fwi Amerikanski Slovenec jgai ■ PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI | l&L j ( V PtatODICAL HlV, Geelo: Za vero in narod — za pravico in retnico— od boja do zmage! i) AfK^nfoxi>» )1 LKTN^osdv0j gi^sii^^y ^tol d^y^ta v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; p. a družbe sv. mohorja v s iffi™ | ^^merikl^i chicagi; zae^dnc sb©v. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. )) [■■■■■l)) ■ . --"j (Official Organ of four Slovenian Organizations) rl $TEV. (NO.) 30. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. FEBRUARJA -r THURSDAY, FIBRUARY 12, 1942 LETNIK (VOL.) LI. Obramba Singapore pojema-Rusi si osvajajo nova mesta BRITANCI SE UMIKAJO PRED JAPONSKO PREMOČJO Nove japonske sile vro preko preliva na sinagaporski otok. — Radio v Singapore umolknil. — Singapore doživlja prvi napad v 123. letih svojega obstoja. London, Anglija. — Dočim se je v ponedeljek še zdelo in napovedovalo, da bodo Japoncf ob svojem napadu na Singapori naleteli na tak strahovit odpor, kakoršnega še niso doživeli v vsej svoji vojni in, da bo bitka za to trdnjavo tako ljuta, kot je ne pomni zgodovina, so pa poročila, ki so pričela prihajati semkaj v torek, izražala povsem drugačno sliko, in ta slika za Britance nikakor ni prijetna. Iz nje se je namreč sklepalo, da bodo britanske Čete na Singa-poru poražene, še predno bodo pravzaprav prišle do kakega večjega spopada. Poročila govore, da japonske čete naravnost vro z malajskega polotoka preko ozkega preliva na singaporski otok, dočim njih zračne sile sipljejo pred njimi bombe na umikajoče se Britance. Med tem, ko so pri prvem napadu zasedali Japonci samo severozapadni del otoka, so pa pričeli v torek izkrcavati nove sile tudi na severnem delu. V torek opoldne se je objavilo, tla je radio postaja v mestu Singapore, ki leži na skrajnemu južnem koncu otoka, umolknila. Iz tega poročila bi' se lahko sklepalo, da so morebiti bombe zadele postajo^ morebiti pa tudi, da so Japonci že v mestu; in ta druga možnost nikakor ni izključena, kakor se povdarja tukaj. Kakor položaj kaže, so Britanci na tem, da bodo morali zapustiti to svojo trdnjavo, ki ■o jo smatrali za svoj najmočnejši branik na daljnjem vzhodu, in, da bodo Japonci za raz-1 meroma nizko ceno osvojili trdnjavo, ki je veljala nekako za nepremagljivo in, ki je ni doslej v vseh 123. letih, kar obstoja,1 še nihče napadel. i --o- Predstavite vašim prijateljem "Amer, Slovenca" in jim fa priporočite, d.* se nanj na-roče! SODNIK PRIPOROČA VERSKO VZGOJO V ŠOLAH NORMANDIE SE ZVRNILA Bivša luksuzna ladja leži na strani v pristanišču. —O— New York, N. Y. — Bivša potniška ladja Normandie, po nos francoske tvgovske mornarice, zgrajenavS stroški 55 milijonov dolarjev, je nudila v torek zjutraj prav žalostno sliko. Njen ogromni trup, osmojen in okajen vsled požara, ki je dan prej izbruhnil na njej, je namreč ležal na strani v tukajšnjem Hudson pristanišču, pričakujoč popravila, ako bo to še mogoče. — Kako je požar nastal, se ni nstačno ugotovilo; pravijo, da ga je neki delava po nepazljivosti zanetil. Razširil pa se je s silno naglico preko celega parnika, da so ga komaj do večera udušili. Več ton težke množine vode, ki so pri tem prišle v notranjščino ladje, .pa so povzročile, da se je trup zvrnil. ČIANG KAI-ŠEK NA KONFERENCI V INDIJI New Delhi, Indija. — V svr-ho posvetovanja z britanskimi in indijskimi voditelji je prispel v Indijo načelnik kitajske vlade Čiang Kai-šek, ki je obenem tudi vrhovni poveljnik zavezniških čet v kitajskem področju svetovnega bojišča. Ob njega sprejemu se je indijski podkralj izrazil, da ta sestanek pomeni tovarištvo v orožju dveh velikih narodov, kitajskega in indijskega, katera štejeta skupno 800 milijonov ljudi, kar je ena tretjina vsega prebivalstva na svetu. Čiang je v odgovor povdaril, da je Kitajska pripravljena, prispevati svoj del, da se zagotovi zmaga za demokratično fronto. -o- "ŠIRITE AMER- SLOVENCA" EDEN NAJVEČJIH NAPREDUJEJO KLJUB SIL-NEMO MRAZU IN SNEGU Na osrednjem delu fronte in v Ukrajini zasedli Rusi nove kraje. — ''Nova faza se pričenja," dejal nazijski govornik. — Pričakuje se ostrejši nemški odpor. VESTI 0 DOMOVINI Vojni dopisnik angleškega lista piše o junaških bojih jugoslovanskih četnikov, ki uničujejo nacijske tanke in letala, po končanih bojih se pa umaknejo v skrivna pla- Chicago, III. — Število slučajev bi se lahko navedlo, iz katerih bi se razvidelo, da ima razmeroma le malo take mladine, ki je dobivala versko vzgojo, opraviti z mladinskimi ali s kriminalnimi sodišči. Tako se je izrazil sodnik Norris C. Bakke, član vrhovnega sodišča države Colorado, ko je imel tukaj govor v torek ob zborovanju mednarodnega sveta za versko vzgojo. Iz tega vzroka je sodnik nujno priporočal, naj bi se upe ljal verski pouk v javnih šolah, ako hočemo ohraniti ameriške ideale, ter povdaril: "To dejstvo postane zelo važno, ako pomislimo, da znaša račun, ki ga mora Amerika letno i plačati za zločine, 15 milijonov j dolarjev ... Ne bom trdil, da je ' bila, in, da je verska vzgoja j edini odgovor na ta problem. < Vendar pa je eden najbolj važnih ključev za to situacijo." i ;Sodnik je izvajal, da vpra- i šanje ločitve cerkve od države ni tako ostrp začrtano, kot se navadno misli. Nasprotno, samo ena sama država, namreč Utah, iraa v ustavi, da ne sme biti nobene zveze men cerkvijo in državo, in verski pouk v šolah je direktno prepovedan le v tej državi in v Washingtonu. Uvedba verskega nauka v javnih šolah bi torej po mnenju tega sod- : nika v pretežni večini držav ne : zadela na resne ovire. Abraham Lincoln, katerega rojstni dan obhajamo danes, ki si je s svojim modrim vlada-1 njem kot predsednik, zlasti pa s svojo poštenostjo in ljubeznijo do bližnjega pridobil nesmrten sloves ne samo med Amerikanci, marveč med civiliziranim človeštvom sploh. i . PRALNICE NE BODO DOBILE OBROČEV Chicago 111.