Izmed 10 ljudi jih ima
kamen
...dobi
ga pa labko vsak!
kazi Človeka bolj, kakor če je-škrbast*., reč pa ne škoduje zobem bolj, kakor zobni kamen I Ohranite si svoje dragocene zobe — odvrnite nevarni zobni kamen s tem, da»čistite* zobe vedno s Sargovim Kalodontom I Pri nas je Sorgov Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi učinkoviti sulforicinov oleat po Dr. Braunlichu. On odpravi pota* goma zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave!
• y Ä
belejse
JR 10-32
in preprosto
kakor A~ B~ C
SRAZTOPI
Radion v mrzli vodi
SKUHAJ
v raztopini perilo 20-30 minut
SIZPIRAJ
perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi
oprano
sv«

pristna	terpentinska
krema %a cenile
daje obutvi lep in odličen lesk, jo konzervira in ščiti usnje pred prezgodnjim razpadanjem - Odtod izvira tudi njen svetovni sloves
Za parketna tla in linolej: S C II Pl O L L pasta TA parkete Za sport in štrapac: S C H Pl 0 L L gumltran, mast za usnje
S tem ni
novena
umetnost!
D-
Oetker151
vanilinov sladkor
Zadružni dom Nabavljalné zadruge državnih uslužbencev v Mariboru
(Rotovški trg 2 — Telefon 21-35)
MARIBORSKI
KOLEDAR
19 3 4
IZDALA IN ZALOŽILA: NABAVLJALNA ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV V MARI BORU, R.Z.ZO.Z.
ZA UREDNIŠKI ODBOR: N. I. VRABL, MARIBOR
'SSM:
' - J sl ■: c
4. fi. mz . %
TISKALA TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
Rodovnik dinastije Karadjordjevićev.
KARADJORDJE, rojen 3. novembra 1752 v Viševcu, umrl 13. julija 1817 v Radovanju.
Knez ALEKSANDER KARADJORDJEVIĆ, rojen v Topoli 29. septembra 1806, umrl 3. maja 1885 v Temišvaru.
Kralj PETER L VELIKI OSVOBODITELJ, rojen 29. junija 1844 v Beogradu, umrl 16. avgusta 1921 v Beogradu.
Njegovo Veličanstvo kralj ALEKSANDER L, rojen 17. decembra 1888 na Cetinju. Regent od 24. junija 1914; prestol je zasedel 17. avgusta 1921.
Njeno Veličanstvo kraljica MARIJA, rojena 9. januarja 1900 v Goti, poročena 8. junija 1922 v Beogradu.
Nj. kralj, Visočanstvo prestolonaslednik PETER, rojen 6. septembra 1923 v Beogradu.
Nj. kralj. Visočanstvo kraljevič TOMISLAV, rojen 19. januarja 1928 v Beogradu.
Nj. kralj. Visočanstvo kraljevič ANDREJ, rojen 28. junija 1929 na Bledu.
Nj. kralj. Visočanstvo kraljevič JURIJ, brat Nj. Vel. kralja Aleksandra I., rojen 8. septembra 1887 na Cetinju,
Nj. kralj. Visočanstvo kneginja JELENA, sestra Nj. Vel. kralja Aleksandra I., rojena 4. novembra 1884 na Reki, vdova Nj. V. kneza Ivana Konstantinoviča Romanova.
Nj. kralj. Visočanstvo knez ARZEN KARADJORDJEVIĆ, stric Nj. Vel. kralja Aleksandra I„ rojen 16. aprila 1859 v Temišvaru.
Nj. kralj. Visočanstvo knez PAVLE, sin kneza Arzena, rojen 27. aprila 1893 v Petrogradu, poročen z
Nj. kralj. Visočanstvom kneginjo OLGO, hčerko grškega princa Nikole, rojeno 29. maja 1903 v Tatoju.
Nj. Visočanstvo knez ALEKSANDER, sin Nj. Visočanstva kneza Pavla, rojen 13. avgusta 1924 v White Lodge Richmond.
Nj. Visočanstvo knez NIKOLA, sin Nj. Visočanstva kneza Pavla, rojen 29. junija 1928 istotam.
Razne takse in pristojbine.
Vsaka pismena vloga ali prošnja .......................... Din 5 —
če se zahteva tudi odgovor še	.......	.	..'	.	.	Din	20—
vsaka priloga .mora biti kolekovana (dokolekovana). .... Din	2'—■
za pritožbo (priziv) na višjo oblast....................Din	20'—
pooblastilo generalno ............... Din	20'—•
pooblastilo specialno ..................................Din 10 -4
vsak plakat ali objava, ki se prilepi na vidnem mestu .... Din	—'10
Šolska spričevala:
za osnovne šole . . . .	.	.	.	.	............v.	Din	5.—
za nižje razrede srednjih šol	.	.	.	'............. ...... Din	10'—
za višje razrede srednjih in strokovnih šol, o dovršeni specijalni
kmetijski, rudarski in obči obrtno-trgovski šoli ..... Din 20'— o dovršeni meščanski, strokovno-obrtni, srednji in nižji kmetijski in gozdarski šoli......................................   Din	50'—-
o nižjem tečajnem izpitu srednjih šol, o dovršeni trgovski	šoli	Din	100'—-
o višjem tečajnem izpitu srednjih šol, diplomskem izpitu na srednjih strokovhih šolah, o dovršeni vojni akademiji, železniški prometni šoli, učiteljišču in bogoslovju . .. . .	.	.	Din	250'—
za potrdilo o času, prebitem na univerzi ........	Din	20'—
za potrdila o izpitih . .......................................  Din	30'—
za diplomo univerze, visoke ekonoinsko-komercijalne šole,
višje pedagoške šole . .	.	.	.	.	.	.	.	'.	....	.	Din	600'—
za doktorsko diplomo....................................Din 1000'—
za nostrifikacijo diplome univerze v inozemstvu ..... Din 2000'—l za duplikat spričevala in diplome: polovica takse.
Za vpis v višji razred
v srednjih šolah............................................Din	50'—
v meščanskih in strokovnih šolah............................Din	5’—
na univerzah in drugih šolah iste veljave za vsak semester	.	.	Din	100'—
Za potrdila o prejeti najemnini za stanovanja in lokale:
do Din 500’— .................................................   Din	1"—“
od Din 500’— do Din 1000'—..................................Din	2’—i
od Din 1000'— do Din 2Ò00’—. ....................................Din	5'—-
od Din 2000 — do Din 3000 — .....................................Din	ìtT-f
nad Din 3000'— za vsakih Din 100'— še.......................Din	25'—
Za pogodbe p najemu zgradbe, stanovanja in lokalov:
nad Din	2.400'— letne	najemnine	do	Din 3.600'—.........Din	10 —
nad Din	3.600'—■ letne	najemnine	do	Din 6.000'—.........Din	20’—
nad Din	6.000’—letne	najemnine	do	Din	10.000’—-_,p. .	.	.	Din	30'—i
nad Din	10.000'—letne	najemnine	do	Din	20.000'—.	.	.	Din	50'—
Nove sodne takse glej v Službenem listu z dne 23. Vlil. 1930, št. 113/20 in razpredelnico v našem koledarju za 1931.
KATOLIKI
JANUAR
PRAVOSLAVNI
1 P NOVO LETO
19 dec, Bonifacije
2 T Makarij		20	Dan. i I.
> 3 S Genovefa		21	Julijana
J 4 Č Tit, Angela		22	Anastazija
» 5 P Telesfor, Milena		23	Tučni dan
1 6 S Sv. TRIJE KRALJI		24	Badnji dan
! 7 N 1. PO RAZGL. G.		25	ROD. HRIST.
J 8 P Severin	€	26	S. P. B.
I 9 T Julij in Bazil.		27	R. N. V. K.
1 10 S Pavel, Viljem		28	20.000 muč.
1 11 Č Higin, Božidar		29	14.000 djece
! 12 P Ernest, Alfred		30	Anisije
1 13 S Veronika, Juta		31	Melanija
1 14 N 2. PO RAZGL. G.		1	jan. NOVA GOD.
• 15 P Pavel, Maver		2	Silvestar
[ 16 T Marcel, Berard		3	Malahija
i 17 S Anton, Marijan		4	Evstahije
1 18 Č Petra stol v Rimu		5	Teona muč.
> 19 P Kanut, Marta		6	BOGOJAVLJ.
i 20 S Fabijan in Sebastijan		7	Sab. Jov. Krst.
1 21 N 3. PO RAZGL, G.		8	GEORGIJE
' 22 P Anastazij	*	9	Polijevt
i 23 T Rajmund		10	Grigorije
1 24 S Timotej, Evgen		11	Teodosi je
* 25 Č Spreobrnjenje Pavla		12	Tatjana
! 26 P Polikarp, Pavla		13	Jermil
* 27 S Janez Zlatoust		14	SV. SAVA
1 28 N 1. PREDPOSTNA		15	PAVAO TIVEJSKI
» 29 P Frančišek Sai.		16	Časne ver a. P.
1 30 T Martina		17	Antonije
\ 31 S Peter, Marcela '		18	Atanasije
1 € Zadnji krajec 8. ob 22'36.		1	Prvi krajec 22. ob 12 50.
© Mlaj 15. ob 14 37.		® Ščip 30. ob 17 31.	

Dan	Predmet 	Z,	Prejemki					Izdatki				
							Di n "				
		Din.				P					P
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
Dan	Predmet	Prejemki					Izdatki				
		Din 1 * p					Din 1 p				
											
											
											
											
											
											
											
	11 8										
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
					n						
											
KATOLIKI
FEBRUAR
PRAVOSLAVNI
	
1	Č Ignacij, Brigita 2	P SVEČNICA 3	S Blaž, Oskar	19	Makarije 20	Jeitimije 21	Maksim
4	N 2. PREDPOSTNA 5	P Agata 6	T Doroteja (Dora) 7	S Romuald € 8-C Janez od M. 9 P Polona, Ciri! A. 10 S Skolastika	22	TIMOTEJ 23	Kliment 24	Ksenija 25	Grigorije 26	Ksenofot 27	Pr. m. Sv. J. zl. 28	Jefrem
11	N 3. PREDPOSTNA 12	P Evlalija 13	T Pust, Katarina 14	S Pepelnica ® 15	Č Favstin, Jovita 16	P Julijana 17	S Donat, Frančišek	29	IGNATIJE 30	SV. TRI JERARHA 31	i Kiril i Jovan 1	lebr. Trifun 2	SRETENIJE 3	Simeon 4	Isidor
18	N 1. POSTNA 19	P Konrad 20	T Elevterij 21	S Srečko ) 22	Č Petra stol 23	P Matija 24	S. Peter Dam.	5	AGATIJA 6	Bukol pr. 7	Partenije 8	Sv. Sava II. 9	Nikifor 10	Haralampija 11	Dorde Kr.
25	N 2. POSTNA 26	P Vladko, Matilda 27	T Baldomir 28	S Roman	12	MELETIJE 13	Simeon 14	Avksentije 15	Onisim
€ Zadnji krajec 7. ob 10'22. © Mlaj 14. ob 143.	9 Prvi krajec 21. ob 7'05.
BELEŽKE
Dan		Prejemki			Izdatki		
		Din		P	Din		P
							
							
							
			i i				
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
						3 !	
						i s	
						{ j	
						;,i. i.	
Dah	Predmet	Prejemki					Izdatki				
		Din H p					Din H p				
											
			...								
												
									* !■		
		4:									
							....	....			—
	■V										
		-									
											
								1	....		
									1		
											.			
				....					i ,		
					....						
												
				— g, 	 	 												
											
											
			....								
											
					...					o	
											
											
											
											
											
											
				.							
											
											
											
											
											
KATOLIKI
MAREC
PRAVOSLAVNI
1	č Albin
2	P Henrik, Neža
3	S Kunigunda
16
17
18
Pamfil Teodor Lav sv. Papa
4 N 3. POSTNA	19	ARHIP	
5 P Evzebij, Janez	20	Lav prp. i. kat. j	
6 T Fridolin	21	Timotej	
7 S Tomaž Akvinski	22	Evgenija	
8 Č Janez od Boga €	23	Polikarp	
9 P Frančiška R.	24	Jovan Krst.	
10 S 40 mučencev	25	Tarasije	
11 N 4. POSTNA	26	PORFIRIJE	
12 P Gregor	27	Prokop	
13 T Teodora, Rozina	28	Vasilije	
14 S Matilda	1	mart Jevdok.	
15 Č Klemen Mar. ©	2	Teodor	
16 P Hilarij	3	Jevtropije	
17 S Jedert, Patnik	4	Gerazim	
18 N 5. POSTNA (TIHA)	5	KONON	
19 P JOŽEF	6	42 muč. u A.	
20 T Janez P.	7	Vasilije	
21 S Benedikt	8	Teofilakt	
22 Č Lea, Katarina	9	40 muč. Sev.	
23 P Oton 5	10	Kodrat	
24 S Gabrijel	11	Sofronije	
25 N 6. POSTNA (CVET.)	12	TEOFAN	
26 P Emanuel	13	Nikifor	
27 T Rupert, Janez	14	Benedikt	
28 S Janez Kap.	15	Agapije	
29 Č Veliki četrtek	16	Sabin	
30 P Veliki petek	17	Aleksije	
31 S Velika sobota	18	Kirilo	
Ščip 1. ob 11*26. € Zadnji krajec 8. ob 19*06. © Mlaj 15. ob 13*08. $ Prvi krajec 23. ob 2*45. ® Ščip 31. ob 2*15.

	t	Prejemki			Izdatki		
	Predmet	Din		P	Din		P
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							' S
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
Dan		Prejemki					Izdatki				
	XT JL WUillWl	Din ^1^ p					Din p				
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
	I fi i ...										
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
					1		■K				
KATOLIKI fm
APRIL
PRAVOSLAVNI
Hr N VELIKA NOČ	19	HRISANT
J 2 P VEL. PONDELJEK	20	Jovan i S.
> 3 T Rihard j	21	Pr. Jakov
4 S Izidor, Benedikt	22	Sv. m. Vas. 	
i 5 Č Vinko, Irena .....j		23	. Nikon
( 6 P Krescencija	24	VEL, PETAK
j 7 S Herman > <£	25	Blagovijesti
j 8 N i. POVELIK. (BELA)	26	USKRS. N.
j 9 P Marija JfOeofa	j		27	USKRS. P.
! 10 T Ecehjjel, Marko j	28	USKRS. Ü.
1 11 S Leon Vel.	29	P. Marko
i 12 Č Julij, Sava	^30	P. Jovan
r 13 P Hermenegild .	31	Ipatije
! 14 S Justin ©	1 april P. M. Ep.	
15 N 2. POVELIK.	2	TIT. CUD.
16 P Benedikt, Drago i	3	Nikita
• 17 T Rudolf, Štefan	4	Josif pes.
i 18 S Apolonij	5	Teodul
1 19 Č Leon, Ema -	6	Jeftimije
\ 20 P Neža, Viktor	7	Georgije 	
[ 21 S Anzelm $	8	Irodijon
j 22 N 3. POVELIK.	9	JEVPSIHIJE
r 23 P Vojteh	10	Ter en ti je
k 24 T Feliks, Fidel S.	11	Antipa m.
r 25 S Marko, Ermin	12	P, Vasilije
S 26 Č M. B. dobrega sveta	13	S. m. Art.
j 27 P Cita, Peter	14	P. Martin
1 28 S Pavel od Križa	15	A. Arist.
i 29 N 4. POVELIK, i ©	16	AGAPI JE
1 30 P Katarina Sienska	17	Simeon
[ € Zadnji krajec 7. ob 1'49.	*	Prvi krajec 21. ob 22*20.
r © Mlaj 14. ob 0*57.	© Ščip 29. ob 13*45.	

	Predmet	Prejemki			Izdatki		
		Din		P	Din		P
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
Dan		Prejemki					Izdatki			
		Din			1 p		Din I p			
										
			j							
				s				i j		
				j				ih		
								} j		
				1 i"				i i		
								1 h		
									h	
									1,-	
									j •	
									i |k.j	
									i -	
									1 s	
										
									i	
										
									i	
									• ?*-- :	
										
									i	
^ ,									p-	
									r	
									S	
									j	
										
										
									i	
										
									I	—
										
					1				1	
									!	
				i						
			m}.					[ i		
1 T Filip in Jakob -2 S Atanazij, Boris 3	Č Najdenje sv. Križa 4	P Florijan . 	 5	S Pij, Irenej		18 19 20 21 22	P. Jov. m. P. Jov. V. P. Teodor Januarije P. Teodor
6 N 5. POVELIK.	€	23	ĐURĐEV DAN
• 7 P Stanislav		24	- Muč. Sava
8 T Prikaz. Mihaela		25	. A. 1 J. Marko
9 S Gregor Nac.		26	Vasilije
10 Č VNEBOHOD		27	Simeon
11 P Mamert		28	Ap. Jason
12 S Pankracij		29	S. Vas. Ost. f
13 N 6. POVELIK.	0	30	JAKOV B. D. !
14' P Bonifacij		1 maj Jeremija	
15 T Zofija		2	S. Atanasije
16 S Janez Nepomuk		3	Timotije
17 Č Pashal		*4- ■	SPASOVO
18 P Erik		5	Irina
19 S Celestin, Ivo		6	Pr. Jov.
20 N BINKOŠTI		7	AKAKIJE
21 P BINK.POND.	5	8	Jovan Ap.
22 T Jela, Milan		9	P. m. s. N.
23 S Deziderij		10	A. Simon
24 Č M. D. pomoč krist.		11	ĆIR. I METOD.
.25 P Gregor		.12	S. Epifamije
26 S Filip Neri		13	Glikerije
27 N 1. POBINK.		14	DUHOVI
28 P Avguštin	®	15	DUH. PON.
29 T Marija Magdalena		16	DUH. UT.
30 S Ferdinand		17	Andronik
31 Č REŠNJE TELO		18	S. m. Teod.
€ Zadnji krajec 6. ob 7‘41.		9 Prvi krajec 21. ob 16*20.	
® Mlaj 13. ob 1330.		® Ščip 28. ob 22*41.	

