SEPTEMBER ŠT. 9 Turistična družbena družbena sila Povojni razvoj turističnega prometa v ožji in širši do¬ movini kaže dve osnovni značilnosti: določeno stagnacijo v obdobju osvoboditve do leta 1954, na področju inozem¬ skega turizma v primerjavi s predvojnim stanjem pa za¬ ostajanje ter nagel, skokovit porast celotnega, zlasti ino¬ zemskega turističnega prometa v naslednjem obdobju vse do danes, ko se turističnemu gospodarstvu odpirajo še boljše perspektive. Ob upoštevanju prioritetnih potreb, ki so v prvem obdobju terjale izgradnjo osnovnih temeljev naše socialistične družbe in našega gospodarstva kot celo¬ te, je vsekakor razumljivo, da je mogel turizem ali toč¬ neje gospodarstvo dobiti ustrezno mesto v našem ekonom¬ skem dogajanju šele tedaj, ko so bili izpolnjeni vsi ostali, pravzaprav osnovni družbeno-politični in gospodarski po¬ goji za uspešen razvoj turizma kot gospodarske in rekrea¬ cijske dejavnosti. j ega prispevka želim navezati še nekaj konkretnejših podatkov o letošnji turistični sezoni v Ilir¬ ski Bistrici, ki je bila gotovo za nas najpomembnejša od vseh do¬ sedanjih. Pomembna zato, ker je dokazala, kaj se lahko napravi z dobro voljo in trdim delom, navzlic temu, da ni kdove kaj sredstev na voljo. Mrtvilo, ki turi- ča se ne bi našlo podjetje, ki bi bilo pripravljeno to urediti. Služba posredovanja in oskr¬ bovanja s potnimi listi našim ob¬ čanom je bila brezhibna, saj se je število posredovanj povečalo v primerjavi z lanskim letom že v prvih sedmih mesecih letos za nad 140 odstotkov. Uspešno de¬ luje tudi menjalna služba, ki je v prvi polovici leta že presegla stične dejavnosti vladalo v ilir- vrednost menjave tujih valut iz skobistriški občini vse do leta leta 1964. Nedvomno je porasel 1963, j e povzročilo nezaupanj e in tudi promet nočitev, sa j je bilo pesimizem odgovornih čini tel jev po evidenci že v prvih sedmih komuni. Prav zatesradeli bi mo mesecih nekaj nad 2.650 nočitev rali letošnji uspehi služiti kot skupaj s Podgradom, kar je za spodbuda za pristop k resnejše 60 odstotkov več kot v istem ob- mu gledanju na tako pomembno dobju lani. čeprav malce z zakasnitvijo dobre perspektive. Ustvariti mo- ni v zadnjih ramo potrebne pogoje za nadalj- uveijaviiio nji in hitrejši razvoj turizma, zlasti inozemskega, proučiti mo¬ ramo tudi možnosti za vse tiste in tudi donosno panogo spodarske. dejavnosti. Teh nekaj podatkov je name¬ njenih za informacijo in ilustra- se je v naši o' dveh letih vse prepričanje o Izredni vlogi, ki j c ima lahko turizem v gospodar To trditev potrjujejo dovolj cijo o delu turističnega društva, zgovorno aktivnost turističnega društva v Ilirski Bistrici, kjer sem sama tudi sodelovala v ča- ki je doseglo nadpovprečen in nepričakovan uspeh, zato mislim, da ne bi smelo biti več težav, s turistične sezone. Na vso moč katerimi bi se srečalo društvo skecm razvoju naše občine. Zate- turistične investicije, ki bi nam smo gadelij bi bilo prav, da že enkrat bile za tak turistični razvoj po- riti čim več sto- zaradi pomanjkanja denarnih turizma spremenimo merila, po katerih smo doslej