AQUAMALOMANDIJA
(Mef) Predstavitev projekta novega turistično stanovanjskega naselja imenovanega Aqualand, ki naj bi zraslo na območju med Prešernovo cesto, Livadami, Južno obvoznico in Jagodjem je še ena v vrsti znanstveno - fantastičnih idej, ki so doletele ta prostor na območju nekdanjega kamnoloma.
Če spomin ne vara seje na tem prostoru dogajalo že marsikaj in tudi nekaj načrtov smo že videli, da o novinarskih člankih z velikimi naslovi niti ne govorim. Najprej je bil tam predviden hotel, potem filmsko mesto, malo kasneje nogometno igrišče, nato motel, pa spet športno rekreacijsko središče, končno pa še aqualandija, po vzoru tiste v sosednji deželi, ki njenim lastnikom iz leta v leto povzroča
li Banka Koper
26. marec 1998
več finančnih težav.
Seveda bi se ob teh najnovejših idejah lahko prizanesljivo nasmehnili, če projekt Aqualandije ne bi bil prefinjeno podkrepljen z gradnjo apartmajskega naselja, pravega malega mediteranskega mesta, ki seveda ni namenjeno socialnim ali neprofitnim stanovanjem za brezdome Izolane, čeprav bodo nekatere stanovanjske enote velike vsega 20 kvadratnih metrov, ampak bi ta stanovanja Šla na vikendaški trg, kar je zagotovo ekonomsko veliko bolj zanimivo od nekakšne Aqualandije. In za to pri večini izolskih gradenj v resnici gre. Pod najrazličnejšimi kombiniranimi imeni (stanovanjsko poslovna, stanovanjsko obrtna, stanovanjsko turistična cona) se skuša "prešvercati" vikend stanovanja, ki so pravzaprav edino, kar gradbincem še prinaša svež denar. Zato jim takšne podjetnosti ne gre očitati, saj bi brez nje težko preživeli. Njihova pravica je, da predlagajo, pravica lokalne skupnosti pa, da sprejme ali ne.
Adriatic «
VAŠA ZAVAROVALN
LNAJHHpVnffnRII
Zato je v tej fazi povsem nepotrebno razpravljati o tem, kako bodo morsko vodo sploh pričrpali do kamnoloma oziroma, kam jo bodo potem (onesnaženo) vračali in katere cevi bo morska voda razžirala. To je razprava za zadnjo fazo sprejemanja. Zdaj je treba predlagatelje vprašati, če so naredili demografsko, sociološko ali celo psihološko raziskavo o tem, kaj takšna gradnja prinaša temu mestu in tem ljudem.
Mimogrede: Nekaj sto metrov severneje takšno stanovanjsko turistično naselje že stoji. Imenuje se staro mesto in z veseljem bi sprejelo pobudo, da kakšnih sto razpadajočih kleti in podstrešij ambiciozni investitorji spremenijo v vikendaška gnezdeca mediteranskega mesta.	______________________________
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJt
-
tel.: 0<
Obala 114, Portorož tel.: 066 / 770 • 328, 770-728 fax: 066 / 770 - 329
m ^
tople)« bo
(DM)Svetniki Občinskega sveta so na eni izmed zadnjih sej sprejeli vseslovenski projekt "Moja dežela - lepa, urejena in čista". Tako je bil oblikovan organizacijski odbor, ki je pripravil obširen program aktivnosti od konca marca do zaključka akcije, ki s podelitvijo priznanj in nagrad 11. Julija, ob Občinskem prazniku.
Osrednja točka programa akcije je vsekakor pomladanska očiščevalna akcija, ki jo vodi JP Komunala in se bo pričela že v ponedeljek. Kot vedno bodo imeli krajani možnost "odložiti" material kar na 107 mestih, seveda bo organizirano tudi ločeno zbiranje (železo, papir). V JP Komunala so pripravili tudi pregled obratovanja deponije, možnosti varnega odlaganja akumolatoijev, odpadnih olj, stekla, plastike in kartonov.
Posebej je razveseljivo, da so organizatorji akcije razpisali tekmovanje za najbolje urejeno ulico, okolico individualnega in večstanovanjskega objekta, balkona, kot tudi likovna dela in eseje na temo Moja dežela-lepa, urejena in čista.
Vse podrobnosti in navodila pa bodo krajani dobili te dni v lično izdelani zgibanki. Seveda ne gre prezreti že prve okrogle mize, ki bo v SGTŠ, v ponedeljek, 30.marca ob 19.00 uri, na temo urejanja okrasnih rastlin in negovanja cvetlic. Obiskovalci okrogle mize, ki jo vodijo strokovnjaki iz KSS Koper, se bodo poleg zanimivega predavanja in diapozitivov seznanili tudi s praktičnim prikazom urejanja.
ZASEBNA ORDINACIJA SPLOŠNE MEDICINE ANDREJ DERNIKOVIČ, DR. MED.
Levstikova 1,6310 Izola Tel: 066 647 552
NENAROČANJE
V poplavi "naročite se, počakajte" novih in novih pravil, sporočam vsem svojim pacientom, da se jim od 2. aprila dalje za recepte za zdravila, ki jih stalno jemljejo in za napotnice, ki so samo formalne narave,
NI TREBA VEČ NAROČATI.
Lahko pridete kadarkoli v našem ordinacijskem času ali pa namesto vas kdo od vam bližnjih. Če res ne bo šlo drugače pa se bo dalo urediti marsikaj tudi po telefonu.
Upam, da bo tako nekaj manj izgubljenega časa v čakalnici in nekaj več pridobljenega v ordinaciji ter v vašem življenju.
Z nasmehom v novi dan.
MALI OGLASI MAU OGLASI MALI OCIASI
•	NUDIM INŠTRUKCIJE, kvalitetne in poceni, za nagleški jezik za osnovne in srednje šole. Pokličite še danes na 528-016.
•	PRODAM el.kitaro Gibson ES-325, letnik 68, made in USA in multiefekt BOSS ME-X. Samo resni interesenti pokličite popoldan na 528-016.
•	ODDAM 2 krilno garderobno omaro. Tel. 648-542. popoldan.
•	RAČUNALNIKI za začetnike in zahtevnejše, novi in rabljeni, z garancijo, brezplačna dostava, montaža, inštrukcije, programi, igre, staro za novo, od 18.000 SIT dalje.
Tel. 066/645-818.
•	PRODAM Renault 11, rdeče barve 1.87, z dodatno opremo v brezhibnem stanju.
Cena 5800 DEM. Info 61-743.
•	PRODAMO polovico hiše v Hrvatinih. Edini stanovalci, mirna lokacija. Tel.: 528-016 od 12. do 17,ure.
•	V NAJEM DAJEM frizerski salon na Ribiški 1. javite se na tel.62-385 ali 62-380 od 20.ure dalje.
•	PRODAM dve zimski pnevmatiki z obroči vred za ŠKODO (155/14). Tel.: 64-62 -76
•	KUPIMO stanovanje v Izoli do 65.000 DEM. Tel.: 63-241
•	NUDIM varstvo za otroke v Izoli ali v Kopru. tel. 066 65-818 ali 282-074
•	VEČ kosov CB postaj prodam, tel 0609 613 299
mandiiac
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel :066 / 600 - 010, fax: 600-015
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H.
(fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC@S-NET hET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: GRAFIKA Glavina, Gažon
Na ples v cvetoči gaj !
Vabljeni na zabavo vsi mladi in stari nad 14 let. Ples prireja ansambel 1.april, ki bo letos prvič javno nastopil.
Zaželjene so lepe plesne obleke; za ženske z globokim dekoltejem, za moške smoking, obvezni so lakasti čevlji, bele rokavice in metuljček. Frizure po najnovejši modi.Telefizijski snemalci so dobrodošli tudi iz drugih držav.
Sponzorji te javne prireditve so prazne denarnice, vstop na prireditev je brezplačen. Dobiček bo šel v dobrodelne namene; na mrliški zavod.
Pričakuje se velika udeležba, zato si pravočasno rezervirajte vstopnice. V slučaju nejasnosti se obrnite po informacije na združenje prireditelja za smeh in razvedrilo, ki Vam ga želim obilo.
Vida Rožnik
IZOLSKI OBRTNIKI TUDI ŠPORTNIKI
Območna obrtna zbornica Murska Sobota v letošnjem letu praznuje 30. obletnico svojega delovanja. Z namenom počastitve tega dogodka so pripravili vrsto prireditev. Ena izmed njih je bila tudi organizacija tekmovanja v keglanju, na katero so povabili tudi Sekcijo kegljačev, ki deluje pri Območni obrtni zbornici Izola. Na tekmovanju so nastopale štiri ekipe in sicer ekipa gostiteljev, ekipa Območne obrtne zbornice Maribor, ekipa Območne obrtne zbornice Izola in ekipa obrtnikov iz Madžarske. Naši obrtniki in pri njih zaposleni delavci so v moškem in tudi ženskem ekipnem tekmovanju osvojili drugo mesto. Potrebno je poudariti, da so taka srečanja pa čeprav na športnem področju, za obrtnike in pri njih zaposlene delavce zelo pomembna, prvenstven namen pa je prav gotovo skupno druženje.
Športniki izolske zbornice so se sami prepričali, da so Prekmurci zelo gostoljubni ljudje, saj niso prezrli niti najmanjše malenkosti pri organizaciji tekmovanja. Vse tekmovalce so povabili na svečani sprejem z uvodnimi predtavitvami. Izolsko obrtno zbornico je predstavil njen predsednik Ivan Paliska, ki je v Mursko Soboto prišel bodriti naše tekmovalce. Po zaključku tekmovanja pa je bilo organizirano še skupno srečanje s kratkim tečajem osnov
madžarskega jezika, vendar žal kljub dobremu učitelju, so si tekmovalci zapomnili le besede »na zdravje«.
Območna obrtna zbornica Izola in Sekcija kegljačev si želi, da bi bilo čimveč takšnih srečanj.
PRODAJA IN REZERVACIJA AVIO KART
fflPvCLfel - 5 čekov brez obresti 'nhrffnrri. 7 čekov brez obresti eno o«To«
__	iR-iinfi - 7 čekov brez obresti $0B9M-i3M
ogcdic gffiSpn&BmsO a™« T&jT
lel./fox: O06 646 - 747 / delovni taPON-PET 83M23“ in 1700-19'30 / SOB 10“° -12°°
r
BOUTIGUE nifIR
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
POMLADNA KOLEKCIJA DOMAČE PRESTIŽNE MODNE HIŠE BUNNY ŽE PRI NINI, PO IZJEMNIH CENAH !!!
VSE GOTOVINSKE NAKUPE ŠE VEDNO NAGRAJUJEMO Z 20 % POPUSTA !
^Bodite drugačne, oblačite se pri NINI^
N
HI l's NU l UtAU je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini.
KJE BODO IZOLANI IMELI ČOLNE?
»Po mnenju Izolanov jim je Marinvest ob sprejemanju zazidalnega načrta Marina Izola obljubil....«
Tako novinar B.Š. v Delu 17.03.98 začne članek, ki ima zgornji naslov. Na podlagi predloga posebne skupine, ki jo je imenovala Skupščina občine Izola in je le-ta podala predlog, ki je prižgal zeleno luč za sklep SOI za izdelavo dokumentacije in pristop k gradnji marine.
Sklep SOI zavezuje investitorja, da se s protivrednostjo vodne površine marine reši problem komunalnih privezov in uredi plato to je teren, kjer bodo domačini vzdrževali svoje čolne.
Sestavni del projekta Marine je podaljšanje valobrana, kjer so trenutno vezane ribiške ladje. Namen tega podaljšanja je zaščita luškega akvatorija pred vetrovi, ki ogrožajo luko iz zahodne smeri. Sestavni del tega projekta (valobran) je že položena cev za odvod meteornih in drugih voda iz platoja marine ter zaledja le-tega. Del cevi je ustrezno zaščiten na delu kjer bo potekal podaljšek valobrana-kamnomet. Dokler »investitorji« ne zgradijo podaljška valobrana in s tem zaščitijo luko Izola, menim, da noben nadaljni poseg v luške objekte ne pride v poštev. Pri tem imam v mislih pomol »B« in komunalne priveze.
Na zadnjem razgovoru, ki gaje sklical Slovenski forum - dne 12.03.98 je predstavnik Marine oziroma direktor Portinga Branko Mahne postregel z dokumenti, ki zamegljeno prikazujejo obveznosti investitorjev. Županja Breda Pečan je prinesla na razgovor tloris marine, ki prikazuje pomol »B« in komunalne priveze. Ni mi znano kdo in kdaj je spremenil namembnost pomola »B«.
Po prvotnem predlogu in sklepu SOI je pomol »B« razdelilni pomol med komercialno in komunalno luko. Na južni strani so tri bazeni Marine, na severni strani pomola pa 100 privezov večjih čolnov (jadrnice) domačinov, ob Sončnem nabrežju je cca 400 privezov za manjše čolne domačinov. Sprememba je namreč ta, da pomol »B« v celoti želi obdržati marina za komercialne priveze (južna stran) in dnevne priveze na severni strani. S tem posegom so močno skrčene kapacitete za priveze v komunalnem delu.
Sprašujem in prosim za odgovor: kdo je odgovoren za spremembo in krčenje programa.
Izjava Branka Mahneta povzeta po pisanju novinarja Dela - B.Š.: »Vendar to ne pomeni, da bi morali biti privezi, ki jih bo prevzelo v upravljanje izolsko komunalno podjetje oddani pod ceno.«
Rad bi opozoril, da ves svet ima in pozna domače luke (komunalni privezi) za domačine, kjer so cene takšne kot so. Da so naši prejemki »pod ceno« v primerjavi z lastniki čolnov v Marini pa ni potrebno posebej razlagati. Da bo cena bodočih privezov v komunalnem delu verjetno nekoliko drugačna od sedanje, mi je jasno. Menim pa, da to ni v pristojnosti direktorja Portinga.
