15. iSřev, V Novem niťstn 1. avgnsta. I88G. kbajajo I. in Í5. veacťg^a »leecca. Cena jim je za celo Kdor iícli kako OKoanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., vsa pol leta 60 kr. — Naročnino in dopiae tisniti dati, piača Ka vttako vrsto k navadnimi ćrkami Bprejema J. Kra)ec v Novem mestu. 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Tretji avstrijski viuorejski shod v Hocenii. (Spisal /V. Ogulin.) Kmetijska družba v Trientu provzhudila je po svojun ř.boiovaitji avslijjske vînonjske shode. Prvi bil je leta 187«. v Mar,boru, drugi 1879. na Dunaju. Namen jim Je, dokazati stanje vino-reje, njen iiflpredek v klftarstvu, o razstavah z viûom J grozdjem, stroji m orodjem, poskusiti rabnost novih upeljav ter izintnjiiti medsebue dosedanje izkuSnje. ls;o tako se obravnava potreba o viiioreji po strokovnjakih, kakor se je to godilo pri dosedanjih shodih. Stavijo se predlogi ne visoko vlado in ona odibrava j)Ostavne predloge. Kdor je bral porořila teh shodov, naĚel bo, da je dolomilo Mariborskega shoda: da „pri vnmenskih nezgodah se daitk zniža ne soino v letu pořkodbe, anipak za celo dobó neredovitosti posestva," prešlo T postavodajo, dasiravno malo omejeno. TakoËni shodi, koji so redoma v Nemčiji in Se čeěče v Italiji, koja se posebno prizualno odlikuje v tej zadevi pod vodstvom možakov, večinoma v Avstriji oziroma v Kiosterneuburgu iz-učenih, obnašajo se prav vrlo, Mej drugimi za-Tzen^a imenitno mesto vcdjt Ctrletti v Cone-glianu. Tretji viuorejski shod stoji pori vodstvom ravnatelja Ednmiida Mach-a i'i St. Mihela na Tirolskem, kojega naša vlada vedno kot zastopnika poěilja h kojigresom v Italijo in Nemčijo, in brez-dvomno se bodo pri bodočem shodu v Botenu vse dosedanje izskuSnj« odobrile. Radi tega bodo vsi Tinorejci Cisleitan^ie, kojim je mar za povzdigo Tinoreje in tudi Ce.íka sè svojo, če tudi malo, vendar ëe na precejšnji stopnji stoječo vinorejo od 1200 oralov zastopani. Samo nařa kranjska kmetijska družba je, kakor se po sklepu seje od 4. t. m. razvidi, mrzla proti kongresu, in še se ni odloČila, kdo bi jo v njem ifastopal. Centralni odbor izreka nedosledno. Češ, da ni mogoče zborne razstave naših viu vresniČiti ; mi se pa drznemo vprašati, iz kakih posledic se to more sklepati, ne da bi se v tej z&devi podružuiški zastopniki bili povprašali? Niso li zborna razstava v Mariboru, kteri je bila srebrna državna kolajna (médaillé) po meni centralu izročena, in bivŠe razstave (z omejenimi sredstvi, brez podpore) v Novemmestu in Krškem, dokaz, da je ravno nasprotno ? Ni li krajna Krška razstava sijajno dokazala, da se zamoremo z našimi pridelki: vinom, grozdjem in sadjem, koje je prišlo v Bočenu na razstavo, častno ponašati? Seveda niso naša vina, vina Ri^nska, niso pa tudi precenjevalci (presojevalci) vin pri razstavah ói)i možaki, kteri so svoj okus le na vinih zbistrili, ktere jim krČniar prinese ; so pa možje, ki so poznavali vina v raznih pokrajinah ter v kletih vinorejcev iu vinskih trgovcev. Taki možje ne sanjarijo o pojedini določeni vrsti vina, ktero jim se dopada, in povsod ravno tilko vino imeti hočejo. Kadi tega stavijo jednako-vredna vina v trttji razred ali celo pod ničlo. So to možje, koji ocenjajo vina po klimatnih razmerah. Po lastni izkušnji sem to opazil pri razstavah v Mariboru in Beču, in v drugi Dunajski razstavi za sadje in grojzdje, pri kterih sem zavzemal častno mesto presojevalca. PrimešČen sem bil ondi oddelku za južno podnebje in videl sem, ria j i bilo grozdje in jabolka iz švedske okrajine Gothland s prvo ceno odlikovano. Je-li morda predlagalec v centralnem odboru našo vinorejo na mestu temeljiteje študiral, kakor mi, da jo bolje pozna, kakor mi? Je-li naše vinstvo •/, nad 20 000 orali vinogradov tako za nič, da se ne izplača o njem govoriti, ali se zanj celo zanimati i razneti, da se pri kongresu zastopa? Dobro vemo in nikoli nismo tajili, ampak ob vsaki primerni priložnosti z besedo in peresom trdili, da je naše vinstvo zaostalo ; vemo pa tudi in Vam pokažemo, da smo prav resno z vsemi močmi vneti, da odstranimo zapreke, dasiravno t tej zadevinikakorsne podpore ne dobimo: vendar pa ne verujemo, da bi bile take vidne ne-priličnosti naše vinoreje p'ipravno sredstvo, vspeti jo na ono mesto, do ktjega je po naših vremenskih razmerah poklicana. Trtna uš je v deželi, opustošenje njeno nam napravlja hud strah. Palfíš (peronospera