obravnavali turizem pri nas. sredstev in zaposlevanja sposob- trebne. S tem bi bil tudi meri- Oglejmo si nekaj podatkov in niih turističnih delavcev. Mislim, torno priznan pomen turizma v akcij, ki prihodnje pravil- našem nadaljnjem družbenem in in je ne j e naši njih dveh letih odpirajo izredno gledati na razvo j turizma i ini. sai se zlasti v zad (Nadaljevanje s 1. strani) i 0 primerjavi z ostalimi mesti v (re¬ publiki, so prisotni občani pod¬ prli predlog, da bi za osnovo iz¬ računavanja vzeli vrednost 1 m 2 stanovanjske površine v višini 90.000 din. Bo tem predlogu, ki ga je javna tribuna tudi pripo¬ ročila občinski skupščini, da se gospodarskem razvoju; priznan bi bil tudi gospodarski pomen turizma v okviru našega eko¬ nomskega sistema, priznane pa bi bile hkrati tudi družbene funkcije turizma v skladu z no¬ vimi ustavnimi načeli, ki postav¬ ljajo v prvo vrsto skrb za čk> j, ki jih je društvo v drugem da tudi ne bi smelo več biti svojega aktivnega dela. oklevanj, ali bomo začeli ureje- Predvsem mu je uspelo navezati vati naše turistične postojanke letu soldine z našimi glavnimi turi- na Sviščakih, Snežniku, da ne bi stičnimi agencijami in tudi s šte začeli razmišljati o možnostih vilnimi predstavniki iz tujine. Zimsko-športnega turizma, o Tako gradnji novega hotela in podoh- sezono odorl nov in sodobno nem. turistični mesecih Na koncu želim še navezati ne- kaj misli na organiziran posvet veka, torej tudi skrb za njegovo j ega aktivnega dela opravičil predstavnikov Opatije in Reke, predstavnikov nekaterih gospo darskih organizacij iz ilirskobi- r ekr eaci j o in za pravilno izko- svoj obstoj, saj se je tu ustavlja- rilščanje prostega časa. io in prenočevalo ter iskalo vse Do takega pravilnega vredno- potrebne informacije toliko tu- striške občine 1 , predstavnikov tenja turizma iin še posebej tu- ristov, da urad ni mogel vseh Cestnega podjetja, DES in dru- zavzame zanj, naj bi se doseda¬ nje stanarine povečale za na¬ slednje faktorje: leto izgradnje '(Odborniki so na seji občinske skupščine 21. 8. t. 1. ta predlog tudi potrdili). Do konca tega leta bomo torej plačevali akontacije za stanova¬ nja po teh novih faktorjih. Prisotni so v razpravi ugotav¬ ljali številne neurejene odnose v stanovanj skd politiki, najsi bo v razmerjih dosedanjih stanarin in reailnih vrednosti starih stano¬ vanj. Občani so se živo zanimali za ustroj stanovanjskega podjet¬ ja, nove organizacije, ki bo po 1. 1. 1966 gospodarila s stanova¬ nji. Po Uradnem listu naj bi do¬ sedanji stanovanjski skladi pre¬ nehali z delom in prešli v moč¬ nejšo organizacijo s številnimi novimi možnostmi. Ob koncu javne razprave je* prireditelj povzel nekaj priporo¬ čil za bližnjo sejo občinske skup¬ ščine. Mestna organizacija SZDL pa se je zavzela, da bo neposred¬ no pred novim ocen j evanj em sta¬ novanj ponovno organizirala jav¬ no razpravo skupaj s tovariši, ki bodo ocenjevanje izvajali. oj v v rističnega gospodarstva bo seve- sprejeti in razmestiti v zasebne gih, ki ga je sklical predsednik da moglo priti v naši občini še- sobe. Zaradi tega mislim, da