K napisanemu bi rad dodal še nekaj misli; pri tem poudarjam, da je to zgolj moje razmišljanje. V zadnjem Mandraču 12.03.98 sem pozorno prebral razmišljanje g. Janka Kosmine. Želja po 51% deležu se mi zdi normalna in logična. V vsaki hiši mora biti red, mora se vedeti kdo ukazuje in kdo posluša. Poleg tega je v tem garancija, da se bodo zadeve premaknile. Ni mi jasno ali je pod terminom »Izolska marina« mišljena celota ali le podjetje Porting. Ker je dokončanje Marine zamrznjeno, predlagam, da se na podlagi nove dokumentacije zgradi pomol »B« - brez bazenov na južni strani ter se ta stran izkoristi za dnevne priveze. Čigavi bodo in kdo jih bo naredil - stvar dogovora. Na severni strani naj bi stali po prvotnem programu privezi za domačine in seveda ob Sončnem nabrežju pomoli za manjše čolne domačinov. Poleg tega menim, daje razmišljanje o kompletiranju ponudbe Marine poštena in realna baza za čimprejšnje dokončanje oziroma pričetek funkcioniranje Marine kot celote. Vse dolge »obljube« naj se prenesejo na objekte na kopnu in investitorje le - teh. Ob tem menim, da mora Marina v čim krajšem času skozi dohodek (davki) sodelovati v rešitvi ostalih zadev.
Občan Izole Ivan Pivac, dipl.ing.str.
ALI SO V IZOLI BORCI NAJBOLJ POTREBNI DENARJA ?
V Mandraču št.: 257 sem v članku Proračun je sprejet, prebral, da so neizkoriščena sredstva za sanacijo cerkve Marije Alietske namenijo med drugim tudi za financiranje občinske organizacije Zveze borcev.
S tem se kot davkoplačevlec in s čutom do sočloveka ne morem strinjati.
Menim, da ne morejo biti borci, tisti, ki so najbolj nujno potrebni tega denarja. Glede na socialno neogroženost članov ZB, saj je splošno znano, da pokojnine le teh, sodijo v višji razred, mislim, da denar potrebujejo za vzdrževanje spomenikov NOB. Menim, da ZB ne potrebuje denarja v ta namen, saj lahko Komunalno podjetje popolnoma ustrezno poskrbi za urejenost spomenikov NOB v občini Izola. Istočasno pa je v naši občini Izola veliko število brezposelnih, bolnih ljudi ki so potrebni pomoči ter verjetno tudi takih, ki nimajo niti dnevno toplega obroka hrane (mimogrede pozanimajte se v šolah in vrtcih). Mislim, da je najprej potrebno poskrbeti za žive in pomoči potrebne, potem pa se prosta sredstva lahko nameni tudi za ostale dejavnosti.
Ta denar bi lahko namenili Rdečemu križu ali Karitasu, ki bi ta denar ustrezno porabila za "žive" ljudi, ki so pomoči potrebni, na pa za goli mrtvi kamen. Spomenike nosimo v naših srcih. V časih, ko revščina trka na naša vrata, je nujno treba, najprej poskrbeti za sočloveka. Županji kot članici ZLSD (po mnenju članov te stranke, edine prave socialdemokratske stranke) zamerim, daje pri razporejanju teh sredstev pozabila na socialo. Sicer pa, Županja v isti številki Mandrača pravi, da nima vladajoče koalicije. Vendar je le čudno, da vedno svetniki istih strank ( ZLSD, ZZP, DeSUS ter LDS) glasujejo, kot predlaga Županja. PS.: Koliko si socialdemokratski se pokaže z dejanji, ne pa z lastnim hvaljenjem v medijih.
A.P. Jagodje
REFORMACIJA TRKA NA VRATA
Gospod Gregorič ! Vedno mi je neprijetno, ko se zalotim, ali ko me kdo opozori, da sem kaj napačnega izjavil. Pri meni se to lahko zgodi zaradi trenutne površnosti ali zaradi napačne informacije, ki jo imam. Za takšno napako sem vedno pripravljen opravičiti se. Tako seje zgodilo v tekstu o nadležnih formalnostih (Mandrač, 26.2.98), kjer sem uporabil oznako "industrijska cona" namesto obrtna cona in mn kar ste se odzvali. Opmvičujem se. Vendar namen mojega takratnega pisanja je bil, kot veste in kot vsi vedo, usmerjen na pomembnejšo stvar. V predvolilno kampanjo, kot mi želite očitati? Tudi.
Seveda. Predvolilna kampanja, vsaj zame, traja štiri leta, vsak dan. Je nujna in obče zdrava politična dejavnost in se razlikuje od predvolilnega "bobnanja", ki ga bobnajo nekatere stranke, kakšen mesec pred volilvami, da bi volivcem zasolzili oči in oglušili ušesa. (Sedanji dogodki okrog Podobnikov in SLS so pravilna in zdrava predvolilna kampanja in ne "bobnanje"!)
No, kar ste pa Vi pisali o mem in Zelenih je bilo tapravo "bobnanje". In volivci Vam še vedno verjamejo. Zato pa ostajate kontinuirano na oblasti "ljudje od vekomaj", ljudje, o katerih pravite, da jih stalno napadam, žalim in nekaj podtikam. Ob tem uspešno operirate s železnim repertoarjem stranke prenoviteljstva, češ: "mi" skrbimo za razvoj, smo konstruktivni, s pozitivno energijo, "vi" pa žalite, blatite, sovražite. (Ta besednjak, to bobnanje, je gospod Kučan uspešno uporabljal od devetdesetega dalje; beseda revanšizem je bila visoko cenjena in je vedno dobro zadela.) No, enkrat se bo Slovencem le odprlo. Je žalitev to, če govoriš o hudodelcih? Seveda, za hudodelce, ki se te oznake bojijo, je žalitev! Največ "žalitev" izrečem v zvezi z marino, ki je projekt stare nomenklature, in zdajšnje ZLSD, ZZP in LDS.
G. Jazbinšek takole govori o času svojega ministrovanja: "V politično-menažerskem krogu marine Izola je bila izprijenost brez primere. Vsako našo pobudo so z goljufijo izpridili. V zazidalni načrt so vnašali falsifikatne faze gradnje. Z ministrstvom dogovorjene kriterije kvalitete so izpridili in s tako izprijenimi predlogi, ki so pomenili ropanje občinskega, so prihajali pred občinsko skupščino in jo prenašali okrog. Predvsem tisti Lozej z -nedolžno lepim obrazom.
Kaj niso takšna in podobna dejanja največja žalitev za posameznika -občana in za vso občino? In žalitev bi bila še večja, če bi na vse to molčali, tako kot to zahteva sedanja vladajoča nomenklatura.
Gospod Gregorič, moj ali naš Zeleni vlak bo vozil, dokler bo izprijeni del človeštva pogoltno uničeval ta naš planet kot celoto in kot posamezne dele te celote, v imenu lažnega napredka, seveda. Bojim se, da bo to trajalo do sodnega dne. Vaš MODRI vlak pa še vedno skoraj varno vozi tja do Beograda in nazaj. Toda...Reformacija že trka na vrata. Enkrat mora priti. Ni hudič!
Frane Goljevšček
FASADE DAJO NEKA) NASE
Gradbeni odri so vse pogostejši spremljevalci izolskih fasad. Zasebni lastniki hiš so pljunili v roke, nekaj je pomagala občina z ugodnimi krediti, pa tudi koncesionarje resno zastavil delo pri vzdrževanju stavb in v zadnjih treh letih je bilo popravljenih več fasad kot v desetletju pred tem.
Tudi Gregorčičeva ulica, ki je ob Smrekarjevi najbolj potrebna temeljite obnove, vsake toliko dobi kakšno novo fasado in z več optimizma pogleda v nove čase. Prej ali slej bo nekdo moral čestitati spomeniškemu varstvu in ing. Guštinu za premišljeno izbiranje barv s katerimi opremlja fasade tega našega sredozemskega mesta.
ISKANJE NEVIDNE CESTE
Minuli teden, v sredo, so se člani Komisije za spremljanje načrtovanja hitre ceste sestali s predstavniki državnih institucij in strokovnih služb, ki sodelujejo pri pripravi dokumentacije za izgradnjo ceste, ki naj bi v prihodnjih letih na novo povezala obalne kraje.
Pred tem si je komisija, ki jo sestavljajo člani občinske Komisije za okolje in prostor, predsednika svetov KS Livade in KS jagodje-Dobrava, zunanji strokovnjaki ter predstavniki občine, na terenu ogledala traso štirih predlaganih variant.
Ugotovitve komisije je strnila Jana Gojanovič-Purger, predstojnica občinskega Urada za urbanizem, ki je povedala, da za občino Izola pravzaprav ni v celoti sprejemljiva nobena od predlaganih variant, nekatere pa le delno in s popravki. Na vzhodnem delu je najbolj sprejemljiva varianta vhoda v tunel pri laporokopu na Rudi (oranžna varianta), delno pa tudi t.i. vijolična varianta, ki poteka po južnem pobočju doline Pivol, s tem, da bi v tem primeru cesta morala potekati južneje od sedaj zarisane trase." O ostalih dveh variantah, ki sta najbolj neugodni za Pivol, se ne bi več pogovarjali," je na sestanku dejala Purgerjeva.
Glede nadaljevanja ceste proti Luciji, se je med člani komisije oblikovalo mnenje, da se kot za okolje najmanj boleča kaže varianta, ki predvideva predor pod Malo Sevo, višinska razlika med Jagodjem in tunelom pa naj se v vsakem primeru premosti z viaduktom. Ob tem pa ostaja odprto vprašanje, kako bo rešena prometna povezava za Strunjan, saj krajani Jagodja zdaj nasprotujejo obstoječi cestni povezavi.
Ob izolskih predlogih naj povzamemo, kaj o možnih trasah menijo v sosednjih občinah, oziroma krajevnih skupnostih. V Strunjanu si želijo, da bi cesta čimprej zavila proti jugu, medtem, ko prebivalci Lucije zastopajo diametralno nasprotno stališče. Menijo namreč, da bi morala v Portorož in Piran voditi primerna cesta tudi po severni strani, to pomeni skozi Strunjan. Kot je znano, pa se Kopru še najbolj ogrevajo za predor pod Gradom, za katerega pa je po doslej predstavljenih variantah predviden izhod iz tunela v dolini Pivol, čemur, kot že rečeno, v Izoli nasprotujejo.
Kaže torej, da bodo morali načrtovalci domisliti še kakšno vmesno rešitev, ki bo sprejemljiva tako s tehničnega kot ekonomskega vidika, kot tudi z vidika potreb in želja lokalnih skupnosti.
Zaenkrat pa bodo izdelali primerjalno študijo, kjer bodo upoštevali le štiri predlagane variante. Skupaj s strokovnim predlogom najustreznejše trase naj bi jo predstavili konec aprila.
V teh dneh bo občina načrtovalcem posredovala še uradno stališče, ki naj bi ga v omenjeni študiji upoštevali kot enega od kriterijev pri vrednotenju posameznih možnih tras. (kb)
OBČINSKI ODBOR SDS IZOIA ČESTITA MATERAM IN ŽENAM OB MATERINSKEM DNEVU IN IIM ŽELI MNOGO USPEHOV OB REŠEVANIU VSAKODNEVNIH PROBLEMOV, KI IIH ZNAIO IN ZMOREIO REŠEVATI LE ŽENE IN MATERE.
SDS
SPET DVE SEJI OBČINSKEGA SVETA
Izolskim občinskim svetnikom že prihaja v navado, da naenkrat sedijo kar na dveh sejah in tudi v četrtek 2. aprila bodo najprej dokončali dnevni red 31. redne seje, nato pa jih čaka še 32. redna seja OS.
Prav zaradi takšnega ravnanja bodo sejo spet začeli z volitvami in vprašanji ter odgovori članom OS, kar zna biti zelo zanimiv začetek seje, saj je vprašanj vedno dovolj, le odgovorov včasih primanjkuje. Sicer pa bo 32. seja namenjena v glavnem stanovanjski problematiki. Svetniki bodo razpravljali o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, sprejemali bodo Predlog pravilnika o pogojih in postopku prodaje poslovnih prostorov ter drugih stavb, ter o spremembah pravilnika s katerim se te oddajajo v najem. Poleg tega bodo sklepali še o prodaji občinskega premoženja in o ukinitvi statusa javnega dobra. Skušali bodo dobiti še soglasje za najem kredita za prenovo kotlovnice v OŠ Vojke Šmuc, sprejemali zaključni račun proračuna občine za 1997 in sklepali o novi določitvi cenika za parkiranje na varovanih parkiriščih.
Spet bodo na vrsti nova vprašanja članov OS, volitve in imenovanja sprejemali pa bodo tudi program svojega dela za leto 1998.
ZDRUŽENE IGRE INDIJE
Pred tednom dni so se v Izoli na delovnem sestanku srečali glavni organizatorji Združenih iger narodov, ki bodo med 3. in 8.junijem hkrati potekale v petih mestih hkrati. Poleg Izolanov so prišli še predstavnikki organizacijskih odborov iz Berlina v Nemčiji, Olomuca na Slovaškem, Subotice v ZRJ, Murzzuschlaga v Avstriji ter Balatona na Madžarskem. Sestanka so se udeležili tudi organizatorji iger iz mesta Bangalor v Indiji, kjer pa bodo igre potekale oktobra.
Na novinarski konferenci so predstavili program letošnjih iger.
"Geslo letošnjih iger je "Rastimo skupaj", saj osnovni namen iger, da se otroci srečujejo, igrajo skupaj, ustvarjajo skupaj, tkejo prijateljske vezi, skratka rastejo skupaj, v vseh pogledih,"je ob tej priložnosti povedal dr. VVerner Greiss, idejni oče iger.