Dan	PreHme.f	Prejemki			Izdatki		
		Din		P	Din		P
							
							
f %							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
				*7"			
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
Dan	Predmet	Prejemki					Izdatki				
		Din				P	Din 1 p				
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
1 P Fortunat, Kuno		19	Patrik- j
2 S Marcelin		20	M. Talalej J
3 N 2. POBINK.		21	C. KONSTANTIN \
4 P Frančišek K.	C	22	C. Vladimir
5 T Bonifacij		23	P. Mihaj i
6 S Norbert		24	P. Simeon
7 C Robert, Pavel		25	N. Gal. I. K. 4
8 P Medard		26	Karpo j
9 S Margareta		27	Terap j
10 N 3. POBINK.		28	NIKITA \
11 P Barnaba		29	Teodosija J
12 T Leon, Janez	@	30	Isakije
13 S Anton Paduansld		31	Jeremije i
14 Č Bazilij, Elizej		1 junij	Justin
15 P Vid in tovariši		2	Nikifor j
16 S Frančišek		3	Lukijan j
17 N 4. POBINK.		4	MITROFAN j
18 P Efrem Sirski		5	Dorotej j
19 T Julijana		6	Visarion \
20 S Silverij	3»	7	Teodot
21 Č Alojzij		8	Teod. Sm. <
22 P Pavlin Noi.		9	Kiril J
23 S Cenon, Zdenka		10	Timotej (
24 N 5. POBINK. (TREZN.)		11	BARTOLOMEJ
25 P Viljem		12	Onufrije <
26 T Janez in Pavel		13	Akilina
27 S Hema		14	Jelicej i
28 Č VIDOV DAN		15	VIDOV DAN
29 P PETER IN PAVEL		16	Sv. Tihon i
30 S Spomin sv. Pavla		17	Manuilo
Zadnji krajec 4. ob 13'53. Mlaj 12. ob 312.
Prvi krajec 20. ob 7*37. Ščip 27. ob 6'08.
BELEŽKE
Dan		Prejemki					Izdatki				
											
		Din				p	Din				P
				J							
				■							
											
									i !		
		...									
											
											
		...	i									
											
			!				...				
											
							...				
					....							
											
								'			
											
											
											
											
											
											
											
											
	•										
								....				
											
											
											
											
											
											
											
Dan	Predmet	Prejemki					Izdatki				
		Din				p	Din 1 p				
											
		...							!...		
			j					....			
			i						....		
r-			!								
								r.			
											
		...									
									,		
											
											
											
											
										-	
											
											
										1	
								--	r;; ”	■ .... p	
				j			....				
											
				;					;	i	
					!					g	
										i	
											
											
											
											
							...				
											
											
											
			!								
KATOLIKI JULIJ PRAVOSLAVNI ],	
1	N 6. POBINK. 2	P Obisk. Marije Device 3	T Leon II. € 4	S Urh, Berta 5	Č Ciril in Metod 6	P Izaija, Bogomila 7	S Vilibald	18	LEONTI JE J! 19	Ap. Juda 20	Metodije ! i 21	Julijan j 1 22	Evsib V. (1 23	Agripina 24	ROD. JOV. KRST. ;i|
8	N 7. POBINK. 9	P Nikolaj in tov. 10	T Amalija (Ljuba) 11	S Pij L, Olga • 12	Č Mohor in Fortunat 13	P Frančišek Sol. 14	S Bonaventura	25	FEVRONIJA j 26	David 11 27	Samson J 28	P. M. K. i J. \ 29	PETROV DAN j 30	Sab. 12 ap. S 1 julij Kuzma i Dam. t
15	N 8. POBINK. 16	P D. M. Karmelska 17	T Aleš, Marcelina 18	S Kamil, Miroslav 19	Č Vinko, Zora J 20	P Marjeta, Elija 21	S Danijel, Olga	2	POLAI. HALJ. B. Ì 3	M. Jakint \ 4	Andrija è 5	Atanasije \ 6	P. Sisoje j 7	Toma i Akakije 5 8	Prokopije )
22	N 9. POBINK. 23	P Apolinarij 24	T Kunigunda 25	S Jakob 26	Č Ana @ 27	P Natalija 28	S Viktor, Vlado	9 PANKRATIJE \ 10	45 muč. i Nik. J 11	Eulemij 5 12	Proklo P. 1 13	S. a. Gavr. 5 14	Ap. Akila r 15	Kir. i Jul. 1
29	N 10. POBINK. 30	P Abdon in Senen 31	T Ignacij, Janez	16	ANTINOGET 17	Marina |j 18	Jak. i Em. <*
€ Zadnji krajec 3. ob 21*28. • Mlaj 11. ob 18 06.	5 Prvi krajec 19, ob 19*53. ® Ščip 26. ob 13*09. (J


Dan		Prejemki					Izdatki				
		Din,. j p					Din				P
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
								.. ■			
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
KATOLIKI
AVGUST
PRAVOSLAVNI
1 S Vezi sv. Petra		19	Pr. Makrona
2 Č Porcijunkula	€	20	PR. ILIJA
3 P Najdenje sv. Štefana		21	Pr. Simeon
4 S Dominik		22	BI. Marija
5 N 11. POBINK.		23	M. TROHIM
6 P Sprem. Gospodovo		24	Bič. Hrist.
7 T Kajetan		25	S. P. Ane
8 S Cirijak, Milan		26	M. Jorma
9 Č Janez, Roman		27	Panteleon
10 P Lavrencij	•	28	Prohor
11 S Suzana		29	Kalinik
12 N 12. POBINK.		30	SILA M. A.
13 P Janez Behmans		31	Jevdokim
14 T Evzebij		1 avg.	Nal. Krsta
15 S VNEBOVZETJE M.D.		2	P. m. a. St.
16 Č Rok, Joahim		3	P. Isakije
17 P Hiacint, Milica		4	7 dece u Efesu
18 S Helena	)	5	M. Evsignije
19 N 13. POBINK.		6	PREOBRAŽEN JE
20 P Bernard		7	M. Domentije
21 T Ivana Fr. Šant.		8	Emilijan
22 S Timotej		9	Ap. Matija
23 Č Filip (Zdenko)		10	Lavrentije
24 P Jernej	©	11	Evilo
25 S Ludovik		12	Fotije
26 N 14. POBINK.		13	MAKSIM
27 P Jožef Kalas.		14	Mihej
28 T Avguštin		15	VELIKA GOSP.
29 S Obgl. Janeza Krstnika		16	Ubrusa Gosp.
30 Č Roza Limanska		17	M. Miron
31 P Rajko	e	18	M. Flor. i Lavr.
C Zadnji krajec 2. ob 7'27. ® Mlaj 10. ob 9*46. 5 Prvi krajec 18. ob 5.’33. © Ščip 24. ob 20*37. € Zadnji krajec 31. ob 20*40.
BELEŽKE


KATOLIKI
SEPTEMBER
PRAVOSLAVNI
1 S Egidij, Ana	19	Andrej
2 N 15. POBINK. (ANG.)	20	SAMUILO
3 P Doroteja	21	Ap. Tadej
4 T Rozalija, Ida	22	Agatonik
5 S Lavrencij, Just	23	Muč. Lupo
6 Č Caharija	24	R. NJ. V. PETRA
7 P Marko	25	Bartol T.
8 S ROJSTVO M. D.	26	Adrijan
9 N 16. POBINK. •	27	PIMEN
10 P Nikolaj Tol.	28	Mojsije M.
11 T Prot in Hijac.	29	USEK. GL. JOV. K.
12 S Ime Marije Device	30	Aleksander
13 Č Frančišek Ksav.	31	Pojas B.
14 P Poviš. sv. Križa	1 sept.	Simeon
15 S M. D. 7 žalosti	2	M. Mamant
16 N 17. POBINK. S	3	ANTIM
17 P Rane sv. Frančiška	4	Bavila
18 T Jožef Kup.	5	Zaharija
19 S Januarij	6	Jevdokije
20 Č Evstakij	7	Sozont
21 P Matej	8	MALA GOSP.
22 S Tomaž	9	Joak. i Ana
23 N 18. POBINK. ©	10	MINODORA
24 P M. D. reš. ujetnikov	11	Teodora
25 T Kamil, Kleofa	12	Avtonom
26 S Ciprijan, Justina	13	Kornimije
27 C Kozma in Damijan	14	KRSTOV DAN
28 P Venčeslav	15	Nikita
29 S Mihael	16	Eufimija
30 N 19. POBINK. €	17	SOFIJA
• Mlaj 9. ob 1*20.	® Ščip 23. ob 519.	
) Prvi krajec 16. ob 13'26.	€ Zadnji krajec 30. ob 13*29.	
BELEŽKE
Dan	Predmet	Prejemki					Izdatki				
		Din 1 p					Din				p
											
		...							„Ju		
											....		
											
		...									
											
											
		...									
											
											
								...			
											
											
											
											
											
											
											
											
											
												
											
—									I		
											
											
											
			-									
											
											
											
											
									j		
Dan	Predmet	Prejemki					Izdatki				
		Din				p	Din 1 p				
			I								
			i :								
			i						1		
				j						Nj		
								i	.J....		
								3			
	. < '		...						i		
								i	1		
								■	1		
								u.	;-w		
					....			...	: i			
											
								;j	i		
								...	!		
								: 1			
									a		
									i		
									......... i		
											
									i		
											
			...								
											
											
												
				....							
				...							
											
											
											
											
											
KATOLIKI
OKTOBER
*©■
T
PRAVOSLAVNI
1 P Remigij, Janez		18	Evmenije
2 T Angeli varili		19	Trofin
3 S Terezija D. J.		20	Jevstahij
4 Č Frančišek Sera!.		21	Kodrat
5 P Placid in tovariši		22	Muč. Foka
6 S Brunon		23	Zač. Jov. Krst.
7 N 20. POBINK. (ROŽV.)		24	STEVAN P.
8 P Brigita	•	25	Pr. Efrosinij
9 T Dionizij in tovariši		26	Smrt Jov. Ev.
10 S Frančišek Borg,		27	M. Kalistrat
11 Č Aleksander		28	Pr. Hariton
12 P Maksimilijan		29	Kirijak
13 S Edvard, Hugolin		30	Grigorije
14 N 21. POBINK. (ŽEGN.)		1	okt. POK. BOG.
15 P Terezija	}	2	Kiprijan
16 T Hedviga		3	Dionisije
17 S Marjeta Alakok		4	Jerotej
18 Č Luka		5	Petar
19 P Peter Alk.		6	Toma
20 S Janez Kanc.		7	Sergije
21 N 22. POBINK. (MISIJ.)		8	PELAGIJA
22 P Kordula	©	9	Stevan N.
23 T Klotilda		10	Evlampije
24 S Rafael		11	Ap. Filip
25 Č Krizant		12	Probo
26 P Evarist		13	M, Karpo
27 S Sabina		14	M. Paras
28 N 23. POB. KR. KRALJ		15	JEFTIM I LUK.
29 P Narcis, Ida		16	M. Longon
30 T Alfonz Rodriguez	€	17	Osija
31 S Volbenk		18	Ap. Luka
© Mlaj 8. ob 16'05.		© Ščip 22. ob 16*01.	
1* Prvi krajec 15. ob 20*2S		€	Zadnji krajec 30. ob 9*22.
BELEŽKE
Dan	Predmet	Prejemki					Izdatki				
		Din				P	Din 1 p				
											
											
											
				....							
											
		...			....		....					
											
											
											
											
									....		
										Sf		
											
											
											
								1			
		....										
											
											
											
												
											
											
											
											
											
												
											
											
											
											
											
Dan	Predmet	Prejemki					Izdatki				
		Din . 1 p					. Din [ p				
											
			i								
								*			
											
			|§					ìfj			
								J:			
	r_ _ _ j : i _ .										
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
KATOLIKI
NOVEMBER
PRAVOSLAVNI
! 1 Č VSI SVETNIKI	19	Prohop
2 P Spomin vernih duš	20	Artemije
) 3 S Viktorin	21	Ilarijon
* 4 N 24. POBINK. (ZAHV.)	22	AVERKIJE
> 5 P Caharija	23	Ap. Jakov
! 6 T Lenart, Jelena	24	M. Areta
> 7 S Angelko •	25	M. Makrijan
1 8 Č Bogomir	26	MITROV DAN
i 9 P Teodor	27	M. Nestor
J 10 S Andrej Avel.	28	Arsenije
! 11 N 25. POBINK.	29	ANASTASIJA
1 12 P Martin, Avrelij	30	Stevan M.
i 13 T Stanislav K.	31	Stahije
1 14 S Jozaiat )	1	nov. Kuz. i Dam.
i 15 Č Lavoslav	2	Akindin
1 16 P Otmar, Neža	3	Đurđice
> 17 S Gregorij	4	Ivanikije
; 18 N 26. POBINK.	5	GALAKTION
i 19 P Elizabeta	6	Sv. Pavle
1 20 T Srečko	7	Jer. Laz.
i 21 S Darovanje M. D. ©	8	S. A. MIH.
22 Č Cecilija	9	Onisoior
i 23 P Klemen	10	Erasto
1 24 S Janez od Križa	11	Stevan D.
1 25 N 27. POBINK.	12	JOVAN M.
1 26 P Silvester, Janez	13	Jovan Zl.
27 T Virgilij	14	Ap, Filip
28 S Gregor, Jakob	15	M. Gurije
i 29 Č Saturnin €	16	Ap. Matej
1 30 P Andrej, Feliks	17	Grigorije
® Mlaj 7. ob 5 44.	® Ščip 21. ob 526.	
\ 9 Prvi krajec 14. ob 3'39.	€	Zadnji krajec 29. ob 6 39.
BELEŽKE
Dan.	- Predmet	Prejemki					Izdatki				
		Din j p					Din 1 p				
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
											
		Prejemki					Izdatki				
	jricoinei	Din				p	Din;.				P '
										«	
			; h •								
			!								
			1	J							
			: :	!				H'!			
				||							
	*		i					.1:			
											
			à						1		xi~~
		-						.... 8$			
			..i					Ui			
								1	....		
			!								
													
											
											
											
								....			
		....									
			J	I							
											
				' J J							
									•		
											
											
											
											
											
											
					j						
											
				!							
KATOLIKI
DECEMBER
PRAVOSLAVNI
1 S UJEDINJENJE	18	UJEDINJENJE
2 N 1. ADVENTNA	19	AVDIJA
3 P Frančišek Ks.	20	Grigorije
4 T Barbara, Peter	21	B. BOGOR.
5 S Saba, Krispin	22	Filimon
6 Č Miklavž ©	23	Amliloh
7 P Ambrož, Urban	24	Ekatarina
8 S BREZM. SPOČ.	25	Kliment
9 N 2. ADVENTNA	26	STOL ALIMPIJE
10 P Lavretanska M. B.	27	Jakov P.
11 T Damaz, Hugolin	28	Stevan N.
12 S Aleksander	29	Paramon
13 Č Lucija, Otilija 5	30	Andrej P.
14 P Spiridijon	1	dec. Ap. Nac.
15 S Kristina, Irenej	2	Avakum
16 N 3. ADVENTNA	3	SOFONIJA
17 P Lazar, Pelagija	4	ROD. NJ. V. KR.
18 T Gracijan	5	P. Sava
19 S Nemezij	6	S. NIKOLA
20 Č Evgenij ®	7	Ambrozije
21 P Tomaž	8	Patanije
22 S Demetrij	9	ZAČ. BOGOROD.
23 N 4. ADVENTNA	10	MINA
24 P Adam in Eva	11	Danilo
25 T BOŽIČ	12	Spiridon
26 S ŠTEFAN	13	Evstratije
27 Č Janez Ev.	14	Tirso i dr.
28 P Nedolžni otročiči	15	Elevterij
29 S Tomaž €	16	Pr. Egej
30 N POBOŽIČNA	17	PR. DANILO
31 P Silvester	18	Sevastijan
• Mlaj 6. ob 18'25.	® Ščip 20. ob 2153.	
$ Prvi krajec 13. ob 11*52.	€	Zadnji krajec 29. ob 3*08.


Dan	Predmet	Prejemki					Izdatki				
		Din 1 p					Din				P
											
		g									
									i		
							ä				
			'								
			—	i ...							
	Üj ■								• w		
									"T		
									!		
		...									
				1							
									j		
											
								i			
											
											
											
											
	*	...									
									M		
											
											
											
											
											
											
													
								I			
											
											
											