bo- skupščine, tov. ing. Ivan Kuko- le tedaj, ko nam bo uspelo zgra- do pristojni organi morali že za vec v Ilirski Bistrici dne 27. av- diti osnove našega gospodarstva prihodnjo sezono v Podgradu gusta, kjer so razpravljali o po- kot celote, saj predstavljajo zla- ukreniti vse potrebno, da se bo gajih in možnostih za skupno se¬ sti številne industrijske panoge, uredili sodoben turistični lokal. delovanje pri nadaljnjem turi- kmeti^stvo in še posebej promet Prostori so namreč na voljo, stičnem razvoju Ilirske Bistrice s sodobno urejenim cestnim kjer je trenutno matični urad. in Kvarnerske obale. Zamisel je V • omrežjem, osnovno vsakega tu¬ rizma. Na to uvodno misel svo- Treba bo poiskati samo investi¬ torja, pa naj bo tudi zasebnik, (Konec na 3. strani) 4 SEPTEMBER V Topolu Zanima nas sedanji položaj vaše delovne org anizacije in kaj so pokazale a nalize gospodarje- nja, ki ste jih pred kratkim izde- lail? iNaša delovna organizacija ije imela že pred uveljavljanjem go¬ spodarske reforme nekaj sestan¬ kov in razprav, na katerih smo razpravi j ali o finančnih težavah, ki se bodo pojavile v času izva¬ janja gospodarske (reforme. Že takrat smo se dogovorili, da bo¬ do posamezne službe začele z (iz¬ delovanjem potrebnih analiz, ki naj bi bile osnova za vse nada¬ ljnje razprave. Začeli smo tudi z iskanjem notranjih rezerv v podjetju. Ugotovili smo, da nam po nekaterih prekvalifikacijah, v kolikor bo to seveda potrebno, ne bo treba misliti na odpušča¬ nje delovne sile, kot se je to morda predvidevalo. Cene vašim proizvodom so mnogo višje kot pa so bile pred reformo. Katerim proizvodom ste zvišali cene in kako je sed aj s prodajo teh proizvodov? Zelo so porasle cene surovi¬ nam domačih, zlasti plemenitih listavcev, hlodovine, pri nekate¬ rih od 40 do 70 in več odstotkov. Povečanje cen ne vpliva na zma- nišanie prodaje, saj za kvaliteto blaga ni težav za prodano. Prečei so se tudi prod azili transport, energetika ter ostali reprodukcij¬ ski materiali. Kakšno pa je st anje osebnih dohodkov zaposlenih pri vas? Revalorizaciio osebnih dohod¬ kov bomo izključno iz varali ena podlagi povečane produktivnosti dela, trenutno oa smo res pove¬ čali osebne dohodka za 10.23 od¬ stotkov iz sproščenih sredstev no veliavnih predpisih. Za to pove¬ čanje tudii obstdiaio sklepi orga¬ nov delavskega samoupravliani a. ki so usklajeni z vel i avnimi pred¬ pisi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov zaposlenih v poidietiu. Sicer pa so to šele začetki izva- iania gospodarske reforme in bi bilo preudari eno že sedaj dal ati oceno, kar mermim. da bosta čas in razvoj že prinesla svoje. Kaj pa družbeni standard? Regrese na tople malice bomo do nadailjnega obdržali, spre¬ memba pa bo nastopila glede po¬ vračila stroškov za prihod na de. 1 o. Do nadoDnega bomo nH_ znavali le stroške z javnimi Pre¬ voznimi sredstvi, predlaga pa 'se tud* to. da bi sploh ukinili to plačevanje, vendar je to ostalo trenutno že odprto in nerešeno vprašanje. No mislite, da. gre za ukinitev toplih malic ali regre¬ sov, vendar želimo povedati to, V času, ko izvajamo