Štev. 5.	Ljubljana,	dne	10.	maja	1921.	Leto	15.
STROKOVNI GLASNIK.
Izhaja 10. In 25. vsakega meseca.	Uredništvo in upravništvo je
Naročnina mesečno 4 K.	v Ljubljani, Stari trg štev. 2/1.
Ljubljana, 10. maja 1921.
Naša moč je v pravosti načel.
Vse naše trditve so prave, morajo biti prave; zakaj mi hočemo priti do pravega konca, do prave resnične sreče delavskih stanov. Deni v en sam vogel papirnate škatlje namesto kamenja in opeke in cela stavba se podere. Zakaj so razpadle materialistične strokovne organizacije? Socialdemokraške organizacije so razpadle zato, ker so slonele na napačnih načelih.
Človek ni samo kos blata, kos živinčeta kot uči materializem. Človek ima tudi duševno stran, duševne potrebe, duševne cilje. Strokovna organizacija, ki ne vpošteva celega človeka, zida nekatere stene svoji hiši iz papirnih škatelj. Ena sama socialna laž razbije celo družbo.
Bodočnost imajo samo tiste strokovne organizacije, ki rastejo iz resnice, ki se razvijajo iz pravih načel. Zato bo Jugoslovanska strokovna zveza v tej državi zmagala, ker si prizadeva, da bi v njenih načelih ne bilo zmote.
Načelo je korenina, iz katere rastemo, je zvezda, za katero hitimo, je pot, ki se je držimo. Zdaj si pa mislite materialistično strokovno organizacijo, ki raste iz zmotnih korenin, iz katerih ne bo sadu, hiti za ptico, ki je ne bo ujela, hodi po poti, ki ne vpelje v hišo.
S tem tudi razume vsak, zakaj vsaka prevdarna organizacija povdarja načelo krščanstva. Zato, ker ji je to načelo porok, da se ne moti, da ne bo varana, da bo dosegla, kar bi rada dosegla.
Po materialističnih načelih ni mogoče obsoditi ne kapitalistov, ne oderuhov, ne lenuhov. Zato materialistične strokovne organizacije nikoli ne bodo iztrebile ne lenuhov, ne oderuhov, ne izkoriščevalcev. Ob samem dihu načela, ki mu pravimo krščansko, pa je vse to že sojeno, zavrženo in kaznivo. Zato razumete, zakaj vsi trebuharji — oprostite izrazu, ker res ne vem,
kako bi materializemjbolj primerno slovensko izrazil — tako divje besne proti edino rešilnemu načelu proti krščanstvu. V svoji zmoti, v svoji živahnosti drve v svojo pogubo.
Na ta način je vidno: če hočejo strokovne organizacije doseči svoj namen, morajo v delavsko kulturo zanesti misel krščanstva, to je misel resnice, misel iskrenosti, misel pravosti, ker zaželjena socialna sreča osrečuje le, če je res sreča. Če materialist še tako pripoveduje in še tako verjame, da je škorenj klobuk, če ni, ni.
Ako imamo torej voljo držati se v strokovnem pogledu načel resnice, načel krščanstva, če smo si vsled zvestobe do načel resnice, pravice, socialno ljubezni gotovi zmage, potem na delo, da čim več soto-varišev otmemo pogubi!	/
Zadružna zavest.
Krščansko socialno delavno ljudstvo je nastopilo ofenzivo na celi fronti. Ni slučaj, da ravno v času, ko mislijo nasprotniki krščanske misli in krščanskih načel, da so na vrhuncu, da ravno v tem času s tem ostrejšo neizprosnostjo stopa nasproti svojemu cilju. Politična moč svobodomiselstva korenini na kapitalu. Kapitalisti v vseh deželah, predvsem pa pri nas v Jugoslaviji, so vse gospodarstvo — seveda s pomočjo vlade — tako uravnali, da jim delavno ljudstvo samo daje sredstev za suženjstvo, ki je hujše od nekdanjih graščakov. Trpini se zavedajo, da je zastonj politična moč, če ne zatrejo tudi onega studenca, iz katerega naduta in maloštevilna buržoazija zajemlje svojo moč. Trpin-delavec je zgrabil kramp ter začel delati na razdejanju fundamenta one stavbe kapitalistov, ki jo je sam zgradil, sam v svoji nevednosti s svojimi krvavimi žulji.
Toda kar človek napravi, tudi isti človek lahko, razdre. Splošen klic je po gospodarski osamosvojitvi,
iz vseh delov domovine tudi iz Hrvatskc prihajajo klici na pomoč, da se reši ubogo ljudstvo izkoriščanja. To prebujenje dremajočih mas mora vsak proletarec z veseljem pozdraviti. Bili so trenutki, ko je bil videz, da je proletarec v gospodarskem o;iru popolnoma brezbrižen, da je podoben obsojencu, ki si koplje sam svojo jamo. Jasno je, da se je vnela odločilna bitka s kapitalizmom in z nasprotniki podružabljenja vsega gospodarskega življenja odločna borba. Prepričani smo, da bo proletarijat izšel kot zmagovalec. To jamstvo daje prebujena samozavest ljudstva in pa dejstvo, da se vedno bolj bližamo času, ko bode posameznik izrinjen iz javnosti, ter bo moral ta posameznik, ki je dosedaj razne dobrine zbiral zase, te dobrine zbirati za splošnost. Nasprotne gospodarske organizacije delujejo v tem smislu še z veliko večjo doslednostjo, ko gosp. organizacije krščanskih socialcev.
