Z NAMI NA POT Franci Horvat Dežela sv. Jurija Šentjur z okolico Legenda pravi, da je bilo v teh krajih jezero, v katerem je živel strašen zmaj. Zmaja je ugonobil sveti Jurij in v njegovo slavo ter na čast zmage dobrega nad zlim je na skali zrasla kapelica, pozneje pa cerkev in okoli nje naselje, ki je po junaškem svetniku dobilo ime Sveti Jurij. 1 Pogled na območje šentjurske občine Foto Franci Horvat 1 Povzeto iz brošure V tej lepi deželi, ki sta jo izdali Občina Šentjur in Razvojna agencija Kozjansko. V deželo sv. Jurija sem rad zahajal in vedno sem našel kaj zanimivega. Še kot najstnik sem hodil na Boletino občudovat velikonočnico, malce pozneje so prišli na vrsto ribniki na Blagovni, v zadnjem času pa sta me pritegnila dva razgledna stolpa: na Resevni in Žusmu. Spomnim se zelo hladnega jesenskega jutra na Stolpu ljubezni na Žusmu, kako sem čakal sončni vzhod. Po dolinah so se podile megle, kozjan- ski vrhovi so kukali iz nje kot osamljeni otočki. T em- peratura je bila le nekaj stopinj nad ničlo, tako da sem komaj dočakal sončni vzhod. Žal je bil ves moj trud zaman, kajti obzorje se ni obarvalo po mojih željah. V jesenskem obdobju leta 2021, ko sem okreval po težavah s pljuči, sem zopet večkrat obiskal Šentjur 30 in njegovo okolico. Opazil sem kar nekaj sprememb, številne ceste so bile asfaltirane, zraslo je nekaj novih hiš in industrijskih obratov. Za določene planinske poti na tem območju se moram zahvaliti Tonetu Golnarju iz Šentjurja, ki dokaj pogosto obiskuje bližnje vrhove. Kot piscu številnih planinskih vo- dnikov mu ni bilo težko predstaviti skritih kotičkov prelepe dežele. Občina Šentjur Območje občine Šentjur se razteza med Bohorjem in Konjiško goro. Razdeljena je na dve pokrajinski enoti, ki jo deli prirodna resevniško-rudniška pregra- da. Severno od nje sta vzhodni del Celjske kotline in blago zaobljeno terciarno gričevje, ki prehaja v neko- liko višje Konjiško pogorje. Južno od nje leži vzhodni del Posavskega hribovja, ki sodi že pod Kozjansko. Središče je mesto Šentjur, na severu so gričevja, na jugu pa hribovita obrobja. Dramlje ležijo na prehodu iz rahlo valovitega dna Celjske kotline v hribovje, za katero je značilno vinorodno gri- čevje. Vzhodno od njega je slikovita in deloma zakrasela pokrajina okoli Ponikve. Južno od Šen- tjurja v kotlinici z močno razgibanim obrobjem leži kraj Gorica pri Slivnici, v jugovzhodnem delu občine pod Žusmom pa Loka pri Žusmu. Na jugu je okoli Planine pri Sevnici hribovit in razdrapan svet zahodnega Kozjanskega, pozabiti ne smemo na Kalobje in Dobje ter Prevorje in Blagovno. Prva ležita severno od Planine pri Sevnici, Prevorje je na vzhodu, Blagovna pa na zahodu.  Šentjur leži ob cestni povezavi Celje–Grobelno in se deli na Spodnji in (starejši) Zgornji trg. Zadnji kaže na srednjeveško zasnovo, ki ga zaključi cerkev 31 maj 2022 PLANINSKI VESTNIK Kartin iz Šentjurja in leta 1934 naročil načrte za obnovo hiše pri znanem arhitektu Jožetu Plečni- ku. Pet let pozneje so na vrtu hiše pod lipo zgradili vodnjak. Geološka zgradba območja občine Šentjur Zagotovo lahko trdimo, da je geološka zgradba tega območja zelo pestra. Nizke pliocenske gorice se dvigajo severno od Ponikve in Dramelj. V vzhodnem delu Celjske kotline se oba robna pasova, ki sta zgra- jena iz tortonskih apnencev, konglomeratov in pe- ščenjakov, močno razširita. V nekoliko dvignjenem valovitem svetu so se v čistejšem apnencu razvili kraški pojavi, na katere opozarjata naselji Ponikva in Ponkvica. Na jugu omejuje vzhodni del Celjske kotline slemenski niz Svetina–Resevna–Rifnik, ki je vzhodni podaljšek severnega krila trojanske antikli- nale. V vrhovih so triasni apnenci in dolomiti, nižje Kozjanska bajta pri Dobju Foto Franci Horvat Resevna Ena