											
................-as.
Kathreiner
Kneipp-ova
sladna kava in
pravi Franck
sta nerazdružljiva prijatelja
Zdrava, redilna in v porabi poceni vsled velike izdatnosti
Vsakdanja pijača milijonov ljudi
-......as.........asr.......ajòca&z
.....................°g...........Q<?-
r p
Karl Thoma
mehanična ivornica svilenih izdelkov
Vse vrste svilenih hrohatov, hahor hrohate za podlogo, atlase iz svilenega in polsvilenega blaga, blago za kravate, echarpes (šale) - Vse vrste
svilenih in polsvilenih naglavnih rut
Maribor, Mlinska ul. 23
Telefon 2177 Brzojavi: Thoma Maribor Modno svilo, in sicer: Crepe de chine, Crepe Satine i. t. d
NAVODILO ZA FRANJE TKANIN IN UMETNE SVILE5
Da se tako hlago prehitro ne poškoduje, se ne sme komadov v mokrem
stanju preveč nadeti, drgniti ali ožeti Oprezno se mora {drati v mlačni milnici in zatem dobro izbrati v čisti, hladni vodi, nalahko iztisniti vodo in obesiti za sušenje Tako blago se ne sme prati na pralnih strojih, tudi ni priporočljivo Jikati s preveč toplim železom - Pritisk pri likanju naj ho precej rahel Razna sredstva za pranje, razen čistega mila, je bolje opustiti
O
Tzrrs .......jggr,____gn...	yg........y gr. ». -
„Pivnici" na Rotovškem trgu.
(Drobtine iz zgodovine nekdanjih hiš št. 2 in št. 3 na Rotovškem trgu.)
Na mestu, kjer je Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev postavila leta 1927. južni, leta 1930. pa severni del poslopja, ki tvori danes enotni Zadružni dom in z njim enotno zapadno fronto Rotovškega trga (glej sliko pred naslovno stranjo!), sta stali hiši Rotovški trg št. 2 (južna) in št. 3 (severna). Obe sta bili svoječasno važni društveni in družabni postojanki mariborskih Slovencev. V njih je bil precej časa sedež mariborske Slovanske čitalnice, tako da sta do osemdesetih let igrali vlogo, katero je leta 1899. prevzel Narodni dom.
Rotovški trg ima svoje sedanje ime od 23. novembra 1876; preje se je zval Trg z a moko (Mehl-Platz) in še preje, v XVIII. stoletju Rotovško dvorišče (Rathaushof). Po rednem tržišču z moko na starem Rotovškem trgu je dobila svoje ime »Pivnica pri moki« tudi hiša št. 3 (Mehlgrube). Ime samo nakazuje dvoje zgodovinskih momentov hiše in trga, na katerem stoji: pivnica je staro ime za nekdanje mariborske kleti, ki so bile obenem tudi gostilne; pridevek »pri moki« pa lepo označuje stari položaj Rotovškega trga, ki je z odstranitvijo naših dveh hiš izgubil končnoveljavno svoj prvotni značaj, ko so hiše na Rotovškem trgu bile še skladišča za trgovce z moko, ki se je prodajala na Rotovškem trgu. Hiša na Rotovškem trgu št. 2 pa je bila nazvana enostavno »Pivnica« (in der Grieb), kar nam po prleško točno izraža pomen nemškega Grube ali Grieb.
S porušitvijo zadnjih starih hiš na Rotovškem trgu je izginil s starimi imeni tudi zadnji spomin na patriarhalni meščanski Rotovški trg; kajti že davno je pozabljeno staro ime Trg za moko ih v temni pozabljenosti je dejstvo, da so se na Rotovškem trgu še v XVIII. stoletju vršile bikoborbe.1 Tu je bil stari
1	Puff R. G.: Marburg in Steiermark. Gratz 1847, 91: ... Im Hofe wurden noch im vorigen Jahrhunderte die Stierhetzen gehalten...
mariborski circus maximus, kjer je Mariborčan prejemal panem et circenses; panem na tržišču z moko, circenses pa z bikoborbami. S pozabljenjem davne preteklosti pa se v današnjem času Rotovški trg zopet povzpenja do svojega starega pomena: panem nam nudi Nabavljalna zadruga s svojim gospodarskim položajem, in circenses bo mòrda obnovilo Narodno gledališče z letos-ob Mariborskem tednu začetimi predstavami na prostem,
Ker niso bila poslopja okoli starega Rotovškega trga stanovanjske meščanske hiše, zato nam tudi stari pisci — kakor je Puff — o teh skoro ničesar ne poročajo. Edini viri so nam zemljiške knjige in spomini še živečih starih Mariborčanov, med temi v prvi vrsti gg, tovarnar Fr, Čeligi, dvorni svetnik v pok, dr. J. Krorivogel in msgr. J. Vreže, katerim za njih podatke najlepša hvala.
I.	Rotovški trg št. 2.
Ta hiša je razmeroma mlada. Stara zemljiška knjiga (Z. 39. p. 321 ss) jo Opisuje po franciscejskem katastru: Pivnica v Lekarniški ulici, ki spada upravno pod magistrat, sodno v Maribor, k mestni župniji ter v šolo Maribor, Poslopje je zidano, z opeko krito in pritlično ter sestoji iz kleti v banjastem oboku, v katero gre 60 štrtinjakov; v pritličju nad kletjo je bila obokana, s kamenjem tlakovana gostilniška soba, S kamenjem je tlakovano tudi dvorišče, ki je delilo »Pivnico« od rotovža. Površina cele parcele s hišo in z dvoriščem je znašala 28 kvadratnih sežnjev, kar nam priča o malem obsegii stavbe; isto nam dokazujejo tudi davščine, katerih je plačevala hiša 5 goldinarjev in 56% krajcarja dunajske veljave na mestnih davkih in poleg tega še 40 krajcarjev stražarine.
Najstarejši posestnik te hiše je koncem XVIII. stoletja Vetrinjski dvor in za njim Andrej Tappeiner, poznejši mariborski župan. Tappeiner je bil tudi lastnik hiš št, 8 in št, 10 v Stolni ulici, h katerima je spadala naša hiša kot dvoriščno poslopje. Leta 1834, je Tappeiner pridobil današnjo Čeligijevo pivovarno, obenem s tem pa je prodal svoji hiši v Stolni ulici, kakor tudi hišo št. 2 na Rotovškem trgu. Njo je kupila 5. maja 1834, Regina Vogl, ki se je v kupni pogodbi obvezala Tappeiner ju, da ne bo v hiši nikdar dovolila točenja pijač in da tudi ne bo dajala hiše v najem. Ko se je pa 1841 preselil Tappeiner k Sv. Lovrencu v
Puščavi,2'kjer je kupil steklarno, je prodal pivovarno v Mariboru Čeligiju, katera rodbina jo poseduje še danes. Z odhodom Tappeinerja iz Maribora je smatrala Regina Vogl, da jo obvéz-nosti, katere je dala Tapp einer ju glede hiše, ne vežejo več. Novi lastnik Franc Čeligi pa je zahteval izpolnitev Tappeinerju danih obvez, ter še je obrnil tozadevno na mariborski magistrat, ki pa je dal prav Regini Vogl; šele po daljšem postopanju je àpelacija v Gradcu odločila 10. marca 1843 v prilog Franca Čeligija. S tem pa, kó ni mogla Regina Vogl po Tappeinerjevem odhodu voditi v hiši gostilne, je izgubljala hiša za njo na pomenu ter jo je prodala 25. avgusta 1844 Francu in Mariji Čeligi za 4000 goldinarjev konvencijske veljave.
Novi lastnik je hišo uporabljal v dveh pravcih: v vročih poletnih mesecih je bila hladna obokana pritlična soba (na mestu, kjer je sedaj severni del zadružne špecerijske trgovine) točilnica za pivo, ki je pa bila pozimi zaprta; sicer je bila klet shramba za Čeligijevo pivo tako, kakor ima današnja Čeligijeva pivovarna svoje shrambe za pivo pri Gambrinu. Obisk poletne točilnice piva in razvoj Čeligijeve pivovarne pa je zahteval povečanje prostorov. V to svrho je kupil Franc Čeligi od lekarnarja »pri orlu« Ivana C, Nosa 30. januarja 1861 4TU« sežnja sveta južno od pivnice v smeri proti rotovžu, kjer je bil tedaj še nezazidan prostor in kjer je bil prevoz iz Lekarniške ulice na Rotovški trg. Pri tem si je I, C. Nos izgovoril za sebe in za svoje naslednike prost prevoz iz Lekarniške ulice na Rotovški trg in pravico, imeti na prodanem svetu drvarnico. Ta služnost je končala 24. novembra 1876, Z nakupom tega sveta je mogel Čeligi poslopje razširiti. Postavil je stavbo, kakršno smo videli še v povojni dobi. Bila je to enonadstropna hiša z vhodom preko ozkega dvorišča — ostanek starega prevoza — iz Lekarniške ulice, V pritličju je nastala gostilna »Pri mestu Gradcu«, po vojni »Gostilna Rotovž«. V prvem nadstropju, kamor so vodile skoro kmetske stopnice, je bila lopa in približno 7 m široka in 11 m dolga dvorana, ki je imela ob severni steni gledališki oder. Drugih prostorov v prvem nadstropju, razen sobe za odrom v .skrajnem severnem delu hiše, menda ni bilo.
2	Sv. Lovrenc »na Pohorju« je mlajšega izvora. Naši časniki iz dobe narodnega preporoda in privatna korespondenca podravskih rodoljubov rabi vedno naziv Sv. Lovrenc v Puščavi, kar je tudi zgodovinsko izvirno ime.
V tej hiši je v prvem nadstropju našla streho mariborska Slovanska čitalnica. Ne moremo sicer popolnoma zanesljivo določiti, kedaj je domovala čitalnica v njej. S sigurnostjo pa moremo ugotoviti, da so bili to prvi čitalnični prostori. Leta 1867. se je čitalnica preselila v hišo, kjer je deines Ljubljanska kreditna banka, odkoder pa se je kmalu zopet povrnila nazaj na Rotovški trg št. 2. Kako da je čitalnica dobila svoje prostore v Če-ligijevi gostilni, moremo domnevat. Vodilni čitalničar Janko Sernec je bil v dobrem znanstvu s Čeligijevo rodbino, ki je bila sicer nemška po svojem izvoru iz beljaške okolice na Koroškem, a narodnostno širokogrudna. V nekdanji Pivnici, v tem času »Gostilni pri mestu Gradcu«, je ostala čitalnica do 1871 ali 1872. Vzrok za preselitev je bil ponovni razvoj gostilne. Čeligi je namreč skušal svojim gostom, katerim je bilo v gostilni na razpolago vino, pivo, žganje, mrzle in tople jedi, ustreči še s kavarno, ki jo je namestil v prvem nadstropju tam, kjer je bila do zadnjega časa dvorana. Vsled tega se je morala čitalnica definitivno izseliti.
Čitalniško delovanje v dobi, ko je domovala na Rotovškem trgu št. 2, je znano. To je doba slovenskega narodnega preporoda v Mariboru, združena z inicijativnim in časovno naprednim poseganjem v splošno slovenske razmere, kakor ga kažejo tabor ob tisočletni proslavi sv. Cirila in Metoda, mariborski program3 ali pa ustanovitev »Slovenskega naroda« ali »Slovenske Matice«. V podrobnem delu je osnovala čitalnica v tej dobi enotno in zaključeno slovensko meščansko družbo, ki je s svoje strani utrdila slovenstvo v Mariboru in ga prohujala ter organizirala v okolici. Kot primer podrobnega dela omenjam sklep z dne 18. julija 1869, ki določa, da bo čitalnica shranjevala slovenske časopise ter jih nato dajala v vezavo; ta sklep je prvi, ki temelji na misli, osnovati v Mariboru slovensko knjižnico z znanstvenim značajem.
Nova kavarna se je samo v začetku obnesla, pozneje pa se poleg stare kavarne, prednice današnje kavarne »Rotovž, ni mogla razviti. Razvoj mesta proti goricam in proti glavnemu kolodvoru je zapostavil Rotovški trg; kavarna je postala redno
3	Priin. Mariborski koledar za 1931, 1932 in 1933 z mojimi lokalno-zgodovinskimi poročili. Skoro sigurno je, da se je vršilo zborovanje, ki je prineslo Slovencem 1865 mariborski program, v dvorani Rotovški trg št. 2.
sap:
zbirališče edino po občinskih sejah trudnim občinskim očetom. Opuščena je bila v osemdesetih letih, ostala je samo še gostilna v pritličju.
Prostore bivše kavarne je zasedlo Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, V Pivnici si je društvo takoj nabavilo nov moderen gledališki oder, lastnik hiše, Čeligi, pa je novemu najemniku preskrbel biljard, ki je bil v tistih letih v Mariboru še redek. V zvezi z gledališkim odrom se je vršilo v hiši vse no-
Nekdanja »Pivnica«, pozneje Rotovški trg štev. 2.
tranje društveno življenje, o katerem smo dobro poučeni po spisu M. Ljubše.4 Tu so bila prosvetna predavanja, vinske trgatve, tu so bili redni oktoberski družabni večeri, pustne prireditve in v zimskem času redni dramatični nastopi, ki so bili večinoma* združeni z nastopi društvenega pevskega zbora. Leta 1886. je ustanovilo društvo lastno bolniško blagajno po vzoru ameriških podpornih društev, koncem leta 1887. pa tudi primitivno hranilnico. Po svojih članih je bilo društvo večinoma nemško; vendar
* (Ljubša Matija): Nekaj zgodovine »Kat. društva rokodelskih pomočnikov v Mariboru«. V Mariboru 1925.
pa je v društvu izrazito prevladoval cerkveni moment, tako da ni društvo nikjer nastopalo v kakem nemškonacijonalnem pravcu, Do tega tudi ni moglo priti, ker je bilo predsedstvo vedno v rokah slovenskih duhovnikov (Martin Kovačič, Jožef Heržič, dr, Mihael Napotnik, dr. Fran Feuš in dr, Anton Medved), Tudi ni društvo oviralo slovenskih društvenikov v njihovem javnem narodnem nastopanju. Dva društvenika, kovač Stenj in pasar Tratnik, sta bila števna kandidata mariborskih Slovencev, ne da bi to izzvalo v društvu reakcijo. Leta 1901. je zrastlo iz pomočniškega društva Društvo katoliških mojstrov, ki so se udejstvovali v isti smeri ih pod isto streho,
V času velike vojne je uporabljalo vojaštvo gostilniške prostore za prezentiranje rekrutov. V pomladi 1918 je prevzel tudi gornje prostore, kjer je bil društveni oder in društvena dvorana, pehotni polk št, 47, ki jih je nameraval uporabiti za polkovno godbo. Predno pa se je ta namera uresničila, je prišel preobrat in odhod pp. št, 47 v Lipnico. Ob prevratu je gostilniška zadruga, ki je imela že v predvojni dobi svoj sedež v gostilni v pritličju, uporabljala tudi zgornje prostore za svoja skladišča, dokler se ni 1. julija 1919 zopet vselilo v prvo nadstropje društvo, ki je tu domovalo že od osemdesetih let.
Društveni pomen dvorane v prvem nadstropju je pò vojni še zrastel. Med tem, ko je v predvojni dobi imela poleg društva katoliških pomočnikov in društva katoliških mojstrov v prvem nadstropju svoja letna zborovanja, občne zbore in akademije le še Vincencijeva družba, so po vojni uporabljale prostore v prvem nadstropju za svoja zborovanja tudi organizacije, v katerih so se katoliško usmerjeni pomočniki in mojstri udejstvovali. To so bili Ljudski oder, Krščansko socijalna zveza, Orli in poleg teh Slov, kmečka zveza.
Dne 26. februarja 1924 je vzela hišo v najem Katarina Maglica in s 1. julijem 1924 se je moralo Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov izseliti. Leta 1926, pa je pridobila hišo Na-bavljalna zadruga, ki je na mestu nekdanje Pivnice zgradila današnji južni del Zadružnega doma s špecerijsko in manufakturno trgovino. Kjer so bila nekdaj središča slovenskega narodnega pokreta in nato katoliškega, tam stoji danes eno izmed gospodarskih središč novega povojnega Maribora.
IL Rotovški trg št. 3.
Ta hiša je v mnogem ključ za razumevanje razvoja stare hiše št. 3 in vsega predela med Slomšekovim trgom, Rotovškim trgom in Lekarniško ulico. Pred letom 1789. se je vsa dotedaj enotna parcela razdelila v tri dele: na jugu k posesti sedanjih hiš Glavni trg št. 12 in 13, v srednji del z nam že poznano »Pivnico« in v severno parcelo med Rotovškim trgom, Lekarniško ulico in Slomšekovim trgom.
Na zadnje imenovanem delu parcele imamo staro hišo Rotovški trg št. 3, katera je sodno, upravno, cerkveno in šolsko pripadala tja, kamor hiša št. 2. Zemljiška knjiga (Z. 37, p. 391) jo okoli 1830 opisuje kot meščansko, zidano in z opeko krito stanovanjsko hišo, ki je že nosila konskripcijsko številko.6 Hiša je bila del nekdanje Aichmayrjeve posesti in zgradbe ter je bila obrnjena proti Rotovškemu trgu, odkoder je bil vhod preko dvorišča, K njej je spadal tudi javni vodnjak na severu, mestno zemljišče v obsega 4^ kvadratnega sežnja ter z zidom ograjeni vrt proti Lekarniški ulici, katerega je kupil Franc Gornik od soseda Antona Lukovnjaka, sodarja in lastnika hiše na vzhodnem voglu Lekarniške ulice in Slomšekovega trga. Hišna parcela je mejila na sever na današnji Slomšekov trg, na vzhodu pa na ulico, ki še danes veže Slomšekov trg z Rotovškim. Ob tej ulici se je širilo na sever proti Slomšekovemu trgu krilo poslopja, ki je bilo zvezano s hišo na mestu današnjega Slomšekovega trga št. 5 z obokom, kakor jih imamo še v južni Lekarniški ulici. Proti pivnici ni bil prostor docela zazidan, na zapad pa je naša hiša mejila na današnji Lekarniška ulica št. 8 odgovarjajočo hišo.
6 Do 1824 je spadala pod konskripcijsko hišno številko 183, ki je obsegala ves prostor med Rotovškim trgom, Slomšekovim trgom in Lekarniško ulico. 1825—1839 je imela hišno številko 141. 1840—1859 je nosila konskripcijsko številko 146 (ne 147, kakor navaja Puff in za njim P. Schlosser), I860—1880 številko 185, od 1881, ko je Maribor uvedel Winklerjev sistem zaznamovanja hiš, pa do 1930 je bila to hiša Rotovški trg št. 3. — Njena južna soseda je dobila številko šele 1861, in sicer 264; od 1881 pa Rotovški trg št. 2. Ta številka se je 1930 raztegnila na obe hiši. Pred 1861 pa je bila neposeljeno gospodarsko poslopje. 1789 je poleg parcele, ki je pripadala k hiši Glavni trg št. 12 (Mestna lekarna pri Orlu), spadala »Pivnica« kot gospodarsko poslopje k Vetrinjskemu dvoru. Od Vetrinjskega dvora ga jè pridobil A. Tappeiner, končno pa je hišno parcelo ustvaril Čeligi.
Prvi lastnik naše hiše je bil Kajetan pl, Artner, kresijski inženjer, ki jo je prodal 1, novembra 1834 sodarju Francu Gorniku, kateri se je 1832 priselil v Maribor iz Špilja, Opis hiše pred nakupom kaže stavbo, ki ima v podzemlju banjasto obokano klet za 40 štrtinjakov, V pritličju so bile štiri obokane sobe, obokana kuhinja, čumnata in proti Rotovškemu trgu pridelana, z zidom obdana drvarnica, V prvem nadstropju, ki pa je bolj nalikovalo podstrešju, je bila ena obokana soba, obokana kuhinja, čumnata in predsoba, ki je v obliki verande slonela na sohah na severni strani hiše, Pod to verando na hodniku v pritličju je bil javni vodnjak na kolo, kakoršni so še danes običajni v Slovenskih goricah.
Ko je bilo okoli današnje stolnice še pokopališče, je postajala vsled pronicanja s pokopališča voda v tem vodnjaku nečista; to je povzročilo pripovedko, da vsebuje vodnjak kri vernih duš, vsled česar niso meščani vodnjaka uporabljali do 1764. Ko je Gornik kupil hišo, je popravil in očistil vodnjak s pomočjo soseda Antona Tremla, lastnika hiše na današnjem Slom-šekovem trgu št. 5, ki si je dal pravico souporabe vodnjaka dne 29. januarja 1835 tudi vknjižiti. Baš ta vknjižba nam kaže težave v preskrbi z vodo v meščanskih hišah Maribora pred graditvijo vodovoda.
Vrt ob Lekarniški ulici je bil obenem hišno dvorišče. Celokupna površina hišne parcele je znašala 104 kvadratne sežnje; sodnijsko ocenjena vrednost pa je znašala 5. junija 1845 4740 goldinarjev konvencijske veljave. Kakor vse druge hiše je plačevala tudi naša od Marije Terezije dalje 40 krajcarjev stražarine, od vrta 25 krajcerjev dunajske veljave, od gostilne pa 9% krajcarjev konvencijske veljave davka, in poleg tega še 6 goldinarjev.
Mesto, katero je pridobil sodar Gornik za svojo obrt, je bilo na živahni prometni točki starega Maribora. Vogelna hiša med Lekarniško ulico in Slomšekovim trgom je bila stara stolna mež-narija, sosedna hiša na voglu Lekarniške ulice in Slomšekovega trga je bila domačija drugega sodarja, Radgončana Jožefa Lu-kovnjaka, zraven je stala naša hiša in njej nasproti že imenovana Tremlova hiša. Ta je bila v začetku XIX. stoletja sedež najstarejše mariborske kavarne — prednice današnje kavarne »Rotovž« — in poleg tega največje mariborske milarne.
Bližina rotovža in mestne župnijske cerkve ter sejmišče na Rotovškem in Slomšekovem trgu so prometno lego predela med Slomšekovim in Rotovškim trgom še stopnjevali, tako da najdemo v prvi polovici XIX. stoletja poleg Glavnega trga in obdravskih predelov baš tu najbolj cvetoče obrti starega Maribora.
Nekdanja »Pivnica pri moki«, pozneje Rotovški trg štev. 3.
Tako je mogel tudi Gornik z uspehom voditi svojo obrt do svojih starih dni, nato pa je prodal 1. julija 1869 hišo zakoncema Karlu in Mariji Šramel. Nova lastnika nista bila obrtnika kakor Gornik, ampak poklicna gostilničarja. Vsled tega je tudi dobila sedaj gostilna, ki jo je Gornik dajal v najem, večji pomen ter je začela uspešno tekmovati s sosedno gostilno »Pri mestu Gradcu«. Ko se je čitalnica morala izseliti iz sosedne hiše, ji je šel Šramel na roko, da se je mogla preseliti kar k sosedu.
Spodaj v kleti in v ločeni sobi z vhodom iz Lekarniške ulice je bila gostilna, ki je postajala in tudi do devetdesetih let preteklega stoletja ostala slovenska dijaška gostilna. Razmerje med slovenskimi profesorji in slovenskimi dijaki je bilo v čitalnici domače. Nemški profesorji v gostilno, kjer je bila čitalnica, načelno niso hodili. Vsled tega je bila naša gostilna »Pri moki« s svojo kletjo varno zavetje žejnega in veselega sloven-
skega študenta. V prvem nadstropju je bila nameščena čitalnica v dveh sobah. Po vhodu iz Rotovškega trga na dvorišče in po prehodu preko nizkih stopnic je bila na vzhodu proti Rotovškemu trgu večja soba v velikosti sodobnega meščanskega salona, s klavirjem; ta soba je bila prostor za prireditve, predavanja in manjše, z bésedami združene plese. Druga, ožja soba je bila čitalnica v ožjem smislu besede s časopisjem in vsakodnevno zbirališče društvenikov. Najinicijativnejši člani Slovanske čitalnice te dobe so bili: J. Kačič, poznejši notar v Šoštanju, Janko Sernec, F. Dominkuš, J. Rapoc in P. Simon; zadnja dva sta bila poleg M. Berdajsa, trgovca z igračami v hiši na prostoru današnje kavarne Astorije, edina predstavitelja slovenskega mariborskega gospodarstva v čitalnici.
Čitalnica v dobi, ko je bila v »Pivnici za moko«, ni imela onega elana, kakor smo ga videli v dobi njenega domovanja v »Pivnici«. Doba, ko domuje čitalnica v tej hiši, je doba politične ločitve tudi med Slovenci, medtem ko je bilo doba, ko je bila čitalnica v »Pivnici«, doba narodnostne ločitve med Slovenci In Nemci v Podravju. Slovenci ustanavljajo v sedemdesetih letih v Mariboru svoja konservativno in liberalno usmerjena kulturna društva. Prvo, Katoliško-konservativno društvo je imelo nemško in slovensko konservativni značaj ter se je shajalo v nekdanji gostilni »Pri mestu Dunaju«, kjer se nahaja sedaj Trgovski dom na Aleksandrovi cesti. Drugo, liberalno ali mladoslovensko Slovensko politično društvo pa je živelo samo par mesecev, tako da tudi ono ni moglo oživiti čitalnice, kjer so se poleg nove slovenske tiskarne vršili sestanki njegovega pripravljalnega odbora. Novi društvi, zlasti Katoliško-konservativno društvo, pa so pritegnili večino dotedanjih obiskovalcev čitalnice, tako da je ta začela pešati. Vzrok temu je bila kulturna različnost obeh struj, katerih ni mogla združiti kulturno nevtralna in samo družabna čitalnica.
Tako je bila čitalnica približno do leta 1875. v prvi vrsti zatočišče slovenskega dijaštva, ki je v čitalnici našlo slovensko in slovansko časopisje in revije. Ko se je pa polegel kulturni razkol in je začelo hirati Katoliško-konservativno društvo, je začel vzporedno z upadanjem nasprotstev zopet rasti tudi pomen čitalnice. V naši dobi uresniči čitalnica pod Kačičevim vodstvom staro namero Slovencev, postaviti Slomšeku v Mariboru
javen spomenik. Ko je to delo izvršila poleti 1878, je tudi zadnjič zbrala v prostorih pri »Pivnici za moko« politične pred-stavitelje Slovencev iz Podravja in iz vse Slovenije.
Nato se je morala kmalu seliti. Čitalničarjem so bili društveni prostori premajhni in pretemni in iskali so boljših. K temu jih je sililo tudi nazadovanje gostilne kot take. Začasno so jih našli (1879 ali 1880) v »Stari pivovarni« v Jurčičevi ulici in v svojem nekdanjem domovanju v »Pivnici«, odkoder pa so se preje kot po enem letu preselili k »Nadvojvodi Ivanu«, kjer je danes Ljubljanska kreditna banka.
S tem je končala za našo hišo doba, ki ji daje tudi narodni kulturnozgodovinski pomen. Šramlova gostilna je nazadovala dalje tako, da jo je lastnik opustil še pred 1900, nato pa je prodal hišo Antonu Serjancu, ki jo je posedoval do 17. oktobra 1908, ko jo je kupila od njega Helena Hawlik, Serjanc je imel v letih 1907—8 v hiši trgovino z lesom, premogom in stavbenim gradivom, pri čemer mu je služilo dvorišče za skladišče. Mož Helene Hawlik, Franc, pa je vodil iz naše hiše trgovino z mineralnimi vodami od 1909 do 1913, Leta 1914. pa je mariborska Podporna blagajna (Aushilfskassaverein) zdražbala obe hiši, Slom-šekov trg št. 6 in Rotovški trg št. 3, ter jih takoj prodala naprej okrajni bolniški blagajni v Mariboru za 79.300 kron. S tem sta dobili ti dve hiši zopet istega lastnika. Ob prevratu je Okrajna bolniška blagajna dobila komisarja v osebi I. Favaja. Ta je dne 26. novembra 1919 izvršil združitev z bolniško blagajno v Ljubljani; z združitvijo so prišle tudi vse premičnine in nepremičnine mariborske okrajne bolniške blagajne v last in upravo okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, in tako tudi naša hiša.
Z reorganizacijo delavskega zavarovanja leta 1922. je postala okrajna bolniška blagajna v Ljubljani podružnica Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki je tako postal 1925 lastnik hiš Rotovški trg št. 3 in Slomšekov trg št. 6.
Leta 1929. je prodal Osrednji urad hišo na Slomšekovem trgu 6 zadrugi »Zadružni dom« v Mariboru, ki jo poseduje še danes, dne 29, novembra istega leta pa naši Nabavljahu zadrugi parcelo št. 101 s hišo Rotovški trg št. 3, del hiše Lekarniška ulica št. 8 in del dvorišča na Rotovškem trgu v celokupni izmeri 311 m2. Kako je zadruga s prezidavo uporabila novo pridobljeno posest, vemo in vidimo vsi, če pogledamo naš Zadružni dom.
Obenem z novo zadružno stavbo je bila izvršena regulacija zahodnega Rotovškega trga, poleg tega pa so se združile parcelne in hišne številke pod številke prve zadružne hiše Rotovški trg št. 2.
Toliko moremo ugotoviti iz zgodovine hiš, ki so bile nekdaj na mestu našega Zadružnega doma. V bodoče bo razvoj tega identičen z razvojem Nabavljalne zadruge.
S'. S.:
Glas is noči.
Kakor bela pajčevina je raspeta mesečina nad zemljò.
Med topole, brese vitke, tenke pletejo se nitke ko srebro.
Tiha širna je planjava; veter le se poigrava sam s nočjo.
Med drhtečimi drevesi pa se vtrše vzdih: „O, kje si, hrepnenje mojih sanj?
Pridi, pridi v noči beli, ki si duši osameli najgrenkejše vseh spoznanj !“
Tiho, toplo je vprašanje palo v listja šepetanje — a odgovora ni nanj.
Prirodni mineralni vrelci
Kdor si hoče ohraniti dobro prebavo, ne bo pozabil izpiti pri obedu vsaj čašo mineralne vode iz vrelca TEMPEL. —r Pomnite, da zdravilna vrelca STYRIA in DONAT pri zdravljenju bolezni želodca, čreves, želodčnega mehurja, ledvic, jeter, nadalje pri zdravljenju snovnih bolezni, kot so gint, sladkorna bolezen itd. prekašata celo najznamenitejše inozemske vrelce ter imata veliko prednost tudi v tem, da sta domačega izvora in mnogo cenejša. Zato zahtevajte v vsaki trgovini rogaške mineralne v o d e J Ceniki in p r' o s p‘ e k t i b r‘ e Z"p 1 a č n o !
Zdravilišče Rogašfta Slatina
Nekaj misli o sodobni gospodinji.
Dom je zrcalo gospodinje. Ta pregovor je ohranil tudi še dandanes svojo veljavo, kljub temu, da so se razmere v marsičem izpremenile, ohranil ga bo pa tudi še vnaprej, kakorkoli se še bodo izpremenile, Vzorno gospodinjstvo je ravno tako ponos modernega dekleta, kakor naših konservativnih mater. Izpreme-nilo se je le pojmovanje in stališče gospodinje do gospodinjstva. Dočim je bila prej interesna sfera žene omejena le na dom, vsa vzgoja dekleta usmerjena le v ta pravec, prevladuje danes tudi pri dekletih poklicna vzgoja. Čas zahteva od dekleta, da se izobrazi in pripravi na svoj lastni poklic, in mnogokrat, da ga izvršuje tudi še kot soproga in mati. In tudi, ako žena ne izvršuje svojega poklica, se noče dandanes več gospodinjstvu suženjsko podvreči, temveč si prizadeva ohraniti kontakt s tem, kar je spoznavala in za kar se je zanimala tekom svojega študija, oziroma poklicnega izobraževanja; prizadeva si, se še naprej s tem baviti in se po možnosti izpopolnjevati. Popolno iz-
rahljanje sile v vsakdanjem življenju in vsakdanjih skrbeh mora privesti do popolnega mrtvila dušo.
Kako torej združiti oboje?
Poglejmo si najprej, kako si lahko gospodinja poenostavi svoje delo v gospodinjstvu. Opustiti je treba predvsem zastareli način dela, ki zahteva mnogo energije, daje pa le majhen delovni efekt. Treba je delo amerikanizirati, to se pravi, stremeti za dosego čim največjega efekta ob najmanjši porabi sile. Idealni pomočniki pri delu so sveda stroji, toda ne samo" pomočniki, temveč tudi zaščitniki pred različnimi boleznimi. Ali ne nadomesti n. pr, sesalec prahu gospodinji zamudnega in neprijetnega pometanja ter nezdravega požiranja prahu? Razen tega opravi stroj delo še na veliko temeljitejši način. Res je, da je nabava strojev združena s stroški, ki so marsikateri gospodinji nedosegljivi. Ponekod se nahajajo organizacije, ki proti majhni denarni odškodnini posojajo stroje: sesalce prahu, stroje za čiščenje parketov in druge. Ako si pa gospodinja res ne more iz kateregakoli vzroka omisliti takih pripomočkov, naj si pomaga vsaj na druge načine. Gotovo se sicer posamezna gospodinjstva razlikujejo med seboj in si mora vsaka gospodinja ustvariti svoj lastni delovni načrt, vendar je nekaj splošnih pravil, ki veljajo brezdvomno za gospodinjo v vsakem položaju.
Prvi pogoj je preprosto urejeno stanovanje. Čas je predragocen, da bi ga tratila gospodinja s čiščenjem kompliciranih predmetov in nepotrebne navlake, ki ne poveča niti udobnosti v stanovanju, niti ne odgovarja estetskim zahtevam. Imej v stanovanju le najpotrebnejše pohištvo, da ti ostane več prostora za gibanje; kar pa imaš, naj bo okusno in prikupno. Namesti predmete v stanovanju, zlasti v kuhinji tako, da si prištediš nepotrebne korake in predvsem nepotrebno iskanje, ki jemlje mnogo časa, uničuje živce in krati energijo.
Štedi s svojo energijo! Opravljaj delo, pri katerem so potrebne le roke, sedè, in se ne vznemirjaj, če te drugi za to obsojajo. Tvoje delo bo prav tako opravljeno, ti pa ne boš imela v poznejših letih krčnih žil in bolečih nog. Rabljeno posodo postavi takoj v vodo, če tudi je ne utegneš takoj pomiti. S tem si prihraniš na delu in obvaruješ posodo. Navajaj svojo rodbino k redu. Ako vsak član rodbine za seboj sproti pospravi, ne pomeni to zanj posebnega truda, za gospodinjo pa veliko razbremenitev.
To velja tudi za sinove. Ubogo dekle, ki dobi za moža od doma razvajenega sina.
Bodi točna! Točnost pospešuje tvoje delo ter ti pridobi mnogo časa. Delaj si zapiske o tekočih zadevah: o nameravanih nakupih, naročilih, dolgovih, dogovorih. Obenem si sestavi točen proračun. S tem si prihraniš mnogo nepotrebne jeze, razbremeniš svoj spomin in imaš kažipot za bodočnost, da moreš popraviti morebitne nedostatke.
Uporabljaj kemična čistila, seveda na pravilni način. Mehanično drgnjenje vččkrat celo škoduje materijalu, tebe pa utruja. Če uporabljaš na pravilni način dobra čistila, je dobiček očiten. Vzemi n. pr, namesto peska za drgnjenje posode kako dobro kemično čistilo. Rjaste predmete postavi najprej v petrolej, zanemarjene parkete umij najprej z močnim lugom. Pri umivanju šip dodaj mlačni vodi gorilnega špirita, ki ohrani šipam sij. Itd. itd. Iznebi se vse nepotrebne šare, imej rajši manj in to lepše, kakor pa preveč malovredne navlake. Kar se da predelati, predelaj. Nepotrebne stvari pa popolnoma izloči, prodaj ali podari. Ne redi moljev in ne hrani stvari le zato, ker ne veš, kam z njimi.
Če gospodinja dela na preveč mehaničen način, lahko postane njeno gospodinjstvo silno enolično. Gospodinja postane slična stroju ali pade na nivo delavke, ki dela le po naročilu, brez lastne inicijative. Posledica takega dela je nezadovoljnost, ki izvira iz vsake enoličnosti. To pa nikakor ni potrebno. Gospodinjstvo je lahko združeno skoraj z vsemi panogami znanosti in umetnosti, n, pr. s kemijo, biologijo, zdravstvom, pri opremi stanovanja pa s slikarstvom, kiparstvom itd. Če se gospodinja tega zaveda, je lahko njeno delo vedno zanimivo.
Spoznavanje zveze in vzročnosti je zanimivo in tudi koristno. Gospodinja kot nakupovalka vlada trg. Na Češkem in drugod je to že davno znano, pri nas se gospodinje šele polagoma začno zavedati, da gre skozi njihove roke znaten del narodnega premoženja. Zato je seveda potrebno znanje, kakor n. pr, tvarinoslovje za spoznavanje živil in tekstilnega blaga. Znake dobrih živil najdeš navedene v različnih kuhinjskih knjigah.
Naj omenim le nekaj znakov za presojanje mesa, moke in masti. Treba je opazovati barvo, duh, okus, sij, težo, prožnost
blaga in presoditi po teh znakih, ali je blago sveže. Klavno meso je n. pr. sveže, če ima vrsti odgovarjajočo barvo, značilen duh ter je prožno t. j., če se meso takoj zopet izravna, ko smo vtisnili vanj prst. Kar se tiče nevarnosti različnih bolezni, je meso na stojnicah in v trgovinah itak podvrženo uradnemu pregledu. Mrtve sveže ribe morajo imeti izbuljene oči, živordeče škrge in napeto kožo. Če opazimo pri konzervnih škatljah napihnjene pokrove, lahko sklepamo, da so konzerve že v razkroju. Itd,, itd.
Gospodinja mora n. pr, vedeti, da vsebuje mlada zelenjava več vode, zato pa več prebavljive staničnine, katera se pri stari zelenjavi spremeni polagoma v lignin, ki je neprebaljiv in je torej zgolj mehaničnega pomena. Če je gospodinja tako primerno poučena, ne bo kupovala relativno cenejšega blaga, ki pa je škodljivo zdravju in tudi žepu. Z upravičenim protestom bo tudi mogla uplivati na producenta, ki bo primoran upoštevati njene želje.
Pri tekstilnem blagu moraš vedeti, kako se izdeluje, znati moraš ugotoviti pristnost posameznih vrst blaga, vedeti, kako je treba z njim ravnati, da se ne kväri, in kako ga je treba pravilno čistiti. Vedeti moraš, da je prava svila produkt sviloprejk, umetna svila pa raztopljena bombaževina, t. j. čista staničnina, ki je zelo občutljiva pri pranju in likanju. Volno spoznaš po dolgih vlaknih; če zažgeš nit, ta zaogleni in diši po zažganih laseh. Svila se pri gorenju kodra ter pušča svetlorjav pepel. Platno ima pod mikroskopom dolga, okrogla vlakna, bombaž pa kratka in trakasta s tanko kožico. Če hočeš dognati, jeli svili primešana bombaževina ali platno, prekuhaj tkanino v kalijevem lugu; svila se raztopi, primesi pa ne. Nadalje moraš vedeti, katere vrste blaga je treba dekatirati, t. j. izpostavljati vroči pari, da se niti pravilno skrčijo in da blago pri delu ne vskoči.
Važno je, kako ravnaš z živili in blagom. Pravilno spravljanje, vkuhavanje in konzerviranje omogoča nakup v najbolj ugodnem času ter uporabo tudi takrat, ko so cene najvišje. Pravilno ravnanje z obuvalom in oblekami podaljša njih trpežnost ter jih obvaruje pred predčasnim uničenjem. Čiščenje blaga zahteva razumevanje še v posebni meri. Različne vrste blaga zahtevajo tudi različno postopanje, različni madeži ravno tako različna čistila. Prostor mi tu ne dopušča naštevanja, svarim le pred prenagljeno in nepremišljeno rabo neznanih sredstev* ali
takih, ki jih ne znaš pravilno uporabljati. Poglabljanje v navedena vprašanja nudi gospodinji dovolj zanimivo in široko polje za nadaljnjo izobrazbo.
Kljub mnogoštevilnim zahtevam pa ni treba, da se gospodinja odreče svojemu individualnemu življenju. Celo njena dolžnost je, da se zaveda svojih pravic in dolžnosti kot državljanka moderne države, da se izobražuje v tem, poseča tozadevna predavanja in prireditve ter se bavi s strokovnim čtivom. Čas, ki si ga je pridobila s smotreno urejenim delom, naj porabi za svoja lastna zanimanja. Ako je n. pr. muzikalična, bo gojila glasbo; čitanje lepih knjig pa jo bo vezalo z življenjem izven njenega doma. Skratka, našla bo čas, ki je last nje same.
Tudi svoje zunanjosti ne bo razumna žena nikoli zanemarjala in je tudi ne sme zanemarjati, če je še tako zaposlena z delom. Primeren šport in smotrena telovadba nista danes le zahteva prenapete emancipiranke. Trditev, da ni treba telovaditi in se sprehajati, češ, da zadostuje gibanje pri delu v gospodinjstvu, ne velja, kajti zrak med delom v kuhinji ni najboljši, razen tega ni delo smotrena vaja za posamezne dele mišic, Tudi naj si gospodinja privošči v letu vsaj nekaj dni počitnic. V tem času naj popolnoma opusti vsakdanje delo ter po možnosti izpremeni tudi okolico.
In ako gospodinja že noče priznati, da bo to storila zato, da ostane dalje časa mlada in prikupna, naj vsaj upošteva korist takega življenja. Življenje razmeramo ni prekratko in moči morajo zadostovati do konca. Kdor dela na neekonomičen način, se predčasno izčrpa in to po nepotrebnem. Življenje je tudi kruto in te pusti veljati le toliko Časa, dokler izpolnjuješ svoje mesto. Neusmiljeno te porine vstran, ko ne moreš ničesar več nuditi.
	