I.	delavsko konsumno društvo s svojimi 30 ras-pečevalnicami znači silovit jez proti poplavi kapitalizma. V tem obsegu je sicer še mlado toda izvrstno reorganizirano ter sposobno, da popolnoma izvrši gosp. testament svojega ustanovitelja dr. Kreka. Boriti se. mora z velikimi zaprekami, pa ravno to znači, da koraka po pravi poti. Pristaš krščanstva ima pri tej gradbi dvojno nalogo: da pomaga zvesto graditi, da se svoje konsumne organizacije drži i največjo disciplino in da se zaveda, da dela zase. To misel mora razširjati tudi med svojimi tovariši. Druga naloga, pa ni nič manj važna. Krščanski socialec mora strogo nadzirati in paziti, da ostane krščanski duh tudi v gospodarstvu. To je posebno važno, ker sedanja doba je okužila tudi veliko prej še precej idealnih ljudi, da so se dali omamiti ter odprli svojo dušo in svoje žepe mamonu. Krščanski bojevnik mora zaupati samo takim ljudem, kateri so nesebični in ki drže svoje suknje trdo zapete.
Delavska mladina.
Stališče Jugoslovanske strokovne zveze z ozirom na strokovno in splošno izobraževalno šolanje obrtnega in industrijskega delavskega naraščaja.
/ I.
Podpisana organizacija ugotavlja, da je dosedanja skrb za delavsko deco najsibo pod 14 letom, ali ona za obrtniške vajence nad 14 letom, kakor tudi za mladeniške delavce pomankljiva. Premalo je razpredeno privatno skrbstvo za mladino, pa tudi zaščita, ki jo nudi država. Potrebno je, da se vrši vsa vzgoja in skrb za delavsko mladino po gotovem načrtu in na temelju določenih principov. Vladno misel v tej zadevi glej v „Naši Moči" št. 3, str. 7. pod naslovom »Delavska mladina”. Danes priobčeno spomenico je poslala JSZ vladi dne 30. aprila t. 1. pod št. 816.
II.
Principijelno stališče JSZ je sledeče:
1.) Vzgoja v družini imej prednost pred vzgojo
v zavodih. — Razlog: nihče ne more nadomestiti nravne ljubezni starišev do otrok.
2.) Karitativni zavodi naj imajo prednost pred vzgojo v državnih institucijah. — Razlog: ljubezen je boljši vzgojni princip nego	sila. Ustanove,	ki jih
država vodi, slone brez izjeme vse na principu prisilnosti, karitativni na principu ljubezni.
3.) Vsa vzgoja mora biti, kar je seveda samo posebi umevno, moralna in dosledno temu versko načelna. — Razlog: če ne ve kdo, čemu in zakaj naj bi bil moralen, nima smisla biti moralen.
4.) Direktive za versko	moralno vzgojo	morajo
dajati prizadete konfesije. V ta namen je potreben dogovor z verskimi družbami, za katoličane s škofi, za njih lokalne razmere pa z župniki.
5.) Država naj po svojih	organih posega v	vzgojo,
le	v	slučaju skrajne nuje, to	je tedaj, kadar	prvi či-
nitelji ne store svoje dolžnosti. Sicer pa se naj omeji na to, da s svojo avktoriteto in pobudo podpira družinsko in karitativno skrbstvo. Ker je današnja zasebna dobrodelnost premajhna, mora država podpirati karitativne institucije za vzgojo delavske mladine z gmotno podporo. V ta namen si mora zagotoviti potrebnih kreditov.
III.
Predlogi:
1.) Za deco pod 14 letom se naj vpeljejo po vseh prometnih, rudniških in tovarniških krajih mladinski domovi. V ta namen se naj podpira salezijanski red in društvo za mladinske domove v Ljubljani, ki ima po svojih pravilih namen vstanavljati v mestih in zlasti v industrijskih krajih mladinske domove.
2.) Pod 14 letom se naj vajeniška doba ne pripušča.
3.) Za vajence po državnih strokovnih šolah mora biti veiski poduk obvezen.
4.) Socialno skrbstvo mora paziti na to, da ne dobe vajencev v poduk mojstri, ki so na slabem glasu, ampak samo taki, ki so moralno in strokovno zanesljivi. Ker so prevzele to skrb zadružne strokovne ali karitativne organizacije, je socialno skrbstvo odvezano od te odgovornosti.
5.) Ker za enkrat ni dobiti zadostno število vrlih mojstrov za vse obrti, potrebno pa je, da dobimo čimpreje zadostno število kvalificiranih delavcev, se naj vpeljejo za vse obrtniške stroke učne delavnice. Stara avstrijska postava je bila tozadevno pomanjkljiva, ker je negovala samo nekatere stroke. Te učne delavnice naj trajajo po 5 let po načrtu, ki se ga zadnji čas poslužujejo v salezijanskem zavodu. Za Slovenijo naj stopi socialno skrbstvo s salezijanci v tozadevni dogovor.
0.) Skrb za osirotele vajence naj se poveri zanesljivim karitativnim zavodom, ki so porok zato, da se taki dečki vzgoje v versko moralnem in strokovnem pogledu.
7.) Vlada naj priporoči s posebnim oklicem vajeniške domove, katerih smoter je skrbeti vajencem za stanovanje, vzgojo in potrebno razvedrilo po načinu ljubljanskega vajeniškega doma. IstOtako naj priporoči salezijanske učne delavnice.
8.) Vlada naj podpira vajeniške domove in salezijanske učne delavnice gmotno. V ta namen naj si zagotovi potrebne kredite.
9.) V svrho izpodbude v učnih delavnicah je dobro, da vlada po svojern zastopniku prisostvuje učnim izpitom, vsekako pa naj da učnim delavnicam pravico izdajati izpričevala.
10.) Obrtniške domove, ki jih je vlada neume-vajoč njih naloge, prenesla iz rok socialnega skrbstva v področje justičnega ministrstva in jih s tem uvrstila v vrsto državnih kaznilnic in ječ (slučaj Kočevje), je tieba prilagoditi zopet njih namenu. V ta namen naj se socialno skrbstvo dogovori s salezijanci in jim zagotovi svojo podporo.