-j*.— Kakor se je izvedelo zsd&jj1 pftnod^fk seji mestnega sveta, ne bodo pralnice upravičene, da bi dobile nakazila za nOve gumijaste obroče za svoje truke. Dostavljanje perila na dom se namreč ne smatra, da bi bilo bistveno potrebno za obrambni program. Tako bodo prisiljeni ljudje, sami nositi svoje perilo v pralnice, kadar se bodo obrabili sedanji obroči na trukih. Isto velja tudi za čistilnice. — Ob tej pri ' liki se je župan Kelly izrazil, da so federalni agenti ugotovili, da se ponekod prodajajo obroči po $100 za skupino, ter je pripomnil, da bodo tem oderuhom prišli na sled in jih kaznovali. ----o- ROJAKA ZADELA KAP Chicago, 111. — Zadnjo soboto, ko je bil na obisku v Algon-quinu, 111., je bil smrtno zadet od srčne kapi John Debel j ak, 1921 Blue Island ave. Pokojni je bil star 51 let in doma iz Škofje Loke. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Zefranov pogrebni zavod,jod koder se je Vršil pogreb to sredo popoldne. -- POBEG SE MU NI POSREČIL Chicago, III. — Da bi si pridobil svobodo, je neki 19 letni črnec napravil -zadnji ponedeljek nevaren skok, ki pa mu ni prinesel nikakega rezultata. Fant je ugrabil neki ženski ročno torbico, vsled -česar je bil prepeljan na policijsko stražnico. Tam pa se je hipoma pognal z glavo naprej skozi okno in pristal 15 čevljev globoko na pločniku. Ostal pa je nepoškodovan in bil tudi takoj zopet prijet. APEL ZA NADALJNJE MILJARDE Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v ponedeljek poslal kongresu apel, naj nakaže nekaj manj kot 23 milj ard dolarjev za razne potrebščine za armado. Malo prej je podpisal in uzakonil od kongresa odobreni predlog, s katerim se nakazuje za mornarico 26 in pol miljard dolarjev. KRATKE VESTI i — Batavia, Java. — Nizozemska vlada namerajra še v naprej v gotovini plačevati Ameriki za vojni matenjal, ki ga dobiva od nje, kakor'' je doslej. Vendar pa se nizozemska vzhodna Indija poslužuje privilegija, ki ji ga nudi1 Amerika z lend-(lease. — Ottawa, Ont. — Min. predsednik King je v ponedeljek objavil v parlamentu, da bodo Jugoslavija. Norveška in Poljska v naprej zastopane v Kanadi potom svojih poslanikov. Jugoslovanski poslanik bo dr. Cankar, večletni poslanik v Argentini. — Washington, D. C. — V ameriškem diplomatskem osobju se izvrši nekaj I^TR^mernbe.* namreč, da je za Rusijo imenovan novi poslanik, in sicer admiral Wm. H. Standley, ki bo nadomestil dosedanjega tamkajšnjega poslanika Steinhard-ta. -o- NEDOSEGLJIVE CENE NA KITAJSKEM Čungking, Kitajska. — Cene J 'ivljenjskim potrebščinam so tukaj tako visoke, da so za ljudi 8 stalno plačo že zdaj nedoseg-i ljive, a se še vedno dvigajo. Tako stane par dobrih čevljev 500 kitajskih dolarjev, kar ^c okrog 25 dolarjev v ameriškem denarju, povprečni uslužbenec s stalno plačo pa dobi na mesec le okrog 300 kitajskih dolarjev. Ti uslužbenci so naravnost v obupnem položaju in žive takorekoč, od samih dolgov, ako še dobe j London, Anglija. — Z rusko-j nemškega bojišča govore poročila, izdana v Moskvi v torek, da so ruske sile, kljub debelemu snegu in mrazu pod ničlo, napredovale na osrednjem delu fronte za nadaljnjih šest milj ter zasedle 26 novih krajev. Dostavlja pa se, da so Nemci zelo ojačili svoj odpor pri mestu Ržev ter, da izvajajo tamkaj močne protinapade, da prebijejo ruski obroč;' to mesto je namreč že par tednov od Rusov obkoljeno od treh strani. Poročila navajajo uspehe Rusov tudi v Ukrajini in trdijo, da so tamkaj zasedli mesto Krasno-grad, 60 milj jugozapadno od Karkova, kar bi pomenilo, da se bližajo Dnjepropetrovsku. Z berlinskega radio se je slišal neki govornik, ki se je izražaj, da se defenziva Neipce\>ja s*e je pričela v decembru*; žete} končuje in, da se bo otvorila nova faza vojne. Te besede nekateri razlagajo tako, da utegne Hitler opustiti svojo dosedanjo taktiko, namreč, da čim najbolj štedi z človeškimi silami, ter, da bo odredil proti Rusiji protinapad, ne glede na to, kako ceno bo ta zahteval. NEMŠKI DOLGOVI SE POTROJILI | Bern, Švica. — Nemški državni dolgovi so se zvišali za več kakor trikrat tekom časa, kar traja vojna. Pred izbruhom vojne so znašali okrog 37 miljard mark, a koncem leta 1941 pa nad 128 miljard. kje kaj kredita. Druge cene so podobne. Funt kave stane ameriških $5, zavoj cigaret $3, itd. Jugoslovanska vojska (Vojni dopisnik "The Chris ! tian Science Monitor) Washington, D. C., 2. februarja (JČO) — V prevodu prinašamo članek ameriškega časopisa o jugoslovanski vojski, ki pod vodstvom vojnega ministra generala Draža Mihajlovi-ča vzbuja občudovanje v ^vsem svetu: London, 2. februarja (CHM) — Londonski krogi, ki so v stalni zvezi z "nevidnim" bojiščem v Jugoslaviji, pravijo, da srbska "neredna" vojska uničuje nacijske tanke, letala in pehoto s sijajno vojno umetnostjo napadanja in umikanja. Glavno prizorišče njihovih napadov je južnozahodni predel Srbije, kjer se doline, kakor od-tiski prstov neke orjaške roke prepletajo med mogočnimi gorami. Ob vsaki strani gorskih zavarovane s strmimi stenami. fTu so majhne, trdožive vasice, [kjer vojska generala Mihajlovi-iča nahaja zavetje, če treba. 