Slovaki.
Navadno se mi pečamo v svojih člankih samo z zadevami tostranske državne polovice. Danes pa vendar hočemo narediti izjemo, in spregovoriti nekoliko o zadevah na Ogerskem. Izmej vseh ogerskih narodnostij seveda nas v prvi vrsti zanima osoda zatiranih Slovanov, pred vsem Slovakov.
Na Ogerskem živi blizu tri milijone Slovakov, ki s prastarih časov bivajo na Ogerskem. Slovaki so že prebivali v tej deželi, ko še ni bilo Madjarov v Evropo. Slovaki ne stanujejo razstreseni, temveč skupno v veliki množini, ali vzlic temu nimajo nobenega zastopnika v parlamentu Od kar velja sedanja ustava, še ni bil voljen noben Slovak v državni zbor. To je seveda težko umljivo človeku, ki ne pozna ogerskih razmer. Sprva so Slovaki postavljali svoje kandidate, ki so pa vselej propali, sedaj se pa ne spuščajo več v volilno borbo. Ko bi volitve se pravično vršile, prišlo bi v ogerski državni zbor 50 do 60 slovaških poslancev.
Na Ogerskem se pri volitvah vrše vselej velike sleparije in nasilstva. V malem vidimo podobne dogodke v Istri, ali reči moramo, da le v malem. V Istri še nobena vlada ni na tak način podpirala Lahov, kakor mad-jarska svoje kandidate. Hud pritisk smo imeli v Avstriji pod Auerspergovo vlado, ali se nikakor ne da primerjati s pritiskom madjarske vlade proti nemadjarskim narodnostim pri volitvah. Posebno se deluje z denarjem, katerega vladni stranki nikdar ne zmanjka. Od kod prihaja ta denar, ni težko uganiti. Zapisniki volilcev se vselej jako pristranski sestavijo. Vsake pritožbe proti nepravilni sestavi zapisnikov so na Ogerskem zastonj. Če vse to ne pomaga, pa pomaga volilna komisija in žandarmerijska sila. Slovaške volilce so že večkrat s silo odganjali* V turčanski županiji je pa nekoč volilna komisija proglasila izvoljenega vladnega kandidata, ki je imel več kot deset-
krat manj glasov nego opozicijski. Če po vrhu še pomislimo, da so volilni okraji jako umetno Madjarom v prid razdeljeni, potem se pač ni več čuditi, če Slovaki nimajo nobenega veselja več hoditi na volišče.
Na Ogerskem imajo narodnosten zakon v varstvo druzih narodnostij, ki se pa ne izpolnuje. Ta narodnostni zakon je pa semtertja jako pomanjkljiv. Mej drugim proglaša madjarščino za državni jezik in govori, da je na Ogerskem le jeden „ogerski narod", pa več narodnostij, katerim je zagotovljena jednakopravnost. Ta jednako-pravnost pa nareja baš ta zakon naravnost iluzorično, ker član 1. določa, da velja le za uradno rabo v deželi navadnih jezikov, v kolikor to ne škoduje jedinosti dežele, praktični zmožnosti vladanja in uprave, ter točnemu pravosodju. S tem zakonom samim so vrata madjar-skemu uradovanju na stežaj odprte. Mej Slovaki se tudi že le madjarski uraduje, sploh pa vse na Ogerskem meri na to, da iz vseh narodnostij polagoma zares narede le jeden narod. Da se to še ni zgodilo, je pripisovati le uporni sili nemadjarskih narodnostij. V pomadjarjenje jim služijo vsa mogoča sredstva.
Znano je že čitateljem „Novic", da so pod krinko človekoljubnosti Madjari slovaške sirote s silo odvajali v madjarske kraje, kjer so se na državne stroške vzgajale in potujčevale. To pa ni bilo dovolj vspešno in je seveda vse prepočasi šlo. Mnogo slovaških otrok pa na ta način ne morejo potujčiti, ker niso sirote, da bi država imela pravico skrbeti samo za njih odgojo. Zaradi tega so pa osnovali po vseh nemadjarskih krajih na Ogerskem otroška zabavišča, v katera morajo pošiljati otroke od tretjega leta. V teh zabaviščih madjarske učiteljice vzgojuje in potujčujejo otroke. Po mnenji Madjarov se s tem še nič ne krati jednakopravnost nemadjarskih narodnostij.
Jako jasno določuje narodnostni zakon, da država ima za vsako narodnost preskrbeti potrebnih šol, da se v svojem jeziku izobrazijo do tiste stopinje, ko se začenja akademično izobraženje. Vzlic tej jako jasni določbi se pa ne osnuje nobena slovaška srednja šola.    Da  celo
Politiški oddelek.
284
na nobeni srednji šoli se niti ne uči slovaški jezik in slovstvo.
Slovaki so imeli tri gimnazije, katero so bili osnovali na svoje stroške. Vlada si je prizadevala najti kak povod, da te šole odpravi. Ko druzega povoda ni našla, je 1874. preiskavši šolske prostore, jih ukazala zapreti, ker so prostori prevlažni. Ubogi Slovaki seveda niso mogli nakrat napraviti novih šolskih poslopij, katera bi tudi po madjarskem mnenji zadostovala vsem sanitetnim zahtevam. Sedaj Slovaki nabirajo, da osnujejo novo gimnazijo, seveda če jim mogočni gospodje v Budimpešti dovolijo. Ravno tako so Slovake Madjari pripravili ob učiteljsko semenišče. Sedaj dobivajo Slovaki uradnike, učitelje in duhovnike, ki še o slovaški slovnici pojma nimajo. Pošiljajo se jim duhovniki, ki še slovaški pro-povedovati ne znajo. Slovaški dijaki se tudi sami ne smejo učiti slovaščine. Zadnja leta jih je bilo več izključenih iz gimnazij in duhovnih semenišč, ker so se seznanjali s slovaškim slovstvom.
„Slovaško Matico" je vlada razpustila in si prisvojila njeno premoženje nad 100.000 gld., potem njeno poslopje, vredno 30.000 gld., potem lep muzej in bibli-joteko. Muzej in biblijoteko so prepeljali v Budimpešto, kjer so knjige že razjedle miši. Iz druzega premoženja se pa podpirajo kulturna društva, ki imajo podobne smotre, kakor nemški „SchuIverein." Tako se sedaj s slovaškim denarjem podpira potujčenje slovaške dece.
Sedaj so v Turčanskem sv. Martinu Slovaki sezidali svoj narodni dom, v katerem bodo imeli muzej, biblijoteko i. t. d. Vlada že jim dela ovire. Gostilnice v tej hiši neče dovoliti.
Položaj slovaških rodoljubov je težaven. Vsakega takoj proglase za panslavista, državi nevarnega človeka in ga povsod zasledujejo. Slovak, če se zaveda svoje narodnosti, ne vspeva v državni službi. Nič bolje se jim ne godi v cerkveni službi. Od vseh boljših mest so Slovaki kar izključeni. Dolgo vrsto let mora slovaški rodoljub kaplanovati in nazadnje mu morda dado kako slabo župnijo kje v kacih hribih. Žalostno ali resnično je, da cerkvena oblastva na Ogerskem kaj pridno podpirajo madjarizacijo. Pri tacih razmerah je naravno, da Slovani ne moremo biti zadovoljni z dualizmom, temveč moramo delati na to, da se dualizem v Avstriji zameni s tako vredbo, ki bode bolj zadovoljevala vse avstroogerske narode. To delati moramo že iz pravega avstrijskega domoljubja, ker država je le tista močna, v kateri so vsi narodi zadovoljni in srečni.