11.) Šola za obrtne vajence se naj ne vrši ob nedeljah, ker jim je s tem odvzet ves oddih in prilika, da zadoste verski dolžnosti. Poznega dela v soboto zvečer, ko morajo vajenci pospravljati, snažiti pozno v noč, naj državno nadzorstvo ne dopušča, ampak v soboto popoldne naj se delo dovolj zgodaj neha, radi okrepitve duha in telesa.
12.) Za obrtniško in vajeniško mladež naj bo določen posebni šolski dan med tednom.
13.) Posebne pozornosti potrebujejo industrijski kraji. Za mladinske delavce po tovarniških podjetjih in rudnikih, se naj dopolni njih dnevno praktično delo s teoretičnim podukom, kateremu naj bo posvečen poseben dan.
14.) Mladinskim delavcem v vseh obratih se mora dati prilika, da narede izkušnjo za kvalificirane. Podjetja morajo vajencem na zahtevo napraviti zrelostna spričevala.
Needinost med železničarji.
V zadnjem času se vrši precej hud boj med posameznimi železniškimi strokovnimi organizacijami. Ta boj, ki ni docela načelen, je umljiv, če pomislimo, da se skoraj vsaka organizacija posebej trudi in vse	moči napenja, da si	pridobi čim	večjo število
članov,	kakor da bi	bilo samo in edino	število merodajno,	ni dokaz, da	je ona	organizacija	najbolj potrebna	in najboljša,	katera	ima največ	članov. Na
»kakovost" članov se itak skoraj nobena ne ozira. Predvsem pa prevladuje pri večini članov posameznih organizacij mnenje, da je tista organizacija »najboljša*, potom katere se pride najlažje in najhitreje naprej — h koritu. Eden izmed dokazov za to trditev je ta, da skoraj vse strokovne in stanovske organizacije delujejo samo na to, kako zboljšati gmotni
položaj svojih članov. Res je in ne da se tajiti, da je to danes nujno in najpotrebnejše, vendar menim, da bi morale vse strokovne in stanovske organizacije gledati in izvrševati tudi drugo in sicer važnejšo nalogo, namreč: svoje člane načelno in res strokovno izobraževati v kulturnem, moralnem, socialnem in gospodarskem oziru. Da je to drugo nalogo n. pr.
Z. J. Ž. zelo, zelo zanemarjala, se vidi ravno v tem, da se je večina njenih članov — uradnikov ločila od nje in ustanovila oziroma poživela svojo lastno strokovno organizacijo „U. Ž. Č.“ Brez globljega vzroka ta cepitev gotovo ni bila. Ne morem verjeti, da bi se uradniki samo radi tega ločili od tovarišev železničarjev — neuradnikov, ker Z. I. Ž. ni dovolj skrbela za zboljšanje njihovega gmotnega položaja. Mogoče, pravim, je bilo to eden izmed vzrokov, a glavni in merodajni gotovo ne. Glavni vzrok bo pač ta, da Z- J. Ž. ni nudila svojim članom — uradnikom dovolj razmaha in opore pri njihovem kulturnem, moralnem, socialnem in gospodarskem stremljenju. Na občnem zboru D. J. Ž. U. oziroma U. Ž. Č. je njen predsednik g. Černigoj posebno pov^arjal pred vsem te naloge / strokovno-stanovske organizacije. Ali nista ta ugotovitev in izstop večine uradnikov iz Z J. Ž. v vzročni zvezi? Po mojem mnenju že!
V splošnem pa menim, da bi bila Z. J. Ž. danes, v njeni sedanji sestavi in po njenem sedanjem delovanju, programu in cilju nemogoča, ako bi bilo vsaj nekaj njenih članov dovolj načelno izobraženih-Poglejmo!
Z. J. Ž. danes vedno in povsod povdarja, da je zares in samo strokovna organizacija, da je celo ona edina povsem strokovna in narodna organizacija in da so vse druge strokovne in stanovske organizacije samo priveski gotovih političnih strank in pa interna-cijonalne. Li odgovarja to tudi dejstvom? Ne! Madežev, katere ona drugim očita, je sama polna. O da, po pravilih je ona res narodna organizacija oziroma organizacija narodnih železničarjev, kako pa izgleda ta narodnost z ozirom na mišljenje nekaterih njenih članov, je pa drugo vprašanje. Naj Z. J.! Ž. le malo pogleda — mesto da brska drugje — raje svoje vrste in našla bo med svojimi tako zelo »narodnimi" člani marsikaterega bivšega člana nemških društev, ki je sedaj član Z. J. Ž. pač zato, da je varen pred gotovimi napadi in da pride preje naprej. Če je bil preje še tak naš narodni nasprotnik, ko je prestopil v njene vrste, so bile takoj vse njegove napake in vsi pre-greški pozabljeni; postal je takoj »naroden"! — Da, tako izgleda »narodnost" marsikaterega njenega člana-Kako je pa z njeno strokovnostjo brez politike — ali če hočete politiko brez strokovnosti — pa vsi vemo in občutimo. Primerjajte samo imena članov njenih podružnic z onimi krajevnih odborov N. S. S. Pojdite na kak shod Z. J. Ž. in potem na drugega, ki ga priredi N. S. S. Na obeh bodete srečali ene in iste obraze.