iiitr s jgjp M / mm i J Mi ■ #so naj	boljši I
Prijateljem.
Moji prijatelji, kam ste namenjeni,
v	Kamnico, v Limbuš? — Vi neoženjeni samci zvodniki, naj se oddahnem danes pri Vas ... V čaši opojni fantovstva večnega naj si izplahnem zdkonske brige v uri spokojni.
S ceste na stezo, v hribček pod vejo vinotoč vabi . .. Pijmo za žejo, žejo mladeništva v suhih teh letih, žejo spominov, pesmi izpetih, pijmo prijatelji . . . !
Moji prijatelji, kam ste namenjeni, k meni, ha, k meni? — Vi neoženjeni samci brezdomci.. . Kakó je pri nas?
Slišite muziko mojih otrok?
Dékle s klavirjem — joj ^\hripav je glas ! Dečko z vijolino — joj — škriplje mu lok ! Zraven harmonika v mehih zijd!
In še ta majčkena, pridkana dva pójeta, pójeta . . .
Slišite muziko mojih otrok?
Moji prijatelji, kam ste namenjeni,
vi	neoženjeni . . . ?
S ceste na stezo, v hribček pod vejo, vinotoč vabi .. . Pijmo za žejo, žejo mladeništva v suhih teh letih, žejo spominov, pesmi izpetih, pijmo prijatelji .. .7
A. R.:
Ustroj in poslovanje Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev.
Dne 5. decembra 1920 je izšla Uredba o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in o Savezu teh zadrug.
Vse zadruge, ki so bile osnovane po tej uredbi, so morale pristopiti k Savezu nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev s sedežem v Beogradu. Osnovan je bil Savez na deležih in z omejeno zavezo zadrug. Delež znaša 500 Din; vsaka zadruga mora na vsakih sto svojih članov podpisati najmanj en delež. Jamstvo zadrug za Savez je omejeno in znaša še dvakrat toliko, kolikor znaša vsota vseh njenih deležev.
Ustanovni občni zbor Saveza se je vršil dne 8, maja 1921 v Beogradu. Na tem občnem zboru so bile zastopane vse do takrat ustanovljene zadruge, med njimi tudi mariborska.
Upravni odbor Saveza sestoji iz 18, nadzorstveni odbor iz 9 članov; od teh mora biti najmanj polovica iz Beograda ali Zemuna. Člani odborov morajo biti izmed članov zadrug, ki so včlanjene v Savezu, ne smejo pa biti istočasno člani upravnega ali nadzorstvenega odbora teh zadrug.
Posle Saveza vodi poslovni odbor, ki ima seje vsak čas po potrebi. Poslovni odbor sestoji iz predsednika, podpredsednika teh šestih članov upravnega odbora. Iz tega razloga mora biti polovica članov upravnega odbora iz Beograda ali Zemuna, ne .samo, da se lažje posluje, ampak tudi, da ni nobenih potnih stroškov za člane poslovnega odbora.
Izmed devetih članov nadzorstvenega odbora se volijo vsako leto predsednik, podpredsednik in trije člani kot delegati, ki stalno nadzirajo vse poslovanje Saveza.
Zgoraj navedena prvotna uredba, izpremenjena in dopolnjena z uredbo z dne 12. maja 1928, je dne 3. novembra 1931 postala zakon o zadrugah državnih uslužbencev; razglašen je bil v »Službenih novinah« štev. 263-LXXXII z dne 10. novembra 1931 ter je istega dne stopil v veljavo,
S tem zakonom se je zadružništvu državnih uslužbencev dala trdna in stalna podlaga. Krog zadružništva se je razširil in
izpopolnil s tem, da se sedaj lahko po predhodni odobritvi Saveza ustanavljajo tudi kreditne, stanovanjske in produktivne (čebelarske, perutninarske in podobne) zadruge.
Vse zadruge, ustanovljene po tem zakonu, morajo imeti pravila v skladu z zakonom ter morajo v treh mesecih od dneva ustanovitve pristopiti k Savezu. Zadruge, ki bi tega ne storile, kakor tudi one, ki bi se predpisov Saveza v administraciji ne pokorile, mora pristojno sodišče na predlog Saveza razpustiti.
Veljavo zakona imajo tudi od Saveza izdani pravilniki:
1.	o ustanavljanju in poslovanju vseh vrst zadrug,
2.	o kreditiranju zadrugam in članom,
3.	o odstopanju blaga članom na kredit.
Vsaka zadruga mora te pravilnike strogo izvajati, če nima za gotove izpremembe predhodne odobritve Saveza.
Glavne naloge Saveza so:
11 skrb za ustanavljanje novih zadrug v smislu zakona,
2.	skupne nabave blaga ter lastna proizvodnja potrebščin za zadruge,
3.	dajanje kredita svojim zadrugam,
4.	da proti vsakomur predstavlja svoje zadruge ter zoper vsakogar brani njih koristi,
5.	da organizira zadružno propagando in zadružno naobrazbo,
6.	da po svojih revizorjih pregleduje in nadzira poslovanje in stanje svojih-zadrug.
Na polju lastne proizvodnje je napravil Savez prvi korak z nakupom mlinov v Adi in Molu. Ta mlina je moral Savez prevzeti iz neke stečajne mase, da je rešil svoj kapital, ki ga je bil dal kot predplačilo lastniku za dobavo moke zadrugam.
Kupnina mlinov, okroglo 2,500.000 Din, ni bila neugodna. Mlevske naprave je Savez v obeh mlinih s stroški približno 800.000 Din moderniziral. Dne 15. julija 1929 so bili stroji prvikrat v pogonu. Umevno je, da je imel Savez spočetka pri mletju, nabavi žita itd. velike težkoče. Težkoče mu je delala tudi druga mlinska industrija, ker se je branila izgubiti zadruge kot dobre in zanesljive odjemalce. Ko so bile začetne težave premagane, je prišel žitni režim. Drugi mlini so na vse načine izigravali zakon in se izogibali plačilu v žitni fond. Tako so lahko konkurirali Savezu in prodajali moko ceneje. Vplačal pa je Savez v
žitni fond od vseh mlinov v državi največ, in sicer 2,300.000 Din, dasi se oba mlina skupaj nikakor ne moreta prištevati med največjo mlinsko industrijo v državi.
Kljub začetnim težavam in nedostatkom pa večina zadrug, med njimi tudi mariborska, ni zapustila Saveza,
Mnoge zadruge so navzlic višji ceni naročale moko pri Savezu in so tako pripomogle, da so se vse težkoče premagale in da je danes preskrbovanje z moko iz lastnih mlinov že doseglo veliko količino.
Največ moke so v letu 1932. naročile zadruge uslužbencev državnih železnic, in sicer Ljubljana 231, Zagreb 128, Sarajevo 124 vagonov.
Zadruge državnih uslužbencev so naročile: Maribor 46, Split 22, Mostar 22, Sarajevo 22, Cetinje 15, Ljubljana 11, Podgorica 10 vagonov. Vse ostale zadruge so naročile pod 10 vagonov moke.
Moka se zaračunava zadrugam po srednji borzni ceni Novosadske produktne borze na dan naročila. Od čistega dobička mlina se zadrugam povrača okroglo 80% sorazmerno množini nabavljene moke.
Rešitev problema skupnih nabav tudi drugega blaga se Savezu kljub največjim naporom do danes še ni posrečila. Glavni vzrok temu neuspehu leži v tem, ker se v vsaki pokrajini države troši drugačno blago.
Rešena pa je naloga temeljitih splošnih in stvarnih revizij zadrug, ker ima danes Savez strokovno izvežbano osebje na razpolago. Revizije so potrebne ne samo za Savez kot upnika zadrug, temveč tudi za uprave zadrug. Na revizijah imajo tudi največji interes člani zadrug sami, ker jamčijo za obveznosti svojih zadrug.
Glavnica Saveza sestoji po čl. 70. zakona iz sledečih zneskov:
a)	10% odtegljaji od enomesečnih draginjskih
dodatkov državnih uslužbencev v 1. 1920. Din 67.100'—
b)	1% odtegljaji od državnih nabav skozi
5 let...................................«	72,942.697 —
c)	odtegljaji po 10 Din, odnosno 5 Din skozi 36 mesecev od službenih prejemkov
vseh državnih uslužbencev...............«	43,734.193'—
skupaj Din 116,743.990'—
Od te glavnice je 18,000.000 Din investiranih v Savezovih domovih. Dom v Beogradu, Poenkarejeva ulica 21 je večini članov že znan, ker so se posluževali prenočišč, ki so v njem zadružnikom na razpolago. Izposojenih je 62 nabavljalnim zadrugam 47,711.000 Din kot prometni kapital in 9,968.000 Din kot hipotekarni kredit za lastne domove, 58 kreditnim zadrugam pa 13,879.000 Din. Od stanovanjskih zadrug ima samo mariborska posojilo 100.000 Din, ostanek pa je varno naložen kot prometna glavnica Savfeza, iz katere se dovoljujejo poedinim zadrugam kratkoročna posojila.
Obrestna mera za vse kredite je enotna, in sicer 4% letno. Iz teh krije Savez svoje stroške, tako da ostane kapital nedotaknjen.
Od posojila 47,711.000 Din je bilo koncem leta 1932. brezobrestnih 10,183.000 Din kot pomoč slabo uspevajočim, odnosno slabo vodenim zadrugam. Take ugodnosti naša zadruga še ni bila deležna in je tudi še nikdar ni iskala, ampak izpolnjuje svoje obveznosti napram Savezu točno in ob določenem roku,
Savezova uprava je v zadnjih letih veliko storila za dobrobit ih napredek našega zadružništva, tako da ji moramo biti hvaležni vsi zadružniki kljub nedostatkom iz prvih let zadružništva,
Koncem leta 1932, je bilo pri Savezu včlanjenih 139 zadrug: 67 nabavljalnih s 64.229 člani, 63 kreditnih s 27.451 člani, 7 stanovanjskih s 465 člani in 2 produktivni s 330 člani. Med temi je bilo v Dravski banovini 12 nabavljalnih zadrug (Brežice, Celje, Kočevje, Kostanjevica, Kranj, Krško, Ljubljana državna in železničarska, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj) s 13.178 člani ter 5 kreditnih zadrug (Celje, Ljubljana drž, in žel. ter Maribor drž. in žel.) s 4030 člani.
Predsedniki upravnega odbora Saveza so bili sledeči gg.: Dr, Mika Popovič, minister n. r. 1921—1923, Miloš Štibler, inspektor ministrstva za poljedelstvo 1923—1925 in 1931—1933, Dušan P. Letica, prvi pomočnik ministra financ 1926—1928 in 1930—1931, Tomo Jovanovič, inspektor ministrstva pošte 1928, Ranislav Avranovič, pomočnik ministra za promet 1925—1926.
Člane upravnega in nadzorstvenega odbora voli na tri leta občni zbor Saveza. Vsako leto izstopa ena tretjina članov. Občni zbori so se vršili: 25. marca 1922 v Zagrebu, 29. ju-
nija 1923 v Ljubljani, 17. maja 1924 v Skoplju, 26. aprila 1925 v Splitu, 23. maja 1926 v Beogradu, 4. junija 1927 v Velikem Beč-kereku, 3. junija 1928 v Sarajevu, 26. maja 1929 v Cetinju, 23. maja 1930 v Beogradu, 30. maja 1931 v Mariboru, 29. maja 1932 v Kragujevcu in 4. junija 1933 v Banjaluki. Prihodnji redni občni zbor se bo vršil v Sarajevu,
Občnih zoborov se udeležujejo od uprave posameznih zadrug določeni delegati, ki zadruge zastopajo in imajo pravico glasovanja.
Vsaka zadruga ima do prvih 500 članov na vsakih sto po en glas, za vsakih nadàljnih 500 članov pa tudi po en glas. To radi tega, da se prepreči majoriziranje malih zadrug po večjih zadrugah.
Na teh občnih zborih se pretresa poslovanje Saveza, odobravajo se bilance, dajejo se razrešnice upravi in določajo smernice za delovanje v bodoče, Dasiravno so pojasnila, ki jih je zahteval zadnji občni zbor, zelo kratka, vendar upamo, da bodo vsaj deloma koristila, da ne bodo člani videli v Savezu neko, našemu zadružništvu nepotrebno, če ne celo nasprotno ustanovo.
Savez nam je potreben, če tudi ne bi bil po zakonu predpisan, Saj čuti vsaka, na zadružni podlagi stoječa ustanova potrebo, da se včlani v tej ali drugi zvezi.
Dolžni smo upravi Saveza za njegovo smotreno delovanje v zadnjih letih polno zahvalo. Imamo samo eno željo, da bi uprava krepko korakala na začrtani poti naprej v dobrobit našega mladega, državnim uslužbencem tako potrebnega zadružništva.
Kako jc z Mim zdravjem?
Ali pazite nanj? Mogoče še uživate pravo kavo, čeprav veste, da škoduje živcem, srcu in želodcu.
Ali. Vam je znano, da je najboljše in najbolj zdravo nadomestilo prave kave Zika? Ziko dobite v vseh zadružnih prodajalnah v zavitkih po 1L kg.
Konzumenti Žike dobivajo brezplačno družinski mesečnik „Zika“, ki prinaša poleg zabavnega čtiva številna priznanja naših ljudi o Žiki. Če Žike še ne poznate, ne pozabite jo zahtevati v prodajalni. Tudi Vi boste z nio prav gotovo vrlo zadovoljni.
— ski:
Nekaj o razvoju in načrtih naše zadruge.
(Iz razgovora s predsednikom g. A. Reherjem.)
Naša Nabavljalna zadruga je gotovo važen činitelj v gospodarskem življenju našega severnega obmejnega središča z njegovo bližnjo in daljno okolico ne samo za državne uslužbence, ampak tudi za splošno javnost. Saj preživlja, oblači in preskrbuje tudi z raznimi drugimi življenskimi potrebščinami okoli 10.000 ljudi. To dejstvo mora zanimati zlasti v sedanjih gospodarsko tako težkih prilikah vsakogar, še posebno pa zanima nas državne uslužbence. Saj je zadruga naša.
To me je napotilo, da sem zaprosil tovariša predsednika za razgovor o sedanjem stanju naše zadruge in o načrtih za bodočnost. Ravno pod njegovim vodstvom ter vzornim nesebičnim sodelovanjem članov uprave je doživela zadruga tak razmah, kakor ga je pričakoval redko kdo izmed nas. Še manj pa so ga pričakovali seveda nasprotniki zadružnega pokreta. Tovariš predsednik je rad ugodil moji želji. In tako sva sedla nekega večera v novo praktično urejeno zadružno pisarno. Med nama se je razvil približno ta-le razgovor:
Tovariš predsednik! Kako si zadovoljen z razvojem in stanjem naše zadruge?
V splošnem gre razvoj svojo normalno, naravno pot. Tako mora pač biti pri vsaki zdravi in prav upravljani zadrugi. M i rastemo. Rastemo po številu članstva in po obsegu prometa. Največ ji prirastek v članstvu je bil leta 1932. Število zadružnikov pa še vedno polagoma narašča tudi letos. Danes — 22. septembra — ima zadruga 3076 članov, dasi smo izločili vse, katerim je članstvo po zakonu in pravilih prenehalo. Danes zaposluje zadruga z vajenci in vajenkami vred 57 ljudi.
Blago dostavljamo enkrat na mesec članom v Št. Ilj, Sv. Lenart, Ruše ter v kraje ob cesti preko Slov. Bistrice do Konjic. Zaradi spopolnitve manufaktumega oddelka pa itak vidiš, da smo pisarno preselili v nekdanjo dvorano, v prejšnje pisarniške prostore pa manufakturni odelek. S tem bode mnogo olajšano
obratovanje spodaj v prodajalni, pri manufakturi pa bo izbira večja< in lažja, kar je bilo že dolgo vroča želja zlasti naših gospodinj.
Kaj pa gospodarska in denarna kriza? Kako vpliva na zadrugo?
Seveda ima splošna gospodarska in denarna kriza svoj vpliv tudi na zadrugo in otežkoča kolikor toliko njen obrat, ker mora zadruga danes nabavljeno blago plačati takoj ali pa v kratkem roku. Mnogo lažje bi nam bilo, če bi tudi zadruga prodajala le za gotovino, ker bi tako denar hitreje krožil. Toda v današnji dobi, ko državnega nameščenca že itak tarejo gmotne in socijalne skrbi, je to težko izvedljivo. Tudi je v naših krogih že preveč vkoreninjena navada, naknadno poravnavati mesečne račune. Nekdaj je bilo to bolj iz komodnosti nego iz potrebe, danes pa je narobe. Kljub temu pa moramo vedno stremeti za edino pravilnim zadružnim načelom, da se zniža nakup »na poček« in zviša nakup za gotovino.
To je v interesu zadružnikov samih. Dokazano je, da potroši odjemalec, ki sproti plačuje, manj nego oni, ki odplačuje mesečno. Prvi se pri svojih potrebščinah omejuje, drugi pa ne tako, ker mu ni treba takoj plačati. Na drugi strani pa je treba pribiti dejstvo, da ravno gospodarska in denarna kriza naravnost sili gospodarsko šibkejše sloje, da iščejo leka v samopomoči in zadružništvu, zakaj posameznik je le igračka v današnjih težkih gospodarskih razmerah.
S skupnimi združenimi močmi moremo gospodarske udarce vsaj omiliti, ker jih je nemogoče preprečiti. Gospodarska kriza ima torej za razvoj zadružništva tudi dobre strani.
Naša »Nabavljalna« uživa med vsemi zadrugami državnih uslužbencev v državi in v javnosti sloves, da je najboljša. Stavijo jo drugim za vzgled. V čem je glavni vzrok njenega razvoja?
Po številu članstva in po obratu ni naša zadruga največja v državi. V tem oziru jo prekašajo Ljubljana, Zagreb in Sarajevo. Vsaka izmed teh ima namreč okrog 8000 članov, A to so zadruge uslužbencev državnih železnic, ki so obstojale v malo drugačni obliki razen Ljubljane že davno preje. Imajo tudi mnogo večji okoliš nego naša, ker preskrbujejo svoje članstvo tudi v večjih centrih izven svojega sedeža in ob železniških progah.
Mariborska zadruga uslužbencev državnih železnic je le podružnica ljubljanske. Med zadrugami državnih uslužbencev naša tudi po številu članstva ni največja, ker jo prekaša beograjska, vendar pa je naša po prometu in lastnih sredstvih res prva v državi. Ali je tudi najboljša, naj presodijo drugi. Pač pa lahko trdim, da resno stremimo za tem ciljem. Če smo ga res dosegli, ga bomo skušali tudi obdržati.
Kaj je privedlo našo zadrugo do takega razmaha, vprašaš? Vztrajno, pošteno in smotreno delo, trgovska realnost in varčnost. Napram članstvu smo bili vedno strogo nepristranski in pravični. Nismo nikoli poznali nobenih kategorij in stopenj. V zadrugi mora biti vsak član, ki izpolnjuje svoje obveznosti napram nji, docela enakopraven, pa naj bo iz prvega ali zadnjega plačilnega razreda, naj nosi doktorski, generalski naslov ali pa naslov dnevničarja. Tu ni intudi ne sme biti nobenih razlik med raznimi stanovi, temveč mi smo samo zadružniki.
Zato nismo delali nikoli razlik ne pri oddajanju blaga in tudi ne pri izterjevanju zaostankov.
Dobro blago po primerni ceni, poštena mera in vaga ter stroga pravičnost na vse strani, to je najboljša reklama za pristop k zadrugi in za vztrajanje v njej. Razen tega se je znala naša zadruga izogniti v svojem področju tudi v najtežjih časih vsem politično-strankarskim vplivom, ki postanejo prej ali slej za vsako zadrugo usodepolni, če jim podleže. Zadruga sme in mora poznati le eno politiko. To je: gospodarsko politiko in nobene druge. Vsled tega je dobil pretežni del članstva v zadrugo zaupanje in se je nje tesno oklenil. Dasi nismo izvršili in ne vršimo nikake propagande, vendar je število članstva stalno napredovalo in napreduje še sedaj.
Kaj pa je z nasprotstvom v mariborskih trgovskih krogih napram zadrugi?
Da domači trgovski in gostilničarski krogi zadrugi niso naklonjeni, leži na dlani. V zadrugi vidijo več ali manj ogrožen svoj napredek v pridobivanju čistega dobička, pa tudi svoj obstoj, kar je razumljivo. Neprestano so se vlagale ovadbe proti naši zadrugi na razna oblastva. Zadruga je bila in je še sedaj predmet skoraj vsakega zborovanja mariborskih gostilničarjev in trgovcev.
Da se izpadi na javnih shodih pridobitnih krogov proti naši zadrugi omejijo in da se javnosti dokaže, v koliko so razne pritožbe proti njej opravičene, je zadruga nudila načelniku trgovskega gremija priliko, da pred sodiščem dokaže resničnost svojih očitkov na III. vseslovenskem trgovskem shodu ob priliki poseta bivšega ministra trgovine, industrije in obrti g. Ivana Mohoriča. Pri sodišču pa je podal g. načelnik trgovskega gremija sledečo dobesedno izjavo: »Weixl Vilko preklicuje svoje žalitve, ki jih je iznesel o Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru na III. trgovskem shodu dne 15. avgusta 1932 v Mariboru kot netočne in se zaveže, plačati na 1000'— Din poravnane stroške v roke Dr. Š., odvetnika v Mariboru v 15 dneh pod izvršbo, V. Weixl, 1. r.«
Posebno pažnjo posveča zadružništvu trgovsko strokovno glasilo »Trgovski list« v Ljubljani. Skoraj ne izide številka brez napadov proti konzumnemu zadružništvu. Zakaj se ozračje med trgovstvom in zadružništvom tako zastruplja, pač ne vem.
Ni pa samo zadruga vzrok, da se tukajšnji gostilničarski in trgovski obrti ne godi bolje. Vzroki so razni. Glavni je pač ta, da število trgovin in gostiln ni rastlo sorazmerno s številom prebivalstva. Tega torej ni kriv konsument, kateremu je vsled gospodarskih in socijalnih razmer močno padla kupna moč, ampak izrastki v trgovstvu samem. Saj so po vojni rastle trgovine in druge obrti kakor gobe po dežju, četudi brez vsake krajevne potrebe. Da to ni bilo reelno in zdravo, vedo trgovci sami.
Kljub temu, da smo v naših odgovorih že opetovano dokazovali, da naša zadruga ne uživa prav nobenih drugih ugodnosti, kakor da je prosta samo le pridobnine, vendar se nam vedno in vedno očitajo vse mogoče ugodnosti. Pridobnine pa so vse zadruge proste, ki poslujejo samo s svojimi člani. Zadruge niso trgovine, temveč one nabavljajo blago skupno le za svoje člane ter ga med nje razdeljujejo. Manjka torej vsaka pravna podlaga za obdačenje s pridobnino. Nikomur ne pride na misel, obdačiti s pridobnino tri ali štiri družine, če so si skupaj nabavile od enega producenta vagon drv, premoga ali voz krompirja.
Trgovski krogi niti ne pomislijo na posledice, če bodo zadruge plačevale tudi družbeni davek (pridobnino) ; potem bo pač odpadla zadnja ovira, da se prodaja blago vsakomur.
Delovanja zadrug ne bo nihče preprečil, dokler se giblje in vrši v okvirju, ki ga dovoljuje zakon. Zakon dovoljuje združevanje vsem slojem, tudi trgovcem. Pa naj bi bilo to zabranjeno državnim uslužbencem?! Nasprotno! Sedanji ustroj gospodarstva in trgovine se je že deloma preživel. Zato vse išče novih oblik. In prav mnogi trdijo, da bo bodoča oblika gospodarstva — pa tudi trgovine — slonela na zadružni podlagi. Torej vse kaže za najširši razvoj zadružništva.
V gospodarstvu posameznih narodov igra zadružništvo važno vlogo. Pridobljeni kapital se drži rodne grude ter ne pobegne in niti ne skuša pobegniti v tujino, ker tega kapitala ne more nikdo prenesti nikamor. Saj je skupna last vseh zadružnikov.
Zadružništvo temelji v jedru pravzaprav na sebičnosti, egoizmu. Saj pristopi v zadrugo nad 90% ljudi v prvi vrsti zato, da bodo pomagali sebi, ne pa drugim. Vendar pa ima zadružništvo tudi moralno, etično stran.
Ali opažaš kak napredek pri članstvu v naši zadrugi tudi v tem oziru?
Seveda ga, pa še zelo velikega. Če primerjamo dobo pred petimi ali osmimi leti, kakšen korak smo napravili v tem oziru! Takrat je bilo članstvo po veliki večini nezaupno, neuvidevno in nestrpno; zlasti pri gospodinjah nakupovalkah se je to opažalo. Ni zaupala ne kakovosti blaga, ne meri in vagi, pa tudi ceni ne. Pri cenah so hotele barantati. Pri čakanju so bile nestrpne. Vse to je oviralo obrat. Danes pa so docela drugačne. Same uvidevajo, da morata v zadrugi vladati red in enakost. Na ta način je še najhitreje postrežena. In naš obrat je kljub velikemu navalu v nekaterih dnevih razvija lepo in mirno in tudi dostojno za pripadnike državnih uslužbencev. Drug z drugim moramo pač malo potrpeti, pa gre.
Na drugi strani pa je zadruga svojim članom in njihovim družinam izdatno pripomogla do neodvisnosti in samostojnosti. In ta zavest je tudi v današnjih časih velika moralna dobrina! Pozabiti ne smemo, da je prav naša zadruga v veliki meri premostila predsodke in razlike med različnimi panogami državnih nameščencev in med njihovimi družinami. Pri nas v Mariboru ne poznamo kast med državnimi uslužbenci.
Drugod — še celo v Ljubljani — je baje v tem oziru dokaj drugače.
Tudi to, poleg raznega drugega, je zasluga naše zadruge. In to dejstvo je nam vsem le v čast in ponos.
In kakšne načrte ima zadruga za bodočnost?
Kakor smo do sedaj rastli in se izpopolnjevali, tako upam, da bo,mo tudi v bodoče. Vsako leto se odpirajo novi vidiki, kako bi bilo še mogoče olajšati državnim uslužbencem njihov nelahek položaj. Da bi bilo le dovolj denarnih sredstev na razpolago!
Predvsem moramo vedno stremeti za tem, da se postavimo na lastne noge, t. j. da obratujemo z lastno glavnico. Zadruga, ki se tekom dvajsetih let ne osamosvoji, je zapisana smrti. Vsak občutnejši pretresljaj jo lahko stre. Če pa je sama močna, more kljubovati vsem viharjem in še hujšim krizam, kakor je dandanes.
Da pa imamo poleg tega glavnega smotra tudi še druge konkretne načrte, je samo ob sebi umevno.
Nujno bi potrebovali n. pr, zadružno lekarno, z d r u ž eno z drogerijo. S to mislijo smo se že ponovno bavili, a nimamo prostora. Pa polagoma se bode gotovo uresničila tudi ta zamisel na kak način.
S tekočim letom bode dotiran rezervni sklad, kakor ga predvideva zakon: 1000 Din na vsakega člana. Potem ne bo več potrebno, pripisovati najmanj 30% čistega letnega dobička temu fondu.
Če bode članstvo zavedno, se bo prosti del procentov lahko obrnil v razne socijalne svrhe, kar bode le skupnosti v korist.
Snuje se zadružna knjižnica.
Tam bi naj bili članstvu na razpolago strokovno-zadružni listi in knjige. Tej strokovni knjižnici bi se naj polagoma priključilo domače leposlovje in znanstvo. S tem bi se vplivalo na članstvo glede zadružne in splošne vzgoje in naobrazbe.
Ne vidim razloga, zakaj bi ne imeli sami n. pr, zadružne kavarne. Vsak ne ljubi gostilne!
Naše članstvo gre v nedeljo na izprehod v okolico. Počitka in primernega razvedrila je državni uslužbenec z družino prav tako potreben, kakor drugi. Ali bi ne bilo primerno, če bi imela zadruga v okolici Maribora svojo pristavo, majerijo? Tam bi se
igrali otroci, odrasli pa bi kramljali pri prigrizku in kupici zdravega domačega vina. Če imajo razni meščani take pristave sebi v hasek in razvedrilo, zakaj bi je ne imela zadruga za svoje članstvo?
Mor j e ! Dandanes vse hiti tja doli, da si okrepi zdravje in se navžije solnca in lepote naše zemlje. Žal pa, da si more to dobroto privoščiti le redko kateri izmed nas. Dasi cene niso pretirane, vendar so še vedno previsoke in često nedosegljive za državnega nameščenca in za njegovo družino. Ali bi si ne mogli sčasoma sami postaviti skupnega počitniškega doma, v katerem bi shajali s približno isto vsoto, kakor doma?
Morda bi tudi na planinah našli svoj lastni tihi kotiček za odmor.
Potreba pa je misliti na zadrugine socijalne ustanove!
Dobrodelnost in socijalni čut med zadružniki se naj ne pokažeta samo v slučaju smrti, nego tudi v življenju. V hišo pride težka bolezen, treba je operacije. Kje naj vzame državni uslužbenec pri sedanjih prilikah, da prenese gmotno tak udarec, proti kateremu ni nihče zavarovan!
Tudi ob porodih bi bila često nujno potrebna gmotna pomoč.
Te in še druge podobne socijalne ustanove more oživotvoriti v svojem okrilju naša zadruga, če ima le zadosti zavedno in socijalno čuteče članstvo. Ne dvomim, da se bo sčasoma ustvarilo pri nas še marsikaj. Seveda ne gre to vse kar čez noč, temveč polagoma in stopnjema.
Zadruga je in mora biti živ organizem, ki se smotreno razvija in raste vsestransko.
In potem?
Potem? No, potem bodo pa nastale z novim časom tudi nove potrebe. Tudi tem bode morala in mogla zadruga zadostiti, če bo imela pravo članstvo. Veš, tistih problemov pa ne bova midva reševala! Novi čas bo prinesel tudi nove ljudi, ki bodo našli že uglajeno pot na zadružnem polju in jim ne bode več treba orati trde ledine, kakor smo jo morali mi. Brez dvoma gre zadružništvo državnih uslužbencev lepi bodočnosti nasproti.
3 točke
so važne pri pranju s Persilom!
1.	Na 3 vedrice (25—30 litrov) vode se vzame 1 zavitek Persila.
2.	Persi I se raztopi vedno v hladni vodi.
3.	Perilo naj se kuha 'A ure.
Pazite vedno na to in dosegli boste perilo belo kot sneg« desinficirano in nepoškodovano.
Poslovanje Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru
od 1. januarja do 30. septembra 1933.
O delovanju uprave zadruge ter o sklepnih računih za poslovno leto 1932. je članstvo imelo priliko, izreči svojo sodbo na zadnjem rednem letnem občnem zboru dne 2. aprila 1933. Ker se tega občnega zbora niso udeležili vsi člani in se je tudi stanje zadruge v zadnjem času nekoliko izpremenilo, jé potrebno, izpregovoriti par besed.
Po dopolnilnih volitvah na izrednem občnem zboru dne 8. maja 1933 so sledeči gospodje v upravi:
Upravni odbor: Brandner Anton, magistrate! uradnik, Faganeli Anton, učitelj, Filipič Andrej, pol. nadzornik v p., Humar Ivan, višji sodni ofičijal, K a n d u s Pavel, poštno-tel. uradnik, Kumer Matko, poštno-tel, uradnik, Pečnik Franc, sodnik okrožnega sodišča, R e h e r Anton, višji davčni upravitelj v p., Satler Jernej, pregi, fin. kontrole, Senčar Slavko, žel. uradnik, Sever Josip, davčni kontrolor, Zablačan Valentin, p. t. uradnik.
Nadzorstveni odbor: Kovačič Ivan, pregi, fin. kontrole, Struna Alojzij, profesor trg. akademije, Škof Franc, profesor trg. akademije, Vrabl Niko, upravnik moške kaznilnice, Zorko Anton, pis. ravnatelj v p., Žlahtič Peter, policijski uradnik.
Na prvih odborovih sejah so se odbori konstituirali: Upravni odbor: Predsednik R e h e r , podpredsednik Pečnik; poslovni odbor: predsednik, podpredsednik: Filipič in Brandner; nadzorstveni odbor: predsednik Škof, podpredsednik Vrabl.
Članstvo: Zadruga je štela koncem leta 1932. 2876 članov, pristopilo jih je 406, odpadlo 177, tako da je bilo dne 30. septembra 1933 3105 članov, odnosno članic zadruge.
Bilančno stanje na dan 30.junija 1933 je v glavnih računih sledeče:
1.	A k t i v a :
Gotovina . . .	.. . .	. . . . .	Din	49.416'—
Blago ...................................« 2,205.296 —
Vloge pri poštni hranilnici in denarnih zavodih	«	473.503'—
Terjatev pri članih za blago . .. . . . . .	«	1,862.323'—
Druge terjatve (predplačila za blago itd.) . .	«	345.193'—
Deleži pri Savezu ..........	«	15.000'—
Vrednostni papirji................. «	121.650'—
Premičnine ................................  .	«	482.999'—
Nepremičnine . . ... . . , . . ,	« 1,833.000'—
Din 7,288.880 —
2.	P a s i v a :
30. VI. 1933: 31. XII. 1932:	več manj
Din	Din	Din Din
Članski deleži	298.053	279.631	18.422
Dolg in tek. rač. pri Sav. 2,589.792	2,203.490	386,302
Dolg dobaviteljem blaga 443.306	798.259	354.953
Hipotekarni kredit	554.584	580.256	35-672
Skladi: rezervni	2,545.420	1,991.864	553.556
Za članske namene	226.491	25.403	201.088
Pokojninski	68.907	46.956	21.951
Za kult. humane namene 6.728	6.728
6,733.281
Rezervni sklad se mora po predpisih bilance vnesti med pasiva, vendar tvori čisto lastno imovina zadruge, ki je določena samo za kritje morebitnih poslovnih izgub. Po statistiki Saveza ima naša zadruga med vsemi zadrugami državnih uslužbencev v. državi največji rezervni sklad, ker druga za nami ima tega fonda samo okroglo 700.000 Din,
Trgovina. Promet se je povišal za 1,000,000 Din v istem razdobju kot lansko leto in se torej lahko trdi, da je zadruga danes že ustaljena in dobro vkoreninjena v članstvu.
Manufakturni oddelek je premeščen v I. nadstropje in dopolnjen z dobrim blagom, tako da se bodo tudi v tem oziru pritožbe članov zmanjšale.
S preselitvijo manufakture ter z izpremembo, da se mesečni računi ne plačujejo v trgovini, temveč v pisarni, so se močno razbremenile blagajne v trgovini, tako da se je tudi tukaj zmanjšal naval ter s tem skrčilo čakanje članov.
Člani naj plačujejo mesečne račune kolikor le mogoče pri
denarnih zavodih, ki so v računih navedeni, kar se izvrši brezplačno, ker s tem razbremenijo pisarno. Plačila po poštni hranilnici pa povzročajo članom, ki stanujejo v mestu, pa tudi zadrugi prav za prav le nepotrebne stroške.
Pekarna je v obratu od 20. julija 1932. Peče se dnevno 400—500 kg peciva. Začetne težkoče so več ali manj premagane, tako da je danes, četudi ne nosi velikega dobička, vsaj toliko aktivna, da po amortizaciji investicij še vedno nekaj ostane.
Važno pa je tudi, da se je z ustanovitvijo pekarne povečal nekoliko konzum moke iz Savezovega mlina ter se je s tem podprlo stremljenje Saveza po samoproizvodnji.
Restavracija. Obisk ne zaostaja proti prejšnjemu letu, dasiravno je konzum pijač nekoliko padel. Tukaj se nudi članom dober prigrizek po zmerni ceni. Izredno razveseljivo je dejstvo, da je restavracija postala zbirališče zunanjih članov, ko prihajajo po svojih poslih v Maribor.
Sploh bi naj bila zadruga edini lokal, kjer bi se naj zbirali člani in njihovi svojci.
Skladišče kuriva. Odboru se je posrečilo, da je kupil večjo množino lepih suhih bukovih drv in v tem oziru ni pritožb. Cene premoga iz državnega rudnika Zabukovce so sicer nizke, vendar je večina članov s premogom nezadovoljna ter se pritožuje čez vsako malenkost prahu. Premoga pa brez prahu ni, ker se pri nakladanju in razkladanju drobi. Če pa se upošteva razlika v ceni napram drugemu istovrstnemu premogu, pa gotovo nihče ni oškodovan, ker količina prahu skoraj v nobenem slučaju ni znatna in so tudi drobci premoga dobro uporabni, Čudno je, da drugi sloji kupujejo ta premog po višji ceni od rudnika v takih množinah, da ga je težko dobiti, kar je znak, da premog ne more biti slab.
Zadruga je pripravljena dobavljati članom premog tudi iz drugih rudnikov, n. pr. Peklenica, Stanovsko, kakor hitro dosežejo naročila en vagon. Torej ni noben član primoran, naročiti samo trboveljski premog.
Promet od 1. januarja do 30. septembra 1933 je znašal okroglo 1000 m3 drv in 120 vagonov premoga.
Sklad za članske namene. Iz tega sklada se dajejo prispevki v smrtnih slučajih članov, zakonskih drugov in otrok. Znašal je koncem leta 1932. še ...	. Din 145.403'—
12% dotacija iz čistega dobička leta 1932. in odtegljaj po 2 Din za vsak smrtni slučaj od letnega čistega dobička, oziroma doplačilo članov za čas od 1. IV. 1932 do 28. II. 1933 .....	« 347.082 —
skupaj Din 492.485'— Od tega se je izplačalo na račun prispevkov članov za čas od 1. III. do 30. IX. 1933 za 39 smrtnih slučajev po 3500 Din Din 136,500 in kot podpora zadruge od povprečnih letnih nakupov ....	«	50,320	«	186.820'—
stanje sklada 30. IX. 1933 Din 305.665'— Prispevki članov so se izplačali za 26 članov, 3 članice in 10 žen članov. Večje število članov je pri razdelitvi čistega dobička v mesecu aprilu 1933 odpovedalo nadaljnje plačevanje prispevkov; s tem so zgubili seveda pravico do zneska 3500 Din. Toliko članov pa še prispeva po 2 Din, da je podpora za vsak smrtni slučaj člana ali njegove žene po 3500 Din zajamčena. Če se vpošteva, da se ne zaračunavajo nikakšni stroški in da plača vsak član zase in za svojo ženo samo prispevek po 2 Din, zavarovana pa sta oba za skupno 7000 Din, se lahko trdi, da je ta način samopomoči najcenejši.
Kakor je iz tega kratkega poročila razvidno, je stanje zadruge ugodno. Stalno naraščanje števila članov nudi dovolj jamstva za obstoj zadruge in ni danes za državnega uslužbenca z lastnim gospodinjstvom nobenega vzroka več, da ne bi bil član zadruge, ker ga petkratno jamstvo 500 Din pač ne more več odvračati od zadruge.
Čim bolj se bodejo člani oklenili svoje zadruge, tem večji bo uspeh in izdatnejša pomoč, katero bode nudila zadruga svojim članom za gospodarsko ukrepitev.
O/fTK/fTK/TTK/ITK/fTK/tTK/rTlv/tTKO/lTK/fTls/rrN/rTK/rTK/lTfv/fTIsO
o MLEKITA P K A V I T A|
M
M
KRALJICA ČOKOLADE!
MASLITA
GRENKITA
cSk