1 Tako Jugoslavija nadaljuje borbo. Bivanje in prehrana ljudi v teh utrdbah ne povzročate preglavic, ker so možje navajeni živeti trdo. A planinske vasi jim dajejo vse, kar imajo. Pač pa je težko vprašanje zalaganje 3 strelivom. Trije razlogi za uspeh Dejstvo, da je to vprašanje sedaj rešeno, se razlaga s tem: 1. Oddelki generala Mihajlo-viča so pri številnih napadih na Nemce zaplenili mnogo vojaških potrebščin. 2. Ker je velik del teh čet v resnici kos redne jugoslovanske vojske in ne zasebnikov, kot je bilo nekoč v Rusiji, je ta del vojske pri umiku v planine s seboj odnesel velike zaloge streliva in jih skril v varna zavetja. 3. I^uška v hiši je stara jugoslovanska navada. Torej je bilo tudi nekaj zasebne rezerve streliva in orožja, čeprav so mnoge med temi puškami bile bolj dragocene kot starina kot pa strelno orožje. Vojna umetnost generala Miha j loviča je v tem, da se izogiba pravih borb z velikimi in odlično oboroženimi oddelki in u-darja samo na slabih mestih, pred spopadom z močnejšo silo pa izkoristi prikladno okolico in se umakne. Pred vsakim napredovanjem kazenskih ekspedicij osvojevalca se Jugoslovani umaknejo v planine in Nemci so prisiljeni stopati v nenadne borbe v nerodnih okoliščinah. Ma-lokatero noč prespijo mirno. Kadar planejo v napad, morajo navadno ugotovitir da sovražnika ni več.. Naciji se maščujejo Ker z vojaškimi sredstvi ne morejo doseči svojega cilja, uničiti jugoslovanski odpor, ujeti generala Mihajloviča in uničiti njegovo vojsko, jih Nemci z maščevalnimi dejanji skušajo V Atlanta. Ga., so mestni veljaki nedavno vprizorili po ulicah parado na dvokolesih z namenom, da privabijo ljudi, naj se zaradi pomanjkanja avtomobilov zopet navadijo na to vozilo.....Na desni, na kolesu S dvojnim sedežem, sta župan Lecraw in državni governer Talmadge, na levi pa mestni odbornik Haire. j prisiliti k predaji in mučijo pre-i bivalstvo v mestih in neusmiljeno požiga j o vasi in mesta. Zad-ija poročila pravijo, da so mesta Rudnik, Kraljevo in Gornji Milanovac porušena do tal in da so tisoči žena, otrok in starcev bili poklani. Pozneje so bili Nemci prisiljenj nasloniti se na bolgarsko pomoč. Poročila pravijo, da je bilo izbranih sedem bolgarskih divizij za nadzorovanje v Južni in Južnovhodni Srbiji. Dalje pravijo vesti, da so te čete bolj človeške in dobrohot-nejše v primeri z naciji in iz njihovih besed je mogoče razbrati, da prav malo verjamejo o tem, da so na strani zmagovalca. Premikanje nemških čet Nemške čete vse bolj zame njujejo Madžari, Bolgari in najemniki Krizlm&a.-arABiiieri -i generala Nediča. Glavni del pre ostale nemške vojske je sedaj v okolici Beograda. General Simovič, bivši predsednik jugoslovanske vlade v Londonu je dejal našemu dopisniku, da bodo Nemci uničili Beograd s topovi in letali, če se Mihajlovič ne bo prodal. Zdi se, da Nemci nameravajo umakniti iz Jugoslavije čim več svojih čet in pustiti le poveljstvo popolnoma nemško, ki naj bi razpolagalo z mešano zasedno vojsko osišča. Vesti pripovedujejo, da se general Mihajlovič, katerega dela bodo dobila mesto v zgodovini junaštva čim bodo znana v svetu, sam osebno udeležuje borb, ogleduštva in organizacije neomajnega jugoslovanskega odpora. Pripoveduje se, da Mihajlovič cesto preoblečen hodi v zasedene kraje in posedajoč po kavarnah posluša pogovore nemških častnikov, čeprav so Nemci razpisali veliko nagrado za vsako vest, ki bi pomagala do ujetja ali usmrtitve. V času med prejšnjo in sedanjo svetovno vojno je bil Mihajlovič vojaški odposlanik v Sofiji in učitelj v beograjski Vojni Akademiji. Dolga leta so jugoslovanski vojaški krogi o njem vedeli, da je borben človek in v začetku vojne ga je Kralj Peter II. povišal za generala. General Mihajlovič je organi-i ziral svoje sile na zdravih vo-i jaških temeljih. Njegovo delovanje je'presenetljivo in-nena-. vadno. Generalni štab ima svo-je sile, razporejene in sodelujo-, če, razpolaga z nekaterimi motoriziranimi edinicami, topništvom in motornimi kolesi. -o—— — Ko seflamo k zajutreku, i kosilu ali večerji, naj nam sto-- pijo pred oči ubogi reveži v i stari domovin L Bog ve, ali ima* i jo oni, kako skorjico kruha, da 5 bi jo ravžfli? Pomagajmo jim, ) zbirajmo za nje prispevke! AMERIKANSKI SLOVENEC Vrvi in mfetarejH slovenski The first and the Oldest Slovene Met v Ameriki. . Newspaper in America. Ustanovljen lata X89U Established 1691. Iihajft mk dan tanm nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkoy |q Jmwi po piaaMilrih day and the day after holidays. Izdaja tU tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naalor urednifera in oprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. 1849 W. Cermak RcL, Chicago. Trlefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina; * Subscription: Za odo leto ---$6.00 For one year___$6.00 2a pol leta _ 3.00 For half a year . - ,... 