Kmalu potem, ko je postal g. Deržič, tedanji predsednik Z. J. Ž., tudi načelnik N. S. S., so vsi člani Z. J.Ž. dobivali zastonj nekaj časa glasilo N. S. S. »Novo Pravdo". Na naslovnih listkih se je poznalo, da je tajništvo Z. J. Ž. dalo upravi »Nove Pravde" naslovne listke v uporabo. Najnovejši dokaz, da se največ somišljenikov politične N. S. S. rekrutira ravno iz strokovne Z. J. Ž., je kandidatna listina N. S. S. za mestni občinski zastop ljubljanski, na kateri je samo izmed 48 svetnikov — namestnikov ničveč in ničmanj kot 28 železničarjev. — Mnogi so čutili, da sta mesti predsednika strokovne-nepolitične Z. J. Ž. in načelnika politične N. S. S. nezdružljivi, da o dvakratni objektivnosti g. Deržiča nihče ne more biti prepričan, morebiti samo osrednji odbor Z. J. Ž. in nekatere njene podružnice. Seveda N. S. S. je imela pač interes na tem in osrednji odbor Z. J. Ž. najbrže tudi, da združuje g.|Deržič oboje v svojih rokah. Koliko je to škodovalo strokovni Z. J. Ž. in koliko vsem železničarjem, se danes menda še ne zavedajo vsi. — Na krivo pot je Z. J. Ž. krenila že 1. maja 1919, ko je praznovala delavski praznik skupno z . »Narodno socialno zvezo" v »Narodnem domu". Odslej je stalno in vedno v čimtesnejšem objemu ž njo. In danes lahko upravičeno trdimo, da je Z. J. Ž. (poleg drugih tako-zvanih strokovnih in stanovskih organizacij) ravno tak, da še večji »privesek" N. S. S., kakor je — vsaj tako ji očita vedno in vedno ravno ta Z. J. Ž. — n. pr. »Prometna zveza" — privesek S- L. S.
Iz tega pa tudi sledi, da spada vsak železničar, ki je krščanskega svetovnega naziranja — in na tem temelje vsa naša načela, katera hočemo in moramo uveljaviti v družbi, v javnem življenju, s katerimi edino moremo uspešno predrugačiti sedanji krivični družabni red, preobraziti v notranjosti, v srcu vsakega posameznika, da postane tako vreden član socialne družbe, države, človeštva! — edino in samo v krščansko strokovno organizacijo železničarjev, v »Prometno Zvezo", ki je pododsek velike in močne ter zelo razširjene »Jugoslovanske Strokovne Zveze!" Naredimo vendar že enkrat konec vsem varljivim in goljufivim mahinacijam, katerih se sa tako radi poslužujejo agitatorji Z. J. Ž. Sla Rupnik, ki vedno in vedno povdarja, da so v Z. J. Ž. včlanjeni pristaši vseh naših političnih strank in so še posebno ponosni na pristaše S. L. S., ki sede v odborih »edino strokovne in nadvse narodne" Z J. Ž.
Železničarji vseh kategorij in vrst, ki hočete da dvignemo naš železniški stan iz močvirja današnje korupcije, protekcije, surovosti in nemorale na ono stopnjo, ki mu po važnosti in pomembnosti njegove službe gre, : ki hočete, da zmagajo naša načela tudi pri železničarjih, pristopite k »Prometni Zvezi", podpirajte njena stremljenja vselej in povsod. Vaše mesto je edino v »Prometni Zvezi" in nikjer drugje. Ne ustrašite se različnih zasramovanj, s ka-
terimi nas ponavadi in žalibog najčešče uspešno blatijo naši nasprotniki, s pogumom naprej v boj, da zmagajo naša načela, naše ideje, vam, družbi in državi ter človeštvu v korist. Naj nasprotniki poskusijo z nami tekmovati v resnični karitativnosti, v pravem socialnem, moralnem, kulturnem in narodnem delovanju, v načelnosti in videli bomo, da bo zmaga naša in samo naša!
Organizacijski vestnik.
Prometna zveza.
Kam plovemo? S’stem, s katerim se sedaj vlada nad delavstvom, ni demokratičen, ni socialen, še veliko manj pa primeren katoliškim načelom. Za železniške uslužbence, za delavce po rudnikih in tovarnah, za javne nameščence, za uslužbence in uradnike vseh vrst, vseh strok in vseh stanov za vse te se tudi kapitalistični časniki, ki imajo vso oporo od izkoriščevalcev delavskih mas, hočejo pri vsaki priložnosti pokazati, kako so delavstvu vsestranko naklonjeni in zanimanje za njega je od vseh strani. Kdo pa jc vendar za delavca? Odgovor: tisti, ki čuti vest v svojem srcu in se drži in tudi izpolnuje krščanska načela. Koder pa teh ne izpolnujejo, tam mislijo, da je delavstvo in sploh nižji sloji samo zato na svetu, da ga vsak, kdor ga rabi izkorišča in izžema, sicer pa Bog ne daj, da bi vzdignil glavo, ko se gre za njegovo pravico, ker to bi bilo državi nevarno. Ker so v splošnem krščanska načela postranska stvar, zato je glavno le dobiček in gospodstvo nad delavnim ljudstvom, katerega naj si vsakdo v svoje namene izrabi, kakor se komu poljubi. Sistem kakoršen se je začel vpo-rabljati proti železniškim uslužbencem, je nevzdržen in vpraša se človek nehote, kaj se s takim početjem In takimi odredbami proti železničarjem doseči misli? Nasilne odredbe, teptanje delavskih pravic, suženjsko mučenje uslužbencev od svojih predstojnikov, kateri naj imajo po novem pravico nastopiti pravično ali ne, iz službe odstavljanje uslužbencev, ki so že po pet, deset ali več let železniški