izmed legend govori, da sta bila nekoč hriba Resevna in Rifnik povezana s kamnitim mostom, ki je nudil hiter prehod z gradu Ploštajn do gradu Rifnik. Te domneve bomo pustili ob strani, kajti zgo- dovinskih dejstev, ki bi to potrjevala, ni. Domnevno je Resevna dobila ime po modrocvetnem resju, ki cveti zgodaj spomladi in jeseni. Omenimo lahko še izkopanine na Resevni, ki pa se ne morejo primerjati z bližnjim Rifnikom. Na njenih jugovzhodnih pobočjih so v Ajdovski jami našli praz- godovinske kamnite sekire in kladiva, v Podgorju pod Resevno pa poleg kamnite sekire še bronasto sulično ost. Že leta 1872 je bil odkrit marmornat sarkofag s pokrovom. V njem so našli zlat prstan in bronast novec Hadrijana. Tik pod vrhom stoji Planinski dom na Resevni, 682 m, iz leta 1981, njen predhodnik pa je bilo skromno za- vetišče iz leta 1954. Današnji dom je izjemno prilju- bljen in lepo urejen, saj ga radi obiskujejo planinci od daleč in blizu. Nanj vodijo številne poti: iz Šentjurja skozi Hruševec imamo strmo in položno pot, iz Šen- tjurja skozi Podgorje, iz Štor skozi Prožinsko vas ter s Svetine. Malce pod vrh Resevne pripelje asfaltna cesta iz Šentjurja oziroma Hruševca. Pri parkirišču je spominsko obeležje, povezano z NOB. Na Resevni se je 18. marca 1945 odvijala huda bitka. Okoli 200 iz- mučenih partizanov se je bojevalo s 7000 do zob oboroženih Nemcev. Krvavi boj je trajal ves dan in je terjal smrt kar 80 borcev II. bataljona Kozjanskega odreda. V Dramljah sta glavni kmetijski panogi živinoreja in vinogradništvo. Izvor imena je zanimiv, kajti beseda 'dram' pomeni močvirje. Prvi lastniki so bili menihi iz Žičke kartuzije, v 14. st. pa so to postali Celjski grofje. na vrhu vzpetine. Zgodovina kraja je tesno po- vezana s celjskimi grofi, saj so mu ti podelili trške pravice, in sicer leta 1384. Njihov vojskovodja Jan Vitovec je leta 1438 razdejal bližnji grad Anderberg (prvič omenjen 1247). V času turške nevarnosti so v 17. stoletju cerkev in pokopališče obzidali. Med slovenskim kmečkim uporom leta 1635 so uporni kmetje ropali in pobijali po Šentjurju. Kraj so v letih 1759, 1807 in 1873 prizadeli hudi požari.  Med kulturnimi spomeniki izstopa cerkev sv. Jurija, prvič omenjena leta 1340, današnja župnijska cerkev pa je iz leta 1721. Na zgornjem trgu stojita baročno župnišče iz leta 1780 in rojstna hiša skla- dateljev in zdravnikov Ipavcev, Benjamina, Gustava, Josipa in Lojzeta. Zgrajena je bila leta 1760, klasici- stične poteze je dobila leta 1827. V začetku 20. stole- tja je hišo od Ipavčevih sorodnikov kupil dr. Herbert Spominsko obeležje Ipavcem v Šentjurju Foto Franci Horvat 32 Sveta Uršula nad Dramljami Sv. Uršula goduje 21. oktobra in je zavetnica mladine, učiteljic in vzgojiteljic. Častili so jo že v 4. stoletju v Rimu kot devico mučenico. Obstaja več legend, najbolj prepričljiva naj bi bila ta, ki pravi, da je bila Uršula hči britanskega kralja. Zasnubil jo je neki an- glosaški kraljevič, ki bi jo dobil za ženo, če bi se pokri- stjanil in počakal tri leta, da se Uršula vrne z romanja v Rim. Na poti naj bi jo spremljala le ena spremlje- valka, ki ji je bilo ime Undecimilla. Nekateri zapiso- valci legend so besedo napačno prebrali, šlo naj bi za enajst tisoč spremljevalk, kar je velika razlika. Umrla naj bi v Kölnu kot zavetnica mesta. Cerkev sv. Uršule v Vodulah pri Dramljah je neore- nesančen romarski sakralni objekt, ki je nastal v letih med 1650 in 1660. Ima zlat glavni oltar iz časa zgradi- tve cerkve, stranski desni oltar je iz okoli leta 1770, levi pa iz 18. stoletja. Ena izmed legend govori, da je bila cerkev zgrajena iz kamenja, ki so ga dobili pri opušče- nem gradu Gradišče. V mežnariji ob cerkvi sv. Uršule si je Planinsko društvo Dramlje uredilo svoje