V	Izoli bo v devetih delavnicah ( keramična, plesna, novinarska, video-foto, slikarska, risanje grafitov, turistična, na temo morje ter glasbena), sodelovalo okoli 120 otrok v starosti od 14 do 16 let. Med njimi jih bo 30 iz ostalih petih držav udeleženk, ostali pa bodo iz Izole. Med ostalim bodo poslikali del zidu pri svetilniku, s svojimi izdelki, ki jih bodo izdelali v delavnicah, pa se bodo predstavili v soboto.
Podobne delavnice bodo potekale tudi v drugih mestih. V Berlinu bodo poleg teh organizirali še dobrodelni koncert za ZIN Indija, v Olomucu pa se bodo v sklopu iger septembra odpravili na kolesarski maraton do Izole. V avstrijskem Murzzuschlagu pripravlajo uprizoritev otroške opere Brundibar. Na Madžarskem bodo igre potekale v več krajih ob Balatonskem jezeru, poleg delavnic pa bodo pripravili še Evropsko učilnico, kjer se bodo otroci pogovarjali o Evropski uniji, o tem, kaj sploh to je. V Indiji bodo igre potekale oktobra, poseben poudarek pa bodo letos dali pravicam otrok. '1 izdelavo velike skulpture, s poezijo in glasbo bodo opozorili na otroško delo, kar je v Indiji in po svetu pereč problem.
Pozvali bodo tudi novinarje naj pišejo o pravicah otrok.
Otroštvo mora biti povezano z igro in ne z delom za preživetje, je glavno vodilo letošnjih iger v Bangaloreju, na katerih naj bi sodelovalo 100.000 otrok.
V	Subotici potekajo igre že četrto leto zapored, pri organizaciji pa sodelujejo predvsem mladi. Pravijo, da so za njih pomembne, ker prispevajo k podiranju barier, ki so to državo več let ohranjale v izolaciji. Med dejavnostmi, ki jih bodo organizirali so radio, video, časopis in različna ročna dela.
Med učenci izolskih šol bo v prihodnjih tednih izbranih več kot 100 otrok, ki bodo sodelovali na igrah doma in v tujini.
INDIJA NI TAKO DALEČ
John Devaraj prihaja iz štirimilijonskega mesta Bangalore na jugu Indije, v Izoli pa se je minuli teden je udeležil srečanja glavnih organizatorjev Združenih iger narodov, manifestacije, ki od lani poteka tudi V Indiji Na predstavitvi iger je povedal, da nameravajo na igrah, ki bodo oktobra v tej azijski državi postaviti več metrov visoko skulpturo iz gline, pri tem pa naj bi sodelovalo tritisoč otrok. Kasneje je v prijaznem klepetu spregovoril o Indiji in svojem delu v gibanju Janothsava. Po poklicu je arhitekt, v zadnjih letih pa se posveča predvsem delu v omenjenem združenju.
Kaj je pravzaprav združenje Janothsava?
Ime Janothsava pomeni dobesedno "ljudje praznujejo". Gibanje je bilo ustanovljeno leta 1983, za poglavitni cilj pa sije zadalo ponesti umetnost med ljudi, z namenom ustvariti humano družbo miru in prijateljstva. Med prostovoljci, ki sodelujejo v gibanju najdemo ljudi vseh slojev in socialnih sredin.
Umetnost med ljudmi- so to tisti ogromni kipi, ki jih ustvarjate ?
Tudi. Poleg tega pa deluje pri našem združenju tudi gledališka skupina, ki pripravlja množične ljudske gledališke predstave, v katerih se prepletajo ples in govorjena beseda, lutke in glasba. V Bangaloreju in drugod po Indiji smo uprizorili okoli 60 predstav, ki si jih je naenkrat ogledalo po več tisoč ljudi.
6 čem je govora v teh predstavah ?
Skoznje skušamo vplivati na ljudi, da spremenijo svoj pogled na nekatere stvari, ki so v Indiji vsakdanje, a so nesprejemljive. Zako smo ob mednarodnem dnevu žena uprizorili zgodbo o pogumni ženski, ki se je uprla poroki med otroki in bila zaradi tega kruto kaznovana. Vrniva se k skulpturam, kako se tega lotevate ?
Ukvarjam se s kiparstvom in izdelujem svoje skulpture iz različnih materialov. Poleg tega pa se skupaj s sodelavci lotevam projektov, ki smo jih doslej naredili 15. To poteka tako, da v kraju, kjer bo kip stal, povabimo k sodelovanju otroke, pa tudi odrasle. Vsakdo prispeva svojo kepico gline in tisočerih takšnih kepic nastane kip, ki ima svoj simbolični pomen. Ljudje gradijo skupaj.
Petek, 3.aprila ob 21.00 / Pod Belvederjem
_____veseli irci / ASH PLANT
Govorili ste o akciji proti delu otrok ?
Delamo na tem, da bi ljudje drugače gledali na ta problem, ki ima ogromne dimenzije. V Indiji, ki ima 900 miljonov prebivalcev, dela več kot 100 milijonov otrok. Poleg tega pa imamo 300 miljonov brezposelnih. Enostavneje je izkoričati otroke kot zaposliti te ljudi. Med drugim izdelujejo tudi tisto poceni indijska robo, ki jo kupujete v Evropi. Naše aktivnosti potekajo v tej smeri že sedaj, na igrah narodov v oktobru pa bodo nekako dosegle vrhunec. K sodelovanju bomo pritegnili več tisoč otrok, pesnike, glasbenike, novinarje.
Tudi otroke, ki si morajo služiti kruh z delom?
Seveda. Naš teater Mudde mantapa bo ponovil uprizoritev predstave na to temo, v kateri so glavni akterji ravno ti otroci ter otroci z ulic Bangaloreja. Lani so v okviru ZIN nastopili v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem. Ena vaših skulptur je posvečena tudi vojni v Bosni, kajne ?
Da, nastala je ob srečanju s slikarko iz Sarajeva. Pomislil sem, daje Indija prav tako kot bivša Jugoslavija večnacionalna država, z različnimi religijami, daje možno tu potegniti vzporednice. Razpad Jugoslavije sem obžaloval, saj je imela pomembno mesto v gibanju neuvrščenih. To gibanje je imelo za tretji svet velik pomen, saj je te države nekako združilo, jih vzpostavilo kot doraslega sogovornika razvitemu svetu. Vsak dan grem na jogging in tečem mimo drevesa, ki gaje v našem mestu posadil Tito, na enem od srečanj z Nehrujem. Sedaj je to drevo visoko že 74 metrov.
Se bodo torej otroci iz Bangaloreja udeležili iger narodov v Izoli ?
Če bo le možno bomo skušali pripeljati vsaj nekaj naših otrok tudi v Izolo, ki je po mojem čudovito in prijazno mesto, nekakšen poseben kraj v Evropi.(KB)
Levo: John Devaraj s sodelavko Miriam, ki je za to priložnost oblekla tradicionalni indijski "šari”.
i I i: EU B j IJ H ■
VESELA IZOLA V LJUBLJANI
VO) Poskusiti m greh, je slab mesec pred sejmom Alpe-ADRIA Turizem razmišljal predsednik športno morskega ribolovnega kluba MENOLA, VLADO STRUKELJ.In se odločil.
K sodelovanju na samostojnem štantu kluba je znal pritegniti vse, ki bi sicer ostali v Izoli. Gostišče Ribič, gostilno Vida, slaščičarno Jadran, turistično agencijo Laguna, gostišče Jadranka, ribiško turistično ladjo Zlatoperka, gostilna Sidro in restavracija Parangal Orka. Oboroženi z dobro voljo, dobrotami in pripravljenostjo, da na najlepši način promovirajo IZOLO in da pritegnejo nove prijatelje v mestece z nasmehom, so, vsaj tako Marino Kralj, presegli zastavljeni cilj.
M.R.K. MENOLA,
■*-.-~	_______ ____________________ * ris  Stojnica Menole v
hali B ljubljanskega razstavišča, je bil v času sejma, še posebej v petek, ko sta Branko in Edo obiskovalcem za pokušino ponudila pohane sardele in sardone, odlično kapljico Korenike iz Šareda, kraški teran Pupisa	iz
SEŽANE, pretesen za vse, ki so tudi v
Ljubljani doživeli čar in domačnost Izole. Podobno seje zgodilo tudi v soboto, ko so lastniki gostišča Jadranka in okrepčevalnice Vida za obiskovalce štanta pripravili marinado, slaščičarna Jadran sladke dobrote, vse pa je s svojo harmoniko razveseljeval ljudski godec Ottavio Brajko. Pa to še ni vse.
Lično izdelana kaseta z motivi iz dela in življenja izolskih razstavljalcev, je dosegla svoj namen. Tudi zato, ker ni bila vsiljiva, marsikateri obiskovalec sejma pa seje ob dogajanjih v živo in ob ogledu kasete lažje odločil, kje bo tako danes, kot jutri preživljal prosti čas. Odlične ocene Ribiške zveze Slovenije, VODILNIH DELAVCEV LJUBLJANSKEGA SEJMA in predvsem številnih obiskovalcev, so vsekakor priznanje Menoli, ki je znala udejaniti želje razstavljalcev. Lahko rečemo, da se je v Ljubljani zgodil izolski turizem.
ZAKAJ DVE IZOLI NA SEJMU?
Na sejmu Alpe Adria Turizem in prosti čas se je Izola predstavljala dvakrat, enkrat v osrednjem paviljonu (uradno), drugič pa v kletnih prostorih (samoiniciativno). O tem, zakaj niso združili moči smo se pogovarjali z direktorjem hotela Delfin in podpredsednikom GIZ-a, Brankom Simonovičem.
*	GIZ se je predstavljal v centralnem pavilionu, drugi del Izole pa na svoji stojnici. Kako to?
*	- Sodelovali smo samostojno kot GIZ, obisk je bil dober, zanimanje za Izolo tudi, ugotovili pa smo, da nas marsikateri obiskovalec sejma že dobro pozna. Želeli smo, da bi vse gospodarstvo, ki sodeluje na tem sejmu združili pod isto stojnico, žal tega nismo mogli storiti, saj sejmišče postavlja svoje pogoje. Turistično gospodarstvo je moralo biti v pavilijonu kjer se predstavlja turizem, prodaja pa je bila v kletnih prostorih in mi kot turistično gospodarstvo si nismo mogli privoščiti, da bi šli v kletne prostore, njih pa niso pustili v centralni pavilion, da bi bili na naši stojnici.
Vseeno pa upamo, da bomo v bodoče to bolje reševali.
*	Skupni nastop bi bil gotovo boljši.
*	Vsekakor, saj vsi vemo, da smo združeni lahko močnejši in bi lahko dogajanje na stojnici bilo bogatejše. Takšne stvari namreč bistveno prispevajo k celotni promociji nekega kraja.
*	Način predstavitve Izole vendarle ne more biti kar tako prepuščen komerkoli.
*	Povsem se strinjam, čeprav smo prepričani, da se na turizem spozna prav vsak. Zagotavljam vam, glede na to, da v turizmu delam že veliko let, da to zahteva strokovnost, sistematičnost, načrtnost. Nič ne sme biti prepuščeno samemu sebi in upamo, da bo GIZ postal kreator kompletne turistične ponudbe Izole s kreiranjem skupnih interesov na področju turizma v Izoli. Kreatorji pa so seveda lahko tudi drugi.
*	Imajo takšni sejmi vendarle kakšen učinek?
Seveda imajo in mislim, da bomo morali sistematično storiti še marsikaj za našo promocijo. Bom pogumno rekel takole: uspešni bomo, ko bo v krogu 300 kilometrov vsak turist znal povedati vsaj dve značilnosti Izole. Takrat bomo zares uspešni v tej promociji.
STREET |E (seveda) UUCA
Na OŠ Vojke Šmuc v tem šolskem letu (1997/98) poteka program, imenovan »Street -Ulica«. Z izvajanjem smo pričeli oktobra in ga na naše zadovoljstvo otroci radi obiskujmo. Dobivamo se enkrat tedensko, in sicer ob petkih popoldne med 17.00 in
19.00	uro.
Osnovni namen programa je usmerjen v strokovno - preventivno delo z mladimi in skupinami, ki so iz različnih vzrokov prepuščeni cesti in ulici. Zaradi vsakodnevnih pritiskov pričnejo ah pa imajo otroci in mladostniki že oblikovane regresivne vedenjsko -osebnostne vzorce funkcioniranja v družbi. Neustrezno koriščenje prostega časa mlade vodi v zatekanje k takim socialnim vrednotam in normam, ki neugodno vplivajo na mladostnikov celostni razvoj (kajenje, uživanje drog in alkohola, nasilniško vedenje, družbena pasivnost). Program ima pomen preventivno -vzgojnega dela z mlading da ne bi vstopala v situacije, v katerih bi razvijala vrednote in norme odklonskega vedenja ter socialne neprilagojenosti. Z drugimi besedami želimo pritegniti otroke in mladostnike s cest, igrišč, ulic, barov, igralnic.