upravi služili, oderuške denarne kazni, s katerimi železniške uprave svoje uslužbence za najmanjše prestopke kaznijo vse to, mislijo gotovi gospodje pri ministrstvu in železniški upravi, da bodo železničarji na mezinec, s katerim bodo oni pomigali, kar na debelo požirali? Gospodje, ki mislijo, da bodo samo z bičem železničarje zadovoljili, bodo, ko pride čas, sami z njim tepeni. Sila rodi odpor. Božji mlin počasi melje, a zmelje gotovo. Prašamo se, kaj se namerava s tem, da se železničarje in drugo delavstvo odpušča iz službe in se hoče in se že podaljšuje delavni čas? Pridemo do zaključka, da se hoče delavstvo prisiliti, da bode z daljšim delavnim časom, manjšim zaslužkom in večjim stradanjem kupičilo milijarde na kup, kater? bodo
zopet enkrat lahko obrnili masam v revščino "[in vojnim dobičkarjem v prid. Delavstvo po železnicah in tovarnah mečejo na cesto, brezposelnost se množi dan na dan in razni mogotci trdijo, da država nima denarja, da bi izvršila ureditev službenih plač. Vprašanje je, kje se dobi denar za one, ki so se pri-
ni zdrava, ima vnetje trebuha, otroci pa bolehajo na tuberkolozi. 2 deklici sta v zdravniški oskrbi. Za vse otroke dobi sedaj 524 K 20 v. Podlesnik Frančiška, stara 43 let, delala v tovarni 21 let, vdova z 9 nepreskrbljenimi otrocijv starosti od 2—16 let. Prav te dni je umrl otrok, 8[Ietna”deklica. Ona sama je šla v pokoj^radi bolezni, otroci tudi bolehajo. V teh razmerah dobiva preskrbovalnine zase 493 K za moža 32, za otrokelpa 1250 K, preje”še čez 3000 K,' ki pa ji pri tej draginji ni pravjnič ostalo. Bučar jojžefa, stara 42 let, v tovarni delala 16 let, vdova. Mož je bil tudi delavec tobačne tovarne in se je ponesrečil smrtno pri izvrševanju svoje službe. Ima 4 nepreskrbljene otroke v starosti od 3—15 let. Preskrbovalnino dobiva le za 3 v znesku 379 K. Sama je bolana in je morala radi bolezni v pokoj. Gruden Marija, stara,40 let, mož delal v tobačni tovarni 24 let. Ima 4 otroke v starosti od 2—14 let. Za možem dobiva pokojnine 29 K, za otroke preje 2094 K, sedaj pa le 1200 K. Vdove so v slabšem položaju, kakor pa drugij vpokojenci. Prosimo, da se prizadetim odtrgani znesek doplača, oziroma da se nam pojasni, zakaj se jim je odtrgal.
tepli iz drugih držav v našo, kje se dobi denar za izkoriščevalce ruskih mas, kateri so pribežali v našo državo in se vozijo brezplačno po naših železnicah in dobijo mesečne podpore, katere dostikrat presegajo plače nekaterih uslužbencev?! Ako manjka državi denarja, zakaj se ne izkuje kaka naredba, s katero bi se kakor na železniške uslužbence, ako bi se predrznili nastopiti za svoj življenski obstanek, poklicalo v vojaško službovanje, pritisnilo tudi na upravitelja Friderikovih posestev in druge enake reveže, katere država plačuje z težkimi milijoni, jednako prisililo biti zadovoljni s takimi dohodki, kateri so jim za njihov kratki čas življenja samo neobhodno potrebni.. Seveda pravico ima delavstvo samo delati, stradati, molčati, davke plačevati ali zahtevati revizijo državnega gospodarstva naj nima nobene pravice. Tisti ki imajo sedaj začasno pravico pritiskati na razne načine na delavstvo in svoje podložne, ne smejo misliti, da bodo dolgo brez kazni ravnali tako kot stis-kavka (preša), katera je od štirih strani s hrastovimi plohi obdana in stiska s posebnim vijakom stolčeno sadje, od katere pijače se potem marsikdo vpijani, da bodo ravno tako z raznimi odredbami pritiskali na delavstvo, ki hoče, da pošteno živi. Organizacije, katerim je na tem, da skupnemu delavstvu koristijo, naj se, ko se gre za stanovske koristi, prijateljsko združijo in naj že enkrat razumejo, da s tem, ako gremo, ko se gre za naše stanovske pravice, vsak svojo pot, ne pridemo nikdar skupaj in gospodarjev bič bode naše pravice in nas popolnoma potolkel.
Zveza tobačnega delavstva.
Zadeva vdov in sirot. Jugoslovanska strokovna zveza se je dne 7. maja t. I. obrnila na upravo državnih monopolov v sledeči zadevi: Na podlagi sklepa ministrskega sveta z dne 29. sept. 1920 DR 30.000, se določa pokojnina za otroke vpokojencev dnevno 12 K. Do sedaj se je tudi izplačevala. Pri izplačilu dne 30. aprila se je pa otrokom tobačnih vpokojencev vdov, oziroma njih rodbinska doklada skrčila pri osebi za 8, oziroma 10 K. Za primere navajamo^sledeče slučaje: Besničar Ivana, delala v tobačni tovarni 23 let, stara 45 let in ima 3 nepreskrbljene otroke. Doslej je dobivala pokojnino zase, moža in imenovane otroke 1547 K 17 v, seddj pa za vse skupaj le 966 K. Kozina Ana, stara 37 let, delala v tobačni tovarni 14 let, šla v pokoj radi bolezni, vdova in ima 6 nepreskrbljenih otrok v starosti 4—14 let. Mož se je pokvaril pri delu v isti tovarni in je po operaciji v bolnici umrl. Za moža dobiva 30 K mesečno. On« sama
Zveza trgovskih in privatnih nastavljencev.