gospodarsko reformo in ko se številne delovne organizacije srečujejo z dokaj težkimi problemi, kako povečati produktivnost dela in kako uskladiti osebne dohodke za¬ poslenih, smo se obrnili na nekatere delovne organizacije, da bi nam kaj več povedali o svojih težavah. Zglasili smo se pri vodstvih nekaterih večjih delovnih organizacijah in zvedeli naslednje: da bo treba tudi pri topli malici strmeti po ekonomski ceni. že¬ limo poudariti še to, da je velika razlika med zaposlenimi delavci mestnega prebivalstva in zapo¬ slenimi delavci iz vasi. Položaj mestnega (delavca, ki mora pla¬ čevati stanovanje, vodo in vse, kar potrebuje za svoje življenje je precej slabši od položaja delavca na vasi, ki pridela nekaj doma, čeprav mora za to tudi delati po urah rednega dela v podjetju. Velika napaka pa je bila ne¬ dvomno storjena takrat, ko smo večji del zaposlenih potegnili iz vasi v tovarne, danes pa imamo prijavljenih nad 300 (ljudi pri po¬ sredovalnici za (delo, a dela za njiih ne najdemo. Mislimo, da podjetij v naši ob¬ čini sedanja gospodarska refor¬ ma ne bo zelo prizadela, ker so povečini lesne stroke, ki ima po naši oceni vendarle boljši polo¬ žaj, kakor npr. kovinske stroke. 'Ni dolgo tega kar sem poslu¬ šal tarnanje ljudi na Baču: '»Od¬ puščali bodo delavce, ne gre jim dobro, inozemski kupci so odpo¬ vedali, tovarno bodo zaprli.« Da bi o tem zvedel kaj več, sem na obratu poiskal najprej republiškega poslanca v politično upravnem zboru tov. Ziccardiija pa še obratovod.jo tov. Dužnika, ki sta mi v daljšem pogovoru marsikaj poj asnii-la. »Besede o odpuščanju so res krožile med delavci«, je dejal tov. Dužnik, »vendar popolnoma neupravičeno oziroma zaradi ne¬ pravilnega tolmačenja cirkular- nega pisma banke o zmanjšanju obratnih sredstev. Na sestanku osnovne organizacije fin obratne¬ ga DS smo povedali, da nas bo to teplo in da bomo morali bolj paziti na naše poslovanje in delo. To pismo in pa prošnja nekate¬ rih inozemskih kupcev; naj bi za nekoliko mesecev ustavili dobavo, je povzročilo take alar¬ mantne govorice. Skladišča so se res polnila, vendar nas to ni mo¬ tilo, ker je bilo blago že itak prodano.. To še najbolj občuti¬ mo sedaj, ko zmoremo toliko izde¬ lati, kolikor bi lahko prodali.« Katere so p osledice novih ukrepov v gos podarstvu? _ »Do sedaj gre vse normalno in računamo, da bo tako vse do konca leta, ker imamo še toliko surovin pa starih cenah. Malce nas (je strah nesorazmerja med nabavnimi cenami surovin in prodajnimi cenami končnih iz¬ delkov. V s tem smo prisiljeni iskati vse motranie rezerve, s ka¬ terimi bi po naših izračunih mo¬ rali talka nesorazmerja nevtrali¬ zirati. Tako bomo postopoma prešli na tehnične normative po sistemu REFA (do sedaj smo imela izkustvene) in s tem raču¬ namo na 25 odstotni dvig pro¬ duktivnosti. V pripravi je tudi analiza, s katero smo ugotovili rezervne delovne sile v režijskih službah in administraciji in jih preusmerili v proizvodnjo oziro¬ ma na produktivnejša delovna mesta.