3.00 Za četfrt leta -__1.75 For three months ____1.75 Za Chicago, Kanado hi Brrepo: Chicago, Canada and Europe: Za celo lata_*7.0Q For one year _$7.00 Za pol Ista_3.50 Fcr half a year _ 3.50 Za fcetrt lata_2.00 For three months _- 2-00 Posamezna žtcrilka 3c Single copy _ 3c ■Ttopisi vainega potnans as hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan hi pol pred dnevom, ko iside Ust. — Za zadajo številko ▼ tednu je Us do Četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa ae ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. * Entered as second class mattrr, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. WrM ' AMERIKANSKI SLOVENEC _četrtek. 12. februarja 1942 nost je še le dala Ameriki, vsemu demokratičnemu svetu in vsem pravičnim, obraz prave svobode in demokracije. Danes po dobrih sedeminsedemdesetih letih velikih Lincolnovih žrtvih, ko je moral za visoke ideale demokracije in svobode plačati celo s svojim lastnim življenjem, je v teku zopet satanski poizkus, da se uniči visoke ideale svobode in demokracije po drugih delih sveta in tudi tu v Ameriki. Takozvane osiščne sile so naredile načrt, da s svojo zahrbtnostjo zasade nož v hrbet tudi naši ameriški svobodi in demokraciji, za katero je dal na tako tragičen način svoje dragoceno življenje sam Lincoln pred sedeminsedemde-setimi leti. Ali ne bomo ob spominu na velikega demokratičnega in pravičnega Lincolna prisegli vsi, žrtvovati vse in doprinesti vsako žrtev, ki potreba, da očuvamo tudi v teh velikih in nevarnih časih svobodo in demokracijo Združenim državam? Gotovo! Za obrambo velikih načel ameiiške demokracije in svobode, ne sme biti za nikogar izmed nas nobena žrtev prevelika! Živela Amerika! Živela njena demokracija in svoboda ! Živel spomin na velikega pravičnega Lincolna! ABRAHAM LINCOLN « Dne 12. februarja 1809 se je rodil v Hardin okraju v državi Kentucky, šestnajsti predsednik Združenih držav] Abraham Lincoln. Njegov oče Tomaž Lincoln in njegova plati Nancy Hanks, sta bila oba domačina iz države Virginia. Ko je bil njun sin Babe star osem let sta se Lincol-nova družina preselila v državo India.no, v Spencer okraj, • kjer je vladalo še vse primitivno življenje in Lincolnova družina se je borila s prav pijonirskimi težavami v tem kraju. Šol tedaj ni bilo, zlasti ne v tej okolici. Navadil pa se je pisati in brati od drugih. Leta 1818 mu je umrla ljubljena mati. Oče se je čez dobro leto v drugič poročil. Ko je bil Lincoln komaj 19 let star je dobil delo na brodu, ki je vozil po rečnih vodah med temi kraji in New Orlean-som. Leta 1830 se je njegov oče preselil v Macon okraj, v državo Illinois. Mladi Babe je šel z njim in je pomagal čistiti svet in napravljati les za kabino, ki so si jo postavili v novem kraju. Klima tukajšnega kraja mlademu Lincolnu ni ugajala, zato je šel zopet za delom in ga dobil pri rečni plovbi. Kmalu za tem pa je lastnik rečnih brodov zaposlil Lincolna kot klerka v trgovini v New Salemu. Tu je začel čutiti mladi Lincoln potrebo višje izobrazbe. Začel si je nabavljati razne knjige in se učil ob vsakem prostem času. Ker je bil nadarjen, je s knjigami kmalu obogatil svoje znanje/ Razna pDja&nila o izrazih in drugih težjih problemih pa je dobival od vaškega učitelja. Drugo leto na to je izbruhnila vojna z "Black Hawk" Indijanci. Stopil je kot prostovoljec v vojaško službo okraja Sangamon in prostovoljci so ga izvolili za kapitana. Vojna z Indijanci je trajala komaj nekaj nad tri mesece. Pozneje je bil poštni mojster v New Salemu. Nekaj časa je bil zaposlen pri zemljemercih in se kot samouk povspel sam do zemljemerskega znanja. Leta 1834 je bil izvoljen v državno zakonodajo in bil nato še trikrat zaporedoma izvoljen. Med službovanjem kot poslanec se je pridno učil iz - knjig prava. Knjige mu je posodil odvetnik John T. Stuart. Lincoln je napravil odvetniški izpit v jeseni leta 1836. Drugo spomlad 1837 se je preselil v mesto Springfield, ki je bilo tedaj sedež tamošnjega okraja, pozneje pa postalo državni kapitol. Leta 1846 je bil izvoljen za zveznega kon-gresnika svojega okraja. Postal je eden najboljših govornikov v deželi. „ Med 1856 in 1860 je postajala močnejša in močnejša ideja, ki je zahtevala ukinjenje sužnosti v deželi. Jug je strastno zavračal ta predlog, dočim so severne države bolj in bolj postavljale to vprašanje v ospredje. Republikanska narodna konvencija, ki ie leta 1860 vključila v svojo platformo vodilno geslo "No Extension of Slavery" je v Chicago 16. maja 1860 nominirala Abrahama Lincolna za svojega strankinega kandidata, kateri je bil 6. novembra istega leta z večino izvoljen. Dne 4. marca 1861 je bil ustoličen kot šestnajsti predsednik Združenih držav. Zvezna vlada je pod Lincolnom začela izvajati svoj program, a odpor južnih držav se je večal s tako silo, da je prišlo do sovražnosti in zelo krvava civilna vojna se je začela. Silne težave so spremljale Lincolna tekom štirih let, a zmagal je nad njimi in deželi je zasijala svoboda in demokracija, vsem enako, revnim in bogatim slojem. Dne 8. novembra 1864 je bil drugič ustoličen kot predsednik, a žal le komaj za dobrih pet tednov. Dne 14. aprila 1865 ga je napadel v Washingtonu v gledališču igralec John Wilkes Booth in ga umoril s strelom od zadaj v vrat. Drugo jutro ob 7 .uri zjutraj je za vedno zatisnil oči eden največjih vzornih demokratičnih predsednikov