnična potreba gotovo ne znaša 20% tega. kar se danes godi. Ob nedeliah in sobotah bi morala železniška uprava takorekoč poiačati garniture, da bi moela zadostiti 7ahtevi udobnega potovanja občinstva katerega velik, prevelik del ie sestavlien iz našega stanu. In posledice? Sobota ie za oouk z mislimi na Ljubljano iednaka skoro ničli, ponedeljek ni boljši. Otroci in starši to prav dobro ooazuieio in potem imate priliko slišati v vlaku ali kje drugje različne pogovore ki niso nam niti malo v čast. Dva gospoda porotnika sta se zadnjič nasproti meni pogovarjala tako lepo o tem predmetu, da sem sramu zardeval za grehe drueih ki tega ne ooimuieio. »Ko sem iaz hodil v šolo smo imeli enega učitelia. na smo znali več kakor pa zna danes moi poglavec. ki hodi v šolo.
šoli. V šoli je delavnica t. j. posebna soba, katera je opremljena s strugalno mizo, strojem za struženje, potrebnim orod-iem, tako da ie mogoče pri delu res ne-kai prijeti v roke.
Mizarstvo. Zastopane so bile same uporabne reči v naravni velikosti. Topo-rišča, ročice, samokolnice, lestva, zložljivi stolček in stol-naslonjač, kateri zadnji so kaj malo v uporabi, pa popolnoma enostavni, res uvaževanja vredni.
Pletarstvo, skoraj bi rekli, da prevladuje. Tako je vse natančno izvršeno, kakor da bi ravnokar prinesli iz prodajal-nice, da, skoraj ne bi verjeli, da so izgo-tovili učenci. Tu vidiš sloko stojalo za vlaganje cvetic, tam zopet podolgovato za pritlične, med njimi razne košarice za na trg in za papir ter škatle, pletene z rafijo.
Kartonaža pa zavzema dela — vezavo kniig izdelavo raznih geometrijskih teles — posebno nazorno je izvršen »Pv-tagorov izrek«, pa tudi lepljenje ni izostalo.
Po razstavi so bila dela razprodana v obliki srečolova, kateri je prinesel precej velik kupček, tako, da je osiguran materijal za prihodnje leto, če ne povsem, pa vsaj delno, tako, da bo ena skrb manj.
Ženska ročna dela so bila razložena po mizah ter so zavzemala drugo polovico sobe. Omenili bi:
kier ie 8 učiteljev in učiteljic,« tako io .ie mož rezal in bril norce i7, nedeljskih romane v da se mu ie vse v vozu smejalo. In ta Ljubljana ie dalie kriva da vse kulturno delo med prostim narodom počiva da mladi učitelii z malimi izjemami ne uživajo tistega spoštovanja. ki bi ga morali imeti.
Niihovi no i/j e d i so boli obrnjeni na drue-o plat živlienia kakor na na poklic, ki ga ne vrše radi riiega samega, temveč
smatraio za neka i predhodnega Toda napačno ie tako gledanie in čas ie že da sami to uvidimo in popravimo čimpreje. Vse prilike so take da moramo narod vzgajati 7.a naivečie varčevanie varčuie oa gotovo ne tisti, ki teka prav ob vsaki priliki in brez resnične potrebe v Ljubliano. samo zato da morda sedi v Zvezdi in gleda promenado.
Veliko bo razburienie, oa ne brigam se povedal bom še eno. Poštenie zahteva tudi v malenkostih največjo tanko-vestnost. Dnevi zborovania so pouka prosti za tiste ki se zborovania udeleže. Neka šola ie naznanila da se vse učitelistvo udeleži zborovanja Šolo so zaprli, na zbor na ni bilo vseh. Posledica ie bila da smo dobili poostren -odlok prosvetnega oddelka, da se moraio 8 dni nrei imenoma naznaniti vsi udeleženci. Kai i,e zopet to? Za grehe drugih trpe zopet nedolžni. Ali si moremo misliti, da so taki ljudje med nami? So toda biti ne smeio. Če hočemo svoi ugled ki ie ori liudstvu silno padel dvigniti, moramo te grehe nuino popraviti. Kako? Vse ki tako pojmujejo naloeo učitelia in vzsroiitelia. moramo s podukom, zleoa ali zgrda pripraviti do te?^ da bodo boli vzvišeno pojmovali svoio službo, ali oa nai io prepu-ste drugim
V Tržiču. 23. septembra 1926.
Albin Laiovic.
—	Načrt šolskega zakona za osnovne šole Poverieništvo ie. prejelo iz Beograda od UJU projekt novega šolskega zakona, ki ga namerava Izvršni odbor UJU predložiti ministru prosvete g. M. Trifunovicu. Načrt ie isti kakor ie bil priobčen v »Učit. Tov.« štev. 22 od 4. juniia 1925. samo da so vam vnešene iz-premembe ki iih ie snreiela skupščina UJU v Subotici. Izpremeniena so tudi nekatera druea mesta. Izvršni odbor UJU ie razposlal načrt vsem poverjeni-štvom. da orouče in staviio nani svo" .ie pripombe. Pov. UJU Ljubljana bo stavilo svoie pripombe v zmislu zahtev ki so iih izrazila lansko leto okraina učiteljska društva in v to sklicana anketa. Delo ' namerava izvršiti poverjeništvo v 5 do 8 dneh Minister prosvete. namerava predložiti načrt skupščini na lesenske^i zasedanju.