Nedeljski počitek in trgovski nastavljene!. Navajamo razloge za obstoj nedeljskega počitka trgovskih nastavljencev. I. a) Po tedenskem napornem delu, kateri zahteva v delavni dobi od trgovskega nastav-Ijenca vsestransko duševnega in telesnega napora, mu je nedeljski počitek neobhodnojj potreben izfzdravstve* nega stališča, kakor tudi radi tega, da lahko dan počitka posveti [samemu sebi. b) Veliko trgovip se nahaja v zatohlih prostorih, natlačenih z blagom razne kakovosti, za katerih potrebno zračenje se velikokrat s strani trgovine premalo skrbi. V zimskem času so trgovski lokali v večini premalo zakurjeni, tako, da nastavljenci trpe dvakratno (v zatohlem zraku in mrazu). Tako stanje je nevzdržno in kvarljivo ter mora vsakega spraviti v bolezen ali mu živce ubiti. Po mestnih in tržnih prodajalnah je uslužbenih na stotine mladih moči, na katerih zdravje in duševno stanje se mora že iz narodnogospodarskega in socialnega stališča paziti, ako hočemo, da ne bo propadel trgovski naraščaj telesno in moralno. c) Trgovski nastavljenec mora ob enem imeti dovolj prostosti za svoje zasebne zadeve, pa naj s bo to razvedrilo ali kar si bo. Iz zgoraj navedenih razlogov je jasno, da mora trgovski nastavljenec jmeti neokrnjen nedeljski počitek. Predlog, da bi se trgovski nastavljenci j odškodovali za 4 urno nedeljsko delo z ekvivalentnim nepretrganim prostim časom med tednom, kakor ga stavijo: oddelek ministrstva za trgovino in obrt v Ljubljani, Kmetijska družba in poverjeništvo za kmetijstvo, ne bi odgovarjal nepretrganemu prostemu času. Ta nepretrgani prosti čast kakor ga mislijo v naslovih omenjeni faktorji, bi se prikrajšal že s tem, ker bi nastavljenec bil radi obeda in
potem radi preobleke prikrajšan celi dve uri, nakar mu ostane za svobodno razpolaganje prostosti borih par ur, s katerimi pa ne more nič začeti. Predlog o ekvivalentnem nepretrganem prostem času med tednom odklanjamo. II. Pridružujemo si izjavi trgovskih na-stavljencev v Brežicah, da naj se zopet vpostavi nedeljski počitek po trgovinah, pristavljamo pa, da naj se to ne izvrši samo v Brežicah, ampak se raztegne na celo področje deželne vlade za Slovenijo, a) Trditev, da je pri tem prizadeto kmečko prebivalstvo, ki po večini prihaja v večje kraje ob nedeljah k sv. maši in si ob tej priliki nakupi svoje potrebščine, ni utemeljena iz tega vidika, da bi moral biti ravno trgovski nastavljenec prikrajšan v svojem prostem času. Kmetski ljudje prihajajo tudi med tednom v bližnja središča pa naj si bo to mesto, trg ali večja vas in sj pri tej priliki nabavljajo svoje potrebščine. Da kupujejo tudi ob nedeljah, so jih razvadili trgovci sami, to pa iz samo posebi umevnega razloga, da so čim več prodali. Kmetsko ljudstvo z nedeljskim trgovinskim odmorom ne bo prav nič prikrajšano, ker bo, ko bo enkrat stalo pred dejstvom, da je nakup ob nedeljah nemogoč, svoj nakup uredilo tako, da ne bo tudi na času nič odškodovano, b) Med trgovci se še vedno nahajajo tudi taki, ki hočejo brez obzira na svoje na-stavljence, kakor tudi brez obzira na svoje stanovske tovariše izkoristiti vsako priliko za svoj poklic. Tem trgovcem gotovo ne leži na srcu v prvi vrsti blagor* oziroma korist ljudstva, pač pa le njegov lastni do-bičekjn posel. Da ne spadajo ti v vrste lojalnih trgovcev, znači že samo njihova sebičnost. Pridružujemo se v tem oziru predlogu oddelka za trgovino in obrt, da se vpelje popolen nedeljski počitek, s pristavkom, da se ta odredba uveljavi za vse trgovine brez ozira. Temu predlogu pritrjuje že zadruga trgovcev v Brežicah, ki je prizadeta v tem vprašanju. Zato stavimo sledeče predloge: l.j Nedeljski počitek je za trgovske nastavljence življenjska potreba, radi tega mora biti ta počitek popolen. 2.) Ta počitek sel mora zakonitim potom nastavljencev zagotoviti in svetost te odredbe ali zakona morajo ob-lastva čuvati. 3 ) V slučaju, da vlada o nedeljskem počitku sklene drugače, kot se glase naši predlogi, tedaj mora čuvati vseeno trgovsko nastavljenstvo in mu tudi v slučaju zopetne upeljave nedeljskega 4 urnega dela zagotoviti prostijcelodnevni počitek. 4.) Celodnevni nedeljski počitek je veljaven za trgovske nastavljence kakor tudi vajeniško osobje.
Zveza kmetskih delavcev.
ZemUa in zemljiški delavci. Na velikem shodu so zborovali kmetski 'delavci* JSZ v Cvenu pri Ljutomeru dne 1. maja 1921. Sklenili“so in zahtevajo sledeče: Zborovalci shoda iz okraja Ljutomer predložijo na svojem shodu sledeče zahteve in prosijo merodajna mesta, da si pridobe prepričanja o naših upravičenih
zahtevah. 1). Ponovljeno zahtevamo, da dobimo iz občinskih posestev drva po maksimalni ceni, katero naj določi vlada, ker dosedaj obstojijo pri prodaji drv iz teh gozdov take razmere, da si revnejši sloji sploh ne morejo drv pridobiti. Zahtevamo sploh, da pridemo pri prodaji pridelkov iz občinskih posestev najprvo mi občani iz delavskega stanu v poštev, ker mi tudi naše moči v občini pustimo. 2 ) Ob občini Cven to stran Mure ležijo veliki gozdi madžarskega grofa Zichya pod državnim nadzorstvom, zahtevamo odločno, da se ti gozdi priklopijo pod okrožje agrarnega urada Maribor in da dobimo iz teh gozdov drva in steljo po zakonu agrarne reforme. 3.) Kar se tiče plač kmetskih delavcev, zahtevamo, da se uravnavajo vsaj tako, da bodo primerne z istimi pred vojno, ker danes zaslužimo pri 12—14 urnem delavnem času 6—8 vin. na dan v razmerju današnjih živilskih cen proti istimi pred vojno.