prostore – postojanko. Vodule, prej sv. Uršula, je razloženo naselje v povirju potoka Pešnice v dolini in po prisojnih pobočjih pod razglednim hribom Uršlo. Prisojne strani so name- njene vinogradom, kjer imajo Drameljčani in Šen- tjurčani svoje gorce. Domačini prisegajo na lahko vino drameljčan. Nekaj malega je tudi sadjarstva in živinoreje. V Vodulah je bil rojen Matija Vodušek (1802–1872), poznan kot publicist in nabožni pisatelj. Bil je tudi Slomškov sodelavec. Pokrajina okoli Gorice pri Slivnici je zelo razgibana. V Gorici stoji cerkev sv. Urbana, v Slivnici pa župnij- ska cerkev sv. Magdalene. Pomembno je tudi Sliv- niško jezero (Kozjansko morje), h kateremu zahajajo mnogi rekreacije in ribolova željni posamezniki. Zelo zanimiva je tudi pot S klopce na klopco, ki jo obiskuje vse več ljudi. Kalobje je nekoliko odmaknjeno od pomembnih cestnih povezav, je nekakšna oaza miru. Leži na vzhodnem Posavskem hribovju. Med pomembne sakralne objekte sodita romarska cerkev Marijinega imena in stebrasto kužno znamenje. Kalobje je bilo prvič omenjeno že leta 1278, pri čemer izstopa Kalob- ški rokopis, star več kot tristo let. V tem kraju je tudi znana Zeliščna kmetija Kalan. Žusem z Loko pri Žusmu leži na jugovzhodu šen- tjurske občine. Vrh Žusma je na 669 metrih, kjer stoji Stolp ljubezni. Pod njim sta zaselka Dobrina in Hrastje. V neposredni bližini stolpa sta cerkvi sv. Jakoba in sv. Valentina, zadnja je povezana z njego- vim imenom (ljubezen in Valentin). Pod vrhom ležijo ostanki gradu Žusem. Resevna Foto Franci Horvat PLANINSKI VESTNIK maj 2022 33 Ostanki gradu Planina Foto Franci Horvat Žusem Žusem ima v Posavskem hribovju bogato zgodovino. Njegovo ime izvira iz priimka prvega lastnika gradu, žusemskega viteza in krškega ministeriala Poppa de Suzzenheima. Prve omembe datirajo v leto 1203, leta 1364 je grad prešel v last celjskih grofov, toda že leta 1404 ga je prevzela rodbina Žusemska. Leta 1435 so ga oplenili uporni kmetje, leta 1695 pa je grad pogorel. Na tem območju je stal tudi grad Žamerk, na strmem kopastem griču nad krajem Loka pri Žusmu. Med krškimi vitezi je že leta 1197 omenjen Sigmar Ža- merski, ostala zgodovina je še nekoliko nepojasnjena. Seveda ne moremo mimo arheološkega območja Tinje, kjer so odkrili poznoantično naselbino iz 2. sto- letja. Zanimivo je, da je bila ta na območju, kjer so nahajališča svinca in cinka. Vsi ti kraji so povezani v Grajsko učno pot. Poleg omenjenih kulturnih spo- menikov so ob poti tudi naravne vrednote, kamor sodi Dobrinski potok. Izjemno zanimiv je 200 metrov dolg predel soteske z brzicami in slapovi. Blizu potoka na dan privre Grajski vrelec, ki naj bi imel zdravilne učinke. Pot je dolga 9 kilometrov in jo lahko preho- dimo v treh urah. Še kakšna beseda o glažutarstvu v okolici Loke pri Žusmu. Zaradi obilo gozdnih površin je bil idealen kraj za proizvodnjo stekla predvsem v 18. in 19. stoletju. Največja in najpomembnejša glažuta je bila v Loki pri Žusmu, ustanovljena leta 1836. Planina pri Sevnici sodi med urbanizirana naselja Kozjanskega z manjšim industrijskim obratom. Kraj se prvič omenja leta 1190, trg je postal 1339. Po letu 1249 so tu gospodarili fevdniki Svibenjski gospodje, nato Celjski in po njihovem izumrtju Habsburžani. Planina je bila v času kmečkih uporov (1515 in 1573) eno od uporniških žarišč, leta 1573 je kmečka vojska pod vodstvom Ilije Gregoriča zavzela Planino. Prav posebno mesto zavzema v kraju grad na skalni pečini, ki je bil prvič omenjen leta 1227. Cerkev sv. Križa, ki stoji nad Planino, pa je omenjena že leta 1414, vendar je današnji sakralni objekt iz začetka 18. sto- letja. Ponikva leži pretežno na kraškem svetu. Izjemno lepa je cerkev sv. Martina, prvič omenjena leta 1236, današnja stavba