—	Zopetni poizkus zniž®nia draginj-skih doklad in zvišania službene dobe. Listi poročaio sledeče: Glasom1 osnutka novega finančnega zakona nai bi ce dra-gin.iske doklade. ponovno znižale povprečno za 25 do 30% tako da bi doseglo skupno znižanie 50 do 60%. Vzporedno s tem nai bi se zvišala službena doba 7,a učitelie in profesorie na 35. za ostalo uradništvo pa na 40 let — V koliko odgovaria ta vest istini. nimamo avtentičnih podatkov.
—	Nujni ukreni proti krivicam, ki Se gode učiteliem-voiakom. Opozariamo na članek in tozadevne predloge, ki iih
Kvačkanje: različni vzorci, čipke, vstavki, torbice, volnene garniture, obstoječe iz čepic, jopic, šalov.
Pletenje je obsegalo vse vrste nogavic, rokavice za umivanje in brisače.
Pisano vezenje: križni ubod, stebli-časti ubod tkaničenje in ploščato vezenje. Dalje so bili razstavljeni stenski prtiči za kuhinjo, manjši prtiči, namizni prti, brisače, predpasniki, blazine različnih vzorcev in zavese.
Šivanje posteljnega perila, kombine-že, žepni robci, prevleke za blazino ter posteljna pregrinjala.
Dela so bila opremljena z narodnimi ornamenti, prav dobro tehnično izdelana po najnovejših vzorcih iz »Ženskega sveta«.
Vse preveva natančnost in snaga; dasi je bilo razstavljeno mnogotero, vendar ni bilo opaziti nikake površnosti, kar je pač pri nekaterih učenkah v navadi. Ko bo zapustila učenka šolo, bo imela res pravi upogled v vse vrste del in se bo znala vedno prav obrniti, saj je predelala vse, kar bo potreba za njo in tudi okras stanovanja; razvija se ji tudi pravi čut do lepote, katera naj jo spremlja skozi življenje.
(Dalje prih.)
NADOMEŠČANJE OBOLELIH UČITELJEV.
Isto velia za nadomeščanje obolelih ali Po dovoljenem dopustu odsotnih učnih oseb.
Albin Čebular:
Šolske razstave.
(Bela Krajina.)
(Dalje.)
Prvotno je bilo namišljeno, da bi priredila črnomaljska sreska šolska razstava samo rokotvorna dela, no pa so se pridružili nehote tudi risarski izdelki ter jo tako izpopolnili. Ta razstava bi imela res le zgolj lokalni pomen, da se jo ne bi udeležilo vse učiteljstvo sreza črnomaljskega, kar se je tudi zgodilo, ker je bila prirejena o priliki uradne učiteljske skupščine, katera se je vršila istodobno v Črnomlju.
Rokotvorna dela so bila najrazličnejša, kar bomo itak še omenili pri nadaljnjem poteku med izdelki posameznih šol.
Ker je bila prirejena taka razstava letos šele prvič, bi omenili nekaj malenkosti v nje izpopolnitev, oziroma zastop-nejšo ureditev:
1.	Dokler bo zastopana sreska šolska razstava, nam je v potrjenje krepak napredek belokranjskega šolstva, ker taka razstava je mozaik pestrega življenja, katero se zrcali vedno bolj.
dobi z razpisom novega službenega mesta.
O vsem vprašaniu ni pri nas nikake lasnosti. Vsak si tolmači no svoie ali pa si sploh nič ne tolmači in dela 00 svoie»
3.	Sreski upravi nai bi se javilo tako nekako koncem maja število del, njih kakovost ter eventuelne predloge v izpopolnitev.
4.	Šole naj bi, vsaj manjše predmete iz rokotvornega pouka in risarske izdelke poslale uradno-poštnine prosto kot učila na šolsko upravo, kar bi pomagalo do prirastka vseh šol, kateri se ne bi izvršil v obratnem slučaju v taki polnosti, ker povzroča razne neprilike, tudi vremenske, dolgo pot itd.
5.	V Črnomlju obstoja »Podmladek Rdečega križa«, kateri naj bi vzel razvrstitev del ter tudi preskrbel vrnitev.
Učiteljstvo ob taki razstavi več pridobi, kakor če bi prečitalo tri vrhane kupe referatov! kateri pa seveda niso izvzeti.
Črnomelj.
Velik napis pred vhodom šole je naznanil razstavo šolskih del, katera so bila razstavljena v šoli. Goste stopnice so nas popeljale v drugo nadstropje, kjer smo vstopili v sobo — kar mrgolelo je izdelkov: na desni so bila dela iz rokotvornega pouka, na levi pa ženska ročna dela. Na stenah so pa še dobili svoje mesto okusno izdelani ovitki za risbe in risarska dela obrtne šole.
Rokotvorni pouk. Rokotvorni pouk se goji z vso vnemo, kakor na malokateri

prinesemo v prihodnji številki »Učit. Tovariša«, ker članka danes iz tehniških ozirov nismo modi uvrstiti.