viticola) pali nam trtje! ÍJiso li te ujme zadustue, da opozorijo centralni odbor na-se ter ga napotijo, da se posvetuje pri shodih, ki v ta Lamen zborujejo? Ali naj iščejo pomoii in sveta le pri novem jako prvotnem nasadu poleg Kostanjevice? To bi bila obsodba za n&a ! Znano je, da centralni odbor nema denarja za take stroške, vendar pa ne dvomimo, da bi visoki deželni odbor dovolil novcev, da se obišie kongres in razstava iz dohodkov zadavčenega žganja, namenjenih za kulturne namere. Pridelovalci se zarad daljave in velikih stroškov ne utegnejo na pot podati in bi poziv na vinogradnike torej brez-vspešen bil. Nikakor si ne usojamo centralnemu odboru predpisavati, komu naj za vinorejski kongres Bocenski Častno poslanstvo izroči, da vinorejskemu shodu Bocenskemu „etiketno vizito" napravi, — nji^gova glava njegov svet — menimo pa, da bi bilo na mestu, da se vsaj en strokovnjak tijá od-požlje, kteri je sposoben, da tamošnje izkušnje v naši domovini v potrebi. — Ali ne bi ï)il gospod ravnatelj Doienec u aj p r i p r a vn ejá a oseba? Po uaàem mnenji sledi ta nedelavnost iz tega, da 80 v nasi d im »vini tako različne vremenske razmere, in da je sedež centralnega odbora v Ljubljani, kjer ni nikakoráne vinojereje in naravno sestavljen iz mož, ki ne poznajo vino-reje. Da se bjde c. kr. kraietijaka družba primerno ozirala na našo vinorejo, zahtevati se mora korenito sredstvo razdelitve v dolenjsko in gorenjsko kmetijsko družbo, kakor je tudi južna in severna Timlska s prav d >brim vspehoin izpeljana in mi stojimo pred pristranico, da, ali delujemo na to, da se vstanovi samostojna ktnetijsia družba na Djlenjskem se sedežem v Novemmestu — ali pa da se prereže tako že rabla vez, ktera nas z materjo veže — i» vstvarinio samostojno družbo. Ako bi se morali le res odcepiti, bi centralni odbor povod pač pred lastnim pragom iskati moral. iiitorej: Viditant eonsnlea! Nikakor si ne lastimo pravice, v imenu drn-zih podružnic govoriti, ker zato nismo pooblasĚeni, a prepričanje imamo, da govorimo iz njih duse in da ni dileč do Časa, kteri bode vse dolenjske podružnice v vzajemno dt;lovauje združil. Mala obrtiiija ali rokodelstvo iiu J^ieiijskem, Zadnjič suio govorili o tovaniab na Dvoru pri Žužemberku. Danes liočeino Še o drugili to-varnali na Dolenj^^kem govoriti. O katerih neki? Vsaj smo z f.ibrikami že pri kraji. Kar imamo še iabfik na dolenski strani, te so ííe na Kočev- skem. Pri KočevjI (Hutterliajser) je steklarna, kise pa bo baje opustila; ta ima 1 parni stroj s 4 konjskimi silami, in je dajala baje 100 (?) delavcem zaslužek. Ondi je tudi mala pivovarna. Kazen tega so bile v Kočevskem soduijskem okraji 4 parne žage, in ena taka tudi v ribniškem soduijskem okraji. V Srednji vasi v obČijii Trava (kočevski sodnijski okraj ) so se v veliki men izdelovali leseni klanci, pri čemur je imelo 18 delavce* opraviti. A to ne moremo imenovati že veliko obrtnijo, kajti to ime pripada le onim delavcem, kjer ima najmanj '20 ljudi tponif>(inlkov) opraviti. Velika industrija je na Kočevskem edino le v vaseh : Kreže, Kumersdiirť, tíveth potok in Mozeij, kjer im:ijo predilnice in tkalnice za sukno, in kjer se s tem peia, kacih 200 ljudi, kakor poroča poročilo kranjske kupČijske in obrtnijske zbornice od L 1880. Po istem viru bode največje obrt-nijsko podjetje na Dolenjskem ono g. Valentina Krisperja (vrlega slovenskega d )moljuba) ki ima v Njivicah pri lladečah veliko papirnico, kjer d&-lujejo I jiarni in 2 vodna stmjfi; a opraviti ima 342 delavcev in 487 delavk, kdeluje ta tovarna tako močan pii) r, kakorsnega dela le redko katera tovarna v Evropi. Zato ga pa prodaja gosp. Kri.iper v daljne evropske države. Zdaj smo pa že našteli vso veliko obrtnijo na Dolenjskem. Na sredi med veliko in m tlo obrtnijo, na sredi med ť.ibrikami in rokodelstvom stojć žage in mlini. Pt) vsem D)lenjiken je kacih 180 žag, katere goni voda; največ jih js v novomeškem in ribniškem sodnijskem okraji, v vsakem okraju j)0 31; Jiajnaauj žag je v Krške« okraju, samo ii. Po 3 žage imata kostanjeviàki in zatiški okraj. Mlinov je pa po Dolenjskem kacih 700, ne dosta ma;ij ; kajti sam litijski SDdiiijski okraj jih ima do 100, novomeški solnij-ski okraj 84, mokronoŠki 70; naj manj mlinov (pa so veliki) je v žužemberškem okraji, namreč 18. Trebanjski okraj ima 21, metliški 26 mlinov. Parnega mlina ali veternega mlina nimamo Dolenjci žalibog