Vzajemno in složno delo v zadrugi.
Napredek je povsod, bodisi v najnižji družbeni celici, družini, bodisi v društvu ali državi, odraz vzajemnega, složnega dela. Tako delo pa je tem večjega pomena za zadruge, ker so ustanovljene baš z namenom, da si potom njih pomagajo socijalno šibki sloji naroda. Razna gospodarska združenja (akcijske družbe, karteli, trusti itd.) obstojajo sicer tudi med premožnimi in bogatimi sloji, toda ta združenja pridobitnih slojev se razlikujejo od naših zadrug v tem, da so napadalnega značaja, dočim je naloga zadrug (v našem primeru konzumnih), da ščitijo interese konzumentov. Kot take jih štejemo med gospodarske obrambne organizacije.
Obrambni značaj je priznala nabavljalnim zadrugam tudi država, ki je svojim uslužbencem v času, ko ni bila v stanu, da bi jim zvišala službene prejemke v pravem razmerju z naraščajočo draginjo, potisnila zadružno okrožje v roke, češ, sami, potom nabavljalnih zadrug se borite proti draginji. To dejstvo je ogromnega pomena, ki bi ga moral pravilno razumeti in ceniti sleherni državni uslužbenec s tem, da pristopi k zadrugi in v njej solidarno deluje za boljši gospodarski napredek sebe in svojih tovarišev.
Možnosti takega udejstvovanja je pri nas dovolj, kajti vsi viri za napredek zadruge še niso izčrpani, dasiravno je njen razmah od ustanovitve leta 1921, dalje vsakomur viden. Imamo lasten dom, veliko prodajalno špecerijskega in kolonijalnega blaga, oddelek z manufakturo, steklom in porcelanom, restavracijo, pekarno, skladišče kuriva itd. Obrat se da še v marsičem izpopolniti tako, da bi naši zadružniki ne bili v ničemer odvisni od trgovcev, skratka, da bi mogli kupovati vse svoje potrebščine v zadrugi. V tem primeru bi se blago radi velikega prometa ali pocenilo, ali pa bi se odstotki čistega dobička koncem poslovnega leta zvišali. Člani so glede tega vprašanja sicer razdvojeni, po večini pa so za zadnjo alternativo, ker pomenijo odstotki nekako prisilno varčevanje. Na koncu poslovnega leta
znašajo pri povprečnem nakupu toliko, kolikor znaša enomesečen izdatek za špecerijo, s čemer člani že celo leto računajo, dočim bi bil pri prodaji blaga pod običajno tržno ceno trenotni finančni efekt malenkosten in bi člani blagodati v tem primeru skoro ne čutili. En dinar dnevno nič ne zaleže, pač pa 365 dinarjev letno!
Pri tem moramo seveda računati s tem, da se bodo razmere sčasoma tudi v tem pogledu izboljšale, ker se razvija zadružno gibanje v pravcu, da se kolektivizira na zadružni podlagi tudi produkcija. Potrošne zadruge bodo prejemale blago iz proizvodnih zadrug. ' Kakor smo izločili trgovca kot posrednika med producentom in konzumentom, tako se bomo sčasoma osvobodili tudi producenta-tovarnarja. Poedinci ne bodo več mogli delati ogromnih dobičkov na škodo celote, marveč bo presežek, ki bi nastal kljub nižjim cenam proizvodov, prišel vsem v prid. Delo na tej podlagi je gotovo bolj moralno kakor današnje izžemanje od strani individualistično-kapitalističnega gospodarstva.
Imajoč pred očmi ta smoter se moramo zavedati, da imamo hude nasprotnike, ki bi ničesar bolj ne želeli, kakor stanje pred letom 1921, ko državni uslužbenci še niso imeli svojih zadrug. Naši trgovci so takega značaja, da na eni strani ne privoščijo državnim nameščencem niti sedanjih prejemkov (»Trgovski list« od 4. julija 1933 n. pr. se čudi, da drž. uslužbenci kljub krizi še prejemajo vsak mesec svojo plačo), ki od daleč ne dosegajo eksistenčnega minimuma, — dasi je dandanes že ves svet uverjen, da se da rešiti gospodarska kriza edino le s pojačanjem kupne moči, — na drugi strani pa delajo trgovci s polno paro na to, da bi prišli državni nameščenci zopet v njihovo odvisnost. Vsak državni nameščenec bi moral vedeti, kaj je v takih razmerah njegova dolžnost!
Priznamo, da se je od ustanovitve naše zadruge dosegel velik napredek in da v Mariboru ni več mnogo državnih in samoupravnih uslužbencev, ki ne bi bili včlanjeni v naši zadrugi. Saj celo z dežele pristopajo v vedno večjem številu. Tudi si zadružna zavest in disciplina od leta do leta bolj utirata pot. Napredek je torej tudi v tem oziru viden. Kljub temu moramo priznati, da živimo v zelo težki dobi. Nihče naj se ne čudi, če državni uslužbenci stavljajo na svojo zadrugo vedno večje
zahteve. Njihovi prejemki so tako skromni, da bi težko izhajali celo v primeru, če bi zadruga prodajala blago daleč pod nakupno ceno. Ne smejo pa člani prezreti dejstva, da je sedanja doba tudi za zadrugo težka, ker postaja krog članov, ki se nahajajo v plačilnih težkočah, vedno večji, medtem ko mora zadruga sama naročeno blago plačevati sproti. Koliko je vpoko-jencev, ki ne prejemajo pravočasno svojih pokojnin in se jim morajo življenske potrebščine za več mesecev kreditirati! Toda hvala Bogu, zmiraj večji postaja krog članov, ki so uvideli, da koristi članov ne obstojajo le v dobrem blagu, odstotkih, posmrtninah in drugih ugodnostih, ki jih nudi zadruga, ampak tudi v tem, da trgovce, peke in druge zavira pri zvišanju cen. Jačja ko postaja zadruga, večji ko je njen promet, tem bolj se opaža njen vpliv na tržne cene.
Tako postaja naša zadruga regulator cen v Mariboru iri vrši s tem veliko socijalno delo ne le za državne uslužbence, ampak za konzumente sploh. Če bi zadruga ne nudila nobene druge ugodnosti, bi že ta činjenica morala zadostovati za odločitev, ali naj državni uslužbenec kupuje blago v zadrugi ali pri trgovcih.
Odbor zadruge si je kljub gospodarski krizi prizadeval, da Ustreže članom, o čemer priča zadružna pekarna in razširjeni manufakturni oddelek. S preselitvijo in izpopolnitvijo manu-fakturnega oddelka kakor z uvedbo plačevanja mesečnih računov v zadružni pisarni, kolikor se ne plačujejo potom poštnih položnic in denarnih zavodov, se je dosegla izdatna razbremenitev špecerijske prodajalne in blagajn tako, da članom ne bo treba več toliko čakati, predno pridejo na vrsto; s tem je odstranjen glavni vzrok njihovih pritožb. Odbor naravno s tem še ni zaključil svojega prizadevanja, ustreči članom v mejah danih možnosti. Nasprotno, odbor stremi neprestano po napredku. Utemeljeni in stvarni predlogi od strani članov mu bodo vedno dobro došli.
Jasno pa je, da ni v redu, ako člani javno zabavljajo čez zadrugo, če se ne ustreže vsem njihovim željam, predvsem glede zaposlitve njihovih sinov in hčera, ali če zadruga ne sprejme njihovih ponudb glede nakupa raznih njihovih pridelkov itd. Osebne koristi se morajo podrediti splošnim interesom, oziroma interesom zadruge, to je vseh članov. Pa tudi nekatere druge
pritožbe so se razširjale v javnosti, četudi se je izkazalo, da so docela neosnovane. Tako postopanje je zadrugi močno v kvar, ker škoduje njenemu ugledu. Zadruga ima dovolj zunanjih sovražnikov in ni treba, da bi se na umeten način ustvarjala še notranja nasprotstva, ki služijo zunanjim nasprotnikom kot izborno gradivo proti nain.
Omeniti je treba, da tudi ukinitve kredita posameznim zadružnikom niso izvršene brez podlage. V tem pogledu gre odbor v svoji popustljivosti celo preko pravilnika, ki ji ga je predpisal Savez. So pa današnje plačilne prilike take, da mora odbor v interesu celokupnega članstva najstrožje postopati proti vsakomur, ki točno ne izpolnjuje prevzetih obveznosti. Nekateri člani greše proti zadrugi s tem, da imajo nezadostno razvit čut za to, da bi se zavedali, da je zadruga njihova in ne kak tuj objekt, in da bi radi tega morali izpolnjevati svoje obveznosti v prvi vrsti napram zadrugi, potem šele napram ostalim svojim upnikom.
Pri naročilih kuriva se opaža, da mnogi člani pridejo z naročilom ravno 25. v mesecu in zahtevajo, da se jim premog, oz. drva takoj dostavijo. Ta datum si izberejo radi tega, ker se s 24. v mesecu zaključijo računi. Res dosežejo s tem preložitev zapadlosti obroka za en mesec. Zlo pa je v tem, da so ravno v teh dneh zadružni tovorni avtomobili preobremenjeni z dostavami mesečnih naročil špecerijskega blaga na dom tako, da ne morejo prevažati kuriva, za katerega prevoz so določeni drugi dnevi v mesecu. Član, ki bi želel, da se mu plačilo obroka preloži za en mesec, naj raje napravi zadevno prošnjo na odbor, namesto da zabavlja, da se mu kurivo ni takoj dostavilo. Bilo bi neekonomično, če bi zadruga radi neuvidevnosti članov nabavila več avtomobilov in nastavila več osobja, da bi lahko v največjem navalu vsem takoj ustregla, dočim bi se njeni uslužbenci v ostalih dneh meseca radi pomanjkanja dela dolgočasili. Vzajemno, složno delo je torej potrebno tudi tu.
Z gornjimi vrstami nismo hoteli nikomur ničesar očitati, marveč je bil njihov namen zgolj ta, da pokažemo, kako potrebno je vzajemno, služno delo med člani in vodstvom zadruge. Nedostatke tako na strani članov kakor na strani odbora bo s takim postopanjem mogoče na lep način odstraniti. Dolžnost odbora "je, da kolikor-mogoče dela na-to* da elanom ustreže,
dolžnost članov pa, da odbor na opisani način podpirajo. Tako bo naša zadruga rastla in procvitala ter postala vzor vsem ostalim zadrugam. Kot taka pa bo tudi v stanu veliko koristnega nuditi svojim članom, ki v dobi, katero preživljamo, najbolj potrebujejo njene pomoči, kakor dosedaj pač še nikoli. Le v vzajemnem, složnem zadružnem delu je naš napredek in spas!
-dCEEBk.
jaasaasEDL.
Tylarièors&a tiskarna d. d. TYlarièor
CENTRALA: JURČIČEVA ULICA 4, PODRUŽNICI: JURČIČEVA ULICA 5 - STROSSMAYERJEVA ULICA 5
TISKARNA L I T O G RAFIJA KNJIGOVEZNICA TISK OVOJNEGA PAPIRJA
MARIBORER ZEITUNG V E Č E R N I K PLAKATIRANJE IN REKLAMA
TELEFONI: TISKARNA 20-24 - LITOGRAFIJA: 21-72 MARIBORER ZEITUNG: 26-70
LEKSI, VAFELJNI, BISKVITI
NAJBOLJŠI PRI B. PAUER, D. Z. O. Z., LJUBLJANA TOVARNA KEKSOV IN VAFELJNOV
Nova Pohorska špenača.
Spisal Jurček Fmikula učen. g im.
Kadar mamo usoli latinsko matematiko žemljepis, sgodo-vino in fse trüge predmete mislem vedno s fsem zanimanjem na pohorsko špenačo. kajti u takeh šalostnih in nesrečnih prilikah me kliče in miče in vabi serce zmerej na nebotične zelene pohorske visočine in neskončne ledenike. Tam prepevajo in skačejo veselo in. prepevajo tički, sme, zajci, hribolasci in fse druge živine, tam ni gimnasiae in profesorov in vseh drugih velikih javnih nezgod. Zato so znajdli pistroumni prebivalci mari-bora zeleno pohorje, senjora, slovensko Planinsko društvo in pohorsko špenačo. Mene pa zanima posebno pohorska špenača ker imam velik talent za znajditela. Gospot profesor od matematike mi-je namreč rekel že narmen 50X da sem narvečji luftinžener v gimnaziji in da sem gotovo znajdu pulfer. profesor ne maram biti ker imam srčno kulturo za enega jurista sem že preveč izobražen. Sedaj hodim žena mreč pet let u dva razreda kuma-ristične gimnasie in sem dobil zato že praf temeljito humoristično izobrazbo, tudi sem že dosti doživel namreč fse od slabo in nezadostno do komej zadostno, tudi sem videl skorej že ves svet. Od gorečih libije puščav u kamenci do mrslih host germanskih in dobraf udigošah, od pesence pa tja daleč daleč proti sončni adriji skorej čist blizu do spodnega radvanja. Tako po-snam že fse doline od blizu in skoraj fse hribe od daleč in sem zato nafdušen planine.
Sdaj pa imajo skorej fsi ludje na svetu razen mesarjev in hišnih gospodarjev zelo hudo gospodarsko grižo. In tudi odpor ot pohorske špenače. Tam majo celo blagajno čisto polno od čistega defecita. Ker pa gospodi otborniki niso razumni in ker tudi niso podjetni trgofci še sdaj niso napovedali konkurza in poštedi tako večkrat milonari. Preteklo bo še mnogo stoletij preden se bojo fresničile sajne ki jih sajna odpor pohorske Špenače v nevzdramnem spanju. Jes Jurček frnikula uč. gimn. pa sem zdaj napravu po teških in dolgih premislevajnih u šoli met poukom velikansko znajdbo imenovano »nova Pohorska špenača«. Ta znajtba opstoji is dveh aparatof ki sta skorej popolnoma po-
doben potkovanim čevlam. Ko pridemo do vsnošja zelenega Pohorja se natekenemo aparate na noge. Potem postavmo najpret desno nogo pred levo npgo nato pa levo pred desno nogo, takose rasvije u človeškem telesu elektro-dinamična sila posebno kadar smo spočit. Sto električno silo ponavlamo gibanja. Čimbol hitro se to godi tembol deluje elektreka in tem bolj hitro se giblemo naprej. U 2—3 urah smo lahko per svetem bolfenku. Nasaj grede ponavljamo isto, če pa smo spili pri bolfenku par litrov dobrega vina teluje elektrika tako da se kar vozmo po sadnem delu telesa u dolino. Ta »nova pohorska špenača« je eden od tanarvečih ismumof današne moderne tehnike in ne povsroča škorej nobenih stroškof odporu od špenače. Jes mislem da mebo gospod odpor imenoval za častnega člana, pa tu mesna občina, pa tud muzejsko društvo pa olepševalno društvo pa društvo pri-jatelov živali pa tujska prometna sveza pa slovensko planinsko društvo pa slovensk pravnik itd. Pršel bom u slovensk biografski leksigon kjer me bo opisal prof. baš. Praf bi bilo tudi če mi postavijo en lep spomenik nat tisto lepo stafbo pred frančiškansko cerkvijo. Slava velikemu isnajditelju Jurčku frnikuli narbol slavnemu mariborčanu! Živjo nova pohorska špenača!!
lYtaggi~jeva zaßela
za j u fi o in jedi
daje vsem slabim ali celo samo z vodo pripravljenim juham, omakam, prikuham i. t. d. z razmeroma malim dodatkom presenetljivo prijeten okus O Zbuja tek in prebavo in skrbi tako za boljše izkoriščanje jedil 0 MAGGI-jeva zabela je tudi za hrano bolnih in okrevajočih idealna in vsestranska začimba, ki pospešuje presnavljanje # MAGGI-jeva zabela je zelo izdatna, bodite torej varčni pri uporabi 0 Potrebna količina se ne da vedno v naprej ,	določiti, zato okušajte med dodavanjem
Tslaggi-jeva
za govejo j ufi. o
vsebuje vse, kar spada k popolni goveji juhi, torej najboljši mesni ekstrakt poleg masti, izvlečkov iz zelenjave in snovi za začimbo 0 Vsaka kocka za govejo juho je okusno zavita v pergamin-papir in opremljena z rumeno-rdečim trakom ter daje, le v vreli vodi raztopljena, takoj delikatno govejo juho, ki se lahko porabi kakor vsaka' doma pripravljenoj uha
Za kratek čas.
(Castor & Pollux.) Kraljeva pot.
Ve	par	konj	si 1	1 na	pe	ti	tr	je	ti	ki	ži	lo
sam;	h	no	bi	tr	pie	to	kor	pe	dež,	ga	raz	ti.
ko	vem	ne	ga	čih	da	li	la	ka	se	ču	i	ko
to	pre	ki	zvle	se	že	ko	go,	mo	bil	daj	tan	van
ne	vek,	klo	ra,	ot	da	in	ja	dol	ne	je	Can	na
člo	se	vo	to	Ali	rok.	ta	ko	ma	ti,	mo	rem	kar.
Podobnica.
HTDT? CTira
1 IVCrba O I
Premikalnica.
Premikaj besede:
vreča, obseg, slava, kokoš, sociolog, gospodična, pogoj, kava, menih, sova, povratek, podloga, mejnik, tako dolgo eno pod drugo, da dobiš v dveh navpičnih vrstah pregovor.
prebivalec Arabije — stiska, zločin — ud,
otrok — svetopisemska oseba, plemenitaš — letni čas, les — kras, sad ;— žensko ime, ptica — revija, žival — svetopisemska oseba, moško ime — upanje, članica družine — vrsta cigaret zločin — jed,
del živalskega telesa — števnik, domača žival — mesec, reka v Jugoslaviji — bog ljubezni.
V vsaki vrsti je srednja črka konec prve in začetek druge besede. Po sredi pregovor!
Številnica.
1	2	3	2	4 roparica,
5 6	2	7	5	8	9 posmeh,
4	10	11	9	4	glagolska oblika	od ležati,
9	12	7	2	zidarska potrebščina,
3	2	1	10	13	majhen del,
2	14	15	5	avarsko pleme.
Prve črke in zadnje, od zgoraj navzdol, dado pregovor.
Nagrade.
Za pravilno rešitev vseh ugank razpisujemo večje število nagrad, ki jih bo določil žreb.
Rešitev smejo poslati samo člani naše nabavljalne zadruge ali njih svojci: sin, hčerka, bližnji sorodnik, a samo eden na zadružno številko. Na rešitvi je treba navesti zadružno številko, ime in stanovanje.
Rešitve je treba poslati v zadružno pisarno najpozneje do 9. februarja 1934. Žrebanje se vrši v zadružni prodajalni dne 14. februarja 1934 ob štirih popoldne.
Kazalo.
Stran
Rodovnik dinastije Karadjordjevičev..................................  8
Razne takse in pristojbine......................................... 9
Koledar ............................................................  10
Franjo Baš: »Pivnici« na Rotovškem trgu............................59
S. S.: Glas iz noči ................................................. 70
Marija Rapočeva; Nekaj misli o sodobni	gospodinji.....................71
Ludvik Zorzut: Prijateljem ...........................................76
A. R.: Ustroj in poslovanje Saveza nabavljalnih zadrug državnih
uslužbencev .................................................... 77
—ski: Nekaj o razvoju in načrtih naše zadruge .	.	.	.............82
A. R.: Poslovanje Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru od 1. januarja do 30. septembra 1933 ..................... 90
A. B.: Vzajemno in složno delo v zadrugi..............................94
Jurček Frnikula: Nova Pohorska špenača ...............................99
Za kratek čas .......................................................101
Nagrade .............................................................102
Kazalo ............................................................  103
Slike:
Zadružni dom Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru .	6
Nekdanja »Pivnica«, pozneje Rotovški trg štev. 2. . . .............63
Nekdanja »Pivnica pri moki«, pozneje Rotovški trg štev. 3. ... .	67
Firnež, laneno olje, terpentin, oljnate barve, suhe barve, emajllake in vse druge vrste lake, kakor tudi prvovrstno parketno pasto ter vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah v
PODRUŽNICI
& ZANKL, MARIBOR
GLAVNI TRG 20
USTANOVLJENO L. 1886	w TELEFON ŠTEV. 22-66
A. Šarabon
Ljubljana
UVOZ KOLONIJALNE ROBE - VELETRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI -VELEPRAŽARNA ZA KAVO - MLINI ZA DIŠAVE - GLAVNA ZALOGA RUDNINSKIH VODA
CENIKI NA RAZPOLAG01
Fabriha trIKotaže I rokavica ,ŠIMADIJA‘ A. D., Beograd
Miloša Velikog ulica or. 92|RS| Telefoni: Direkcija 25 1-72, kancelarija 23-3-58, odel. kožn. rukav.26-4-A — SPISAK AR11KALA, KOJI SE IZRADJUJU:
I.	Odelenje trikotaže:
Sve vrste muškog, ženskog i dečijeg rublja od pamuka, svile i vune, kako ljetnog tako zimskog (postavljenog).
II.	Odelenje rukavica:
Kompletan izbor sviju vrsta kožnih i triko rukavica letnjih i zimskih, muških, ženskih i đečijih. — Naročito lep izbor ženskih modnih rukavica u najmodernijim fasonima, kožnih, glase i triko, rukavice za gg. oficire, vojnike i žandarme.
III.	Odelenje ketenštul :
Sve vrste ženskih svilenih gačića, zvanih Milanez, i to običnih i šarmez, u najnovijim krojevima, raznovrsnim kvalitetima i bojama. Sve vrste ženskih svilenih kombinezona sa vezom, čipkama i bez ovih u raznovrsnim kvalitetima i bojama. — Milanez mako izrade u dečijim matrč-skim košuljicama, sokolskim majicama, kupaćim gačićama i kostimima i ženskim reform gaćicama itd.
IV.	Odelenje za Izradu kapa:
Fabrikuie francuske BERE, dečiie, muške i ženske u velikom izboru boia i raznim kvalitetima. — Dojenje sviju artikala vrši se u sopstvenoj fabrici pod strogim nadzorom, tako, da je bojenje postojano I u vrlo lepim, svetlim niansama.
MARIBORSKA TEKSTILNA TVORNICAd.zoz.
Tkalnica, tiskarna in barvarna tkanin, belilnica, apretura — Maribor Tkalnica Varaždin
MEDIC
Tvornice: Komiža, Velatura, Trpanj, TStafiarsfia, Postire Mudi svoje proizvode: Sardine, sfiuše, tunine, fileti, vse z garantirano čistim olivnim oljem najboljše fi. a fio v o s ti
SARDE L' E——g I B I A PASTA
IUI Priznano “lini najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vse fi fiovin Vse stefilenice imajo patentni zapirač im. Dobi se povsod
‘TTiehkxy
paimira ■ mita
napTcuh liaUrpoit acdAcuky in Lepo-
1	i/m\i/iTKi/mvi/tTNi/iTKi/rrìsi/rn\/rTT\i/rn\i/rrNi/nT\i/rn\i/rn\i/rTK^i
C Prva in najstarejša renomirana tvrdka
ì M. URBAS
^ (Lastnik Miroslav Urbas) Ustanovlj. 1823
2	LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 13 P poleg Mestne elektrarne
s	Zaščitna znamka
priporoča pristne v_
kranjske klobase 1
priznane kot „s p e c i j a 1 i t e t a“ lastnega izdelka — Na malo in 7 veliko — Po pošti in železnici — 5-Po najnižji dnevni ceni 3
I iyUJ,UANAj&_LJUBLJAN3
t	Utisnjena na vsaki leseni Spili
Brzojav: URBAS LJUBLJANA Telefon 33-22
@1	Ludvik 1	F . . . Iranc m sinovi
	äksportni mlin	in tovarna za testenine
Ustanovljeno leta 1864 AAOTIDOT Ustanovljeno leta 1864		
hišni čevlji so neprekosljivi
v kakovosti in izdelavi %
Topel ALFA hišni čevelj
varuje Vaše zdravje in se
dobi v vseh večjih
trgovinah s čevlji#
INDUSTRIJA ČEVLJEV- R.Z. Z O.Z.
SLOVENSKE KONJICE
KUPDJTEZ/lSEDf,
naročilo za Vašu djecu samo
ČARAPE sa ŽIGOM
koje se odlikuju besprimjernom trajnošću i izdržljivošću te su zato najjeftinije
UGOSLOVANSKE TEKSTILNE TVORNICE
ZAGREB
TRG KRALJA PETRA 7
TELEFON 6 6 9 5
TKAONICA PREBOLD	____PREDIONICA LITIJA
o rabite pisemski papir, razglednice, pisarniške in ske potrebščine, razne albume, spominske knjige ali dru^e v to stroko spadajoče predmete, kupite le v trgovini
„ STORA“ d. d. ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Brzojavni naslov: „Štora“ St. Vid Ljubljana - Štev. poštno-čekovnega računa: Ljubljana 12.039 Tekoči račun: Zadružna gospodarska banka Ljubljana - Telefon: Ljubljana 29—40
Tovarna za vezene zastore, bonfams in pregrinjala od preproste do najfinejše vrste v vseh slogih - Zavese za kavarne - Zastori za hotele - Svilene čipke na tulj in organdi - Vezeni etamin, robe, pajčolani-Vezenine za perilo -Tekači iz jute-Jutebrüssler- Predpostelj-niki - Odmerjene preproge - Posteljne garniture - Blago za pohištvo DRUGA TOVARNA V GAMELJNAH:
Tovarna za angleške gardine na meter, frotirke in frotirblago
LASTNA PREDILNICA IN APRETURA!
FRANJO NOVAK, MARIBOR
VETRINJSKA DUCA 7 KOROŠKA CESTA 8
TEEEFON 2775	TELEFON 2903
Leseno, železno in tapetovano pohištvo, strojna pletarna posteljnih žičnih vložkov, stolci, posteljnina in dekoracije, afrik, žima in volna 0 Najnovejši vzorci tkanin za pohištvo, zavese in madrace Q ® Naročila izvršujem hitro, solidno in poceni O
Najcenejša tvrdka v Mariboru