—	Liubiianska speciaiiteta Po odredbi ministrstva prosvete sme biti zaposleno učitelistvo v Liubliani na obrtno nadaljevalnih šolah samo do 8 ur tedensko. Ta odredba velia Pa sanro za Llub-liano in noben drug krai v državi. Druge »bonitete« ki so bile v odloku bivše prosvetne uorave ie ministrstvo razveljavilo in s tem rešilo l.iubliansko učitelistvo komata ki so mu ga hoteli naprtiti.
_ Doba proračunov: šolska lekarna 35° Din (plus poštnina), Kosmos učila za mehaniko 46 RM, elektrotehniko 26 RM, optiko 22 RM. kemijo 46 RM (1 RM približno 13.50 Din). V podrobni prodaji ie vse približno 25% dražie. zato naročajte le potom Učiteljskega kon-vikta (šol. upravit.) v Cerkljah pri Kranju. (Shranite ker težko odgovariam na mnogobroina vprašanja!)
—	Članski izkazi. Doslei so poslala izpolnjene Članske1 izkaznice sledeča okr. učit. dr.; črnomelisko. kamniško, krško, svetolenartsko in ormoško. Ostala društva posnemaite!
—	Zapuščanie službenega kraia ore-povedano! K dooisu tov Laiovica pripo-miniamo. da ie izdal prosvetni insDektor v dr. Lončar odlok prav v tem smislu, ki b.iča več službenih ooprešk med niimi tudi zadevno sledeče: »Nerodnost ki se ooaža. ie ta, da .se učne osebe oziroma državni uradniki ne drže vedno točno svoiih uradnih ur in se oddaiiuieio iz kraia službovania brez dovolitve pristojnega starešine ali brez nuinega uteme-lienep"a razloga, s čimer greše proti čl. 103 urad. zakona. Izvedel sem. da se oddaliujeio celo nekateri starešine za več dni. ne da bi to naznanili prosvetnemu oddelku ki ne ve kie ie. dotični uradnik, dasi bi ga morebiti potreboval sam ali bi ga potrebovale stranke. Posebno se ie razpasla ta navada pri ženskem učitelistvu. da vsak trenutek zapušča svoi službeni krai. Tudi glede tega ie izdal po razpisu predsednika ministrskega sveta veliki župan liubhanskp oblasti pod S. br. 328 z dne 12. avgusta 1926 primerno okrožnico. Zato naročam ravnatelistvom in uoravitelistvom. da ooozore sebi oodreieno učitelistvo oziroma uradništvo na čl. 103. urad zakona in do niem oostopaio.«
■— Ljubljanska okoiica. Tovarišice in tovariše ki so v tem šolskem letu bili premeščeni v okrai Ljubljana - okolica, prosim, da mi primerno iaviio svoi vston v okraino učitelisko društvo radi rednega in točnega ooslovania. kaiti neprijavljenih se ne bo smatralo za člane društva. Istotako naprošam tudi one tovariše in tovarišice, ki so bili premeščeni iz našega okraia da mi iaviio svoi odhod iz kraia in ooravnaio članarino (od 1. ia-nuaria do 1. septembra t. 1 120 Din) da ne bo nepotrebnih teriatev. — Predsednik -
—§ Obveznosti iz prejšnjih let. Radi številnih reklamacij na računovodstvo delegacije ministrstva finalne kakor tudi na naše noverieništvo sporočamo, da ie računovodstvo oo nalogu ministrstva zaprosilo na podlagi poslanih ori-znanic pri ministrstvu za kredit po par-tiii 55, t. i. za obveznosti iz prejšnjih let. Ko bo ministrstvo dovolilo te kredite-tedai bo računovodstvo takoi nakazalo vsakemu kar mu oristoia. Do tedai je Pa vsaka reklamacija brez pomena.
— K vprašanju učiteliev-vojakov. Ker se ie to zlo začelo, upravičeno bičati iz naše oblasti po tov. Vaudi ter se da vsled tega lahko sklepati da zadenejo v zadnii številki omenjeni očitki »Križeve-ga oota no odsluženiu kadrskega roka« mariborsko prosvetno upravo, zato oo-daiam resnici na liubo sledeče pojasnilo, katero sem prejel na merodainem mestu. Mariborsko prosvetno uoravo ne zadene nri zavlačevanju namestitve oo dosluže-nem kadrskem roku nobena krivda in tudi ne ministrstvo, ker obe oblasti oo-sluieta pri takih prilikah kolikor ie sploh naihitreiše poslovanje možno ori današnjem načinu uprave. Radi zavlačitve leži naiveč krivda pri računovodstvu delegacij ministrstva financ v Ljubliani kjer traia 2—4 tedne oredno se akt vrne Deloma pa so krivi učitelii-voiaki sami ker ne vlože orošeni takoi ampak često šele oo več tednih po vrnitvi. Sploh Pa bo treba iskati potov in načinov, da se spravi odsluženi,e voiaškp službe v sklad tako. da pri tem ne bode trpela šola. Tako se pogosto kličeio učitelji na orožne vaie med šolskim letom, dasi nam laiikom cesto ni evidentna neobhodna potreba. Da smo pa učitelji-vojaki imeli že od nekdaj posebne »privilegije« pred tovariši nevo-
iaki in. pred tovarišicami to ie Pa itak znano. Vseh teh »privilegijev« se menda ne bode možno nikoli znebiti, pač pa vsaj najhuiše _ omiliti.	Hren.