nobenega. Kakor dobro bi pa doSla taka naprava prebivalcem Suhe Krajine! Vprašanje je samo, Če je ondi dosta stalnega vetra za veterne mline. — Bolj k veliki, kakor mali obrtniji prištevajo se tiskarne. Dolenjci imamo tudi tiskarno, tiskarno gosp. Kra;ca, kjer se tiskajo nase ^ Dolenjske Novice," ki so se v kratkem času Dolenjem tako prikupile. Kako je / lualimi obrtniki ali rokodelci pri nas? V obče šteje malo rokodelcev dolenjska pokrajina, pa Če govori Človek z rokodelcem nabira, rekel mu bode, da še ti nimajo pravega zaslužka. Da imajo v marsičem prav, tega nočemo tu razpravljati, ker je obČe znano, da so fabrike im BTobođna kiipřija s fabriĚkinii izdelki zeló skodo-Tale Diatim rokidelcím. NajieŽ malih obrtnikov je bilo I. 1880 v kořeTsktm sodnjikfni okraji, namreií 116, potem T litijřktm 101 rokodelec. V goratih krajih 8e Korajo ljudje Sfveda bolje popriiete rokodeltíva, kc jim Zínilja malo ali nič ce rodi. Kíg ffalo in goícTO prtniaJo rokodelcev stel je tielaujiki sod-nijiHki okraj, iiamreř samo 10; to se pravi le 10 krojařťv, mizarjev, řevljarjtv in diugih rokodelcev je bilo v ttm okraji, da so javno izvrševali svoj obrt in od njepa tudi davik plačevali. Več rokodelcev )e štel radeiki okraj, namreř 14, še več inokronotki, namreč, 23. Kako z domaio obrtnijo po Dolenji-kem, t. j. tako je s postranskimi rtkodelskimi opravki kmečkih ljudi, o tem bomo pri drugi priliki pprego-vorili. Za danes povimo saniO Ěe nekoliko o trgovini in kupřjji o krčmah, kavarnah in žganja-rijah nekaj. Največ trgovcev, kupcev in kramarjev šteje kočevski sodnijs^ki okiaj, namreč 124, najmanj p» radeřki, le 25, KoRtanjevira pa 30. Krčfm, kavam in řganjarij* pa je zopet na Kočevskem največ, t. j. 235, v novcmeřkem sod-Bijskfm okraji pa 309. Najmanj tth ne preveč potrebnih zavodov je po Tribanjskem, namreč 71, T vel. laikem okraji pa 73. V obČe ima kočevski politični okiflj na Dolnijsktm naj več malih in velikih obrtnikov, krČnjarjev in tigovcev, in sicer T vsem skupaj 1205. Za rjim pa pride krinki politični okiaj s Številko 9C6, kr.T kaže, da je v tem (krŠkfm) okraju posebno veliko krčem, ko se ve, da trgovcev in rokodelcev ni obilo. Naj manj je pa v Črnomaljskem političnem okraju trgovcev in krČmarjev — v vsem skupuj -ITfi — je pa najmanjši okrpj na Dolenjskem. Obrtrija, pošteno rokodelstvo je bilo po Dolenjskem ie v starodavnih časih bolje Čislano »ego dan danes V prejšnjih časih, ko ni bilo železnic, ki nam kakor blisk iz daljnih krajev vsakovrstno blago po ceni privažajo, imeli so rokodelci vsaj po večjih mestih lep zaslužek. To velja xlasti o usnjarili in črevljarih v Novem mestu, • krojačih v KrSkem, Bili so pa rokodelci takrat združeni v cehe ali „cnnfte''. V Novem mestu so posebno dobro stale zadnige usnjarjev. Zadnji iz te zadruge je bil ne davno umrli Luzar. On in njegov oče sta bila kupila od zadruge, ki je Štela kacih 20 sodružnikov ~ usnjarjev, druž-binsko usnjarsko stopo. Ta diužba je vso dolenjsko stran preskrbovala z nsnjem. V KrřSkem se je bila že okoli leta 1400 ustanovila družba krojači v, ki je dobrih 300 in vfČ let se ohranila. Te družbe so bile podpirane od gosposk, ko so *) ŽpBn.jarij j« v ribniàkcm okraji jibjtpS (18) — * 5 okrajih nn ncilenjt.krim nob<>n» ni jim sami presvitli vladali dajali pravice, da so se smeli v mestu in daleč v okolici pečati s tem rokodelstvom le oni, ki so bili sprejeti v krojaški „ceh". Thko Cfhovstvo je bilo na NtmĚkem, pa tudi po sloventkib mestih v veliki veljavi. Obrtne zadruge, ki se na nt va snujejo, so podobne starim „cehom" in „cunftom". Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Slavno - znanemu ft Idmarsaîii Radezky-ju, nameravajo postaviti na Dunaju velikans^k spominek. Nabirajo se kaj vsptřno novci za to. Stava slavnt mu nicžn ! Kolera v Trstu in Reki, in tudi po okolici se vedno 5 Če Indi redko^ nahaja. Potovalci po pomorf-kih mestih se po 3 do 5 dnij zadržujejo daljnega potovaiija, da bi bolezen v notranjo deželo ne zanesli. Avstrijski wsar in cesar nemški enideta se 8, avgusta v toplicah Gařtrjn-skih. Tija pride tudi nemški kancelar, knez Bitmark. Skftraj po vsth kraj h se pritožujejo Ijndjé čez hudo vioČino, ki jim snpo zapira in rast pali. Kaj je novega po širokem svetu? Politični možaki sedaj nič kaj posebnega ne ugibljejo. Podali so se veřjidel po toplicah, kjer si hladě svoje greřne ali pravične glave, torej svojim bralcem le malo