te dežele Abraham Lincoln. Abraham Lincoln je najboljši vzor pravega "self-made" moža. Rodil se je v ubogi kajžarski koči. S trdim delom si je služil kruh, zraven se učil in s svojo pridnostjo je dospel do najvišjega državnika in s tem postal vsemu narodu eden najboljših vzor mož-voditeljev, ki ga ameriška, kakor tudi svetovna zgodovina ne bo nikoli pozabila. Lincoln je postal vsled svoje odločnosti in iskrenosti do demokracije in svobode nesmrten. Postavljen je nam in bo se dolgo dolgo vsem ameriškim rodovom za vzgled pravega domoljuba in svobodoljuba. Odpravil je grdo sužnost, ki je bila do njegovega časa pravi madež za Ameriko. Njegov nastop, njegova požrtvovalnost in pravič- '"" |ljn JinTpj.' - i ----------------' 1 I ■ ----■ | | TARZAN — BREZKORISTEN POIZKUS (388) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Kakor hitro bo ples prišel v vjšino blaznosti, tedaj bodo opice s poleni padle na Tarzelo. Tommy je uganil njih namen. Hitro je prijel za lok in hotel izsiliti .takojšnjo oprostitev. Ena opic je zapustila krog in se vrnila nazaj k Tommyju. Zagrabila je dečka in mu zlomila lok. — Tako je bil Tommy,brez moči, da bi mogel Tarzeli kaj pomagati! RAZNE NOVICE IZ LA SALLE L« Salle, HI. Delavske razmere so tukaj še dosti dobre. Premogarji delajo še po pet do šest dni na teden. Seveda, pa obstoji vprašanje, dokedaj se bo tako delalo. Upanje je pa. da bodo letošnje letOj vsekako dobro delali. — Alpha cementna kompanija je zopet dala zavrteti kolesa, da delavci služijo vskadanji kruh. Urarna, West Clock Co. tudi dobro obra tuje, toda nihče ne ve, koliko časa še bo. V mesecu januarju je odšlo v Stric Samovo armado 11 slovenskih mladenicev, z željo in jeklenim srcem, da se porazi Japonska in da prineso domov zmago, kar se bo tudi zgodilo in to je tudi želja nas vseh, ki živimo v Ameriki in imamo državljanstvo. — Priporočano je vsem Slovencem, da kupite Defense bonde, ali pa znamke. Tako boste pomagali tudi na ta način obrambni stvari. Rojaku in zastopniku Amer. Slovenca, ki živi tam doli na jugu, Mr. Joseph Bregarju, je dne 31. januarja umrla žena, katero so dne 3. februarja izročili materi zemlji. Mr. Bregar živi tam v mestu Standard, 111., že celih 27 let in vso to dobo dela v premogokopu. Mož je zelo potrt, ker je izgubil dobro ženo, ki ga je pustila s par otroki. Dobremu možu iskreno sožalje ob tej bridki izgubi, pokojni naj pa sveti večna luč! — Mr. Joe Bregar je že več let zastopnik Amer. Slovenca za tam živeče Slovence, kakor tudi za one na Granville, 111. V bolnišnici sv. Marije se nahaja rojak Mr. Fr. Strehar, bivši tajnik društva sv. Družine št. 5, KSKJ., 4ti je zelo bolan. Vsi mu želimo skorajšnjega trdnega zdravja. Sporočam vsem onim, ki so naročeni na list Amer. Slovenec, pa še niso prejeli stenskega koledarja, naj pridejo ponj k meni, jih imam še nekaj na roki. Ta koledar se dobi zastonj, kot dar lista Amer. Slovenec. — Prav tako imam nekaj masnih knjižic, z velikimi črkami na rokah, z nizkimi cenami. Možje,« žene, ki znate slovensko čitati, kupite sedaj nove mašne knjižice, ki vam bodo v pomoč. — Glede pratik je pa to, da sem vse prodal. Toda, če se jih pet oglasi pri meni, vam jih lahko naročim od uprave Amer. Slovenca. — List Amerikanski Slovenec je razpisal veliko kampanjo za nove naročnike v tem in drugem mesecu. So jako lepe nagrade. Pridobite listu po ene-a novega naročnika, pa si pridobite nagrado, ki je boste vese-i. — Pozdrav vsem! Zastopnik VELIK KONCERT SLOVENSKIH TAMBURASEV Brooklyn, N. Y. Prihodnjo nedeljo 15. februarja prirede veliki koncert in igro Slovenski tamburaški brooklynski zbori ob priliki 10 letnice svojega obstanka. Koncert se vrši v dvorano Slov. narodnega doma na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Začetek programa točno ob 4. uri popoldne. Vapored programa je sledeči: 1) Ameriška himna, pojo otroci mlajših zborov s sprem-ljevanjem tamburašev starejšega zbora; 2) Pozdravni govor ravnatelja odra g. Ludwig Mutz; 3) Lepa naša domovina, Bolni osječaji, Nada polka, igra prvi razred tamburašev pod vodstvom g. Ivana Gerjovich; 4) Posamezni dueti in trios — God Bless America, igrata Maks in Charles Capuder, Uboj cigansk otrok, igrajo Charles in Edward Beljan in Marion Piškur, Po jezeru, igrajo Johnv Pire, Edward Kreševic in Lillian Patelli, Pobratimija, igrata Matthew in Danica Reh-berger; 5) Kje so moje rožice, Moj očka so mi rekli — narodne, poje Miss Josephine Svet, na klavir spremlja Mr. Ign. Hude; 6) Ven ček ruskih narodnih pesmi "Volga. Volga" priredil za tamburaški zbor Mr. Emil Adamich, igra drugi razred tamburašev pod vodstvom Harry Gerjovich; 7) Venček najljubših slovenskih narodnih pesmi "Bom šel na planine" "Oj ti vila, vilo Velebita" pod vodstvom Ivana Gerjovich; — Dru- gi del programa zavzema šalo-igra v enem dejanju "Not quite such a goose", pod vodstvom Miss Dorothea Gerjovich. — Po programu je ples in prosta zabava. Za ples igra "Jerry's Starlight Orchestra" pod vodstvom Mr .Jerry Koprivšek. Kakor torej razvidno iz pred-stoječega programa, bo to zares lepa prireditev in kar je največ pomenljivo je pa to, da bodo program izvajala naša tu rojena mladina.