—	Šola Sv. Floriian pri Rogatcu je lahko vzgled višje organiziranim in v boljših krajevnih razmerah se nahaiaio-čim šolam kako ie treba podpirati lastne gospodarske institucije. Naročila je 40 ročnih zemiievidov svoie kulturne skupine in za- vse tri razrede državne grbe ter še druge publikaciie »Učit. doma«. Ko bi imeli v-f polovico takih šol in kmalu bi se dvignil »Učit. dom«!
—	Značilna statistika. »Učit. dom« v Mariboru je razposlal meseca maja vsem šolam igrico »Šola v nebesih«, ki stane samo 4.50 Din. Od 824 šol ie knjižico vrnilo 61 šol. do danes plačalo 355, knjižice pa ni vrnilo in tudi malenkostnega zneska ne poravnalo še 408 šol. To deistvo ni posebno razveseljivo, ker je znesek tako^ malenkosten da ga zmore vsaka šola. ce le upravitelj hoče.
—	Di aški dom v Beogradu se zgradi v najkrajšem času. ker posamezne šole prispevalo po 500—1000 Din. za Učiteljski konvikt v Ljubliani. sta Pa priredili šolske igre le dve šoli. posamezniki se Pa pritožuieio celo nad reklamo za društveno gospodarsko akcijo. In konvikt nai se dvigne!
—	t Floriian Rozman. Ta blaga učiteljska duša se ie preselila 21. septembra 1926. na boljši svet. v starosti 75 let. Floriian Rozman ie bil roien v Smledniku pri Kranju. Nižjo gimnazijo ie dovršil v imenovanem mestu učiteljišča pa leta 1873 v Liubliani. Učiteljeval ie v Postojni. na Budan.iah pri Vipavi v Velki Dolini in nazadnie v Krškem kjer mu ie bil izročen leto za letom III. razred osnovne šoie ki io ie vodil g. Jurii Adlešič. Rozman ie učiteljeval 37 let. upokojen ie bil 16 let. Kot učiteli se ie odlikoval z veliko zvestobo do učiteljskega poklica: učiteljskemu stanu ie bil skozi in skozi zvest. Izurien ie bil v rokotvornih spretnostih. V tem oziru ie mladino rad vežbal. Z mladino ip imel vobče veliko potrpljenja. Lahko se reče. da ie bil v tei točki pre-mehkega značaja Če ie živa mladina razgraiala iei ni to preveč zameril svo-io rahlost ie opravičeval s tem. da ie mladini potrebna tudi »pljučna telovadba«. Rajnki ie sodeloval rad Pri vseh uradnih in neuradnih učiteljskih skupščinah pa se ni nikier silil v osoredie. Kot narod-niak in molčeč pristaš napredne stranke ie sodeloval pri raznih narodnih prireditvah Ko ie svoie dni pešala Čitalnica v Krškem ie on pri njei vztraial uredil nieno kniižnico in io na ta in drug način rešil, da ni usahnila. Na enak način je obvaroval Kmetijsko podružnico in io rešil pogube. Rozman ie bil tudi v neki dobi starosta Sokola. Na to odlično mesto ip bil tako ponosen da se ip dal slikati le nekai dni pred smrtio (no meščanskem učitelin Stinlovšeku) v sokolski onremi. Naš dobri Floriian ie bil tudi zvest član okraine posojilnice v Krškem katero je •tudi kot vlagateli podpiral: bil ip tudi dober gospodar. Kupil si ie posestva in jih z dobičkom zopet prodal: do smrti si je oa pridržal lično hišico katero ie znal lepo negovati. Mučila ga ie dolgo let bolna noga. Kakor ie bilo celo niegovo živ-lienie mirno, tako blaga ie bila tudi njegova smrt. Vsi smo ga ljubili in radi imeli; težko ga bodemo pogrešali. Tolaži nas Pa misel, da »vidimo se nad zvezdami«. Priporočamo ga vsem tovarišem v blag spomin, ker ie bil v resnici nežnega in ponižnega značaja, ker so se na niem izpolnile besede nemškega pesnika: »Willst Du selber kein Ganzes sein, so füg Dich als dienendes Glied dem Ganzen an. Ivan Laoajne.
—	»Prosvetni Glasnik«. Kakor smo poučeni ie »Prosvetni Glasnik«, službeno glasilo ministrstva, že izšel, niso ga oa naročili vsi okra.ii.
—	Poročilo o celibatu učiteljic. Nekateri listi so prinesli vest o zooetni uvedbi prošnje za možitev učiteljic z utemeljitvijo, da se učiteljice poroče svoiemu stanu neprimerno itd. in soeci-elno. da se to dogaia v Sloveniii. Upravičene so bile ozlovoljene tovarišice nad temi poročili ker ne gre, da bi radi poedinih slučajev trpel ugled' vseh učiteljic. Tudi se to ni dogajalo samo v Sloveniji. Kakor smo doznali. so dali navedenemu odloku oovod več službeni oziri. ki trpe pri možitvi učiteljic z neučitelji in uradniki — posebno Pa pri namestitvah — kakor oa moralna spodtika s katero ie naše dnevno časoois.ie vrglo še večio senco'na vse učifceliice.