pditike prinesemo. V Amsterdamu na Nizozemskem, pretepajo se ljudje z policisti, lía^burjfnost je taka, da so morali vojaki orcžje rabiti. Mnogo je bilo ranjenih in pt bit h na obeh straneh. Črnogorci in Albanci so se bili zadnji čas zopet malo tkavsali. TurSka vlada ukazala je strogo preiskati, kdo je bil kriv praskanja, in isto tudi Crnagorski priporočila. Hajdilški tolovajs-ki vodje, brata Soldatoviča pisala sta ministrom in poslancem v Belignid, da jih hočeta pomoriti in njih hiše zapaliti. Gospodarske stvari. Sadjereja. Ljudje v naSi slovenski domovini od leta do leta bolj tožujejo o slabih časih ; nekateremu kmetn se v resnici že tako hudo godi, da včasi komaj svoje davke plačuje, in dostikrat ne vć, od kod vinarja dobiti za sol in druge vsakdanje potrebe. Tn vendar leŽi ravno v naSih krajih Se veliko dragih zakladov v zemlji zakopanih, kateri samo čakajo, da bi jih kdo izkopal in v prid ubogega ljudstva obrnil. Eden takih zakladov po naĚih gričih, pašnikih, travnikih, poleg cest in za plotovi — in ta zaklad je žlahtno sadje — naj se vživii surovo ali posuseno, za dom ali za prodaj, naj bo iz njega zdruzgan jabolžtiik ali hruSevec ali kis. Korist, ki nam jo daje sadouosiio drevje je tako velika, da se smemo po pravici iuditi, kako da je še tako malo sadnega drevja po slovenskem svetu. Ko bi nasi ljutije za dru^o sadje pol toliko si prizadevali, kakor za grozdje, bi ga lehko desetkrat toliko pridelali in bili na mošnji bogatejši. Koliko je gričev po našili krajih, kateri imajo najlepšo lego za sadonotino drevje, pa rodijo le niž vredno grmovje; ~ kolik« je jm^niUov, katerim bi senca prav dobro dela, po kterih se pa živina le dolgočasi, ker druzega ne vidiš kakor osat in trnje, katero živini ne daja potrebne aence ne hladil v poletni vročini, ue zoper deževne nalive potrebne strebe. Na njih ravno zato le malopridna trava raste. Koliko je travnikov, katerim solnce preveč pripeka in suši, katerim bi ravno hladna Benca i)ripomogla, da bi boljía in obilnejša trava rastla; koliko prostora je še poleg uaših cest in potov, kjer bi labko veliko sadonosnih dreves rastlo in žlabeu sad rodilo, popotnikom v veselje, revnemu kmetu pa v poboljšanje slabih časov, v krepko brambo zoper pom in j kovanje druzega živeža in v kratkoČasovanje ljubi inludiui. 'î'udi dá sadno drevje vsako leto nťkiij drv za rokodelstvo in kurjavo, česar prezreti nikakor ne smemo. Ako bi se naši kmetje sadjereje prav popri-jeli, marsikater med njimi bi si vsako leto sto goldinarjev pripravil — brez skrbi in brez dela, — N. pr, leta ISfiTi je šlo skozi Trat črez jadransko morje v Aleksaiidrijo na Egiptovskem več tisoč mernikov samib jabslk, večidel iz spodnjega Štajera in z Dolenjskega; ravno toliko goldinarjev je pa prišlo za to v naSe kraje nazaj. V teharski fari blizo Ctíljii je bil kmet, kteri je za svoje zasluge v sadjoreji od svitlega cesarja zlati križec, dob.l ; ta skupi mnogotero leto samo za črešnje po 150 do 200 goldinarjev. Ali ni to lepa pomoč za kmeta v sedanjih slabih časih? N. pr, če ima kmet 100 sadonosnih dreves, dobi vsako leto 100 v::ga»ov sadja — (enkrat manj, enkrat več) — ; proda ga po 2 gold, vagan, toraj ima vsako leto 200 gold, brez velikega truda in za majhne stroške, kakor da bi jih na cesti pobral; posebno pri nas ob Savi, kjer „vo-senke" in „kopiti" tako dubro obrodijo. Komur ta račun dosti zastopno ne priča, koliki dobiček je za kmeta nmna sadjereja, temu bi jaz zastonj dalje bob v ateuo metal. Rajni milostljivi škof Sîomîek to le svetujejo: „Naj bi vsak ženin svoji nevesti dvoje žlahnih drevesPC vsadil, ktdar k hiši pride; vsaki oČe novorojenemu otroku po dvoje drevesec požlahnil, vsaki odrašen mladeneč svojemu očetu vsako leto jedno, pa tudi materi jedno sadonosno drevo za rešitvo podaril, katerega je sam izredit in vcepil, vrh tega Še brat bratu, sestra sestri lepo drevce za godovno (imendan) dala, hitro bi bili naSi krasni kraji veseli raj, kakor jih po stranskih krajih vidimo. Potreba je toraj, sadjereje se učiti, potem pridno saditi in Bog ho rast dal." Jabelčnih, čresnjevib, Češpljevih, breakovih, kostanjevih, posebno pa ht-u^evib divjakov nahajamo precej ohilno kjer bodi, jih lehko izkoplje-mo, požialinimo in na prostor, kjer sadno drevo imeti hočemo, presadimo; požlalinjenih najdemo le malo. Pri nas cepijo le v razcep, kar je sicer naj stařeji pa naj slabši način; sklad