Program se izvaja v telovadnici, kjer imajo otroci možnost gibanja, zadovoljiti potrebo in željo po gibanju, dobiti določene dražljaje, potrošiti in usmeriti energijo na družbeno sprejemljiv način, se družiti, samoaktualizirati se, se potrditi, biti sprejet. Najpogostejše dejavnosti, ki se izvajajo so nogomet, košarka, odbojka, med dvema ognjema in ostale igre; skakanje na mah prožni ponjavi, skakanje v globino, igre s kolebnico... Dejavnosti se izbirajo izključno na želje in interese mladih, pri tem pa se zagotavlja varnost pri izvajanju. Program je prišel v Izolo iz Ljubljane, kjer se letos izvaja še na dveh ljubljanskih osnovnih šolah in so pod mentorstvom profesorja Matevža Petelina z Društva za gibalno vzgojo in psihomotorično obravnavo Ljubljana V Izoli program vodijo tri študentke (Tina Rener, Maja Gorjan, Jasmina Kovačič) ob pomoči nekaj srednješolcev in izjemni podpori ravnatelj ice OŠ Voj ke Šmuc
V šolskem letu 1997/98 organiziramo poleg tedenskega srečevanja z otroki tudi tabore, ki jih izpeljemo med šolskimi počitnicami ter šole prostimi dnevi. Izdani 9osetaborov udeležili žetrikrat, in sicer jesenskega, prednovoletnega in zimskega. Vsi trije tabori so bili v centralnem delu Kočevskega Roga Bivali smo v ogrevani gozdarski koči.
Sami smo si pripravljali hrano, pomivali, pospravljali, pometali, pripravljali drva in skrbeh za ogrevanje. Poleg tega pa imajo otroci na taborih omogočene razne gibalno - športne aktivnosti in družbene dejavnosti. Hodih smo na pohode (tudi večerne), opazovali stopinje živali, obiskali bližnjo farmo, jahali konja, se sankah, dričali, kepah, se metali v sneg, streljali z lokom in zračno puško, kurili kres, priredili ognjemet, prirejah smo družabne igre v naravi in v koči, ob večerih smo poslušali glasbo, veliko se pogovarjali, igrah karte, pikado, se smejali, zabavah.
Meseca maja bomo z otroki jadrali ob slovenski obali zjadrnico, ki joima društvo v uporabi.
V	bodoče ima društvo možnost uporabe gorske koče Stružnica nad Obkolpsko dolino, vendar je potrebna temeljita obnova. Trenutno še zbiramo donatorje in take, ki bi nam priskočili na pomoč z materialnimi (predvsem gradbeni material) ah finančnimi sredstvi za realizacijo našega načrta, da bomo otrokom lahko nudili svoj stalni taborni dom in ne bomo več odvisni od zasedenosti gozdarskih koč. Tistim, ki bi priskočili na pomoč, bomo dodatne informacije posredovali na našem naslovu in se jim v naprej zahvaljujemo. Društvo za gibalno vzgojo in psihomotorično obravnavo
Kemikova 6, Ljubljana
tel.: 061 133 84 96/fax: 061 31 86 89
Tina Rener
Kabelska TV
ČEZ NAŠO FASADO PA NE!
Pojav je zaskrbljujoč, ne toliko zaradi kabelske televizijske ponudbe, ampak zaradi spoznanja, da ima malikovanje zasebne lastnine v določenih okoljih lahko presenetljive posledice.
Prav zasebna lastnina onemogoča mnogim Izolanom, da ne morejo do priključka na kabelsko TV, ker nekdo od njihovih sosedov pač ne dovoli, da bi delavci podjetja, ki postavlja kabelski TV sistem, potegnili kabel čez lastniško fasado in na ta način odrežejo velik kos ulice in svojih sosedov od kabelskega TV omrežja. Takšnih primerov je na območju starega mesta in KS2 kar nekaj (Ljubljanska, Dantejeva, Kettejeva itd.). Nič ne pomagajo prošnje, sosedje, lastniki stanovanja ah hiše, so neomajni, čeprav bi težko rekli, da s tem fasada doživi kakšno posebno iznakaženje.
V	Elti, ki postavlja kabelski TV sistem so povedali, da skušajo spraviti cel
sistem pod zemljo, vendar so za to potrebni projekti, nekateri deli mesta pa so še brez PUP-ov. Seveda je takšna postavitev tudi dražja, to pa potencialni naročniki težko zmorejo. Žal nekateri tudi igrajo na to karto in želijo iztržiti zase brezplačen ah cenejši priključek, šele potem soglašajo z "oskrunjenem" lastniške fasade. O morah pa, seveda, kdaj drugič.
tel/fax. 647-882
Vse m vaše podjetje za SP-je in dom
a	voteWUte,,
l mZZJ&ovjno
Vp£irn°va*
Pot

Hv) v^ah
d(atovr-,sy
OBIŠČITE NAS VSAK DELAVNIK OD 8.00 DO 16.00 URE
VSI ZA ZDRAVSTVENI DOM
Izolski socialdemokrati so v ponedeljek ( 23. 3.) v hotelu Marina pripravili posvet o organiziranju osnovnega zdravstva v izolski občini, saj je gradivo s to vsebino trenutno v javni razpravi, kamor jo je poslal občinski svet s sklepom na 31. redni seji. Glede na to, da so javne razprave vedno manj javne je bil posvet zelo dobrodošel, udeležili pa so se ga tudi predstavniki drugih političnih opcij, zdravstveni delavci, predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje in županja Breda Pečan ter vodja uprave za družbene dejavnosti, Miran Žlogar ter Majda Kregelj Zbačnik, poslanka v DZ in predsednica Odbora za zdravstvo, delo in družino ter zdravstveno politiko.
Razprava je bila namenjena predvsem gradivu, kije v javni razpravi, končalo pa seje pri dveh temeljnih vprašanjih: kako naj bo organizirano osnovno zdravstvo v Izoli in ali za to potrebujemo nov Zdravstveni dom.
Objavljamo nekaj kratkih povzetkov posameznih razprav.
* -dr. Marija Vučko: Menim, da potrebujemo ZD kot stavbo, da bi le bile vse dejavnosti na istem
Z VEČJIM IZVOZOM DO VEČJEGA DOBIČKA
Delniška družba Droga Portorož je minulo poslovno leto zaključila s čistim dobičkom, ki po nerevidiranih poslovnih rezultatih znaša preko 965 milijonov tolarjev, kar pomeni 12 % več kot v letu 1996. Za enak odstotek seje povečala tudi realizacija, ki je v minulem letu znašala 12,4 milijarde tolarjev. Od tega je bil delež celotne realizirane prodaje na domačem trgu 78 %, medtem, ko so 22 % prodaje realizirali na tujih trgih.
Z izvozom so bili ustvarjeni prihodki v višini 29 milijonov DEM. Več kot 75 % izvoza je bilo ustvarjenega na trgih držav bivše Jugoslavije, predvsem s prodajo kokošjih paštet, ki jih izdelujejo v izolskem Argu. Omenjeni proizvod namreč predstavlja preko 50 % celotnega Droginega izvoza. Največ izvažajo v Bosno in v Makedonijo, medtem, ko zaenkrat v ZRJ prodajo le simbolične količine izdelkov. Z intenzivnejšim prodorom na tržišča držav bivše Jugoslavije pa nameravjo v letošnjem letu celotno realizacijo povečati za 15 %, za enak odstotek, pa nameravajo povečati tudi dobiček.
V lanskem letu so v posodobitev proizvodnje vložili 1,2 milijarde tolarjev, investicijsko vlaganje pa bo v ospredju tudi letos. Preko 1,8 milijarde tolarjev bodo namreč namenili nadaljni avtomatizaciji proizvodnje, novim proizvodom in gradnji nove tovarne v Izoli. Zaradi umika Delamarisa iz prvotnega zazidalnega načrta ter zamude pri odločanju Nadzornega sveta podjetja, je sicer prišlo do trimesečnega zamika pri uresničevanju prvotnega plana izgradnje novega objekta, vendar v tem času še poteka javna razgrnitev osnutka popravljenega zazidalnega načrta. V portoroški Drogi tako računajo, da bodo z gradnjo pričeli že v letošnjem letu, do konca tisočletja pa naj bi na novi lokaciji že pričeli poslovati.
Za dividende naj bi tudi letos namenili 35 % dobička, kar pomeni, da bo dividenda znašala 1200 tolarjev bruto. Tržna vrednost delnice pa se na Ljubljanski borzi trenutno giblje okoli 33.000 tolarjev.(kb)
mestu, ne pa da morajo bolniki tekati od enega do drugega, od laboratorija do zdravnika in tako naprej.
*	dr. Dernikovič: Nedvomno je s stališča stroke in stališča bolnika to ustrezno, sedanji položaj pa ni nastal zaradi želje zdravnikov ampak zaradi sistemskih in zakonskih rešitev pred katere smo bili postavljeni. Zato podpiram takšno lokacijsko združevanje, vendar skrb za zdravje ni le skrb zdravstvenega doma in zdravnikov ampak je to skrb občine in države, ki mora v ta namen izoblikovati ustrezno zdravstveno politiko.
*	Breda Pečan: Če se bo pokazalo, da s to razpravo nadaljujemo bomo javno razpravo tudi podaljšali. Upam, da bo delovna skupina, ki jo zdaj oblikujemo prišla do čimveč mnenj o razvoju zdravstvenega varstva v občini. Moram pa povedati, da je zelo pomembna odločitev občinskega sveta, da se gre v gradnjo novega zdravstvenega doma. Odločitev je bila pričakovanja desetletja in moram povedati, da odločitev, ki je nastala tudi na javno pobuda svetniške skupine SDS ni zanemarljiva, saj je finančno težka kakšnih 400 milijonov tolarjev. Po drugi strani pa vemo, da v takšnem zdravstvenem domu v katerega nekateri niti ne morejo priti, ne moremo uspešno izvajati osnovnega zdravstva. Dejstvo je, da imamo najslabši zdravstveni dom v Sloveniji.
*	dr. Majda Kregelj Zbačnik: Vesela sem tega posveta, saj bomo le tako v DZ vedeli kaj teren zares potrebuje, ko bomo kreirali nacionalni program osnovnega zdravstva. V DZ nas je sedem zdravnikov in smo si enotni, da slovensko zdravstvo potrebuje spremembe in pravi nacionalni program.
*Janez Jug: Jaz sem bil član te vaše komisije in sem odstopil zato, ker se s temi problemi ukvarjajo samo zdravniki, tako kot tudi danes, ko ste zbrani v glavnem zdravniki, ni pa nikogar od tistih, ki so tudi subjekti zdravstva oziroma zdravja družbe. Strategija je zelo preprosta. Zavod za zdravstveno varstvo je predpisal Izoli določeno število zdravnikov in to je vse. Dokler ta družba ne bo spoznala, da vstopamo v Evropo z bolanimi ljudmi ne bo nič. Dokler je zdravstvo še vedno tretirano kot strošek in za preventivo ne storimo ničesar je vse skupaj zapravljanje denarja.
*: dr. Marisa Višnjevec Tuljak: Ni problem v tem, da potrebujemo zdravstveni dom mi zdravniki. Potrebujejo ga občani Izole, ki morajo danes tekati od zdravnika do zdravnika, od službe do službe. Pa menda ja ne bomo šli še bolj nazaj kot smo že bili.
Sledila je živahna razprava iz katere je bilo mogoče izluščiti predvsem to, da se skoraj vsi zavzemajo za gradnjo novega zdravstvenega doma, ki naj bi bil javna ustanova v lasti občine in v katerem bi lahko delali vsi zdravniki, zaposleni in zasebniki, tisti s koncesijo in tisti brez nje (ki bi seveda plačevali drugačno najemnino), predvsem pa so vsi opozarjali na preventivo, saj smo pred desetimi leti imeli bistveno bolj zdravo mlado populacijo kot jo imamo danes.
IZ fiMBCILfflNTE
Andrej Dernikovič, dr.med.
POMOČ NA DOMU
Pred časom sem najavil, da zbiram naslove tistih, ki bi potrebnim radi nudili pomoč na njihovem domu.
Z veseljem sporočam, da se v naši občini ne najdejo le pomoči potrebni. Na seznamu "dajalcev" pomoči je seveda večina ženskega spola. Za sedanji čas pa je bolj presenetljivo to, da jih je nekaj izrazilo željo, da so pripravljene nuditi pomoč le brezplačno!
Osamljenim starejšim (tudi mlajšim, ki so obležali), obolelim, onemoglim nudim naslove tistih, ki lahko pomagajo: nekateri vse vrste pomoči na domu, drugi le gospodinjsko pomoč, čiščenje, kuhanje, pranje, prinašanje pripravljene hrane ali nakupe v trgovini ali preprosto le družbo ali le varovanje nekaj ur ali nekaj dni. ko se pojavi nenadna potreba (bolezen,	nenadno	potovanje
družinskega člana...).
Možne so razne vrste dogovorov glede vsebine in dolžine trajanja pomoči. Medicinske nege pa na ta načun ni možno opravljati.
Kot posrednik naslovov seveda ne pričakujem nobenega plačila in je to stvar dogovarjanja med interesenti.
V veliko veselje pa mi bo, če bo na ta način več ljudi ostalo v domači negi in če bodo doma laže in kvalitetneje živeli. Oglasite se osebno ali telefonično v moji ordinaciji za ostale informacije (Zasebna ordinacija splošne medicine Andrej Dernikovič dr.med., Levstikova 1; Izola: 066 647 552: to je v bivši izolski bolnišnici oziroma v sedanjem Domu dva topola)
Ponudba seveda velja vsein občanom in ne le mojim pacientom.
	1 1 I 1 1 1	L_ _r	
\® Mehano d.o.o.
] 6310 Izola, Polje 9 J Tel 066 6080 Fax: 066 608-101
OBIŠČITE NAS V TOVARNI

1C
k
.2

Mehano ponovno odpira trgovino, v kateri Vam ponujajo veliko izbiro igrač kot so pisalni stroji, železnice, telefoni, sestavljanke in pliš vseh velikosti.
Poleg tega pa je poskrbela tudi za hobiste s svojimi lokomotivami in dodatnimi elementi.