—	Name^stitev novincev. Namestitev novincev se vsako leto zavleče. Vse godrnja! Šolski upravitelji, ker nimajo
dovolinega števila učitelistva na šolah; starši, ker niihovi otroci nimajo rednega Douka ali oa sploh nič; abiturienti, ker težko čakaio na rezultat če dobe službo: starši abiturientov. ki težko čakajo, da se socialno razbremene. To se po-navlia vsako leto in čas bi bil da se že enkrat naide krivda in vzroki ki zadržujejo ta nameščanja. To so nezdrave razmere, ki lih ie treba odpraviti
—	40-ietna službena doba. Na zadnii seji ožiega sosveta ie bil naoravlien sklep, da ie treba pravočasno stopiti v stik z ostalimi organizacijami državnega uradništva da se energično nastopi proti nameri zvišanja službene dobe od 35 na 40 službenih let. Kakor čuiemo se mnogo tovarišev z 32 službenimi leti raje pripravlja za pokoj brez 15%, kakor da bi služili 40 let. Mnogo krivde ie na onih ki prei niso hoteli iti niti s 40.
—	Člane Učit. Samopomoči obveščam. da ste prejeli v teh dneh položnice za pet smrtnih slučaiev (122. do 126.), in sicer: Ivan Paulšek. Maribor; Erna Lapajne, Novo mesto; Ivan Jezeršek,, Krani. Fran Crnagoi Ljubljana in Floriian Rozman. Krško. Skupni znesek za člana 25.50 Din, za zakonske pare d v o .1-n o. Zamudnikom so zaostanki prišteti in zaznamovani' s svinčnikom. Prosim vse člane, da ta ko? nakažeio te zneske. Društvena blagaina ima od Vas dobiti nad 60.000 Din. — Učit. Samopomoč ima 1966 članov.
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i V višio pedag. šolo v Beogradu so sprejeti: Za I. skupino: Jovo Popovič v Ormožu. — Za II. skupi-n o: Simon Dobernik iz Slov. Gradca, Mariiana Kokali iz Bogoiine. Vida Pogačnik iz Komende, s. Irena Verce iz Kočevja. — Za IV. skupino: Ljubo-mir Gorup iz Sv. Lenarta v Slov. gor., s. Donatina Iskra iz Lichtenturna v Ljubliani. — Za V. skupino: JosiD Stan-zer iz Maribora. Edgard Vončina iz Tržiča in Ladislav Čuk iz Kranja. — Navedeni moraio naikasnej.fi do 14. oktobra t. 1. iaviti rektoratu višie pedagoške šole v Beogradu, ali nastopijo svoie mesto. V nasprotnem slučaiu se bodo smatrali da niso spreleti.
—i Po čl. 52. in 71. s© nameščeni do lastni prošnii na meščanskih šolah: V Krškem Jožica Tomšič: Katinka Rihar: v Ljubljani (II. moš.) Marta Čretnik; v Ribnici Ivan Debeliak; v T r b o v 1 j ai h Kristana Schuiler; n a Rakeku Vladimir Roje: v Brežicah Josip Reichman: v Tržiču Milko Jeglič. Ferdo Vigele. Terezij';, Klin«r: v Trbovljah Adalb. Božič: v Hrastniku Miiena Groznik-Karba: na H r u-š i c i Hedvika Stojkovič; v Cerknici Helena Potočnik; v Ajdovcu Danica Potokar; pri Sv Petru Anton La-paine; v Toplicah Miroslava Vo-erinc; v B i r č n i vasi Amalija Jenko; v Begunjah Bogumila Čerin: na Jesenicah Ana Zavodnik. Vera Premrov; ori Sv. Križu Mariia Fister; v D o v-iem Angela Serainik-Vrhcvec: v Bohi n i s k i Srednji vasi Boženia Je-¡enc.
—i Po čl. 71. na lastno prošnjo so nameščeni: V Sevnici Hedvika Rak-Pcvh; v Kapelah Elza Vračko; v D oblica h Melita Butara-Schiller; na Brdu Ferdinand Završnik; v Dobre-n o 1 j a h MatiSda Maselj: v Loškem Potoku Elza Podboi. Frania Rihar: v Kostanjevici Frania Božič: v Ško-
c i i a n u Ruža Petelin; na K a 1 u p r i Šentjanžu Vida Savnik, N&da Fakin-Gruden; v C e r k 1 j a h n a Krki Marta Steiner; v Telčah Štefanija Klovar; na Jesenicah Fran Klavora Miroslav Iskra Slavkn Mrovlie. Aloizii Rabič.
Iz naše stanovske organizacije.
Vabila:
= Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj zboruje v soboto 2. oktobra t. J. v kmetski sobi restavracije Narodnega doma ob 10. uri po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik in dopisi.
2.	Poročilo del. Petroviča o pokrajinski in poro» čilo del. Rozbauda o državni učit. skupščini.
3.	Novi učni načrti. (Z ozirom na to točko se vabita oba tt. sreska šol. nadzornika, da podasta učiteljstvu potrebna pojasnila.) 4. Konstituiranje sreskega pevskega odseka. 5. Predlogi in slučaj» nosti. — Vsi tovariši(ce), ki še niso člani našega društva, se prisrčno vabijo k pristopu. — Šijas rtec, predsednik.
-= Učiteljsko društvo za srez Konjice zbo« ruje dne 9. okt. 1926 ob 10. uri v Konjicah s tcm-le dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi.