zamažejo z ilovko, prekrijejo z mahom in prevežejo s srabo-tjem, potem se pa malo še brigajo za drevce, kako kaj raste. Kdor se hoče učiti, kako se po-žlahnjenje divjakov slabo in napačno opravlja, naj pride gledat v take kraje. Jablan daje kraj Sive doli do Vidma posebno žlalinih „voSčenk" (Wachsapfril), katere se v daljne kraje po 2 do 4 gold, vagan lehko prodijft. Med hruíkami se najdejo večidel samo tepke, ki dajo di)ber hruševec. Mi^d zelje v kad režejo kutne zavoljo dobrega duha in okusa; čreŠenj je malo po/.lahtienih ; orehi rastejo kakor saini hočejo; kijstanja je dosti in nekaj prav debetegi; nešpije in oskorži dajo dober, in če se obleži, prav prijeten in okusen sad, pa malo kje se djbi. V šoli naj se otroci aaučé, kako je ravnati in vzrejati sadno drevje. Pa tudi odrasli ljulje u»j gredó učitelja prosit, da jim pové, kako on s sadnim drevjem ravna. To vsi učitelji dobro razumá. Pi^e se nam: Iz Mokronoga 19. julija. Musikje ua Dolenjskem otinovala so se zadnje čaije gasilna društva, da pomagajo v največi sili braniti irae-tek nesrečnih pogorelcev; koristi njihuvih na bom popisoval, znane so vsakemu. Vendar pa se moramo čuliti, da &e sedaj po nekaterih krajih niti najpotrebnejšega orodja za branitev nimajo, ter da si v največjej sili ne m')rojo pomairati. Tako mi ja znano, da v naših bližniih krajih kakor na Trebelnem, pri a?. Trojici, y Šiocijauu in v binarjeti se brizgalnic nimtijo, kakoršno bi vsaka občina morala imeti. Koliko veiije nesreče se lahko preprečijo, če je pomoč gotova in zdatna, vemo vsi; a kako malo se v tem obziru prt naa stori! V marsikateri vasi Še jame nim ijo, kjer bi ae za prvo silo dobilo kaj voie, ampak jo m>rajo iz daljnih krajev nositi, kar je pa pri ogujt jak» zamudno, ïtes je, da gasilno orodje mnogo stane, a je v sili vendar pomoČ, na katero se lahko zanašaš. Dostikrat se sliši, da je tu ali tam pogorela hiša. flkedeaj, prav do tal, ker ni bilo pomoči, vendar bi Be bilo vsaj nekaj otetí moglo, posebno pa v hiši obleka in kar je druzega tacega. — Potrudite se toraj, katerim je blagor vaš in sosedov vaSih na srcu; pripravite ei vaaj najpotrebnejših re6i. Skopljite v vasi kako jam ), da se ob deževnem vremenu nastreže nekaj vodd vsaj za silo; pripravite pa tudi kaj orodja, drugače vam lahko pogori vsa vas, ča nimate niČ priprav. Naučite se pa tudi orodje prav rabiti, da se vam pri ognji ne potere. Na noge toraj, občani Trebeljski, Šmarješki, Škocjanski, pripravite si kaj, da ee obrauite v sili. Konečiio naj še omenim, da so naŠe gasilno društvo hoče nekaj rušiti; imamo sicer izvrstnega načelnika, a mu hočejo nekateri le kljubovati; posebno bi pa taki udje, kteri so bili že vojaki, m>rdlt vedeti, da je pokorščina prva reč, če se hoče kaj doseči. Iz Sent Vida pri ZatičnL — Po nagibu cesarskega svetovalca iu dežiliiaga odbirnika go&p. Janeza Murnika se je tukaj pričel potik ali èola za pletenje izdelkov iz vrbovine. Ko je n^imreč učitelj g. Aatjn Fuutok strokovni tečaj za pletenje izdelkov iz vrbovine ia za vrbo-rejo na tehiiologičnetn obrtnem muïeji na D maji, kamor ga je bil lansko leto poslal kranjski deželni odhiir, dokončal in se koncem aprila 1386 vrnil v y^nt Vid, poprijel se je precej resnobno tt) misli, da bi tak pouk osfoovil v Šsui; Vida. Prt tem podjetji podpirala sta gi vse hvale vredno gosp. župnik Stefan Jaklič in g. beneficij at FrancGroznik. Vsled tega je bilo mogoče, da se je pouk pričel že 1. dan messca junija t. I. Pouka so redno in prav pri.ini u leleŽiije 18 inia-denčev iz Šiut Vida in okolico, deloma ljudski učenci, deloma taki, ki so že dovršili ljudsko š^lo. Gosp. ces. svetovalec Murni k pa ni sauo nagib dal za to šolo, on skrhal je dejansko tudi za pripravo vsega dotičnega orodja iu za vse druge potrebščine; le njegovemu neuraorljivemu trulu in njegovim izvrstnim nasvotjm s9 imamo zahvaliti, da se je omenjena Š >la osnovala, ki bode gotovo velike koritsti donašala prebivalcem. Iz Šltocijana 21 julija. 