je bila zgrajena v letih 1732–1737. Župnišče je bilo zgrajeno v obdobju med l1782 in 1805. V zasebni šoli sta se šolala dva pomembna do- mačina, kartograf Blaž Kocen in škof Anton Martin Slomšek, katerega rojstna hiša je v Slomu pri Ponikvi. Zelo priljubljena je Slomškova pot, ki vodi z Bizeljske- ga do Nove Cerkve. Med prepoznavnejše kraje Kozjanskega sodi Prevor- je, ki je v jugovzhodnem delu občine Šentjur. Samo ime kraja pove, da je na tem predelu veliko prevalov oziroma prevojev, najvišji vrh je Puhorje, 618 m. Farna cerkev svete Ane sodi med najbolj markantne sakral- ne objekte daleč naokoli. Pod cerkvijo je pokopališče, kjer je pokopan tudi zloglasni razbojnik Guzaj, kozjan- ski Robin Hood, ki je jemal bogatim in dajal revnim. Predvsem med starejšimi prebivalci Kozjanskega so še kako žive zgodbe, ki opisujejo zanimivo in pred- vsem nevarno Guzajevo življenje. Na južni strani stoji sodobna osnovna šola iz leta 1999. Kot prva v Sloveniji je dobila observatorij za ogledovanje nočnega neba. Dobje leži ob cestni povezavi Šentjur–Planina pri Sevnici. Ime nosi po drevesu dob (vrsta hrasta), ki ga je bilo nekoč tam veliko. Zelo prepoznavna je Marijina cerkev, ki je bila prvič omenjena leta 1545. Zanimivi sta obe kapeli, prva z lepimi freskami je v Gorici pri Dobju iz leta 1860, druga je iz Dobja in se imenuje Drefalova. Šolo imajo v Dobju od leta 1854. Blagovna zavzema dokaj veliko območje. Ime nosi po bližnji graščini, ki so jo zgradili v letih 1618–1624. Sprva je bila to pristava, ki jo je prezidal plemič Albert Dietrichstein. Graščina je bila sedež velike gospo- ske in obsežnega patrimonialnega sodišča. Zanjo je bilo značilno, da je hitro menjavala lastnike. Že tedaj je bil tu velik ribnik, po katerem območje poznamo še danes. Na enem izmed njih pritegne pozornost Rajski otok, ki ima bogato zgodovino. V preteklosti je bil na otoku postavljen paviljon, danes je na njego- vem mestu gostišče. spodaj karbonsko-permske plasti. Na jugovzhodu se hribovit svet nadaljuje kot rudniška antiklinala s slemeni Žusma in Rudnice. Južno od omenjenega niza slemen se svet spusti v močno razgibano Koz- jansko, ki sega vse do pregrade Bohor–Orlica. Podnebje Za to območje je že značilno kontinentalno pod- nebje  – višje poletne temperature in ostre zime. V zadnjem času je vse več spomladanskih pozeb, ki so pogojene tudi s klimatskimi spremembami. Obi- 34 Velikonočnica na rastišču Boletina pri Ponikvi Foto Franci Horvat Rifnik Poglejmo si malce podrobneje potek dogajanj na Rifniku. Najstarejše najdbe na platoju, tik pod vrhom hriba, pričajo o njegovi poseljenosti v mlajši kameni dobi, nekako na prehodu iz 4. v 3. tisočle- tje pr. n. št. V pozni bronasti in starejši železni dobi so rifniški prebivalci pokopavali svoje pokojnike v planih žarnih grobovih. Rifniške izkopanine omo- gočajo dober vpogled v halštatsko gospodarstvo (uteži, keramika, livarski izdelki). Med pomemb- ne panoge sodita živinoreja in poljedelstvo (izko- pani srpi). Njihove hiše so bile velike in preproste. V dolžino so merile od 4,9 do 9,6 m, v širino pa od 3,7 do 4,5 m. Temelji so bili brez malte, nadgradnja pa lesena. Borne najdbe iz mlajše železne dobe, kot so keltski srebrniki s konjskimi motivi, pričajo o pre- vladi Keltov v slovenskem prostoru, kar pa ni trajalo dolgo, kajti kmalu so jih zamenjali Rimljani. V 8. sto- letju pr. n. št. je bila halštatska naselbina na Rifniku na višku svoje moči. Najdeni so bili številni rimski kovanci iz različnih obdobij vladarjev, kot so Kaligu- la, Neron, Vespazijan, Avrelij itd. Zanimive so tudi najdbe iz Podgorja, kjer so leta 1872 odkopali otroški sarkofag iz belega marmorja, v katerem je bil zlat prstan. Leta 1921 so našli bronast kipec mladeniča, ki naj bi