3.	O novem učnem načrtu. — Poroča tov. nadz. Gselman. 4. Poročilo o pokrajinski skupščini in o kongresu. — Poročajo tov. Kržič, Schel, Berce in tovarišica Wieser. 5. Slučajnosti. Udeležba ob* vezna, odsotnost opravičite!
—	Učiteljsko društvo za svetolenartski okraj zboruje v soboto dne 9. oktobra 1926 ob 10. uri na osnovni šoli pri Sv. Trojici v SI. gor. s sle« dečim dnevnim redom: 1. Dopisi. 2. Društvene zadeve. 3. -Poročilo o ¡pokrajinski skupščini v Celju. 4 .Poročilo o kongresu v Beogradu. 5. Raz» govor glede novih učnih načrtov. 6. Predlogi in slučajnosti. Udeležba dolžnost! Vabljeni so vsi tovariši(ce), kateri so na novo došli in tudi oni, ki še niso člani društva. — Odbor.
= Slovenjebistriško učiteljsko društvo zbo« ruje dne 9. oktobra 1926 t>b 10. uri v dekliški šoli Slov. Bistrica. Poleg običajnega vzporeda pride na razgovor tudi novi učni načrt v zvezi z razdelitvijo učnih ur. Ker so v okraju najraz* ličnejše kategorije šol, prosim, da se na snov pripravite. Poročilo o pokr. skupščini v Celju poda tov. Planer, ono iz Beograda pa tov. Šamprl. Ker je v okraju imenovanih precej novih tovas rišev (dc), jih v imenu organizacije najprisrčneje vabim, da se udeleže zborovanja in obenem pri« stopijo k društvu; zadevne priglasnice dobite pri svojih upraviteljih. — Predsednik.
=_ Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj zboruje dne 2. oktobra točno ob 10. uri v Mladiki s sledečim sporedom: 1. Za* pisnik. 2. Dopisi. 3. Slučajnosti, želje in predlogi. Ob 1/211. uri se udeležimo korporativno otvoritve sadne razstave. Iz tega vzroka odpade tokrat predavanje. Šolske upravitelje prosim, da nazna« nijo vsem članom zborovanje ter vabijo ostalo učiteljstvo k vstopu v društvo. — Predsednik.
—	Kranjsko učiteljsko društvo zboruje dne
4.	oktobra v kranjskem Narodnem Domu po spremenjenem dnevnem redu, ker ob 8. uri pre« dava g. nadzornik celokupnemu učiteljstvu o »novem učnem načrtu«. — Predsednik.
—	Celjsko učiteljsko društvo zboruje v so« boto dne 9. oktobra t. 1. v mestni osnovni šoli v Celju z začetkom ob 9. uri. Dnevni red: 1. Zas pisnik. 2. Dopisi. 3. Stanovske in šolske zadeve. 4. Poročilo delegatov o pokrajinski in državni skupščini. 5. »Udejstvovanje učiteljice na kme« tih«, poroča ga. Mira Jankovič. 6. Vprašalna skrinjica, slučajnosti. V okraj novo došli tova» riši in tovarišice se vabijo k pristopu. N. B.: Ob 8. uri pred zborovanjem odborova seja v zbor« niči.
= Učiteljsko društvo za kočevski okraj zboruje v soboto dne 9. oktobra t. 1. v Kočevju točno ob 10. uri v prostorih tamošnje osnovne šole s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo in dopisi. 2. Predavanje: »Sistem pouka o higijeni v osnovni šoli«, predava dr. med. Fed. Mikič. 3. Poročilo o pokrajinski in državni skup« ščini. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Slu* čajnosti (krožki, članarina).
—	Dolnjelendavsko učiteljsko društvo zboi ruje v soboto, dne 2. oktobra ob 10. uri v Čren» lovcih. Dnevni red bo naznačen pred zborovat njem. Ker se bodo cSbravnavale važne stanovske zadeve, je zborovanje obvezno. Pridite torej točno vsi!
Kamniško učiteljsko društvo zboruje v ponedeljek dne 11. oktobra 1926 ob 10. uri v šolskem poslopju v Kamniku. Dnevni red: 1. Po« ročilo odbora. 2. Poročilo o pokrajinski skupščini v Celju, poroča tov. Arrigler. 3. Poročilo o državni skupščini v Beogradu, por#ča tov. Rakovec. 4. Slučajnosti. Udeležba obvezna!
Poročila:
+ Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptuj. šol. okraj je zborovalo 11. oktobra v Ptuju. Nas vzočih je bilo 89 članov.
Po otvoritvenem pozdravu tov. predsednika
ovak: RISANJE
s podrobnim učnim načrtom in navodilom za prvih osem šolskih let.
— (
Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I,—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI.—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI —VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500"—
Novakovo .Risanje" je odobreno od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mesečnih obrokih.
) Naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKAH V LJUBLJANI Frančiškanska lil. 6.
se je prečital in odobril zapisnik zadnjega zbo» rovanja.
Dopisi. Med došlimi dopisi je bil važen oni, ki poziva nameščence, da izstopijo iz vseh dru» štev, kot odgovor na redukcijo doklad. Društvo je zavzelo napram temu pozivu svoje stališče ter je sprejelo resolucijo, objavljeno v 6. štev. Učit. Tovariša z dne 16. septembra t. 1. z vsemi gla* sovi — proti je bil le en tovariš.