3. in 4. julija imela jii zares cela Šicijanska župnija presrečne dni. Bila je namreč 4. julija tukaj v Ókocijaiiu, delitev sv. birme. V soboto 3. julija prifieljali 80 se provzviSeni knezošliof v našo firo. Fantje 60 jahali škofu naproti, na mejo nnše faro v Dobravo. Ko je župan škofa v kratkem govoru pozdravil, zapodcî fantje pred šknfjvo kočijo svojo Čile konje. Za kočijo pa so se peljali odborniki z županom na čelu. S;)rejeai b:l je prav veličasten. Slavolokov bilo je 11. in eni bili so zares umetni in krasni. Naša prijazna vas Škocijan, biU je tako ozalšana in okinčana, da bi bil človek mislil, da to ni več Škocijan. Na vsaki hiši bilo j« mnogo zastav, posebno slovenskih in cesarskih. Tudi mlajev bilo je vse polno. Dnč 3. julija zvečer bila je tudi razsvetljava po Šfocijanski vasi. Drugi dan bila je ob 9 . uri sv. masa in po maši bv. birma. Bir-mancev bilo je prav veliko. Lju Istvo bilo je zelo veselo v svoji sredi imeti preljubega visjaga fiastirja. Skoraj iz vsakih ust si slišal reči: ,Bjg nam obrani Škofa Jakopa Še veliko, veliko letî" — Vse to je dikai, kako udano je sloveniko ljudstvo cerkvi in svojim pastirjem. DomftCe vesti. (Novomeška meščanska bramba) napravi v nedeljo 8. avgmta islct v Toplice. Olhîl bo ob 4. uri zjutraj, ob polu 9. uri bo sv. maša na prostem, potem pa razne veselico. (d u do I fo v o.) Na praznik sv. Jikopa duá 25. julija je v kapiteljski cerkvi daroval prvo sveto mašo č, g. Leopold Picigas. K tej sbivesnisti seje zbralo toliko ljuUtva, da jo bila precej prostorna cerkef v pravi besjedi prav natUčoua. D »mači gospodje kanoniki a proštom in dokaj duhovnov iz okolico flo povekševali cerk/eno slovesu)8t. Tuli cerkev in prostori pred cerkvijo so bili slofeinosti prlmeruo oza'jšani. Bog daj novomišniku dolgo in vspešno delovanje. (Č. g. P. Metodij Poljanšok) jo vsled določbe prednikov zapustil naše masto. Delal je neumirn) v šoli, Bpovcinici in na priŽiiici po Dolenjskem skozi dvajset let. llvJi njegove prijaznosti in postrežljivosti je bil obČe priljubljen, da ne kmalo kedo tako. Tu ii „Dol. Novice" mu kličej.) prisrčno „z Bogom" ! (S Toplic.) Ddé 25. julija na praznik sv. J »ko pa je imel novo m išo č. gosood Janez Zupančič, doma iz Po Iturna v T.»plÍŠkej fari. Cijrkev in zunanji proitori bo bili tej slovesnosti primerfio ozaljŠani. Zbralo se je k tej redki slo-vesiioflti dokaj pobožnega naroda in duhovnikov, da povikšajo slovesnnst. Hvalni gre omenjati, da ni bilo nikakih izgredov, ki so žalibog že tudi mej Djleajsko mladino prikazujejo. (Imenovanje.) /a notarja v Mokronog pride g. Fischer, štajerski Slovenec; za učitelja v Metliko g. Fetticb-Fraiikhoim; za učitelja v Št.Janž pri Radečah g. Jurmaii. (Zreli g roj z d) prinesel nam je na sv. Ane dan prijatelj iz TrSke gore, kar je nas in marsikoga iznenadilo. To jo dobro znamenje. (KoTomeŠke šole) 00 se korČale 15. jul. Otrck je bilo letos vtč, kater leni, in bo se pridco učili. LctoB je izdala iudi dtlsliška Ětla sToje lastco porciilo, kar je prav h\elevredno. (f GoBp. Anton Rome), c. lir, nadsod-nijfki řTetc-valec t Gradcu, umrl je 27. julija v Šmihflu pri KoTtm nieetu pri BTcjemu ntf^lu, ODdolrenu gffip. kaplaru Jc-žtfii R»nietu. Uitrli podal ře je že lolfhen iia elužleno potoval je. (U6itelji iiovoineÊkega okraja) so pri S'vcjem uradnem zbcrovarji dié 7. juiija sklenili, da izdajo skupno letno porcČilo o Tseli ěolah tega okraja. (Učitelji T Kr&kem) eo osnoTati dru-ětvo uéiteljev in Sclskili prijateljey, ki bode skrbelo za to, da se rszèirijo med IjudstTO dobri nauki o pravi vpeji otrok. (Posojilnica T Črncml j i), regifetrovena zadrrga z neomejeno zaTťzo, imela je t jni poloTici tek'čega leta 10.533 gld. B3 kr. dc-IcdkoT in 10.471 jjld. 45 kr. izdatkov, ledsj skupnega pnmtta 21.005 gld. 28 kr. Delovati prifela je 1. airila 1885 in je do korca junija 1886. leta izfoscdila 126 etiankpin 12,839 gl. 50 kr. llrftcilne vlcge zncšsjo 12 205 pl. 41 Ir. Zadružni deltži 132 udov znaĚajo 942 gld. Iz-pcecjila dsjejo ee delcma na eubo menjico, de-Icma li« dolžna pirni», ktera tudi pcr« ki p(d-piStjo in pa tudi la ddžna pitira preti intabuleciji. Posojilnica deluje 8 tolikim jaupenjfm, da dp-tiiřajo \edno tcljko hranilnih vlog, koliktr zamrre aproti izposoditi. (Metliška posojilnica.) V nedeljo 20. junija je na zahtevanje obiinstva izrtdni občni zbor tukajšnje posojilnice v ta numen seseSpl, da Toli novo ravnateljstvo in novo nadzorniStvo, ker 80 21. marca izvoljeni gospodje ravnateljstvo njim podeljeno řast odložili, gospodje nadzorništva pa tudi zaradi nezaupnice, njim po večini druStve-nikov izreČfnc, večinoma svoji časti so odpovedali. — Pri novi volitvi so pa zopet voljeni : za ravnatelja g. Ferdinand Salokar, za blagajnika g. Anton Prosenik, za kontrolorja g. Janez Pož( k, za odbornika g. Leopold Gangl in Franjo Jiitraž. Za