« Spominjam se, da smo v Snež¬ niku lani pisali o vašem uspeš¬ nem izvozu, saj ste izvozili za 250 tisoč dolarjev stolov na inozem¬ ska tržišča in to predvsem na konvertibilna področja. Kakšen je vaš letošnji finančni plan in njegova realizacija? »Po planu bo znašal naš letoš¬ nji bruto produkt 900 milijonov din. Od tega bomo izvozili za 350.000 dolarjev in to v glavnem na konvertibilna področja. Mesečno izvažamo 10 tisoč sto¬ lov v Anglijo, 5 tisoč v Avstrijo in tisoč v Italijo. Razliko do 25 tisoč prodamo na domačem trgu. Po novi pogodbi s Poljsko bo¬ mo morali tja odpremiti od 1. septembra mesečno po 12 tisoč stolov. Zaradi tega bomo morali na tak ali drugi način našo pro¬ izvodnjo celo povečati, čeprav zelo težko, glavna ovira večjii količini in kvaliteti so še vedno prostori. Naš delovni pro¬ ces je preveč razdrobljen in lo¬ čen in je nemogoče uvesti kak boljši sistem dela. Vse mogoče komisije iz banke so bile že pri nas, vsem smo morali dokazati potrebo in perspektivo, vsi so obljubili sredstva, toda teh ni in ni. Tako se ta naš problem vleče iz leta v leto in' izgubljamo de¬ vizna sredstva.« Izvedeli smo, da so najnižji zaposlenih din in da je povprečje v obratu 52.000 din. To pa ni malo, če upoštevamo, da imajo centralno administracijo in vso upravo v (Pivki. Na vsak način ima ta obrat na Baču pomembno vlogo. v tej okolici gledajo Vsi z zaupanjem na svoj edini strijski objekt, čutijo da je nji¬ hov in se zavedajo, da si bodo z večjimi napori neprestano izbolj¬ ševali svni noložai. Lesonitu v reformi pravzaprav že od ko so morali začeti z iska¬ njem notranjih rezerv spričo 1UU odstotne podražitve osnovne su¬ rovine in naraščanja ostalih stro¬ škov ob neiizpremenjeni ceni svojih izdelkov. Novi gospodar- ukrepi bodo narekovali še nadalje racionalizacijo proizvod- Petodstotno žvišanje cene surovemu proizvodu ne bo mo¬ kriti zvišanj a proizvodnih stroškov, saj se je npr. cena re- promat©riala iz uvoza zvišala za 67 %, vsem pa je itak znano zvi¬ šanje cene premoga, električne energij e in potrošnega materiala. celoti lahko rečemo so se materialni stroški od lani do le¬ tos povečali za 5 %\ Od večjega izvoza ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja, saj izvo¬ zna cena ne dosega notranje ce¬ ne. Edina pot je: intenzivno od¬ krivanje notranjih rezerv. Lah¬ ko rečemo, da ima kolektiv pri tem dobršne izkušnje, saj govo¬ ri temu v prid že dejstvo, da je prodajna cena lesonita že 10 let neizpremenj ena. V teku je živo delo strokovnih služb in organov upravljanja gle¬ de revizije delovnih mest, mate¬ rialnih izdelkov in finančnega plana. Maksimalna štednja je glavno vodilo forumov. Pregled delovnih mest kaže možnost in potrebo po določeni preusmeritvi, tako da bo delov¬ na sila čim smotrneje izkorišče¬ na. Rebelans plana obravnavajo strokovne službe, ekonomske snote in sindikalni forumi. In¬ vesticije, ki so v teku, ne bodo prizadete, še nadalje pa ostaja realen smoter kolektiva 25.000 ton osnovne letne proizvodnje! Tu gre predvsem za odpravo nekaterih [ažkih grl pri traku psnovne proizvodnje. Zelo per¬ spektiven je tudi podatek, da se je proizvodnost v 1. polletju le¬ tošnjega leta dvignila za 7 %. Proizvodnost je edino merilo za gibanje 'osebnih dohodkov in to načelo bo kolektiv tudi uveljav¬ ljal. Tako je pred kratkim toča v no¬ vih nasadih v Smrjah poškodovala plodove jablan. Strokovnjaki so ocenili povzročeno škodo nad 6 milijonov dinarjev t SEPTEMBER # ST. 9 Noč je. Poslednja luč v stano¬ vanju nasproti hiše je ugasnila. V daljavi je slišati vinske bratce, M se 1 poslavljajo tudi to nede¬ ljo; na drugi strani laja pes — razen tega je vse tiho. Tu pa tam zabrenči komar ali metulj... Dolgčas mi je. Naenkrat me je pr e strnilo: ko bi mogla bita samo za trenutek spet v taboru, sredi vrveža, hru¬ pa, sredi vrišča otrok in petja nekje daleč, kjer v tišini lepe in tople poletne noči počiva vas na našem otoku... Hrup ladje me je nenadoma prebudil. Skočila sem pokonci in se prestrašila. Skozi okence sivega šotora je bilo med list¬ jem videti rdečo zaplato. Že sem bila zunaj. Rdeča zarja je pre¬ krila nebo nad sivim mrtvim, molčečim morjem. Vse se je zde¬ lo tako zaspano in utrujeno in rezki pisk ladje, ki je pristajala, je otožno izzvenel v bledo sivino, da me je od tega in od mraza lahko streslo. Toda vse to ni dolgo trajalo. Kot da bi se prebujalo mrav- in prepričali so vodnika, da je nogomet najbolje, če gredo na no igrišče, ki je zdaj prosto. Od¬ šli so. Igrali se bodo. A vendar¬ le, med igro in v obliki igre bo¬ do opravili vse tri lete — to so njihovi izpiti. Spoznali bodo svo¬ je zakone in obljubo, v prijet¬ nem pogovoru in pripovedova- sebi in o svojem obna- nju o san ju jih bo vodnik dopolnjeval, popravljal in jim prijateljsko svetoval. Tudi pesmic ne bo zmanjkalo. Iz mladih grl bo naj¬ prej zadonelo preko travnika, ki mu pravimo igrišče, nato pa bo¬ do naši najmlajši ter včasih naj¬ bolj pridni stekli za žogo. Potem bodo šli »gnilo m bodo uspeli pripraviti tudi vod do tega, da bo zaradi ne pazljivosti kaznovan in bo sede sredi kroga, bo njihova prebri samost poplačana. Vriska in sme ha ne bo konca. Ozračje bo di mladostno morja bo širilo od neba in gozda... Vsi smo se vrnili v tabor, čas malice je.. In prilegla seje. To¬ Prostor za zborno mesto in športno razvedrilo smo morali najprej napraviti, kajti zemljišče je bilo zelo neravno in zaraščeno Ijišče: vse v taboru je vstajalo in že so se slišali klici, nastalo je tekanje sem in tja. Ko smo uredili tabor, smo se zbrali v zboru in zdi se mi, da šele himna ob dviganju zastave pravzaprav vošči dobro (jutro vsej spokojni naravi. Pri nas ni zaspanosti! Po zaj¬ trku smo začeli z delom. »Hitro in prav sprejemaj, da prejmeš točko prve zvezde. Nikar ne glej okoli, ker ti bo žal...« signalizi¬ ra z rdečimi zastavicami tabor¬ nica s skale drugemu dekletu. Nedaleč od prve skupine ob¬ vezujejo nekoliko starejši fantje in dekleta tabornici glavo in ro¬ ko, ker se praktično najlaže naučiš prve pomoči. V taboru so ostali gorski stra¬ žarji. Pogovarjajo se o svojih nalogah ter načrtujejo program za naslednje 'leto. Tu pri nas je dovolj prostora. Pepo se je z deklicami prebil dlje skozi grmičevje, da bi tam imeli mir in bi se nemoteno lahko naučili pesmi Prečuden cvet... Najdlje