nastal v 2. stoletju. V 5. in 6. stoletju sta bili na Rifniku dve svetišči. Po- znoantične hiše na Gori so bile zgrajene iz kamna in so imele več sob. Zidove je že vezala malta, kritina pa je bila lesena. Greli so se s preprosto centralno kurjavo, vodo so dobivali iz vodnega zbiralnika, ki je bil vklesan v živo skalo. Uporabljali so kapnico, ki so jo speljali s strehe svetišča v zbiralnik. Malce pozneje je bil postavljen 220 metrov dolg obrambni zid s stra- žarnico. S prihodom Slovanov je bila naselbina na Rifniku opuščena. Zanimive so tudi ruševine gradu Reichenegg. Prvič je grad omenjen že leta 1163, v 15. stoletju je iz posesti rifniških gospodov prešel v last celjskih grofov. Od leta 1635, ko je bil med kmečkimi upori opustošen, je le še razvalina. Ruševine gradu Rifnik Foto Franci Horvat površina znaša 84  ha, dolgo je 5  km in široko do 0,5 km. Nekateri ga imenujejo Kozjansko morje. Ribnikov na Blagovni je precej, sedem večjih in nekaj manjših. V njih vzrejajo krape za potrebe bližnje okolice in Celja. V enem izmed njih raste tudi vodni orešek. Zaradi svoje izjemnosti je postal visoko varo- vana naravna vrednota državnega pomena. V sever- nem delu občine se uveljavlja predalpsko, panonsko in ilirsko prirodno rastje. V nižinah je precej iglavcev, zlasti smrek, mladih jelk in borov. Mešane listnate gozdove v osojah in hribovju sestavljajo bukev, črni gaber, mali jesen in hrast. čajno je največ padavin spomladi in v zgodnji jeseni. Za območje Voglajne je značilna megla, predvsem jeseni in spomladi. Hidrološke in naravne vrednote Med najbolj poznane vodotoke sodi reka Voglajna. S tem imenom teče šele od sotočja Jezerščice, Sliv- niškega potoka in Ločnice. Pritokov Voglajne je več, nekateri izmed njih imajo tudi hudourniški značaj. Vsi vodotoki imajo običajno višek pretoka spomladi in jeseni. Izjemno zanimivo je Slivniško jezero, kjer je primeren prostor za rekreacijske dejavnosti – za ribolov in piknike. Gre za umetno jezero, ki leži v bližini Gorice pri Slivnici. Napolnjeno je bilo leta 1976 za potrebe Železarne Štore. Zaradi novejše ra- zvojne tehnologije ga ta ni več potrebovala. Njegova PLANINSKI VESTNIK maj 2022 35 Informacije Kako do Šentjurja: Na to območje se pripeljemo po štajerski avtoce- sti, ki jo zapustimo na izvozu Dramlje. Od tam naprej je odvisno, kate- ro pot do Dramelj, Šentjurja ali Žusma si bomo izbrali. Vodnika: Marjan Pergar: Posavsko hribovje. PZS, 2004. Stanko Klinar: Slomškova pot. Mohorjeva družba, 2002. Literatura: Igor Grdina in Vinko Skale: Šentjur. Krajevna skupnost Šentjur mesto, 2002. Alenka Testaniere s sodelavci: V tej lepi deželi. Občina Šentjur in Ra- zvojna agencija Kozjansko, 2006. Zemljevida: Posavsko hribovje, Kartografija; 1 : 75.000. Šentjur, turistična karta občine in mesta, Občina Šentjur pri Celju, 1 : 30.000 in 1 : 7.500. Med pomembne naravne vrednote sodi velikonoč- nica na Boletini. Občina Šentjur je leta 1993 rastišče zavarovala kot botanični naravni spomenik. Poleg omenjenih naravnih vrednot je še nekaj posameznih dreves, ki vzbujajo pozornost, na primer pagodovec pri Železniški postaji Šentjur, kostanjev drevored pri Ponikvi in turška lipa pri Planinskem gradu. Nekaj je tudi jam in brezen, kot so Hudičeva luknja pri Bo- letini, brezno pri Okrogu in Prestreško brezno pri Spodnji Ponkvici. Južni del občine – to so krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Kalobje in Prevorje − spada v Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki je pod okriljem Unesco- vega programa Človek in biosfera. Status biosfernega območja je pridobil leta 2010, z njim upravlja Javni zavod Kozjanski park. Na teh območjih so poudarje- ni ohranjanje krajine in biotske pestrosti, do okolja in narave prijazen gospodarski razvoj ter pomembnost raziskovanja in izobraževanja. Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje združuje in povezuje vse te dejavnosti. Zgodovinski pregled območja Najstarejše najdbe o poselitvi segajo v neolitik in so v Dobrinskem, Goričici, Slatini, Ponikvi, Šentjurju in pri Planini pri Sevnici. Nekaj posebnega je Rifnik, kjer so našli zelo bogate ostaline. Čez ozemlje je vodila rimska cesta Celeia–Petovio, ob kateri so na več mestih našli ostanke antične kulture. Ko so bila prekinjena madžarska ropanja, se je na tem območju utrdila nemška oblast, pokrajina je takrat pripada- la Savinjski marki Viljema I. in II. Leta 1042 je bil v Krki na Koroškem ustanovljen samostan, ki je postal lastnik velikega posestva od Šaleške doline do Sotle in čez Savo vse do Mirne. Njihovi škofje so takrat po- stavili več gradov, kot sta Rifnik in grad na Planini. V 14. stoletju so te gradove dobili celjski grofje. Zaradi prehodnega značaja ozemlja so tod večkrat vpadli Turki. Uporni kmetje so leta 1635  porušili grad Rifnik, takratni lastnik je iz Rifnika prenesel upravo na Blagovno. V času pred prvo svetovno vojno so bili prebivalci Šentjurja kljub hudim pritiskom Nemcev sila zavedni. Pomembno zaslugo za to lahko pripiše- mo rodbini Ipavec. Prav tako so ostali zavedni med obema vojnama. Med drugo svetovno vojno je bilo izseljenih veliko ljudi v Srbijo in na Hrvaško, mnoge pa so odpeljali v koncentracijska taborišča.  m Rajski otok na ribniku pri Blagovni Foto Franci Horvat PLANINSKI VESTNIK\ maj 2022 PLANINSKI VESTNIK\ maj 2022 37 Žusem, 669 m Resevna, 682 m s Pohorjem v ozadju, zahodno Savinjske Alpe s Peco, jug je rezerviran za Kum, Li- sco in Bohor. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 339 m Izhodišče: Kranjčica, 343 m. Štajer- sko avtocesto zapustimo na izvozu Dramlje in se zapeljemo v Šentjur. V centru pri semaforjih se peljemo naravnost proti podvozu in zavijemo proti Hruševcu. Mimo osnovne šole nadaljujemo po ulici Franja Malgaja v gozd, kjer je manjše parkirišče na de- sni strani. WGS84: N 46.2021, E 15.3672 Koča: Planinski dom na Resevni, 682 m, telefon +389 03 574 05 63 Časi: Izhodišče–Resevna 45 min Resevna–izhodišče 45 min Skupaj 1.30 h Sezona: Vsi letni časi Vodnik: Marjan Pergar: Posavsko hri- bovje. PZS, 2004. Zemljevid: Posavsko hribovje, Posavsko hribovje Posavsko hribovje Zahtevnost: Zahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 357 m Izhodišče: Turistična kmetija Žurej, 312 m. Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Dramlje. Pot nadaljujemo proti Šentjurju, kjer se odcepimo proti Kozjemu. V Gorici pri Slivnici v krož- išču zavijemo levo proti Sv. Štefanu, Loki, Podčetrtku. Peljemo se mimo Slivniškega jezera in odcepa za Sv. Štefan do naslednjega razpotja, kjer zavijemo desno proti Ječevu, Dobrini, Hrastju in smo kmalu na izhodišču. WGS84: N 46.1676, E 15.4715° Časi: Izhodišče–Žusem 1 h Žusem–Panoramska pot–izhodišče 1.40 h Skupaj 2.40 h Sezona: Vsi letni časi Zemljevid: Posavsko hribovje, Karto- grafija, 1 : 75.000. Vzpon: Od Domačije Žurej gremo čez travnik v gozd, kjer nas sme- rokaz usmeri levo proti Žusmu in Stolpu ljubezni. Široka pot nas vodi Na severovzhodnem vrhu Velikega Špič- ka, najvišje točke Žusma, je Stolp lju- bezni. Visok je 25,9 metra in je najvišji lesen stolp v Sloveniji. Nanj vodi 116 sto- pnic, ima 22 podestov ter dve razgledni ploščadi. Razgled z njega v lepem vre- menu je veličasten, saj vidimo tako pro- ti Hrvaški kot Madžarski in Avstriji. Da o domačih gorah ne govorimo – pogled seže celo do T riglava. Na vrhu je zvonček želja. Stolp je zgradilo Planinsko društvo Žusem leta 2015. Planinski dom na Resevni Foto Franci Horvat Stolp ljubezni Foto Franci Horvat Na Resevni kljub