ZDRAVJE IN UŽITEK VAM NUDIJO ROGAŠKI MINERALNI VRELCI
EMPEL, STYRIA, DONAT
ONI VAM POSPEŠUJEJO PREBAVO, VAS OZDRAVIJO VSEH ŽELODČNIH IN ČREVESNIH BOLEZNI
Vse vrsfe čevljev domačega izdelka, finih luksuznih, posebno močnih športnih in smučarskih,
Vam nudi najcenejša tvrdka__	.
[avčar- Kališnik
Maribor, 31°venska ulica šf. 8
Drža v ni uslužbenci dobite tudi na obroke - Zahtevajte nakaznice v Vaši zadrugi
pri Nakupu
masti, slanine in ogrske salame pazite na prizna-no najboljšo znamko
„HERZ“ BANATSKI KARLOVAC
B. Neumann-a Nasljednik
Tvornica vrijenog špirit-*■■■■■■ nog i la naravnog vin-«BBSS s&og octa
Bi—M
tsÜH§ trgovina vina
Will	1 • P
-uana veliko
Zagreb, Martićeva ulica 2tT	OB
w	Le le fon DJ—o o
V vašem interesu
JE, DA Sl KUPITE DOBRE ČEVLJE; PAZITE, DA JE V PODPLATU VTISNJENA ZNAMKA
	Papir en groš in tovarna papirnatih vrečic A. Podliessnig Maribor Poštni ček. rač. 13.268 - Poštni predal 48 Telefon 24-48 - Brzojavi: Podliessnig	
		