nadzornike so voljeni od oddanih 96 glasov gg, : Janez Kapelle r 96 glasovi, Leopold Fleis-man s 86, î'ranc èoiibrun z 79, Anton TerČek s 74, Martin Kameněek s 73, Franc Furlan s 73 in Franc Tranapuž z 72 glasovi. (Iz Metlike) se poroča: Pri volitvi mestnega zastopstva dnč 26. junija so jednoglasno Ví ljeni ; zíi Župara g. Ferd. Sfdoîtar; za svetovalce; g. Franc Jutraž, g. Franc OuHtin, g. Anton Prosenik in g. Lavoslav Fleišman. (Požar.) Iz Čateža ob Savi se poroča: Tukaj pretila nam je velika nevarnost. Na najnevarnejšem kraji je začela te dni goreti neka staja, užgana prej ko ne po zlobnej roki, in ko bi ne bilo vse mirno in h^tre pomoči pri rokah, zjutraj bi ne bilo več vasi Čateža. Ali srečno smo kmalu udušili cgecj, tako da je uničena le imenovana staja. Biizgalnice nemamo nobene in nihče še ni sprtžil misli, da bi si jo rmislili, akoravDo bi nam bila zelo potrebna. Druge, ae revnejše vasi in ajo že davno svoje gasilno orodje, pri nas pa emo v tem áe na slabem. Dal Bog, da bi si brizgalnice še napravili, predno ne bode prepozno. (Sveti oče) pfipež Lco X1H. imfnovali so prfčastitcga karcnika ljubljanskega kapitelna, gOFptda Ardreja CebaĚeka za svojega pravega hiÈnega prelata. (Svarilo!) Ker je nezrelo sadje nezdravo, je pndaja taotga tadja p( sebi o zdaj strogo pre-fioiedaiia, ko irriimo bclezen v bližijih deželah. Ke nosite toiaj nezrelega sadja na trg, k«r bi Yam ga mortla zdraistvera kcmisija vzeti. Pa tudi třmi ne uži\ajte n^ti VaĚi otroci tako sadje, če Tjiin je zdravje ljubo. (Spisov Krištofa Ř m i d a) VII. zvezek je prisd na svitlo v zalogi J. Krajca v Kovem mtbtu. Olifeg lovesli: „,Íagnje" in pa „Siarček z gorč". Obe povesti ste mični, in j h je poslovenil P. Florentin Hrovat. — Cena 30 kr., trdo vezano 40 kr. (Grad.) Bslada, spif-al Janko Lfban, prišla je na svitlo v zalegi L. Kc rdtža v Mariboru. — Balada je poeneta po nitrodni pravljici, in ima mične n» mente in se gledko bere. fČrnomeljska Sola) izdala je letno poročilo. Iz istega je razvidno, da je v štirih razredili obifko\alo šolo 218 dečkov in 250 deklic, ponavljavno soli) pa fiO dtčkov in 53 deklic, tedaj skupaj 581 Šolarjev. {Rodovitna kokos.) Marljiva bralka „Dol. Novic" v KrSkem nam pcroča, da ima še le deset tednov staro pisko, ki jej je dala že deset jajc. Jz Amerike. Da bralci „Dolenjskih Novic" vidijo, kako se v Ameriki marsikomu slabo godi, podamo naslednje jásmo. Naj služi ta list v svarilen zgled onim, ki menijo, da je Amerika obljubljena dežela, kjer se cedi med in mleko, in da ti letč brez dela pečene tiče v usta. Lyons 28. junija 1886, — Dragi boter! PiSem Vam par beaed ; tudi želim, da bi vas pri dobrem zdravju dobilo moje pismo. Zdaj Vam dam vedeti, da sem ae peljal v Miimpolis do onfga Jakopa Fuksa, ki je pisal don ii Župauovmu, da nsj pride k njemu. Ima 113 gld. na mesec. Bil eem pri njemu 24 ur ia pa moj tovariš. Gadi nisva mogla dela dobiti. Tudi 01) sam že ui 4 mesece delal, áe ni hotel govoriti 8 Bvojim nosedora ; kar vstraail se je, ko je priàel. Popřeje pa je pisal ponj, da naj pride, éeâ, da je tukaj jako dobro. 01 tod sem plačal še 25 gld. in se peljal k mojemu sosedu v Lyonca. O Igovoril mi je, kiij delam àe jaz tukaj! Po noèi sem prišel k njemu. Plačal mi je maaelc pive, pa ni hotel, da bi bil outal v tisti krčmi kjer je bival. Rekel je, da ni prostora. Oi tod sena pa šel k Tonetu Horvatu, to je tisti Uijrvat iz Perbilca. imel je tisti večer za smrt boluegi fanta. Vzel je mene pod streho in Zupanovega. Zvečer sva dobila večerjo in tudi zujutrek, potem mi je povedal, kako je v Ameriki. Tukaj ne pozna sosed soseda in brat brata ne; oče sina in sin očeta ne. Tukaj je vstik sam zasč. Ce ima kaj, je dobro ; Če pa nima, pa mora umreti. V jutru mi je rekel, da naj grev« ddlje, ker naju ne more hraniti, ker nimava nič deairja. Bil se je, da ne bodeva dela dobila. Ima pri sebi ljudi, ki veČ ko tri mesece čakajo dela. Šel sem v jutro ob polu sedmih si sam dela iskat. Komaj sem ga dobil na konci mesta v neki papirnici. Jaz in župan imava na dan po 2 gl, 80 kr. Delo se pa tako tu dobi, kakor ima kdo areČo, Na mesec moram za brano plačtiti 38 gld. našega denarja, in to brez pijače, Ke lor koče pa piti, m »ra posebej plačati. Miselc pive velja 12 kr., žganje tudi toliko, ena sm)dka tu U 12 kr., zavihek tobaka (ta mali) 25 kr. Kje je pa še perilo? Tisti petek pred binkoštimi v jutru sem zičel