NAMIZNI TENIS
1.	SNTL - ženske NTSArrigoni : Ilirija 1:6
V sredo, 18.3.1998 so članice NTS Arrigoni odigrale zadnjo tekmo prvoligaškega prvenstva. Igrale so proti prvouvrščeni Iliriji in po pričakovanju izgubile z rezultatom 1:6. Za člansko ekipo Ar-rigonija so nastopile Kristina Ra-hotin, Erika Jauševac in Romi-na Umer. Edino zmago si je priborila Jauševčeva, ki je premagala lanskoletno državno prvakinjo in stalno članico državne reprezentance Mojco Guzelj, kar je tudi bilo prvovrstno presenečenje. Omeniti velja še drugi niz v igri dvojic, ko sta Jauševac in Rahotin tesno izgubile proti Petri Dermastji in Kitajki Li Yve z 25:27.
Članice so kljub nekoliko slabšim nastopom v zadnjih tekmah dosegle začrtani cilj - 7. mesto, kar je za tako mlado ekipo brez nikakršnih prvoligaških izkušenj velik uspeh. V prvi ligi je od osmih ekip kar 6 okrepljenih z izvrstnimi tujimi igralkami, poleg Arrigonija pa samo z domačimi igralkami igra še Šampionke iz Vrtojbe. Poleg tega sta izolski igralki Rahotin in Jauševac na vrhu mladinske oziroma pionirske konkurence, kar je natrpalo tekmovalni spored in zaradi česar je prihajalo do nihanj v igri in nenastopanja celotne ekipe.
Izolske članice sedaj čaka še play out v maju mesecu. Izolske vrste bo okrepila Tatjana

KRISTINA, ERIKA, ROMINA
ROKOMET
Del mar: Pivovarna Laško 18 : 33
V sredo 18.3. smo bili v izolski dvorani priče lepi rokometni tekmi med Delmarjem in Celjani. Čeprav je bil zmagovalec vnaprej znanje
Dolgonosova, ki bo v Izolo prišla v drugi izoiane potrebno pohvaliti za lepo igro in harfo1?™1, aprila. Skupaj z njo bodo Izolanke benost. Gledalci so uživali v lepih potezah poskušale obstati v ligi, kar je tudi končni cilj r0k0metašev obeh ekip, na koncu pa z sezone.	aplavzom nagradili rokometaše obeh ekip.
Mladinci v Murski Soboti
tovile obstanek v ligi kar je nedvomno velik uspeh te perspektivne ekipe. Uspeh je toliko večji če vemo, da Izolanke igrajo samo z mladimi domačimi igralkami. Zal je tudi proračun kluba skromen in vodstvo kluba le s težavo uspe spraviti tekmovanje pod streho. Vedeti moramo, da ženski klub nastopa v vseh 6 državni ligah in da je v vseh razen pri članicah med boljšimi ekipami v Sloveniji. Da bo slika še bolj jasna povemo, da je za tekmovanja v vseh ligah v vseh kategorijah klub imel na razpolago borih 20.000 DEM. Do sedaj je delo slonelo na volonterskem delu trenerja in nekaterih članov uprave, kar pa v bodeče ne bo več možno, saj so se le ti fizični in finančno izčrpali.
Mladinke
Planina Kranj : ŽRK Izola 15:35 (7:18)
Mladinke Izole so se v Kranju pomerile z vrstnicami iz Kranja in jih visoko premagale. Izolanke so prek cele tekme narekovale hiter tempo igre, ki so ga domačinke zdržale le nekaj minut. Pri Izolankah so igrale prav vse igralke in tudi vse so dosegle zadetke. Najuspešnejša je bila tokrat M oj ca Stubelj. ki je poleg tega, daje dosegla 8 zadetkov bila še zelo dobra v obrambi.
Za Izolo so igrale:Tina Kofalt, Sabina Hodžič 3, Božič Petra 4, Kovljenič Slavica 6, Stubeljv Mojca 8, Škrbec Hana 2, Božič Tašja 1, Šmitran Dražena 2, Furlan Nina 3, Bošnjak Mia 2,Višnjevec Katja 4, Šmitran Biljana.
Mlajše dekliceA
ŽRK Izola : Planina
(17:7)
Kranj 29:11
V nedeljo so imeli mladinci 3. Odprti turnir RS v Murski Soboti. Od izolskih mladincev je imel največ uspeha Iztok Jerman, ki se je uvrstil med 16 najboljših, za med 8 najboljših pa je izgubil s kasnejšim finalistom Kocuvanom iz M. Sobote. Dobro je igral tudi Tari k Trga, ki pa se mu ni uspelo uvrstiti na glavni del turnirja in je zasedel tretje mesto v svoji predtekmovalni skupini.
Podobno tekmovanje bi morale imeti tudi mladinke, a so' zaradi neprimernih igralnih pogojev tekmovanje odpovedali.
ženske
ŽRK Izola: KrimElecta 18:32(8:13)
V prvi državni ligi v rokometu za ženske je so v Izoli gostovale igralke državnih prvakinj Krim Electe. Izolanke so tekmo dobro začele in solidno odigrale prvi polčas. V nadaljevanju pa so vse preveč žog podaril gostjam, ki sojih s pridom zaključevale v protinapadih. Poznala se je tudi utrujenost saj so vse igralke Izole razen Tičičeve in Anje Stubelj še zjutraj v Kranju odigrale prvenstveno mladinsko tekmo. Do konca prvenstva preostane tako samo še eno kolo in Izolanke so si že pred tem zago-
V prvi polfinalni tekmi so mlajše deklice A (roj. 85 in mlajše) premagale drugouvrščeno ekipo iz Ljublanske skupine. Izolanke so takoj od prve minute dalje odigrale odločno in zanesljivo in brez težav premagale prvo oviro na poti do finala. Vse igralke so se izkazale z zavzeto igro po učinkovitosti pa so izstopale Anja Argenti, Petra Adamič in Ana Petrinja. Za Izolo so igrale: Mauela Hrnjič, Tina Sušelj2, Poljšak Luana, Dan-jela Ristič, Neža Mitruševska 2, Grbec Luana, PosavacIvana, ČičAndr^a2, Matqa Šviligoj in zgoraj omenjene tri najboljše strelke.
Povratna rokometna kuhinja žal ni po okusu Delmarja. Preveč južnih začimb, te pa so pekoče. Seveda Izolani niso računali na točke proti prvakom, toda če je Dobova zmagala v Izoli bi bilo normalno, da zmaga tudi doma. Seveda pa ni prvič,
da se rokometni svet vrti v drugo smer. Sumov bo čedalje več, toda kaj dokazati bo težko, še več; kdo se bo tega lotil? Mrtvega teka ni več, Škofljica beži za točko in Izolani so trenutno v kvalifikacijah.
Seveda še ni vsega konec, prvenstvo bo prineslo še kaj pekočega. Težko je, ko ne moreš več sam odločati o svoji »usodi«. No vsevprek pa tudi ni za obmetavati, vsi se pač borijo po svojih močeh, vprašljivo je bolj kakšna sredstva se uporablja. Velike izbire sedaj ni več, drugi Prevent bo seveda nevaren nasprotnik, potrebno bo izvleči kaj več kot maximum, zmagujejo boljši in pogumnejši. Vsaj tako naj bi bilo. Tudi izolska dekleta so gostile prvakinje. Tudi tokrat stari scenarij, čeprav je bil Krim »zrel za poraz«. Če bi bila tekma prekinjena v 10. minuti, bi Izolanke zmagale, res samo 3 :2. Mogoče so Krimovke res tekmo vzele boli levo, toda tudi to je bilo dovolj za visoko zmago. Škoda, ker se take priložnosti redko ponovijo. Kot vedno pa stvari popravljajo mlajše selekcije. V nedeljo zopet Krim, toda tokrat so mlade
Izolanke poravnale račun in zmagale.
Članicam preostaja še zadnje kolo, gostovanje v Mariboru. Sledijo razigravanja, Izola v skupini od 5. do 8. mesta. Verjetno pa bo prazna blagajna rekla kar ne, in Izolanke kljub 7. mestu bodo osme. Res je lepše biti 5. kot 8., toda bistvene razlike pa ni. Mladi članski ekipi pa kljub vsem mojim »nerganjem« vse čestitke.
Ženskemu klubu ostaja še zadnja stvar; čim boljše rezultate doseči z mlajšimi selekcijami. Do sedaj so nas kar razvajale z zmagami, lepo bi se prilegel kakšen državni naslov, pa čeprav samo zato, da nam drugi zavidajo.
rab
Starqše deklice
ŽRK Izola:Krim Electa26:15(16:8)
Tudi po šestem krogu državnega prvenstva za starejše deklice so Izolanke brez poraza na prvem mestu. Ekipa Krim Electe je v Izolo pripotovala z upanjem na zmago, a so jim Izolanke predvsem z dobro igro v obrambi to preprečile. Marta Škorjanc je zopet odlično branila in s tem dajala soigralkam samozaupanje in še dodatno voljo za borbeno igro. M aruška Lazar je z preigravanjem in lepim pregledom nad igro uspešno asistirala, zelo učinkovita pa je bila tudi Diana Hadžič ki je že dve tekmi v odlični formi. Najbolša strelka je bila Jelena Čvorak, kije uspešno realizirala vse štiri sedemmetrovke morala pa bo popraviti igro v obrambi, kiji tokrat ni šla najbolje od rok(nog).
6. Eurofest v Izoli
Izola - Aktivnosti za pripravo 6.Eurofesta so že v polnem zamahu. Po tem ko je Ribiški praznik skoraj zamrl, je to najbolj množična prireditev v Izoli. Lanskih 2000 udeležencev bo letos še preseženih. Organizatorji, ki že zbirajo prijave načrtujejo letos gostiti v Izoli in okolici 150 rokometnih ekip iz celega sveta in ne več samo iz Evrope. Lani so prebili led z nastopom Tajvancev, ki so ponesli v svet in predvsem na daljnji vzhod ime Izole in Evrofesta. Letos se jim bodo verjetno prikljužili še reprezentanci Turčije in Kuvajta z bližnjega vzhoda. Predvsem Turki se želijo zbližati z celotno našo rokometno zvezo in vzpostaviti tesnejše stike z našo državo. Čehi,
Slovaki, Madžari in Romuni so že stalni gostje tega turnirja. Lani je prvič nastopila tudi belgijska mladinska selekcija kije pod vodstvom nekdanjega zlatega jugoslovanskega olimpijca v Munchenu. dr. Nebojše Popoviča nekako testiral Izolo kot možno stalno postojanko za njihove priprave. Popovič je bil nad pogoji navdušen in ob odhodu je zagotovil, da se vračajo, saj jim izolsko okolje ponuja izjemne možnosti aktivnega preživljanja dopusta za njihove vrhunske športnike. Letos bodo poleg mladinske nastopili tudi s člansko ekipo. Prijave v novo pisarno športne agencije Sportmaestral Club, ki je organizator tekmovanja, kar dežujejo. Trenutno seje številka ustavila na 30, predvsem tujih ekip, saj naše še čakajo s prijavami.
Elvis ŠTADER
6. Rodinov memorial
Izola - Rokomet pa seveda ne igrajo le mladeniči in mladenke do trideset let, visoki meter devetdeset in težki 75 kilogramov. Tudi starejši se še vedno radi podajo na rokometno igrišče. Tam pa ni več tako pomemben rezultat ampak zabava. In prav takšen zabaven in zanimiv dogodek se obeta Izolanom preko prvomajskih praznikov. Šesti Rodinov memorial v spomin na enega pionirjev rokometa v Izoli in enega najboljših igralcev in trenerjev tega športa bo od 30.4.98 do 2.5.98 napolnil izolsko športno dvorano. Čeprav je prebojnost zamenjala hitrost, pa se stari mački ne dajo in na igrišču še vedno pokažejo, kako seje igral rokomet včasih pred prihodom atomskih generacij, ko so igrali še rokometni romantiki. Lani je na tem tekmovanju sodelovalo 22 ekip iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Okoli 400 udeležencev, sem so šteti tudi družinski člani, ki so skoraj obvezni na takšnih druženjih, je preživelo imenitne prvomajske praznike na slovenski obali ob malvaziji in sardelah. Zato se prav radi vračajo in organizatorji, športna agencija Sportmaestral Club, ki sprejemajo prijave še do konca meseca, načrtujejo da se bo letošnja številka še povečala. Letos so svoje prijave že oddali na primer Madžari iz Szegeda, Latvijci iz Rige in Litovci iz Vilniusa.
Elvis ŠTADER
ODBOJKA
Hoteli Simonov zaliv: Brezovica 2:3 (-10,10,-12,9,-10)
Izolani so nenadejano izgubili z Brezovico in si nekoliko pokvarili položaj na lestvici. Krivec za poraz je bila izjemno slaba, nezavzeta igra. Ni šlo pri sprejemu, pa tudi v napadu je bilo preveč napak in premalo zrelih idej. Še kako seje poznala odsotnost Slabeta, ki ga tokrat ni uspel nihče nadomestiti. Gostovanje v Ljutomeru bo ravnotako naporno, saj Izolani še ne bodo mogli računati na Slabeta, zato bo bržkone potrebno najti točki doma proti Termo Lubniku.
ženske
ŽOK Radio Morje: Kerniplas lil. 3:1(15,4,-13,12)
Izolske mlade odbojkarice so z zmago potrdile vzpon igralne fome v zadnjem obdobju. Glede na solidne nastope in zadnje zmage, se lahko nadejamo, da bodo odbojkarice Radia Morje uspele premagati mlado ekipo Jesenic, ki je neposredni konkurent za četrto mesto v tretji državni odbojkarski ligi za ženske zahod.
JADRANJE
Zaradi močne burje v soboto so v Koprskem zalivu odpovedali plove za spomladanski pokal. V nedeljo, ko seje veter umiril pa so izvedli 3 plove. Izolani so dosegli dve zmagi, obe pa so dosegli jadralci Burje. V 470 sta bila nepremagljiva Jurak in Gale v razredu evropa pa je bila najboljša Andreja Rener (Burja) pred Tinetom Možetom (Jadro) in Primožem Mislejem (Olimpic). Jadralci Burje so dosegli lepe rezultate tudi pri optimistih, saj je bila Tina Čeligoj druga, Jani Mattica je bil tretji, Luka Košir 5., Maja Mattica 7.