TOVARNA BUČNEGA OLJA
B B BI 1	BB BI BB B B B	BBBBI BBBBI BBBBI	ibbb::::::: i H::::::: bb:;::::: H:::::::	■BHBIBIIBDB BBBB BBBB BBBB BBBB				BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBB BBB BBBBBB BBBBBB B52BBB BBBBBB BBB IBBB BBBBBB		
i B B Bi E. ■ B	1 S B B B B		BB::::::: bb::::::: m::::::: bb::::::: BI::;:::: BB::::::: BB::::::: B::::::: Si::::::: mbk::::::	BBBBBBBBBBBB BBBBBBBB S BBBBBBBBKBBB BBBBBBBB B BBBBBBBBBBBB BBBBBBBB B BBBB BBBB B BBBB BBBB S BBBB BBBB* S BBBB BBBB ' BBBB BBBB BBBB BOBS BBBB BBBB B . BBBB BBBB B		BBBBB BBBBB IBBB IBBl BBB BBB BBB BBB BBB BBB	■BBBBB BBBbbb BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBB J BBBB		[ * B 1 B ■ B B	BBBBBBBBBB BBHBBBBBHB BBBBBBBBIM BB BBBB H Bill BBBBBBBBB'' HBBHBBB" umiihk. ■HIBfllfllhk ■B BBBB M BBBB BB BBBB
B B B ::::::::::::::::s	B BI BI BI BI BI BI	BBBB BBBB BBBB :::::::: :::::::: :::::::: ::::::::	BBB::::::: BBS::::::: BBB::::::: ni::»::: BBB::::::: BB::::::: ibbS:::::::	BBBB BBBB B BBBB BBBB BBBB MM bBbbbBbBbbbB:::::::::::::::::::::;:::::		BBBBB BBBBB IB BBBB	BBBBBB BBBBBB bBBBBb	BBBBBBB B BBBBBBB B IBBB BBBfl Bi		bb BBBi ■BB BBBB
SLOVENSKA BISTRICA
BUČNO OLJE, ZAJAMČENO PRISTNO, ZNAMKE »KRONA«, SE DOBAVLJA V POPOLNOMA ČISTI KAKOVOSTI IN BREZ VSEDLINE
GLAVNO ZASTOPSTVO IN SKLADIŠČE
JOSIP HOLZMAII, MARIBOR
LSIRQVA UL. 14 :ON ÌNTERURB.2484
NARAVA ZDRAVI
Zaapnenje arterij želodčne in črevesne bolezni ledvične bolezni ledvične kamne in pesek bolezni prebavil sladkorno bolezen slabo prebavo
z Radensko zdravilno vodo
TOVARNA ZA KIS
PRODUKTA
DRUŽBA Z O. Z., LJUBLJANA
IZDELKI: NATURAL KIS 12% O VINAL KIS 9% O NATURAL ESTRAGON KIS ZA VLAGANJE KUMARO IN SOČIVJA 12»/0 O TEHNIČNO IN HIGIJENIČNO NAJMODERNEJŠA KISARNA V DRŽAVI
Za dams&o peritò raßite
Zajamčeno stalne ßarve
ANGLESKI PATENT - POPLIN
UNION
BONBONI
ČOKOLADA
KARAMELI
KROIS
ČEVLJARSKA
DELAVNICA
V MARIBORU KOROŠKA C. 18
IZDELUJE V S 'E VRSTE ČEVLJEV
NB. ZA ČLANE NABAVLJALNE ZADRUGE UGODNI OBROKI! (NAKAZNICE V ZADRUGI)
99
CETINA