poraščenosti za odličen razgled skrbi 20 metrov visok kovinski stolp. Že leta 1953 so šentjurski planinci zgradili 12 metrov visok lesen stolp, ki jim je odlično služil dobrih 15 let. Ena izmed vi- harnih noči je bila kriva, da se je porušil. Današnji kovinski razgledni stolp stoji od leta 1996, do vrha je treba premagati več kot sto stopnic. Z njega vidimo vzhodno Rifnik in ostale hribe Kozjanskega, seve- rovzhodno Donačko goro in Boč, severno Konjiško goro, Paški Kozjak in Uršljo goro PLANINSKI VESTNIK\ maj 2022 PLANINSKI VESTNIK\ maj 2022 38 rahlo navzgor, čez čas se spremeni v grebensko pot. Na vrhu vzpetine nas pričaka skromna klopca, nato se ne- koliko spustimo in zopet dvignemo, da pridemo do kolovoza oziroma čez čas do asfaltne ceste, ki jo prečimo. Od tu naprej je pot strmejša, na nekaj mestih hojo olajšajo stopnice iz lesenih debel. Nadaljujemo do roba Kamnoloma Žu- sem. Ob njegovem desnem robu pride- mo do jeklenic in skob, ki nas varno vo- dijo čez kratko skalno stopnjo. Do Stolpa ljubezni imamo samo nekaj okljuk. Sestop: Od stolpa gremo mimo okrep- čevalnice zahodno po Panoramski poti (Ravne njive–Ječevo–Žurej, 1.40 h). Sprva se spustimo na travnik, nato pa zopet nekoliko dvignemo (lep pogled na cerkvi sv. Jakoba in sv. Valentina). Sledi spust do Ravnih njiv oziroma majhnega kozolca po gozdu in široki poti, ki nas čez čas pripelje do ceste, kjer zavijemo desno za Užmah–Ječevo. Tudi tu sledimo kolovozu desno, ki vodi vse do stare kozjanske hiše. Nadaljuje- mo desno po kolovozu (ne po asfaltu) do naslednje domačije (Hrastje 29) in nato sledi spust mimo vodnega zajetja in kamnoloma do naslednje domačije. Po asfaltirani cesti sestopimo v dolino, malo pred koncem sestopa nas na raz- potju tabla na kozolcu usmeri desno. Do kmetije Žurej je še 10 minut hoje. Franci Horvat pot, ki vodi do razglednega stolpa. Sestop: Sestopimo po kolovozu mimo Planinskega doma in Zavetišča na Resevni do asfaltne ceste, ki pripelje iz Šentjurja (parkirišče). Nadaljujemo po asfaltni cesti mimo zanimivega stu- denca in razpotja za strmo pot nav- zdol. Udobne poti je hitro konec, kajti kmalu smo pri stiku s potjo, ki smo jo opravili pri vzponu. Sestopimo po poti vzpona, vse do izhodišča. Franci Horvat Kartografija, 1 : 75.000. Vzpon: Na začetek označene poti nas opozori oznaka za Planinski dom Re- sevna. Pot se zložno vzpne po gozdu vse do razpotja, kjer gremo levo po nakazanem grebenčku. Pri križu in klopi se nam priključi pot iz Štor. Lična tabla nas usmeri južno mimo domačije na desni strani. Nato prečimo kolovoz in nadaljujemo sprva nekoliko strmo navzgor. Sledi udobna in široka pot, ki nas vodi okoli hriba do počivališča (klopca). Nadaljujemo lahko vse do no- vega razpotja, kjer zavijemo desno do asfaltne ceste, ki jo prečimo, in nada- ljujemo desno navzgor. Še vedno smo na udobni poti vse do stika poti s Sve- tine. Pred nami je nekoliko strmejša Žusem, 669 m Resevna, 682 m Posavsko hribovje Posavsko hribovje PLANINSKI VESTNIK\ maj 2022 PLANINSKI VESTNIK\ maj 2022 39 Na Rifniku, desno je arheološko najdišče. Foto Franci Horvat doma parkiramo. WGS84: N 46.2728, E 15.3912 Časi: Izhodišče–Šeida–Sv. Uršula 45 min Sv. Uršula–izhodišče 30 min Skupaj 1.15 h Sezona: Vsi letni časi Zemljevida: Posavsko hribovje, Karto- grafija; 1 : 75.000; Šentjur, turistična karta občine in mesta, Občina Šentjur pri Celju, 1 : 30.000 in 1 : 7.500. Vzpon: Pri gasilskem domu (oznaka za sv. Uršulo) se spustimo do glavne ceste. Tu zavijemo levo (severno) do križišča z oznakami za naš hrib. Pot nas vodi mimo cerkve sv. Ilija do na- slednjega križišča, kjer zavijemo desno na pot čez Šeido. V gozdu se nam pri- druži pot iz Ponikve oziroma Slomško- va pot. Sledimo strmi in ozki asfaltirani cesti levo vse do domačije, kjer se kon- ča. Tam nas puščica usmeri levo nav- zgor po travniku med vinogradi. Pot se hitro unese in zopet smo pri asfaltni cesti, kjer zavijemo desno. Do cerkve imamo še nekaj minut zmerne hoje. Cerkev sv. Uršule Foto Franci Horvat heološka obdobja, od mlajše kamene dobe pa vse do prihoda Slovanov. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 288 m Izhodišče: Šibenik, 280 m. Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Dra- mlje. Pot nadaljujemo proti Šentjur- ju, kjer v velikem križišču s semaforji nadaljujemo naravnost proti podvozu in sledimo oznakam za Šentrupert. Za tablo s koncem naselja Šentjur je manjše parkirišče in smerokaz za Ši- benik, kjer parkiramo. WGS84: N 46,2026, E 15,3932 Časi: Izhodišče–Rifnik 45 min Rifnik–domačija Jazbec–izhodišče 45 min Skupaj 1.30 h Sezona: Vsi letni časi Vodnik: Marjan Pergar: Posavsko hri- bovje. PZS, 2004. Zemljevid: Posavsko hribovje, Karto- grafija, 1 : 75.000. Vzpon: Po asfaltni cesti gremo sto Kot izletniška točka je ena izmed najbolj priljubljenih in obiskanih. Razgled s tega po višini sila skromnega hriba je res en- kraten. Na vzhodu vidimo Boč, na Hrva- škem Sleme, sledijo Bohor in ostalo Po- savsko-Zasavsko hribovje, ki na zahodu preide na Menino planino. Na severu vi- dimo Konjiško goro, za katero se skriva Pohorje. Do sv. Uršule pripelje več ozna- čenih poti: Ponikva ali Hotunje–sv. Uršu- la nad Dramljami, Dramlje–sv. Uršula nad Dramljami in Dramlje–sv. Uršula nad Dra- mljami (čez Šedino). Za vzpon bomo upo- rabili zadnjo, za sestop pa nekoliko krajšo in bolj direktno v Dramlje. S Ponikve pri- pelje tudi Slomškova pot. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 148 m Izhodišče: Dramlje, 316 m. Štajersko av- tocesto zapustimo na izvozu Dramlje, nato na prvem križišču zavijemo levo proti Dramljam. Po dobrem kilome- tru zopet zavijemo levo proti Svetelki. V bližini osnovne šole ali gasilskega Zanimivo ime, ki zveni nekako druga- če, bolj mistično in malce "diši" po pati- ni oziroma burni zgodovini. Hrib, ki je vi- sok borih 568 metrov s kopastim vrhom in širnim razgledom, je v preteklosti nudil ugodno možnost za varno naselitev. Gora, kot ji pravijo domačini, je bila neprekinje- no poseljena skozi vsa pomembnejša ar- Rifnik nad Šentjurjem, 568 m Sv. Uršula nad Dramljami, 464 m Posavsko hribovje Posavsko hribovje PLANINSKI VESTNIK\ maj 2022 PLANINSKI VESTNIK\ maj 2022 40 metrov proti Šentjurju do oznak na desni za Rifnik. Markirana pot nas vodi sprva po stopnicah navzgor v gozd, nato spet pridemo do asfaltne ceste, ki jo zapustimo pri oznaki za Rifnik. Sledimo kolovozu, kaj kmalu na levi opazimo ostanke gradu Reichene- gg. Od tam nadaljujemo po vlaki, ki se dviga proti arheološkemu najdišču Rifnik. Pozneje se nam priključi pot iz Jakoba. Do razgledišča na Rifniku je še nekaj korakov, tam je tudi vpisna knjiga. Sestop: Od razgledišča sestopimo po poti vzpona do razpotja, kjer zavije- mo levo proti Jakobu pri Šentjurju. Pot nas pripelje na travnik in desno proti domačiji Jazbec (parkirišče za tiste, ki se na Rifnik pripeljejo z avtom). Nada- ljujemo po cesti, mimo lepega kozolca do kapelice, kjer zavijemo desno mimo kmetije v gozd. Gozdni odsek je sila kratek, nato smo zopet na asfaltni cesti, po kateri sestopimo v Šibenik oziroma do avtomobila. Franci Horvat Sestop: Od cerkve sv. Uršule se spu- stimo mimo mežnarije oz. doma PD Dramlje po cesti vse do odcepa na levo proti dolini (desno kapelica s podobo Antona Martina Slomška). Asfaltna cesta nas nato pripelje do razpotja, kjer smo na vzponu zavili desno. Pot na izhodišče nadaljujemo po znani poti. Franci Horvat Rifnik nad Šentjurjem, 568 m Sv. Uršula nad Dramljami, 464 m Posavsko hribovje Posavsko hribovje