so odšli medvedki in čebelice. Pograbili so vse žoge da nismo utrujeni. K morju gre¬ mo. čimprej, da zaplavamo v bistro vodo. Tudi tu so okusi različni. Nekateri nabirajo školjke, dru¬ gi lazijo za rakovicami, ki beži¬ jo v luknje, nekateri tiščijo z maskami pod vodo, da bi ujeli kaj podobnega, kar bi mimo¬ grede utegnilo priplavati bliže k obali, ali pa si ogledujejo dno. Tudi to ni vse. Trije, zdaj je videti samo še pike, so se odpra¬ vili čez zaliv. Drzni in dovolj močni se počutijo, zato hočejo dlje. na morje, na drugo neob¬ ljudeno in pusto stran otoka, ki leži nasproti zalivu, kjer se ko¬ pamo. So pa tudi taki, meni se zdi¬ jo najmanj zahtevni, ki so pre¬ prosto ostali blizu obale in igra¬ jo odbojko ali pa se potaplja¬ jo (in prekopicujejo nekje na mestu. Kot martinčki so navadno na iskalah deklice, ki hočejo popol¬ noma občutiti vso moč morja tin sonca — sicer se pa za lepoto tako vse stori. Včasih so nam obvezne stvari nadloge. Ura je poldne. Ostali Taborniški krst se je moral opraviti čimbolj svečano. Govor veli¬ kega glavarja vsem zelencem bi še tu, vsaj za trenutek, dva.. pa moramo brž h kosilu. Toda negodovanje traja res¬ nično malo časa. Dobro, celo iz¬ vrstno kosilo, ki nas navadno čaka, se tako prileže, (da vsi skupaj pridemo utrujeni in za¬ spani čisto počasi v tabor, kjer moramo nekaj časa zares poči¬ vati. Morje vabi. Prej sem opisala, kaj pri morju počenjamo mi. Zdaj vam hočem povedati nekaj drugega. Predvsem se sprašujem, kako bi opisala vso lepoto in ves sijaj, ki nas obdaja, ne da bi pri tem postala romantična in sol¬ zavo sentimentalna. Poglejte: jasno je, v daljavi je razločno videti Reko, za njo so ostro začrtani hribi, na drugi strani pa morje zapira Cres. Sonce močno pripeka; vas, ki je nekaj sto metrov od našega ta¬ bora, je nekako stisnjena in tiha morje pa je tako čudovito: prozorno in lesketa se. Njegove barve sploh ni moč opisati toda spomlin na ta prekrasen pogled in občutek, ki sem ga ob njem imela, bo vedno ostal glo¬ boko v meni. Poleg tega smo odrezani od sveta predvsem od hrupa in trušča mest in di¬ ma tovarniških poslopij. Priprave za izpite se po sku¬ pinah nadaljujejo. Orientacijski tek je ena izmed disciplin taborniškega tekmova¬ nja. Zaradi treninga in zato, ker nas veseli odkrivati in spoznavati nove stvari — v tem primeru gre za odkrivanje skritih kotič¬ kov okolice kjer prebivamo, smo trasirali nekaj prog. Vse gre po pravilih. Prva ekipa je že startala — pripravlja se dru¬ ga in naslednje. Za program ob tabornem og¬ nju se je treba pripraviti. Reci¬ tirajo navadno mlajši, td se uči¬ jo na enem koncu — nekaj pe¬ smi pa nam bodo zapeli naši veterani, ki ob .spremljavi kitare prepevajo na skalah pri morju. Tudi to še ni vse. Dogaja se še nekaj pomembnejšega. Fant¬ je so odšli na že prej omenjeno nogometno igrišče, da bi od¬ igrali tekmo: »debeli« in suhi«. Zanimivo, kaj? Kako je tekma sama potekala, ne vem, ker ji nisem prisostvo¬ vala, pač pa vem nekoliko več o rezultatu in posledicah. Re¬ zultat je bil 9:8 za »debele«. Zadnjega gola, ki bi rezultat ize¬ načil, niso