4.) Tudi za delavni čas zahtevamo, da se naredi nekak red, katerega grozno pogrešamo. Od nas se zahteva, da delamo 12—14 ur, v košnji pa celo do 16 na dan. Tukaj obstoji pač največja izkoriščevalnost ubogega trpina, če premislite, da si pri tem dolgem delavnem času zaslužimo 3—4 krone- 5.) Zahtevamo tudi, da se projektirani zakon o delavskem bolniškem, starostnem, nezgodnem in brezposelnem zavarovanju izvrši v najkrajšem času, ker dosedaj rajžajo naši dosluženi delavci od hleva do hleva. 6 ) Protestiramo prav odločno proti navijanju cen pri drvah, krmi in stelji skozi Prekmurce, kateri v našem okraju po vsaki ceni vse pokupijo, če ravno so odškodovani v Prekmurju gkozi agrarno reformo, ker se je tam že zemlja med potrebne razdelila. 7,) Oblasti agrarne reforme prosimo, da izvršujejo agrarno reformo v prid revnega prebivalstva in korist države po obstoječih zakonih tudi pri posestvih, katera ležijo neizkoriščene v škodo ljudstva in države.
Zveza lesnih delavcev.
Rimske toplice. Vodstvo I. Jugoslovansk tovarne podpetnikov in drugih lesnih izdelkov, si je dovolilo korak, ki ga za danes še zamolčimo. Pač pa naj uva-žuje vodstvo tovarne, da gre v takih slučajih organizacija do skrajnosti.
Zveza služkinj.
Shod služkinj se vrši v pondeljek dne 16. t. m. ob pol 5. uri popoldne v mali dvorani Ljudskega doma. Shod je velike važnosti za služkinje, vsled tega se poživljajo, da se v obilnem številu odzovejo.
Poseiski red. V pondeljek 9. t. m. je bila depu-tacija »Strokovne zveze služkinj* pri dež. predsedniku v zadevi poselskega reda. Predsednik je obljubil, oziroma dal zatrdilo, da bo poseiski red še ta mesec uveljavljen. — Služkinje ve pa vse v Vašo strokovno organizacijo »Strokovno zvezo služkinj". Ker dokler nimamo še v rokah, ne moremo zaupati, izvojevali pa
brez organizacije ne bomo. Sploh pa moramo imeli pred očmi to, da organizacije ne potrebujemo samo sedaj, ko se gre za poselski red, temveč jo bomo rabili vedno in vedno bolj.
Iz pisarne Jugoslovanske strokovne zveze.
B. S. Studenice pri Poljčanah. Lahke dobite! Letna 1200 K, zimska 800 K.
Nekatere skupine kar po svoje plačujejo tedensko članarino. Plačilni red je za vse panoge, razven viničarjev tak, kakor je bil objavljen v zadnji (4.) št. »Naše Moči".
V nedeljo 22. t. m. je sliod na Češnjici pri Železnikih. Govornik iz Ljubljane. — 16. maja je v Svetinjah viničarski shod. Govornik iz Maribora.
Mednarodna krščanska strokovna Zveza.
Kongres Nizozemskih krščanskih strokovnih organizacij. Za 28. in 29. t. m. sklicujejo nizozemske krščanske strokovne organizacije zelo obširen kongres. Kakor nam poročajo, hočejo s tem kongresom pokazati javnosti na kakšen način hočejo rešiti socialno vprašanje. Proklamacija, ki jo bodo izvršili drugi dan kongresa na ulicah Utrechta, bo pokazala reakciji, da bo ona pri svojih poskusih zadela v bok katoliških strokovnih organizacij. Dnevni red kongresa je: 1. Cerkev in socialni razvoj. 2. Razmerje delodajalcev in delojemalcev v proizvajanju in posesti. 3. Razmerje delavskih zvez do podjetij in njih uprav. 4. Gibanje katoliških strokovnih organizacij in kriza. Kakor je razvidno iz dnevnega reda, bo ta kongres velike važnosti za nizozemsko delavstvo kakor tudi za delavstvo v splošnem. Zato pozdravljamo naše nizozemske tovariše v njihovem delu in jim želimo ©bilo uspeha. Jugoslovanska strokovna zveza se kongresa ne udeleži pač pa pošlje brzojavni pozdrav kongresu.
Mednarodni kongres krščanskih poljskih delavcev se je vršil 27. in 28. aprila v Koblencu. Zastopane so bile: Nemčija, Avstrija, Belgija in Nizozemska; strokovne zveze Francije, Italije in Češkoslovaške so poslale pozdrave. Kongres je otvoril Fr. Behrens, član nemškega državnega zbora. Ustanovila se je mednarodna zveza krščanskih sindikatov kmetskih delavcev. Izvolili so odbor in odobrili štatut o notranji novoustanovljene federacije. Na drugi seji so obravnavali predloge ženevske konference. Sprejele so se naslednje resolucije: 1. delovna doba, ki se je določila v Washing-tonu za industrijske delavce, naj se principijelno prizna tudi za poljske delavce. 2.) Ureditev delovne dobe pa mora vpoštevati poseben značaj poljedelstva, ki zavisi od krajevnih, podnebnih in vremenikih prilik. 3. Delovna doba naj traja osem ur dnevno, če ne zahteva int«res poljedelstva v kakem kraju drugače. 4.) Če je
v kateri deželi zakonito priznana«dclovna doba daljša kot osem ur, naj imajo delodajalci in delavci pravico, da s pogajanji določijo krajši čas. Rezultat teh pogajanj naj stopi na mesto zakonitih določb in naj velja za celo tisto deželo, za katero je bila pogodba sklenjena. — Nadalje je referiral M. Carels (Belgija) o sredstvih za omejitev brezposelnosti. Med drugim je posebno poudarjal obvezno zavarovanje kmetijskih delavcev proti brezposelnosti. Njegov tozadeven predlog je bil soglasno sprejet. Behrens (Nemčija) je predlagal, da se washingtonske določbe o delu žen pred in po porodu, o nočnem delu žen in otrok, o socialni zakonodaji in o večernem pouku, uporabijo tudi v poljedelstvu. Vse te pereče probleme so pretresovali s stališča poljskih delavcev.