SPLIT
OMIS
najveća jugoslavenska tvornica tjestenine Tvornica rkeksa, biskvita i oblata
Traži te cijene! Katalozi gratis!
preporučuje svoje produkte veoma dobre kvalitete
		BBBBBg BBBBBB
P. J. KLEFIŠ	:Ö SVINJSKO MAST 0, SO Č NATO MORTA :iN, KAKOR TUDI VS IATO B L A G C B—BBBBBBBBBBB—BBBBBBBBBB	BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBBB BBBBB BBBBB BBBBB BBBBB BBBBB
iBBBBBB ■ proizvaja IBBBBBB BBBBBB	"HlilliliH < z «® 10 Z iu ,=liiQ < S -g	BBBBB BBBBB BBBBB BBBBB BBBBB BBBBB BBBBB BBBBB BBBBB BBBBB
iSiSiSiSS3iiS5SiiiiiiSSiBBSiii5iii5iiiBiiiiiiiiìiiiiiiii JAGODINA	Sipfž"-! glig.2 S = C trt W :::::::::::::::: 5 ÜÄ IU ■‘^HO ° 1 0 jjjiilz O ><« O 1 • i 5 < 0 •i:::::::::::::: N _J j q/	ÜiflBB BBBBBB BBBBBBB IBBBBB BBBBBB BBBBBB B BBBB B BBBB B BBBB B BBBB B BBBB B BBBB B BBBB BBBBBBB B BBBB B BBBB B BBBB B BBBB B BBBB BBBBBB
	: * • * Q. (/} O O	B BBBBB B BBBB