- Zato se vas dragi rojaki in rojakinje iz Greater New Yorka in okolice, kakor tudi iz bližnjih naselbin tem potom prav vljudno naproša, da posetite to prireditev ter s svojo navzočnostjo pomagate naši vrli mladini do boljšega uspeha. Ako bo mladina videla polno dvorano ob tej svoji prireditvi, bodite uverjeni, da jim bo to v pobudo, da bodo v bodoče še z večjim veseljem in vnemo delovali na našem slovenskem kulturnem polju. Njihovim voditeljem, oziroma učiteljem, pa bo velika udeležba nekako plačilo za trudapoino delo. To sta v prvi vrsti naš požrtvovalni in agilni Mr. Ivan , Gerjovich in njegov sin Mr. Harry Gerjovich. Naša lokalna društva, kot f sem že v svojih dopisih povdar- - jal, naj blagovolijo upoštevati > tudi to, da so se tamburaši vse-• lej odzvali za sodelovanje pri društvenih prireditvah, kadar so bili v to pozvani, i Torej, napolnimo v nedeljo) i 15. februarja dvorano Slov. na-i . rodnega doma do zadnjega ko-. tička ter s svojo navzočnostjo pokažimo, da se zavedamo svoje narodne dolžnosti, kakor tudi, da absolutno želimo, da naša mladina nadaljuje še z večjo vnemo pred desetimi leti zapo-četo dele na našem kulturnem polju. To se bo tudi zgodilo, ako, kakorv sem že zgoraj omenil, storimo mi svojo dolžnost j s tem, da posetimo to za nas ; newyorske Slovence tako po-membnd f^feditev. — Z ro-jaškim pozdravom. . Anthony F. Svet, poročevalec -o- IZREDNA SLAVNOST V SEVERNI MINNESOTI Soudan, Minn. i Zares, izredna slavnost se je obhajala tukaj, Kakoršne ni bilo odkar Soudan stoji. Zlato poro- - ka sta namreč slavila zakonca John Brula in njegova zakonska , polovica Magdalena. V cerkvi , sv. Martina se je slavnost vršila [ kar na tihem, v krogu domače ; družine, ki so vsi pristopili k . sv. obhajilu med sv. mašo, kar , je zares lepo. — Izreden blagoslov božji je dočakati petdeset letnico poroke! Zares lepa leta i skupnega življenja! Pa sta kljub letom, še oba dobro pri zdravju. — Vsi jima iskreno ča-stitamo in jima želimo, da bi še dolgo živela v zdravju in zadovoljstvu ! Nesreča pa tudi pri nas ne počiva. — Dne 13. januarja je padel doma po stopnicah rojak Jakob"Brula tako nesrečno, da mu ni bilo pomoči in je takoj izdihnil. On je bil samski in je bil naročnik Amer. Slovenca. — Naj počiva v miru! — Dne 21. januarja je umrl po sedem mesecev trajajoči bolezni Tone Prus, ki zapušča ženo, štiri sine in eno hčer. — Naj mu bo lahka ameriška zemlja in naj se spo- čije od svojega truda, prizadetim pa sožalje! F. Loushin IZ WEST PULLMANA West Pullman, 111. Žalost je zopet obiskala našo naročnico Mary Skrbeč na 10220 Perry Ave., Roseland, ko si je bela žena smrt izbrala za svojo žrtev njeno hčer Jennie Krchel, staro komaj 33 let, ki je umrla dne 3. februarja v Mercy bolnišnici, Munster, Indiana. Bila je močno živčno bolna, pa je pritisnila še pljučnica in tako ni mogla več prenesti bolezni. Bila je poročena- nekako leto in pol. Pred tremi meseci jim je Sog dal prav zalo deklico in sedaj je ta uboga stvarca ostala brez matere. — Pokojna zapušča mož.i Nick Krchel, omenjeno hčerko, mater, sestro Mrs. Vranicha." in brata Johna Skrbeč. Pokojna je tudi spadala k S. Z. Z. in so jo i? lepem številu spremili k zadnjemu počitku. Pogreb pokojne se je vršil 6. februarja iz Philips pogrebnega zavoda v cerkev Rožnega venca, kjer se je za pokojno brala maša zadušnica in od tam na St. Mary pokopališče. Mrs. Mary Skrbeč je v zadnjih petih letih prestala že veliko žalosti. Najprej ji je pred 5. leti umrl soprog. Nekako pred dvema in pol leti ji je nagi orna umrl sin Lojs Skrbeč in sedaj pa zopet tako naglo hči. — Težko prizadeti naše iskreno sožalje, pokojni naj pa sveti večna luč! Martin Golobic h -o- KOLIKO VZDR2I5 BREZ SPANJA Profesor Turner na Haward-skem vseučilišču je sklenil končno dognati, koliko vzdrži človek brez spanja, ko je slišal o dolgotrajnih bombardiranjih v Evropi. Zato je sklenil to u-gotoviti s poskusom. Priglasilo se je dvajset fantov in deklet, ki so bili pripravljeni biti za "poskusne zajce'1. Poskrbel je; da si ne bi kdo pomagal z injekcijo, ki bi njegovo odpornost podaljšala. Kdor pa je hotel, je zavžil, kolikor je hotel kave ali pa si krajšal čas tako, da je skakal čez vrv, kakor delajo otroci, kdar se igrajo. Največ je vzdržal slušatelj medicine William O'Connor, ki je potolkel vse rekorde. Brez spanja je vzdržal pet dni in noči, ali točno 121 ur in 20 sekund. Toda v zadnjih urah je bil že tako zdelan, da se je komaj premikal. Drugo mesto je zasedlo neko mlado dekle. Brez težave je premagala svoje tekmece "krepkega spola". Vzdržala je 118 ur, potem pa je padla v naročje Morfija, boga spanja. --o- — Milwaukee, Wis. — V tukajšnji nadškof i ji se je tekom lanskega leta nakolektalo med katoličani za razne misijone $107,665.85, kakor je objavilo te dni društvo za versko propagando. -o- Tiskarska in založniška industrija daje zaposlitev več kot 365.000 osebam, katerim izda v zaslužku in plačah sko-ro miljardo dolarjev na leto. -o- Veliko vrst mrčesa nikoli ne živi tako dolgo, da bi videlo svoje potomce. Dogodirijl Na operaciji Cleveland, O V Glenville bolnišnico se je moral podati John Retar, siij Mr. in Mrs. John Retar iz Cherokee Ave. Bil je operiran in je operacijo srečno prestal. Jugoslovanski operni tenor Mr. Simon Bab m poje v nedeljo v v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Sloveči jugoslovanski operni tenorist Mr. Simon Babin, nastopi v nedeljo s pevskim koncertom v