Optimisti JK Olimpica se regate v Kopru niso udeležili, ker so tekmovali v Gradežu. Med 140 jadralci je od izolskih jadralcev bila najboljša Abram Taja na 20. mestu. So pa prireditelji diskvalificirali Jadek Andraža, ki bi moral osvojiti 6. mesto.
KI CKBOXING
1. turnir državnega prvenstva za člane in mladince v šemi kontaktu in mednarodni vV\felsu (Avstrija)
Dne 27.3. 1998 se je v Zagorju odvijal L turnir v šemi kontaktu za člane in mladince, katerega se je udeležila tudi borilnih veščin TAEKWON DO Izola. Tekmovanja seje udeležilo 126 tekmovalcev iz 12 klubov, organizirala pa gaje Kick Boxing zveza Slovenije. V članski kategoriji do 69 kg je tokrat nastopil mladinec K r istj an Tomšič Najtežji boj je bil v prvem prvem kolu, ko je šele po podaljških premagal Fekonjo (Ptuj). V naslednjih dvobojih pa ni imel pravega nasprotnika, z zmago v finalu pa je potrdil naslov lanskega državnega prvaka. Po njegovih poteh gre tudi njegova mlajša sestra Damijana Tomšič ki je v mladinski kategoriji do 60 kg ravnotako osvojila prvo mesto in po prvem turnirju vodi na rang lestvici. Med ostalimi, ki so nastopili na turnirju velja omeniti še Miljana Palibrka V kategoriji do 79 kg je bil zelo blizu zmage, vendar je zaradi kazenskih točk moral zmago prepustiti nasprotniku. Nastopila sta tudi Bojan Homovec in Martin Muženič ki sicer nista dosegla vidnejših rezultatov, vendar sta si vsekakor nabrala nekaj novih pomembnih izkušenj. Kristjan Tomšič se je 14.3. udeležil mednarodnega tumiija v light in šemi kontaktu v Welsu v Avstriji. V šemi kontaktu je Kristjan v tretjem kolu le moral priznati premoč domačega tekmovalca, dočim je v light kontaktu z minimalno razliko izpadel iz boja za višja mesta. Omeniti vsekakor velja, daje Kristjan še mladinec, enakovredno pa se bori vseskozi v članski konkurenci.
Turnirje bila dobrodošla priprava za nadaljna tekmovanja in prihodnje evropsko prvenstvo.
NOGOMET
Avtopl us Korte: Jadran 1:1 (1:1)
V šavrinskem derbiju sta se ekipi razšli z ne preveč popularnim remijem. V slabi tekmi sta sicer padla dva zadetka, povedli so gostje po napaki domače obrambe, a so Kortežani poravnali že v naslednji minuti. V drugem polčasu smo videli živčno tekmo, v kateri so domači igralci poskušali doseči zmagoviti zadetek, a jim to ni in ni uspelo. Kortežani so z delitvijo točk lahko bolj zadovoljni, saj imajo na lestvici še vedno kar lepo prednost pred zasledovalci.
MALI NOGOMET
Capris Black & VVhite: JDGAvrigobar 4:1 (2:1)
"Domači" čmobeli so v tem prvenstvu odigrali zadnjo domačo tekmo v dvorani v Livadah. Po mirnem začetku seje tekma okrog 10 minute le razživela, domači pa so z veteranom Vižintinom v petnajsti minuti tudi prešli v vodstvo. Samo sedem minut kasneje pa je bilo po protinapadu že dva nič. Gostje so sicer poskušali izenačiti, vendar so domači igralci v nadaljevanju znali kontrolirati potek srečanja in zanesljivo zmagati
PARTIBREJKERS - korte - 27.3.98
predskupini: SPIRITS in PUDDING FIELDS
PARTIBREJKERS 27.3 V KORTAH nad Izolo pridite na koncert odličnih beograjčanov, to je ena redkih priložnosti, da jih poslušate v živo!!!! cena v predprodaji: 1500. na dan koncerta 1800. (IDEAL TURIST, PAPIRNICA
GRAFFIT IZOLA, GALERIJA ALGA IZOLA,
PIZZERIA PORTO APOLLO SAN SIMON.)
PARTIBREJKERS - Ledeno doba (CD & MC, Zmex/Statera, 1997) • Minilo je skorajda celotno olimpijsko obdobje, kar so Partibrejkers izdali prejšnjo veliko ploščo Kiselo i sladko. Lanskoletna zbirka najboljših posnetkov je z dvema novima pesmima naznanila obnovljeno dejavnost skupine, ki je med premorom pomladila zasedbo in povečala število članov na pet. Peti album odpira skladba Sit gladan, ki kaže Antonovo navezanost na Berryjevske rife in Canetovo nagnjenje k besednim igram. Ne možeš mi ništa je počasnejša pesem I zahtevnejše strukture, v kateri izstopa verz: "Ja volim svoju muziku iznad svega." Generacija, že znana z nedavnih koncertov, spontana in tekoča, po ritmični rešitvi kliče v spomin bleščeče trenutke skupine, medtem ko Dobro radio loše radio povdarja novejšo afiniteto skupine do mikavnega | boogieja. V skladbi Ledeno doba stopnjevanje intezitete emocij, ki ga upodablja igralski del skupine, obogateno s pihalno sekcijo, izvrstno podlaga pevčevo pridigarsko osebno analizo minulih časov. Ta zadnja skladba prve strani je defenitivno najbolj dovršena pesem albuma. Povsem drugačnega značaja je sklepna pesem plošče Prijatelju, ki je svojevrstno nadaljevanje, ali bolje, ponovitev, uspele bluesovske vinjete z njihove velike tretje plošče. Na albumu Ledeno doba Partibrejkers nihajo med obnovljenimi močmi in pomanjkanjem starega elana. Med odkrivanjem novih rešitev in obzorij, ki je razvidno iz sinteze različnih, a nikoli konfliktnih glasbenih slogov ter sofisticiranih aranžmajev in produkcije, ter med ne preveč navdahnjenim ponavljanjem znanih prijemov. Med pogledom v prihodnost in vpetostjo v izgubljeno preteklost. Med svežino in odsotnostjo pravih trnkov. Album Ledeno doba je v vsakem primeru konceptualno zaokrožena in dovršena plošča zrele rockovske skupine, ki je nekoč postavila svojevrstne standarde na tem glasbenem polju. Sedaj se jih trudi ponovno doseči.
Gre za album, ki je kot Partibrejkers sami, poln nasprotij. (Terens Štader, Muska #10, sept. 1997)
TUDI IZOLA IMA SVOJ
TITANIC:že pol
STOLETJA NAMREČ V MORJU MED KOPROM IN IZOLO LEŽIJO RAZBITINE
LEGENDARNEGA REXa,
KI SO GA ZASIDRANEGA SREDI ZALIVA OB KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE STORPEDIRALI v
AMERIČANI
IŠČE SE TOREJ NOVI LEONARDO Dl CAPRIO!
strelnikoff ali zgodba
o kompleksih
ajprej je bila plošča, natP ovitek, še kasneje prve recenzije in odmevi, nato pa kazenski pregon s strani države, pa še cerkvena inkvizicija za povrh. Mladi slovenski alternativci so kasirali skoraj vse možne porcije moralnih naukov in oridig, kar naenkrat seje v Slovencih prebudil čut za sveto in nabožno iouvenir-made, in gruče part-time vernikov so pričele multimedijsko ofenzivo proti, v bistvu samim sebi. Pa tukaj sploh ni pomembna cerkev, takšna ali drugačna, pomembna je njena ciljna publika: ljudje! Namreč navezanost človeka na nek simbol ali figuro, in celo ekskluzivno prilaščanje njene abstraktne preteklosti in prihodnosti, vodi prej v kakšne inkvizicije kot v » nebeško kraljestvo, brothers&sisters » S tem mislim predvsem na	figuro kot »ej, ma
kaj govoriš, veš da se ne sme!« Pa ne mislim le na	božje simbole ,
tu so tudi razne ideologije kot komunizem pa	diktatorstva
starega veka in še mnogo new age komercijale za	konec in
seveda kralj denar, ki je skupni imenovalec prav vseh	razprtij. In prav
globoka zaverovanost v te simbole povzroča	nezmožnost
toleriranja nečesa drugačnega ali še bolje prebrisano	ignoriranje
napadov... dg
MI PA IMAMO INTERNET, LA, LAJLA.fiTTP://PINA, SOROS. SI /MUKI /
GLEDALIŠKO PLESNI MARATON 98
Petek, 3. aprila, ob 19.00 URADNA OTVORITEV MARATONA
Vljudno vas vabimo na otvoritveni večer letošnjega maratona na katerem se bo Primorsko dramsko gledališče predstavilo s pregledno razstavo fotografij, kostumov, skic in maket. Prisotni pa bodo tudi predstavniki gledališča s katerimi bomo v kratkem razgovoru osvetlili delovanje in pomen profesionalnega gledališča
Sobota,4. aprila, od 10.00 do 13.00 Seminar:
Ul AUDIO C1NELL1 IN NJEGOVE ROKE- LUTKE
Cinellijev teater je nekaj magičnega in misterioznega, saj je resnično velik mojster animacije. Na njegovi prvi turneji po Obali, smo ga poprosili, da nam v dveh urah demonstrira vrhunsko animacijo izbranih predmetov in nas popeljal v čarobni svet animacije. Seminarje enkratna priložnost za srečanje s svetovnim umetnikom, zato priporočamo udeležbo pedagogom, ustvarjalcem in vsem, ki znajo ceniti umetnost.
Sobota, 4. aprila ob 17.00 Lutkovna predstava:
Iz Pirana prihaja društvo LUTKA s predstavo
en |MiliMinlt|eniu ItiidM
Sobota, 18. aprila ob 17.00 Lutkovna predstava
Naše najmlajše bo razveselilo Lutkovno gledališče Maribor, ki bo uprizorilo pravljico
PfiJPBilJiA.
Petek, 17. aprila, ob 9.30 in 11.30 Gledališka predstava
Gledališka skupina NASA KABINET iz Ljubljane gostuje na Maratonu s
predstavo ROCK&ROI J. KASKADER.
Avtor besedila in režiserje Matjaž Javšnik_
Petek, 17. aprila ob 31.00 PREDSTAV4 & KONCERT v MAONI Piran
Gledališka skupina KUD France Prešeren iz Ljubljane se predstavlja s
predstavo ZJMB Po predstavi pa bo nastopila glasbena skupina
■EAIUSS ki igra rythem & blues.
Torek, 31. aprila ob 30.00 Gledališka predstava
Gledališče LABIRINT iz Ljubljane nam bo s senčnimi lutkami odigralo
predstavo	ki jo je zrežiral Saša Jovanovič.
Zgodbo o Minotavru, ki očara s preselstnim glasom Atenskega dekleta, vodi žrtve skozi labirint na prostost.
Petek, 3.aprila ^ ob 20.00	”
Gledališka -• predstava:	ml
NI TAKO SLABO KOT I ZGLEDA,
ki jo je režiral Jaša Jamnik in v kateri nastopajo Janez Starina, IvoBarišič, Jože Hrovat, BrankoZavršan Mira Lampe Vujičič.
Peter Bames slovi kot avtor, ki v številnih epizodah z izjemno senzibilnostjo oživlja najrazličnejše človeške karakterje, racionalno in emocionalno ujete v "nesporne resnice" določene družbene formacije, pri čemer le ta vedno znova uniči svoje najbolj iskrene častilce in vernike. V treh enodejankah pod skupnim naslovom NI TAKO SLABO KOT ZGLEDA obravnava aktualna vprašanja iz našega vsakdana.
Nedelja, ».aprila, od 11.00 do 17.00 Seminar Priznani režiser Eduard MIL ER, ki ustvarja v Mladinskem gledališču v Ljubljani nas bo popeljal v skrivnosti gledališke igre in režije. Seminar je namenjen igralcem, režiserjem,plesalcem in pedagogom.
Torek, 7. aprila, ob 9.30 Lutkovna predstava
Lutkovno gledališče TRI iz Kranja bo za najmlajše odigralo predstavo o prijazni kači, ki ji je ime 15O A1VA
Petek, 10. aprila, ob 20.00 Gledališka predstava:
Teater Gromki iz Ljubljane se na festivalu predstavlja s predstavo
JE V GLAVI,
v kateri igrajo
Andrej MOROVIČ,
JanaMENGER Rosana HRIBAR in Ivan PETERNELJ.
Teater Gromki je mobilna gledališka skupina, ki goji občinstvu prijazen odrski eksperiment. Predstava JE V GLAVI skozi popolno odsotnost ustaljenih obnašalnih vzorcev duhovito reflektira določene, zelo konkretne aspekte medčloveških odnosov.
Petek, 10, aprila ob 21.00
Klubski večer Ponujamo vam glasbeno doživetje s skupino
1RA ROMA, ki goji romsko glasbo.V okviru večera bomo opredstavili vsestranskega ustvarjalca Andreja Moroviča in njegova literarna dela.
Sobota, 11. aprila, ob 11.00
Seminar Koreograf in plesni pedagog Corrado CANNULLI iz Italije bo vodil seminar za plesalce.
Torek, 14. aprila, ob 10.00 Gledališka predstava
Gledališka skupina BLEFERJI Osnovne šole Lucija gostuje na Osnovni šoli Piran spredstavo^ IREO Ki Ll R. Mentor skupine je Manja Kubik, za režijo je poskrbel Primoža Grešaka
Sobota, 18. aprila, oh 11.00 in ob 14.00 Seminar
Gledališki igralec, režiser, tekstopisec Andrej Rozman ROZA bo vodil seminar o gledališki improvizaciji od 11.00 do 13.00.