delati; tisti torek pred Telovem sem pa jetijal. Dara vam vedeti, kako sem bil nesrečen. Leva roka mi je otekla v 24. urah, da mi je v dveh mestih koža počla od velike otekline. Vročo roko sem imel od dela, potem pa je še aolnce peklo, ker je tukaj solace jako gorko. Druzega nisem imel v rokah, kakor vile, da setn v m^siuo metal kermo, da je rezala. Z Iiij roko no^iai na rob«i, 8aj zlaj veste, kako bolezen imam. Bil bi vam Že preje pisal, pa nisem mige), pri treh zdravnikih sem že bil. Zdaj nimam druzega dobrega, kakor solze točim ; ui ga človeka, da bi mi postregel iu t.e m-j usmilil; Če tudi jo tukaj naííih ljudi nad 50. Nihćo se ne zmeni za-mč. Tonetova žeua mi še podtreže, ker aera pri nji na hrani. To je tista ženska, ki je v Rozendoli pri Kumpu služila; iz Osenka je pa doma. Lípo pozJravlja Kumpove, Zlaj vam dam áe vedeti, da tukaj je jako nezdrav zrak in voda. OJ vseh strani prihajajo vesti, koliko ljudi je v vsakem meittu brez dela. flodijo od kraia do kraja, pa nikjer ni moči deli djbiti. Druz'^g^ ue delajo, kakur ure in miuute koluejo. Kedar je treba jesti, ondaj pa solze točijo. Dobra poročila pa pošiljajo doma, ker se jim hudo godi, in da àe drugih napeljejo, ker ne morejo privoščiti, da se imajo doma dobro, oni se pa tukaj tako maČijo. Nihče ša ni po pravici iz Amerike domu pisal. Sam sem zdaj k'jmaj dobil nekega fanta, da mt je pisal, kakor sem mu pripovedoval. Sij veste^ da ne znam pisati. Njbanemu nečem svetovati, da bi šel v Aneriko, da bi me ne klel, da sem pisal. Kedor pa neČe meni verjeti, pa naj gre t Ameriko ! Mnogokrat sem že klel. Tukaj edea dru-zaga tobaka prosaČijo. Zdaj že dva in dvajset let dru^i moje kosti tarejo. Ljubi moj Bukovec! nnjte malo skrbi imeti za moje dete, pomuzite, da pridem t Line, ds bom gori dve leti ostal. — 150 gld. rabim do Lgel za pismo plačati. Koliko je ljuli tukaj, ki bi radi šli nazaj, pa uimijo s Čim. Zdaj aklenem i^voje pisanje. Kedar bodete prebrali to pismo, dajte ga moji žeui. Ti žena! ti si svojega prvega moža v svoji liri zakapala, pa tudi glej da boš mene! Imej skrb za sina! Zdaj pa lepo pozdravim tebe, sina in vse sosede. Prosim za hitri odgovor, ki ga komij čakam. Prosim Vas, rešite me od tod ven. Z laj ostanem VaS M;irtin Stariha, Smernica. Nâki kmet )e priâel v brivnioo, da ga obríjó. Bit jo pa tu uúeutje, ki sa je ae dva Jai briti ui^il ; novbdea t<3daj še, vzame tiimpa^to britvo in počuc ne-u-imiljeuo garati uaše^a kmetica, Oa se pa vendar drži pritv juuaško, stiska}e očii iu preliva snl^e od prevelike^ii trpljenja. Med tem zaňnc muček zunaj cviliti. GospoilÍDja krîji: „Kaj pa ste storili nbog-fjian mai-ktii"* „Murebiii tudi njega brijejo?" — jeclja kmet z jokajočiui glasom. „Nov." Zdravnik: Tu Vam novo zdrav^ilo prinesent ; iapijte po euo žlico vsake éoírt ure. Da k maći pridete, Hmcte uadalej tudi glajS vina piti, — Bolnik: Ali tadi vsak éetrt nre? Hajáni na I>oleïi{)Hkem*\ 2. avgUîita na Dolih ia v Dom. — ťondeí-jek pi) 2. a.vg. v Rii)iii«i. — Pottdeljek prad sv, Lftvrcnooiij v Dolih, na Travi in pri sv, Lo vrca-c II na Temenicah. — 14. av^u^ta v L e b k « v c u. — Dan pred Vel, Smiruom v Toplicah. — Sv, Klika dan v Biutrlui (pri Trubaioin) ia na Vačab, v iiiuftrji ill v Trebnjem. — 5. avg. na Gori pri Sodražici. *} To lurtogih krajih ee nahnj))jo ««»jnii ^nzua- movDni, j[i {iriptiti fie iio rfiUlco, d« trjjovoa b toiiirim vnin« prozj; idiij im HOjm pride S'Avn» iuptinittra protiiD », nnj "lebi iti nn korist blii^oroliju DDloiijsktim Níoviilnm naUaAaft poruîSiIu o N^imh nuznaníti. Loterijske sretke. Trst 17. jolija 42 44 62 62 59 Bradsc 24. julija 8V 40 7 70 67 Znhvaln. Yspin, ki BO pohojnrniu tilngorodnEDiii go«podu Antomi Hcmé-tu, C. If, Eađii«dnjjisk(iuu Mduuiru r Craící; zBdnjo čatit akaznli, zlafti piemil, g. prcitu ir celemu prcč. kepileljnu, vieokořaht. tio. riaiifiSkenom, soacditi duh O v 5Í in i, vi^laitiii, dovoli ae dalji obrok ; âlvalnl stroji na izbťro, bta^^ajnlce razno-*r^lnp, varno jnoii ogn.iu iu Tlonm po prav nizki ceui. 7j odlifniui BpoitoTanjcm Franjo Delter v Ljubljani [6ft—2J nanjiroti íf!lo7tieKa monta. Šivalni stroj za crcvlje Bkoro uf>T, jjroda se zavoljo ťrarli lastnika mojstra. 157 sj FrsnčiSka Suhi, t Novem mestu. Mestni mlin, ki Be labko prenslroji t tovarna, se díl Qd L julija t. I. najirej v najem; in se tBdi pod ugoduimi pogoji prodil. Žvpanutvo v liudolfovLni dné Î8. junija í8