Milwaukee v K. of P. Hali na aslovu 1925 'West Natipnal Ave. Začetek koncerta je ob 3. uri popoldne. — Mr. Babin uživa sloves velikega pevskega umetnika. Hrvatska publika ga visoko ceni. Zelo dovršeno poje tudi slovenske pesmi. Rojaki v Milwaukee in West Allisu, ga naj gredo poslušati prihodnjo nedeljo in uživali bodo ob njegovem zares mojsterskem petju. Porcka v Clevelandu Cleveland, O. — Zadnjo soboto sta se v cerkvi sv. Vida poročila ženin Joseph E. Gornik, sin poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. John Gornik iz St. Clair Ave. in Miss Rese Urbič, iz Varian Ave. — Prijatelji jima žele vso srečo v novem stanu! Puebelski bolniki Pueblo, Colo. — Tudi pri nas imamo bolnike. Tako je bil oni dan operiran Mr. Joe Bergles, ki se nahaja še v bolnišnici. — Jrav tako je prestal operacijo tudi Mr. John Kaplan, ki je pa še precej slab. — V Korvin bolnišnici se nahaja Mrs. Mary MitLmor. — Vsem tem bolnikom želimo, da bi se čimprej pozdravili in se skoro zopet vrnili nazaj domov med svoje prijatelje in znance! Da bo prav V zadnjem dopisu, v Amer. Slov. z dne 30. januarja iz St. Joseph Valley, sta se urinili dve napaki. V listu je stalo, da je umrl Andrew Uderman, star 75 let, v resnici je bil star 65 let. Pokopan je bil v družinsko grobnico v Chewelah, in ne Cle-welah, kakor je stalo v dopisu. — Toliko v pojasnilo in v popravek. Mr. Drenik v Canonsburgu umrl Canonsburg, Pa. — Tukaj je umrl 8. februarja rojak Mr. Frank Drenik, starejši, star okrog 50 let, podomaee Cefid-ljev iz Bršljina pri Novem mestu. V Ameriko je prišel leta 1911. Tu zapušča žalujočo vdo-,vo in 3 sinove in 1 hči. Pokojnik je bil želo aktiven na društvenem polju. Od leta 1919 pa do 1936 je vodil kot poslovodja tukajšno Zadružno prodajalno. Od tedaj naprej je vodil restavracijo s sinom in hčerjo in delal v prodajalni Zadružne prodajalne. Naselbina ga bo hudo pogrešala. Vsem žalujočim naše sožalje, pokojniku pa R. I. P.! Četrtek, 12. februarja 1942 AMEftll^fffKl S^OVEHEC _____g^j Rev. Kazimir Zakrajsek: PAPE2 ZA SLOVENCI Papež je oče vsega krščanskega sveta, to se kaže posebno jasno danes, ko milijoni pogi-njajo v strašnem trpljenju od lakote in mraza, in je on edini, ki skuša lajšati to bedo. Neizmerno ga boli toliko trpljenje narodov, v katerega ga je pahnila sedanja, najbolj nečloveška vojna, kolikor jih pomni krščanski .svet v vseh skoraj dva tisoč letih. Danes v tej vojni ne trpe in umirajo samo vojaki na bojnih poljanah, temveč trpi še več prebivalstvo za frontami. Nečloveške metode zavojevanja narodov, katere je vpeljal Hitler, povzročajo morje trpljenja in gorja in vsa Evropa je danes vtopljena v strašno bedo. Vse to vidi papež in mu srce krvavi in skuša lajšati to bedo in pomagati kjer in kolikor more. Ker pa sam nima, mu je pa priskočil na pomoč ameriški episkopat in ameriški katolicizem in zbira tu darove med katoliki in mu jih pSšilja v Rim. Nad $600,000.00 se je nabralo lansko leto teh darov, katere je papež razdelil med trpeče narode po Evropi. Tudi Slovenci so bili deležni znatne podpore, kakor je poročalo naše časopisje, in kakor je tudi naša jugoslovanska londonska vlada dobila iz domovine poročilo. Za letošnji božič je papež razdelil med trpeče zopet veliko svoto $300,000.00, od katere je dal Slovencem in Hrvatom novih $26,000.00. Januarja je po teh časnikarskih poročilih dal Bishops Relief papežu novih $300,000.00 na razpolago za te podpore. Trpljenje slovenskega naroda je danes neizmerno. Ameriški Slovenci si ga niti predstavljati ne morejo. Blizu sto-tiaoč je samo beguncev in izgnancev v Ljubljani in Zagrebu. Ti so bili izgnani, ali so zbežali popolnoma brez vseh živ-ljenskih sredstev. Potikajo se po cestah in si prosijo skorjice kruha, da si rešijo življenje. Že ] poleti je bilo hudo. Kaj mora < biti še le sedaj v zimi? < Ko sem odhajal iz Slovenije, i so me ti trpini prosili s solzami 1 v očeh, da naj povem ameri- ] škim Slovencem o teh njih 1 strašnem trpljenju in naj jih v j njih imenu prosim pomoči, in < sicer nujne takojšne pomoči. "Kakor se Bog v nebesih prosi, tako jih prosimo, naj se nas ' usmilijo sedaj in naj nam po- ' magajo!" so mi rekli. "Po vojni 1 bo prepozno. Tisoči in tisoči bo- ' mo poginili do tedaj." In ker je danes roka papeže- i va edina pot, po kateri takoj 1 lahko pomagamo, kateri pa 1 lahko tudi popolnoma zaupa- ' mo, da bodo šli naši darovi go- ( tovo in samo v Slovenijo, sem 3 uredil v Rimu s posebnim odbo- 1 rom, v Washingtonu pa s Bi- 1 shops Reliefom NCWC, da bo ( mogoče vse naše darove takoj * sedaj nakloniti naših trpečim 2 bratom in sestram. 1 Relief slovenskih župnij se c poslužuje te poti in prvo poro-'£ čilo, da je denar prišel v. Ljub- : ljano, je že tukaj. 1 JPO, SS se do sedaj te poti ni poslužil, saj kolikor je meni £ znano. 