Domače vesti.
Mežica. (Praznovanje prvega majnika). Delavski praznik smo pri nas obhajali na prav lep način. Napravili smo izlet k sv. Lenartu v Plat, kjer je bila ob 10 uri slovesna sv. maša. Po sv. maši pa se je vršil pri Predovniku shod, na kojem sta govorila g. dr. Rožič, ki je kljub slabemu vremenu prihitel med nas in č. g. župnik. Z velikim zanimanjem so udeleženci sledili izvajanjam obeh govornikov. Govornikoma tem potom še enkrat izrekamo najtoplejšo zahvalo. Po shodu pa nas je razveselil naš moški pevski zbor s svojim izbranim petjem pod vodstvom spretnega pevo? vodje g. S. Lednika. Kljub slabemu vremenu in kljub temu, da je voditelj naših socijev M. K. rekel, da morajo vsi delavci v Črno, kdor gre drugam pokaže, da je proti delavstvu. Udeležba je bila nad vse pričakovanje lepa. Videli smo, da se mnogi ne marajo več klanjati socialističnemu terorju. Čas bi bil, da vsi zaslepljeni izpregledajo ter zapustijo rudeči tabor, ki jih nikakor ne bo dovedel do sreče, ampak nasprotno. Kajti, kjer ni Boga ni ljubezni do bližnjega, in kjer ni ljubezni do bližnjega, tam tudi delavstvo nikdar ne more postati zadovoljno. Izpreglejte že vendar in pristopite k JSZ, ker edino ta Vas dovede do Vaših ciljev. Nam pa ostane letošnji prvi majnik v večnem spominu, in kakor na novo prerojeni hočemo zvesto slediti načelom naše organizacije. G. dr. Rožiču pa kličemo: Na skorajšnjo svidenje!
Kulturne vesti.
Velika razstava, v Ljubljani. V dneh od 13. do
24. avgusta se vrši v Ljubljani velika razstava. Razstava se vrši v nalašč zato postavljnih zgradbah pod Tivolijem. Osnoval se je poseben urad za to razstavo, ki bo določal o vseh zadevah. Ukrenil je že tudi, da bi se dovolila po železnicah cele države polovični
vožnja za obiskovalce in razstavljalcc. Udeležiti sc more kot razstavljalec vsak obrtnik, trgovec, industri-jec itd. Dobro je, da se je udeleži tudi naša čipkarska zadruga. Marsikdo bo potem lahko spoznal, kako krasne stvari izdelujejo naše čipkarice, kar bo gotovo vplivalo tudi na razprodajo. Dosti takih stvari se pri nas porabi,"toda mesto da bi se podpirala domača ročna obrt, ki izdeluje trpežne stvari, se podpira rajši tuje nič vredne mašinske izdelke. Tudi v tem oziru bi bilo treba med [takozvanimi »boljšimi sloji“ več narodne zavednosti in predmetnega razločevanja, ker čipke iz lanu imajo lesk in trpe po eno generacijo in celo čez 100 let, one iz bombaža pa parkratno perilo uniči.
Delavska knjižnica. Delavski oddelek poverjeništva za socialno skrb namerava ustanoviti v Trbovljah — kasneje ev. tudi v Hrastniku in Zagorju javno knjižnico, ki naj bi po eni strani nudila”delavstvu v ta-mošnjem rudniku priliko za samoizobrazbo, po drugi pa naj bi s tem, da bi nudila ljudem plemenitejše vrste zabavo, odvajala delavce od telesne [in duševne pro-palosti in pogubonosno vplivajočega alkohola. Knjižnica bi se priključila |in izročila v varstvo tamošnji ljudski šoli.
Nove knjige: A. Komlanec: Delavska strokovna organizacija »Jugoslovanska strokovna zveza" je izšla ravnokar v drugi izdaji. Vsebina: Klic časa... Kaj je »Jugoslovanska strokovna zveza" ? Organizacijsko načelo. Kdo spada vanjo?... Delavcu kar je njegovega! Program »Jugoslovanske strokovne zveze". Ustroj Jugoslovanske strokovne zveze... Razvoj Jugoslovanske strokovne Zveze ... Dopolnilne organizacije ... Pomen... — Prva izdaja je pošla. Pri prvi je pazilo založništvo le na vsebino, pri drugi tudi na obliko. Oprema je lična in priročna. Vsebina stvarna in porabna noben naš organizator, noben naš član ne sme biti brez nje. — Cena 6'— K. Naroča se pri tajništvu JSZ. Ljubljana. Stari trg št. 2., pa tudi po knjigarnah: .Ničman" in »Jugoslovanska bukvama" v Ljubljani, Cirilova tiskarna v Mariboru in pri I. Del. kons. društvu v Ljubljani in njegovih podružnicah. —
Naročajte in širite naše liste:
,,NOVI ČAS", delavski dnevnik! „NAŠA MOČ", strokovni glasnik!
r
Vsak zaveden krščanski socialec je član
I. delavskega kons. društva
v Ljubljani.
Proletarci, zavedajte se, da tiči moč kapitalizma v gospodarstvu. Če hočemo biti močni, podpirajmo svoje lastne gospodar, organizacije I Vse svoje potrebščine kupujte samo v konsumnlh prodajalnah; pridobivajte nove člane in jih priglasujte v prodajalnah I
Vsak krščanski proletarec greši nad samim seboj in nad delavnim ljudstvom, če kupuje drugje in podpira kapitaliste.
 ________________   j,__ .	  •____________ .
Zadruga sprejema ttfdi hranilne vloge članov in jih obrestuje po 41|2°|o
Urednik: Franjo Sušnik. Izdajatelj: Konzorcij »NAŠE MOČI*. Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.