priznali, ker so pač »debeli« trdili, da ne more biti veljaven — zakaj, se ne spom¬ nim več. Vem pa, še danes ni¬ komur ni jasno, kdo je zmagal. Prijateljska tekma pa je povz¬ ročila še marsikaj: tri raztrgane trenerke, počene kavbojke, zate¬ čen prst in še nič koliko prask. To so malenkosti, ob katerih se res ne bi smela spotikati. Fantje na obeh straneh so bili zadovolj¬ ni in to je poglavitno. Dalje prihodnjič -v. • • Naši najmlajši pri vadbi s postavljanjem šotora SEPTEMBER Ko me >je zopet pot zanesla v Jelšane, sem se hote ali nehote morali ustaviti oh nekoliko zane- mar j enem odboj kanskem ču Jelšamcev. To je tudi ekipa odbojkarjev v naši komu¬ ni. ki že več let aktivno igris- edina Trenutno j e na igra. drugem mestu v II. slovenski 'ligi. Tovariš Davorin čekada, du¬ hovni in tehnični vodja ekipe ter obenem glavni igralec je ravno prišel mimo in mi povedal tole: »Včasih je kulturno in teHesno^vzgojmo življenje v Jel- šanah zelo razgibano, vendar da- nes zaman apeliramo na mlajše člane. Sicer pa je to tudi razum¬ ljivo. Ljudje delajo na Reki ali v Bistrici, po delu pa morajo obdelati še kako njivico in tako ne ostane časa za kulturno udej¬ stvovanje. Od vsega nam je osta¬ la le še naša odbojka. O drugem delu tekmovanja re¬ snično pričakujemo uvrstitev v prvo slovensko ligo, če le pre¬ magamo doma Izolo. Objektivne možnosti za to obstoj a jo, le ...« Govoril mi je o vseh težavah, s katerimi se srečajo. Tako je njihov soigralec Torkar sedaj za¬ poslen na Bledu, Kvaternik pa na občinski skupščini v Sežani. »Treniramo sicer redno,« je nadaljeval čekada, »in to skoraj vsak dan. Na igrišču nas je ve¬ likokrat 20 in več. Tudi mladih je precej, tako da se bodočnosti ne bojimo. Nekaj nas pa le moti. če bomo res vensko ligo, v I. slo- obsto j a jo možnosti, saj smo v dveh prija¬ teljskih tekmah s Kanalom, slo¬ venskim prvakom, izgubili v se¬ tih na 14, bo nastalo vprašanje tako sredstev kot rednejšega, bolj organiziranega treninga. Z eno besedo v tem primeru bi rabili trenerja, sicer nima vse skupaj dosti smisla. No, o tem naj razmišljajo drugi. Mi bomo še naprej redno in disciplinirano trenirali in igrali, telesno vzgojni forumi v občini pa naj o tem razmišljajo.« Ob koncu me je Davorin pro¬ sil, naj posredujem, da bi dobili iz Novokračin novo odbojkarsko mrežo, ki jim tam leži še lepo zavita od 1959 leta. V soboto, 28. avgusta, je bilo gozdnega obrata v na •Ilirski Bistrici precej živahno. Ne mislim, da je igrišče za bali¬ nanje drugače prazno, niti naj¬ manj, saj so gozdarji zelo aktiv¬ ni na tem področju. To se je tudi opazilo na tekmo¬ vanju v soboto, saj so krogle tičale druga pri drugi okoli ba¬ lina in je bil že slab »punt, če je bila krogla dlje kot 20 cm od balinčka. Vsi obrati in službe Gozdnega gospodarstva Postojna se med¬ sebojno tekmovali že dalj časa. Med sedmimi ekipami je zav¬ zela ekipa gozdnega obrata iz Ilirske, Bistrice pod dobrim vod¬ stvom gozdnega tehnika Milana šuca prvo mesto pred Knežakom in Bukovjem. Precej zadaj so ostale ekipe Postojne in drugih obratov. Našim gozdarjem čestitamo! —ko