Dramaturg M iha Trefalt pa bo od 14.00 do 17.00 predstavil osnove dramaturgije. Seminarja sta namenjena igralcem, mentorjem in režiserjem.
Nedelja, 19. aprila, ob 18.00 Gledališka predstava
Kulturni dom Korte
Iz Kanade prihaja gledališka skupina Slovenskega narodnega doma LIPA PARK, ki bo zaigrala veseloigro N AROČENA ZMEŠN JAVA
Nedelja, 19. aprila ob 20.00 Gledališka predstava
Kulturni dom Izola
Tržaško gledališče Sl PARI O APERTO se predstavlja s komedijo S O VRAŽ N lit ŽENSK, ki jo je zrežiral Slvio Petean.
Torek, 21.aprila , ob 9.30
Gledališka predstava
3 ovensko stal no gl edal i šče iz Tr sta bo uprizorilo gledališko predstavo
PETER IN VOLK.
Torek, 21. aprila ob
18.00
Gledališka predstava
Srednješolska skupina Gl M PY iz Pirana bo uprizorila tekst Gorana Gluviča
VIDEO KU R Skupino vodi Lada Tancer.
Sreda,22. aprila, ob
18.00
Baletna predstava
Baletna šola Pirouetteiz Izole bo pod koreografskim vodstvom VišnjeToškan premierno odplesala baletno predstavo z naslovom PAR A DA M ASK
Četrtek, 23. aprila, ob 18.00 PESNIŠKI VEČER - DAN KNJIGE
Gledališče ST EPS bo predstavilo pesmi iz nove pesniške zbirke z naslovom V M1] S in avtorico Ines Cergol Bavčar
Četrtek, 23. aprila ob 20.00 Gledališka predstava
Mladinsko gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo predstavo
BET 1 ERENDELV, ki jo je zrežiral Matjaž Pograjc.
Petek, 24. aprila, ob 11.00 Gledališče v šoli
Gledališka skupina Faloti Osnovne šole Dušan Bordon iz Kopra bo na šoli premierno uprizorilo predstavo I' LS I IV AL RO PO I E L J, LONCEV IN ZVONCEV. Mentorja: Primož Grešak in
Petek, 24. aprila ob
20.00
Plesna predstava
Plesna skupina ARTEFFETTO iz Mester.se predstavlja s plesno predstavo Memorie aggredite.
Sobota. 25. aprila, ob 18.00
Gledališka predstava
Kulturni dom Korte Igralska skupina Drežnica se predstavlja z veseloigro
ZAKONCI STAVKAJO.
Vesna Jugovac.
*>	1 ** •:
r ‘	X "Vit
2. Pilgrim
ERIČ CLAPTON
3. Time Oul Of Mind
BOB DYLAN
Histerična epopeja TITANIC je na letošnji podelitvi pobrala kar 11 OD SKUPAJ 15. OSKARJEV, ki jih
podeljuje ameriška fdmska akademija.
KIM BASINCER (levo) je dobila Oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo v filmu L.A. CONFIDENTAL, ROBIN V/ILLIAMS (desno) pa za najboljšo stransko moško vlogo v filmu 600D WILL HUNTINt Oskarja za najboljšo moško glavno vlogo je prejel JACK NICHOLSON (spodaj) za film AS 600D AS IT CETS. Pri ženskah je oskaija dobila HELEN HUNT. Najboljši tuji film je nizozemski CHARACTER.

TOP 10 ALBUMOV VELIKA BRITANIJA
15 lets talk about love - Celine Dion 2 2 titanic - James Homer
31 ray of light - Madonna 4 5 life thru a lens - Robbie Williams 511 truly - the love songs - Lionel Richie
6	7 urban hymns - The Verve
7	9 left of the middle - Natalie Imbmglia
8	6 pilgrim - Erič Clapton
9	3 TIN PLANET - Space
io 14 postcards from heaven - Lighthouse Family
VROČIH 7 ALBUMOV
6raffit
1.	My heart will go on - CELINE DION
2.	Titanic-SOUNDTRACK
3.	Ray of light - MADONNA
4.	Nominacije - GRAMMY 98
5.	Pilgrim-ERIČ CLAPTON
6.	Ne odhaja poletje - TINKARA
7.	Buena vista Social club - RY COODER
Po neuspešnem poizkusu, da bi uspeli v ZDA so se Smpleminds vrnili v Evropo in posneli izvrsten album v svojem starem stilu in z novimi idqami. Kupitega.

m i
Sailing down behind the sun, vvaiting for my prince to come.
Praying for the healing rain to restore my soul again. Just a toerag on the run. How did I get here?
What have I done?
When will ali my hopes arrive?
How will I know him? When I look in my father’s eyes.
Then the light begins to shine and I hear those ancient lullabys.
And as I watched this seedling grow, feel my heart start to overflovv When will I learn the vvords to say?
How do I teach him?
What do we play?
If I did, l'd realize
That's when I need him,
that’s when I need my father's eyes.
Were you really so far away?
Then the jagged edge appears through the distant clouds of tears.
I'm like a bridge that has vvashed away; my foundations were made of clay As my soul slides down to die. How could I lose him? VVhat did I try?
If I did, l'd recognize
He was here with me; l'd looked into my father's eye&
As my soul slides down to die.
How could I lose him? VVhat did I try?
If I did, l'd recognize
He was here with me; l'd looked into my father's eyes
v
7 ^
6. Van Halen 3
^ VAN HALEN
4. Book OfSecrels
LOREENA
MCKENNITT
5. Let's Talk About Love
(ELINE DION
i i

7.	Left OfThe Middle
NATALIE
IMBRUCUA
8.	Savage Garden
5AVACE
CARDEN
9. Surfacing
SARAH
MCLACHLAN
10. Wedding Singer
SOUNDTRACK

1.Ray Of Lighl
MADONNA
5aHj©@&®ž)©
V četrtek, 16. aprila ob 17.00 in 18.30 v Kulturnem domu Izola SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV.
RAZSTAVE
GALERIJA ALGA IZOLA
Slike razstavlja Izolan
MARKO SKOK
Razstava bo na ogled do 3.aprila.
V soboto, 4. aprila vas ob 19.00
vabimo na otvoritev razstave slik
Eda BIRSA
Galerija je odprta vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. V nedeljo je galerija zaprta, v soboto pa je odprta od 10.00 do 12.00. Tel. 648 439.
'	galerija	"
INSULA
SILVESTER
PLOTAJS
SICO
GALERIJA INSULA je odprta
od 9. do 14. in od 17. do 19. ure
ob sobotah od lO. do 13. ure
ob nedeljah In ponedeljkih je galerija zaprta
____________________/
MAONA
Sobota, 28. marca ob 21. 30
BLUEGRASS
HOPPERS
najboljši slovenski countrv band
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
MAREC 1998
petek, 27.marca ob 13 00 uri na oddelku za odrasle bralce
SLOVESNOST OB 40. OBLETNICI MATIČNE KNJIŽNICE IZOLA
Gosta sta mag. FRANC PROSNIK (razmišljanje o branju) in pravljičarka
ANJA STEFAN
URE PRAVLJIC: vsak torek ob 17.oo uri
31.marca - Quint Buchholz DOBRO SPI, MALI MEDVEDEK
(prevod iz nemščine) pripoveduje: Špela Pahor
INTERNET
Članom knjižnice je v času izposoje omogočena brezplačna uporaba interneta
Tel: 066 64 67 00 Fax: 066 64 75 31 mail: cobissikizo@kp.sik.si
Vsem mladim bralkam in bralcem, ki ste sodelovali pri izboru "Moje najljubše knjige 1998" sporočamo, da je bil med slovenskimi avtorji izbran pisatelj Bogdan Novak s knjigo Ninina pesnika dva, med tujimi pa Roald Dahi in knjiga Matilda.
Pri izboru Moje najljubše knjige je sodelovalo 13 tisoč otrok, vpisanih v 71 knjižnic po vsej Sloveniji.
Med knjigami, ki so tudi zelo priljubljene, so še:
Košarkar naj bo pisatelja Primoža Suhodolčana in Hči lune avtorice Dese Muck, med tujimi pa Prva ljubezen pisateljice Mary Hooper.
Najmlajši še vedno najraje poslušajo pravljice. Posebno radi imajo Žabca pisatelja Maxa Velthuijsa.
Vsem otrokom in njihovim staršem, ki ste sodelovali pri izboru "Moje najljubše knjige 1998" se zahvaljujemo. Želimo vam še veliko prijetnih uric ob dobrih knjigah.
NOVO OBVESTILO
Mlade bralke in bralce obveščamo, da bo od marca do septembra potekal "Slovenski knjižni kviz 98".
Slovenski mladi bralci ste šest let sodelovali v mednarodnem knjižnem kvizu. Letos so se v nemški ustanovi, kjer so kviz doslej oblikovali, odločili, da zaradi denarnih težav kviza ne bodo pripravili.
Da pa prijatelji kviza ne bi ostali praznih rok, smo se zbrale nekatere knjižničarke in skupaj sestavile "Slovenski knjižni kviz". Namenjen bo spoznavanju slovenskih pokrajin in ljudi. Letos se bomo tako skupaj odpravili na pot po Beli krajini, deželi brez in zelenega Jurija, kjer seje pred 120 leti rodil pesnik Oton Župančič. Vabljeni ste torej k reševanju kviza in potovanju s pomočjo knjig in zemljevidov, ki jih lahko najdete v naši knjižnici!
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA KROŽEK "ZGODBE”
Pretekli četrtek smo se v prostorih Matične knjižnice Izola srečali s pesnico in pisateljico Neldo Štok Vojska. Večer smo priredili člani krožka "Zgodbe".
Gospa Nelda Štok Vojska je začela pisati že zgodaj. V zadnjih dvajsetih letih je napisala lepo število črtic, radijskih iger, komedij, humoresk, anekdot in pesmi; za odrasle in otroke; v knjižnem jeziku in v istrskem narečju. V kratkem času je izdala kar štiri knjige. "Istrske beštjice" so rimane zgodbice o živalih, "Nagajivi prijatelji" je sodobna pravljica, knjigo "Naš pevski zbor" je posvetila zborovskim pevcem, zadnja "Tega živega vse toka" pa prinaša 119 istrskih prigod. Te prigode so odsev vsakdanjega življenja Istranov v preteklosti in danes. V njih se nam razkrijeta modrost in nemoč preprostega človeka. Govorijo o radostih in trpljenju, preveva pa jih humor, s katerim je Istran kljuboval revščini in krivicam. Knjigi je dodan seznam pripovedovalcev. Narečni izrazi so ob koncu vsake zgodbe pojasnjeni v slovarčku.
Ob poslušanju nekaterih zgodb iz knjige smo se udeleženci večera lahko do solz nasmejali, v pogovoru s pisateljico pa smo izvedeli še marsikaj zanimivega o njenem delu.
Gospa Nelda pripravlja tri nove knjige: Moja deštra Istra, Istrani pravijo in Kadar štrige zabodejo ruge. V njih bo predstavljeno obsežno etnografsko gradivo, ki ga je avtorica dolga leta zapisovala po istrskih vaseh ter ga uredila v tematske sklope: običaji in navade, reki in pregovori, vraže in uvere. Dela bodo pomemben prispevek k poznavanju narodopisne podobe Istre.
Špela Pahor
BRANJE ZA UČENJE
je bil naslov torkovega uvodnega predavanja in delavnice dr. Sonje Pečjak, doktorice psiholoških znanosti, ki se v svojem raziskovalnem in strokovnem področju ukvarja s psihologijo branja. Predavateljico je v okviru Bralnega študijskega krožka povabila Nadja Mislej Božič, Matična knjižnica Izola pa je predavanje in delavnico ob svoji 40. letnici poklonila udeleženkam različnih strokovnih področij, ki želijo na svojem poklicnem ali osebnem področju spoznati pomembnost branja in branja za učenje.
Razvoj bralnih sposobnosti ali veščin branja je razdelila na dve stopnji. Prva faza učenja branja je osvajanje tehnike branja. V drugi fazi se iz prebranega učimo, dobimo informacijo.
Za začetek branja so pomembne predbralne sposobnosti. To sta dve ključni sposobnosti, ki nam pokažeta, kdaj s procesom opismenjevanja lahko začnemo, in sicer sposobnost vidnega in slušnega zaznavanja.
Vidno zaznavanje je že dobro razvito od 4. leta dalje, slušna sposobnost zaznavanja je bolj kompleksna , sestavljena iz dveh delov, sposobnosti različnega slušnega razločevanja (od 5-6 leta) in sposobnosti slušnega razčlenjevanja, ki se razvija tja do osmega leta. Vaje za slušno razločevanje in razčlenjevanje so najboljša priprava na spoznavanje črk in branje, ki jo lahko izvajajo tako vzgojiteljice v vrtcih, kot starši (npr. razločevanje glasov, izbira besed, ki se začnejo z določeno črko,..).
Ko se v šoli prične proces opismenjevanja, se otrok uči tehnik branja in pisanja. To tehniko je mogoče pripeljati do stopnje avtomatizacije le s ponavljanjem, vendar se pri tem pojavi vprašanje, kako to izvajati, da otrokom branja ne priskutimo že na začetku. Zato je tu pomembno branje v funkciji.
Naš šolski sistem je naravnan tako, da je prvi fazi, ko otroci osvajajo tehniko branja, pripisan velik pomen, v drugi fazi pa, ko naj bi se učili s pomočjo branja, ni več sistematičnega pristopa. Pojavi se vprašanje, kako pristopiti k branju, da se bom lahko samostojno učil učila?
V	procesu učenja so pomembne tri faze oz. strategije: predbralna, med branjem in po branju.