Poročila. O pokrajinski in drž. skupščini sta poročala tov. Peček in Šestan. Pri razpravi je prišlo do precej ostrih besed. Za zaupnico dele» gatom je glasovala večina tovarišev in tovarišic.
Tov. Cucek je izstopil povodom svoje vpos kojitve iz tukajšnjega društva ter se je pismeno poslovil od učiteljstva. Odhodnica, katero mu je j učiteljstvo hotelo prirediti, je radi njegove bo» j lezni izostala.
Mesto njega se je volil v odbor tov. Kerbler, i mesto podpredsednika pa je prevzel tov. Čoki.
Prihodnje zborovanje se je določilo za prvo ] soboto v oktobru.
PREDNAZNANILO!
VELESPOŠTOVANEMU SLOVENSKEMU UČITELJSTVU SI DOVOLIM NAZNANITI, DA IZIDEJO V KRATKEM ČASU TRI MOJE KNJIGE O DEŠKIH ROČNIH DELIH V SLOVENSKEM PREVODU, KI GA JE OSKRBEL G. LAJOVIC ALBIN, RAVNATELJ MEŠČANSKE ŠOLE V TRŽIČU. DELO SE JE RADI PROMETNIH TEŽKOČ MALO ZAKASNILO, ZA KAR PROSIM OPROŠČENJA. VSE TRI KNJIGE OBSEGAJO POLEG BESEDILA OKOLI 4.000 SLIK IN SO IZVRSTEN
PRIPOMOČEK ZA POUK
NE SAMO DEŠKIH ROČNIH DEL, TEMVEČ TUDI
RISANJA, GEOMETRIJE IN ZEMLJEPISJA.
CENA BO PRIMERNO NIZKA, TAKO DA SI DELO LAHKO VSAKDO NABAVI. NAROČILA SPREJEMATA ŽE SEDAJ PN. TISKARNA ,SAVA" V KRANJU IN G RAVNATELJ LAJOVIC ALBIN V TRŽIČU. — PRIČAKUJOČ OBILNIH NAROČIL SE PRIPOROČA
F. J. BUČE K KNJIGOTRŽEC IN ZALOŽNIK KNJIG V PROSTJEJEVU NA MORAVSKEM.
ARGUS )e na& na]bol]8l Informacijski zavod_
ARGUS lma vvseh mestih svoje poverjenike_
ARGUS dal8 Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Indu8trl]8klh podjetij In privatnikov ARGUS-ove ^formacije so vslkdar točne Izčrpne
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5 —.
UPRAVA ZVONČKA : MIZARSKO ORODJE, I kor tudi za meščanske lice. Tovariši in tovari
v	• « •	i	i	i« </»J ni 7 Ifl f d Tfrtrirt	I C „	. ___r J___
In hitre
ARGUS ARGUS
se nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ,ov telefon Je 6-25, a brzojavni naslov Argug
				
fü				
NAJCENEJŠA ZEMLJEPISNA KNJIGA ZA OSNOVNE ŠOLE!
ZEMLJEPIS
JUGOSLAVIJE
I. DEL
SLOVENSKO OZEMLJE *
SESTAVILA . PAVEL PLESN1ČAR IN RADO GRUM LEPO VEZANA KNJIGA VSEBUJE POLEG 24 POKRAJINSKIH SLIK DESET MOJSTRSKO IZDELANIH ZEMLJEVIDOV SLOVENSKEGA OZEMLJA. RABA DRUGIH, VČASIH PRAV DRAGIH ROČNIH ZEMLJEVIDOV POPOLNOMA NEPOTREBNA. CENAVEZANI
KNJIGI 22. DIN *
NAROČILA SPREJEMA KNJIGAMA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI. FRANČIŠKANSKA MUftEt. 6.
ima več vezanih in ne-! kompletno po 40 koma-	šole za. ?'zje raz™d.e
vezanih letnikov na pro- dov ali posamezno, je na	sredni'^ šol vsebuje
daj in sicer boljše veza- i prodaj. Je neobhodno po-	61 tudi največ narodnih
ne a 60,— Din, navadno! trebno za rokotvorni	?!;smi (49 dvoglasmh m
vezane a 45— Din in [ pouk. Poizve se v upra-	12. la^lh troglasmh), 73 nevezane a 30,— Din. vi UJU Ljubljana. Dalje ima nešteto posa-
strani, cena Din 26. I V zalogi je še tudi lani
šice! Segajte pridno po njem. S tem koristite tudi Učiteljskemu konviktu, ki je zemljevid založil.
NOV ROČNI ZEMLJE-VID SLOVENIJE
isciijv ima. IIVOIV/IW puaa-	. .v,	.	~ --------,
meznih številk vseh let-	Noben ljubitelj in po»	lz'sla. z.b.V"ka: 30 trogl. izide v založbi Učit. do-
nikov a 3.— Din komad	speševatelj lepega mla«	mladinskih zborov. Cena ma za5etkom oktobra,
na razpolago.	dinskega petja ne sme	20 Din. j ker je Pirc-Dimnikova
--------- —-	blt' °rez, najnovejših	Naročila je nasloviti na izdaja docela jošla. Cena
SLOVENSKA ŠOLSKA regljevih pesmaric ,	Cirila Pregelj, učitelja v mu bode precej nižja od
NAGELJCKI«.
Celju (samozaložba).
sedanje. Prednaročila sprejema že sedaj U. D. _ v Mariboru.
SKOBELNIKI
MATICA.
Poverjenike Slov Šol Prva zbirka — za srednjo NOVI UČNI NAČRT Mat. vljudno naprošam, sfoPnl° osnovnih šol - ZA OSNOVNE ŠOLE da mi dopošljeio sigurno vs«bVJe 66 P°najvec na* zahtevai da se vršj do_
do 15. oktobra sezname	moznanski in zemljepisni za obdelovanje lesa, v
članov svojega poverje-, ostallb *lIazJ1"	pouk po sreskih okrožjih, najboljšem stanju, pri-
ništva in nanje pripada-1	n- on	! OP°zariamo zato na zem- pravni za rokotvorni
joče zneske. — Pavel	Uln 20.—.	1 ijevid, ki obsega kamniški pouk, so po nizki ceni
Plesničar, blagajnik Slov. Druga zbirka — za višjo okraj, nekaj kranjskega na prodaj. Oglase na Šol. Mat. v Ljubljani. ; stopnjo osnovnih šol, ka* okraja in ljubljanske oko-1 upravo UJU Ljubljana.
VSEH VRST IMA STALNO V ZALOGI
KNJIGOVESKE §AGRIN„
POTREBŠČINE LJUBLJANA, Miklošičeva c. 6.
Z A O G A BARV, TUSEV IN RADIRK
povsod na zalogi — tiskovine na zahtevo
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./i.
Tovariši!
Širite naš tisk
IF Tovarišice!
in
priporočajte mladini, staršem in knjižnicam sledeče knjige:
Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 24.—.
Baukart: Marko Senjanin. slovenski Robinzon. Broš. Din 8.—, vez. Din 12.—.
Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 18.—.
Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 30.—.
Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 22.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18.—, vez. Din 26.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 36.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 40.—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vej. Din 46.—.
Erjavec-Flere: Starejše pesnice in pisateljice. Vez. 80-—
Ewald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 26.—.
Evvald-Holeček: Tiho jezero in druge povesti. Vez. Din 26.—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10.—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 24.—.
Gangl: Zbrani spisi. II.. V. in VI. zv. vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.)
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, solnčece! (Zbirka koroških popevk.) Din 8.—.
Karafiat - Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 18.—.
Komanova Manica: Narodne pravljice in legende. Din 16.—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 14.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 14.—.
Krasnohorska-Podkrajšek: Pripovedka o vetru. Vez. Din 20.—.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12.—. Meško: Našim malim. Vez. Din 15.—. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvezek. (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. Din 10.—.
Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 24.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Rape: Mladini. II., III., IV., V.. VI. zvezek. Vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—. VII. zvezek Din 12.—. VIII. zvezek Din 15.—. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. Riha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci.
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24.—. Tille-Pribil: V kraljestvu sani. Broš. Din 6. Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 8.—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 24.—.
Leposlovne knjige.
Carli: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28.—,
broš. Din 22.—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 26.—.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 22.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskega
dobrovoljca. Vez. Din 26.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 36. Matičič: V robstvu. Vez. Din 40.—. Pavlic Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 60.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 24.—.
Rabindranat Tagore-Gradnik: Gitandžali.
Trdo vez. Din 24.—, v platno vez. Din 28. Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. vez. Din 46,
II. zv. vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: Pomenkl. Din 10.—.
Dramatika.
Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 24.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 12.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 22.—. Kosem Zv.: Morje. Din 12.—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 12.—.
Vidic: Ave Patria! Broš. Din 8—.
Poučne in znanstvene knjige.'
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 64.—. Bučar: Slovenski metuljar. Broš. Din 12.—. Kabaj M.: Cerkniško jezero in njega okolica. Vez. Din 50.—. Kunaver: Na planine! Vez. Din 28.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi Vez. Din 38.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka.
Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. Brpš. Din 260.—. Rus dr, m.: Prva pomoč. Broš. Din 32.—,
vez. Din 36.—. Veber: Etika. Din 100.—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8.—. vez. Din 12.—. Korban J.: Povodni mož. igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k I. zvezku »Šol. odra« Din 4. Lah dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori.
Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih. Uglasbd C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Ferdo Juvanec: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov. Prvi snopič: Oba junaka. Drugi snopič: Pri čevljarju. Cena snopiču Din 4.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 40.—.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domorodne
pesmi. Din 3.—. Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zvezek a Din 3.—.
Druge knjige
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v
Sloveniji 1923. Broš. Din 10.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920) broš. Din 5.—, II. zvezek (za 1.
1921)	broš. Din 7—, III. zvezek (za 1.
1922)	broš. Din 8.—, IV. zvezek broš. Din 14.—, V. zvezek broš. Din 32.—.
Wester: Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5.—. Wester: Pravila o izpitih na meščanskih šolah. Din 2.—.
Slike.
Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. II. Kmečka hiša na Gorenjskem. Velikost 30.3 X 90.5 cm. Slika a Din 30.—. Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220.—. Šaša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10.—.
Galerija naših mož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik 5. Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
61.5 X 47.5 cm.
9. Aškerc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16.	Parma
Slika a Din 10.—.
Vse gorenje knjige, tudi knjige drugih založb, se dobivajo
v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani
Frančiškanska ulica 6.