Pred samim branjem je zelo pomembno, da ozavestimo predznanje učencev. Kaj o snovi, o kateri se bo učil, že ve. Tako novo znanje pripenja na neko že obstoječo strukturo. V drugi fazi branja naj velja načelo, da ga čimmanj prekinjamo. Npr. v strokovnem besedilu podčrtati nove, neznane besede, ki jih potem razložimo.
V	tretji fazi po branju je analiza temeljni del. Opravimo jo po korakih. Zanimivo je npr. izdelovanj e lastnih strokovnih slovarčkov, v katere si učenci pišejo nove, neznane besede pri posameznih predmetih, v več rubrikah, npr. nova neznana beseda, definicija, poved (novo, neznano besedo uporabijo v povedi) in vizualizacija ali slikovno gradivo (besedo, pojem nariše). Podatek: 40 % ljudi je vizualnih tipov, 30 % slušnih, 20 % kinestetičnih , ostalo so mešani tipi.
Več o teh strategijah je mogoče prebrati v publikaciji dr. Sonje Pečjak, Ravni razumevanja in strategije branja, iz 1985. leta.
Dr. Sonja Pečjak je zaključila z željo, da bi bilo učenje tako v pomoč učiteljem kot staršem. Kajti gre za elemente, ki jih veliko učiteljev že uporablja. Pomembno pa je, da vse te elemente sistematiziramo in učence naučimo, kako naj k učenju pristopijo sami.
Marina Hrs
NAGRADE DOLGOLETNIM BRALCEM
Na slovesnosti ob svoji 40. obletnici bo Matična knjižnica Izola s knjigo nagradila bralce, ki so postali njeni člani pred nekaj desetletji in so še danes njeni redni bralci in obiskovalci.
To so: 1. BRENČIČ Valerija, 2. CINDRIČ Vera, 3. COTIČ Anica, 4. CEBRON Marija, 5. ČEBRON Stanislava, 6. DEČKO Darinka, 7. DODIČ Gabrijela, 8. FIČUR Dragica, 9. FRADEL Vida, 10. GODEC Srečko, 11. GOLOB Cirila, 12. GRAHEK Zvonko, 13. IVANČIČ Damjana, 14. IVANIČ Drago, 15. KRAJNC Marija, 16. LAMPE Amelija, 17. LAZAR Jožica, 18. LUPINC Ernest, 19. PIŽENT Vladimir, 20. POKORN Marija 21. ŠABAN-REHBERGER Petruša, 22. ŠKERCAT Mirjana, 23. ŠTRANCAR Vlasta, 24. ŠTRUMELJ Marija, 25. VODOVNIK Jože.
Nakup knjig so finančno podprli: ART FOTO Izola, AVTO JEREB Izola, DROGA d.d. Portorož, FOTOOPTIKA RIO Izola.
NAGRADNA GOJKARCA
VEČ IZOLSKIH ULIC NOSI IMENA HVALEVREDNIH OSEB, ZATO SMO SE ODLOČILI, DA V NASLEDNJIH KRIŽANKAH SKRIJEMO VRSTO NAŠIH > SOMEŠČANOV <. DANES SO TO DVA MOŽAKARJA. VAŠA NALOGA JE, DA NAM NJIHOVA IMENA IN PRIIMKE POŠLJETE NA KUPONU, DO 31. 3. 1998 - NA TEDNIK > MANDRAČ < VELIKI TRG 1. IZOLA.
HORVAT ŠTEFAN JE IZŽREBANEC TEGA TEDNA IN PREJME KOT NAGRADO STENSKO URO. ČESTITAMO !
VODORAVNO
1. DVIGOVANJE MORSKE VODE-6. MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB-l0. VELIKO SKLADIŠČE ZA ŽITO-15. MESTO V ISTRI-16. OLIMPIJSKE ....-18. MORSKE ŽIVALI-19. FRANCOSKI
SKLADATELJ. JACQUES-20.ITA. NAFTNI KONCERN-21 .SLOVENSKI GLASBRNIK, SOSS23. LIPOVAC ROMINA-24. DELAJO NA LADJAH-26. SLOVENSKI SLIKAR, VLADIMIR28. ASTRA GLAVINA-29. OKRETIČ DIANA-30. PELEJEVO IME,
NOGOMETAŠ-32. VEČJI DELOMA POKRITI ČOLNI-34. CENJEN OKRASNI KAMEN. RAZNIH BARV-36. ŠVICARSKI DROBIŽ-37. FINSKO MESTO TURKU-38. MLEČNI 1ZDELEK-39. SAMRA KADIČ-41. VERSKI POGLAVAR MUSL1MANOV-43. OSTANEK IZ PREJŠNJIH ČASOV45. ŠIROKO OBROČNO KRILO V 18. STOL.-47. ČASOVNA ENOTA, MNOŽINA-48. TOVARNA BARV V CELJU-50. IRANSKO MESTO, IZ BESEDE, NINA-51. AIK ŠIRCA52. MESTO V NEMČIJI-54. MESTO V ITALIJI-56. HČI KRALJA PANDIONA, GRČIJA 58. GLASBENI PREDPIS NA KONCU GLASBE-60. APETIT-62. FILMSKA NAGRADA V ZDA 63. MESTO V ITALIJI-64. NAJDRAŽJI DRAG KAMEN-65. SEDEJ ANDREJ.
NAVPIČNO
•"•v - •	. \
1.GESLO. OSEBNOST. IME IN PRIIMEK, UL. V IZOLI-2.SLOVENSKI KIPAR, PETER-3. TRŠČICA TROHA-4. REKA NA HRVAŠKEM, IZ BESEDE, MARIN-5. SIMF. SUITA, RIMSKI KORSAKOVA-7. DEPARTMA V'FRANGIJI-8. DELAVEN, MARLJIV, GIBČEN-9.LILIJANA REMICH-li. DRAŽLJIVOST, OBČUTLJIVOST-12. LAH IVAN-13. SLOV. NOGOMETNI TRENER, BRANE-14. GESLO. OSEBNOST, IME IN PRIIMEK, UL. V IZOLI-I7.
GRŠKA OSVOBODILNA FRONTA-20. NORVEŠKI POLITIK,
GERHARDSEN-22. RIMSKA BOJNA TROBENTA-25.
POSEBNOST, REDKOST-27. MORILEC-31. TOMAŽ PANDUR-33.CIGANI 35. BOLESTNO, OTOŽNO, ŽALOSTNO-38.
MODEREN PLES-40.RUDAR-42. JUŽNOAMERIŠKO SADJE-44.
SPREMLJEVALCI BOGA EROSA-45. TRDI DELI TELESA-46.
FRANCOSKO MESTO, IZ BESEDE, NOORI-49. RENATA ROZINA-53. PERJE PRI REPI 55. SLOV. NAPOVEDOVALKA,
SENICA-57. KATJA KOREN-59. CANKAR 1VAN-61. KRISTIJAN MUCK.
KUPON št. 11
KRIMINALIJE
Nedeljski pasji shod na stadionu seje končal dokaj mirno, brez žrtev, pa tudi lajanja ni bilo ravno dosti. Obiskovalci pa skoraj sami forešti, no, tudi med njim se je izšlo brez incidentov.
Ubi, ubi Žabarja
A veste kva se nama je zgodi. Primorske barabe so naju okradi, a veste. Po Belvederu sva se sprehajala, v tem cajt pa so nama Megana prazni. Uf, ta provinca.
Nad buldožerja ponoči
Neznani zlikovci so se v tihem zatišju noči spravili nad miroljubnega, nemočnega ter nič slutečega buldožerja. Razbili so mu stekla nato pa jih je vzela noč in dečki jih še niso našli.
V San simonu
Na eni najbolj znanih plaž v državi imajo probleme z nočnimi obiskovalci, ki so onesposobili plažne toaletne prostore. Ker so bili pri svojem dejanju bolj površni, so plažni delavci toaletne prostore hitro spet usposobili.
Pijača; ki veselje zvrača
Dečki so odhiteli na Veliki trg, kjer so ugotovili, daje njihovega starega znanca zvrnila pijača. Možakarju so pomagali domov.
Pijača tudi ni razveselila dveh možakarjev, ki sta s pomočjo alkohola razkazovala moč mišic, zaradi česar sta prenočila na prav za njiju pripravljenih (totalno neudobnih) ležiščih.
Dečki pa so imeli opraviti tudi z vreščečimi sosedami, ki se prepirajo že nekaj tednov. Recepta za pomiritev pa še niso izumili.
V preteklem tednu seje na izolskem območju zgodilo osem prometni nesreč, ki so se k sreči končale brez težjih telesnih poškodb.
TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA tel.: 066/646-608, 645-778 / fax: 066/645 -779
AVTODELI - DODATNA OPREMA
KAKOVOST IN UGODNA CENA
ODPRTO
VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13
•	SAVA AVTOPLAŠČ 135 R 13 EXACT	6.050 SIT
•	SAVA AVTOPLAŠČ 145/70 R 13 EXACT	7.250 SIT
•	SAVA AVTOPLAŠČ 155/70 R	13 EXACT	7.390	SIT
•	SAVA AVTOPLAŠČ 175/70 R	13 EXACT	7.590	SIT
•	SAVA AVTOPLAŠČ 185/60 R	14 R2	11.300	SIT
•	SAVA AVTOPLAŠČ 195/ 65 R	15 R2	12.700	SIT
V CENI JE VŠTETA MONTAŽA ! SREČNO VOŽNJO

NEWS
Računovodske Storitve
PAPIRNICA
Zanesljivo, kakovostno in po ugodnih cenah vodimo knjige za S.P. in podjetja
‘fotokopiranje*
MOROVA 25 D 6310 IZOLA. SIMONOV ZALIV. TEL / FAX 648 254J
TURISTIČNA agencija POLETJE 1998:
oo 20% POPU
Istrska vrata 7, Izola, tel./fax: 066/ 646 553 postEPSjEMhipu
MORSKA REŠEVALNA SLUŽBA
Pogrešanega ribiča, Silva Gergete, že nekaj časa ne išče nihče več. Bolj ali manj je jasno, da ga bodo našli slučajno, zelo mogoče pa je, da ga ne bodo našli nikoli, saj je jasno, da morski tok velikokrat zanese utopljence milje in milje daleč.
Povsem razumljivo je, da se pojavljajo nekatera vprašanja o tem ali je bilo res storjeno vse, da bi pogrešanega ribiča še pravočasno našli, slišati pa je tudi pripombe, da bi lahko reševanje potekalo drugače kot je. Nesporno so bili uslužbenci pristaniške kapitanije in vojaški potapljači izredno hitro na mestu nesrečnega dogodka, vendar celotna akcija ni bila izpeljana tako, da bi s hitrim posegom pravočasno pregledali ožje območje kjer je izginil izolski ribič. Poklicni potapljači imajo precej pripomb na to, da jih ni nihče poklical na pomoč in da vojaška potapljača, ki sta našla dele obutve, pač nista mogla pravočasno pregledati celega območja. Sprašujejo se tudi, kako to, da niso aktivirali Civilne zaščite, kjer tudi imajo potapljače. Nasploh pa menijo, da bi lahko organizirali službo za reševanje pod vodo, saj je nedavni dogodek dokaz, kako prav bi prišla, organizirana pa bi lahko bila podobno kot gorska reševalna služba.
Izolski ribič se tako pridružuje spisku pogrešanih oseb, ki so izginile v morju v povojnem obdobju. V nekaterih primerih se sicer zgodi, da pogrešanega le najdejo (znano je, da so piranskega ribiča našli po več kot dveh mesecih) največkrat pa ostanejo le imena v policijskih zapisnikih in boleč spomin domačih. Primer Gergeta je lahko dober povod za dogovor o tem, kako ravnati v podobnih primerih v prihodnje, saj je morje še vedno tukaj in ribiči, kopalci, jadralci, veslači in sprehajalci prav tako.
ALI ODDAJATE SOBE, APARTMAJE?
ALI ŽELITE IZBOLJŠATI VAŠO TURISTRIČNO PONUDBO, PA NIMATE DOVOLJ SREDSTEV?
OBČINA IZOLA
v sodelovanju z BANKO KOPER in Turističnim gospodarskim združenjem Izola G.I.Z. je pripravila ugodno ponudboposojil za
PRIPRAVO NA TURISTIČNO SEZONO
Posojila so namenjena pravnim in fizičnim osebam, ki so v občini Izola registrirani ter izpolnjujejo pogoje za opravljanje naslednjih dejavnosti:
-	gostinstvo
-	oddaja sob in apartmajev
-	hotelirstvo oz. podobna dejavnost
Skupna vsota posojil znaša 21.000.000,00 SIT, in sicer 10.000.000,00 SIT za kratkoročna posojila in 11.000.000,00 SIT za dolgoročna posojila.
Posojila so namenjena za:
-	obratna sredstva (drobni inventar, posoda, posteljnina...),
-	nakup in popravilo opreme,
-	ureditev infrastrukture (parkirišča...) ter
-	adaptacija prostorov.
Obrestna mera:
-	za kratkoročna posojila do 1 leta = TOM + 2% in
-	za dolgoročna posojila do 4 let = TOM + 3%
Višina posojila:
Naj višji znesek posojila je lahko 1.500.000,00 SIT.
Rok prijave:
Posojila se odobravajo do 15.05.1998.
Banka sklepa posojilne pogodbe z odplačilno sposobnimi prosilci, ki so registrirani in izpolnjujejo pogoje za opravljanje te dejavnosti ter predložijo banki dokumentacijo za namensko porabo posojila.
Vse dodatne informacije v zvezi s posojili pridobijo prosilci v Banki Koper d.d., Poslovni enoti Izola. Drevored 1 .maja 5, Izola oz. na telefonski številki 647-016 ali 647- 026.
fC Banka Koper
Dokazujemo z dejstvi.