1 ^Zato si pa dovolim, da se ! javno obrnem na odbornike JPO, zlasti na katoliške zastopnike, da posredujejo, da se bo 1 tudi ta odbor poslužil te edino > odprte poti, da bo slišal obupne * klice iz domovine po takojšni t pomoči, po pomoči sedaj. Po- 1 polnoma sem prepričan, o če- r mer so lahko tudi vsi člani tfega odbora prepričani, da se doma c pri razdeljevanju podpor ni nikogar vprašalo, kakšnega poli- g tičnega ali .verskega prepriča- 1 nja si, kakega stanu si, kdo si. 1 Vprašalo Se je aamo, če si lačen 1 in v potrebi, pa je dobil. Ce je c papež sam že toliko darov naklonil slovenskemu narodu, ali t ne zasluži zaupanja ne samo 1 Konferenca vse ameriških republik v Rio de Janeiro že spada k zgodovini. V njej je prišla do izraza skupnost interesov in demokratičnega naziranja vseh dežel ameriškega kontinenta in njihova vzajemnost ter skupno sodelovanje med Latinsko-Ame-rikanci in Severnimi Amerikan ci. Mnogim Amerikancem Združenih Držav ni mnogo znano o dvajsetih latinsko-Ameriških republikah. Tudi one so bile kolonije imperij alističnih dežel in 30 za več kot tri stoletja obogatile Španjsko in Portugalsko. Republikansko vrenje, ki je odtrgalo Združene Države od Velike Britanije in prineslo Franciji svobodo, enakost in bratstvo, je tudi navdahnilo ljudi v Latinskih kolonijah. Simon Bo-iivar je bil veliki južno-ameriški osvoboditelji in, dasi je bil odgovoren le za neodvisnost Venezuele, Colombije, Ecuadora, Pe-ru-a in Bolivije, je njegov duh oživil vse nadaljne latinsko-ameriške revolucije od Mehike do skrajnega juga Chile-a. Pod njegovim navdahnjenim vod-itvom se je zgodilo, da so južnoameriške dežele v drugem in tretjem desetletju devetnajste-ra stoletja osvobodile se evropske kontrole. Še bolj kot v Združenih Državah so geografične razmere vplivale na razvoj Južne Amerike. Dočim je Apalaško gorovje na vzhodu in Skalnato gorovje na za padu le začasno ustavilo nadaljno naseljevanje, so mo-ročne Andes Južne Amerike še dane1* ogromen zid, ki deli vzhodni del od zapadnega. Poleg tega še malo znane žungle Brazi-la — dežele skoraj tako velike kot Združene Države — še vedno izzivajo napredek kolonizacije. Kakor Združene Države se je tudi Južna Amerika razvila v velikem obsegu vsled pri sel je* vanja iz evropskih dežel. Vsled 1 treh stoletij Španjske in portugalske nadvlade je španjska oziroma portugalska civilizacija datla podlago za nadaljni kulturni razvoj. Indijansko prebivalstvo, ki tvori več kot polovico vsega prebivalstva, je še vedno neasimilirano. Njihova slava je odšla pred mnogimi stoletji s padom velikih Inka, Maya in Aztec civilizacij, ali njihov vpliv je še vedno velik skoraj v vsej Južni Ameriki in Centralni Ameriki. Plemensko je pet latinsko— ameriških dežel — Mehika, Guatemala, Ecuador, Peru in Bolivia — še pretežno indijanskega prebivalstva. Indijanci še vedno imajo svoje stare običaje in jezike. Ali, kakor je angleščina občevalni jezik v Združenih Državah, španjščina je občevalni jezik v latinsko—ame-rikih deželah, razun v Brazilu, kjer se govori portugalski in v Haiti, karibijski republiki, kjer francoščina prevladuje. Brazil in Argentina, dve največji južno-ameriški deželi, sta absorbirali največji del priseljencev. Argentina je od 1. 1857 do 1938 sprejela več kot 4,000,-000 priseljencev in od 1. 1820 do 1937 se je več kot 4,600,000 priseljencev naselilo v Brazilu. Čudno je, da je BraziL dobil le 1,200,000 priseljencev iz Portu-gala, svoje stare domovine, v peri meri s 1,400,000 priseljencev iz Italije. Slično je Argentina dobila približno 2,000,000 priseljencev iz Španjske, 2*600,-000 pa iz Italije. Nemci, ki so se naselili v Južni Ameriki, živijo poglavitno v Brazilu, Argentini in Chile. Jih ni več iot 40Q,QG0. -Francoski . priseljenci so šli v Argentino, kjer se jih je okoli 230,000 na- ? selilo tekom minolih sto let, dočim četrtina tega števca se je naselila v Brazilu. Skoraj 215,-000 Rr.sov, Poljakov Litvanrevf LATINSKO-AMERISKE REPUBLIKE vernih Slovencev, temveč vseh brez razlike prepričanja? "Kakor se Bog v nebesih prosi, tako jih prosimo, da nam takoj sedaj pomagajo!" so rekli doma. Usmilimo se jih in dajmo jim takoj, kolikor največ moremo ! Ako ima kake zahteve, jih JPO lahko pove Bishops Reliefu, in ako se obrne nanj za posredovanje, da bo prišel denar takoj sedaj v domovino. Prepričan sem, da bo prav enako, kakor denar Reliefa slov. župnij sprejel tudi' denar JPO in enako rad in z veseljem skrbel, da bo prišel v roke tistim, za katere je nabran. Doma danes itak ni več ne strank, ne razli-, ke v ničemer. Danes so vsi samo eno — umirajoči in pogi-nja joči naš narod. Sedaj se bliža velikanoč. Doma bodo brez pirhov. Kaj ko bi oba odbora začela veliko akcijo, da bi dal vsak ameriški Slovenec saj en pirh, kolikor največ more, da ga jim bomo poslali v domovino? Bishops Relief bi pa naprosili, da skrbi, da bo denar prišel za velikonoč gotovo v Slovenijo. V koliko tolažbo jim bo to l Kako bodo hvaležni! Danes se veliko zasluži, zato tudi lahko da vsakdo. Zato, kot tisti, ki sem edini mogel iz domovine, da sem prinesel sem ameriškim Slovencem ta obupni klic po pomoči, lepo prosim vse ameriške Slovence, pomagajmo, dajmo. Predsednik Roosevelt sam se j je obrnil na vse svoje sodržav-' ijane te dni in jih prosil, da naj ne pozabijo trpečih v Evropi, naj dajo, veliko dajo in radi da- Stvar, ki se vidi na gornji sliki in. ki j« podobna veliki žehri. je ogrodje ameriške bojne ladje Utah, katera je bila ena med žrtvami japonskega napada 7. decembra na Havaji. Ob bomb zadeta ladja se je prevrnila. jo. "Sedaj moramo vsi poznati samo eno besedo: dajmo!" je dejal. Slovenci smo pa dolžni veliko hvaležnost ameriškemu epi-skopatu v Bishops Reliefu za njegovo toliko podporo, ki jo je dal papežu na razpolago in katere so bili deležni tudi Slovenci v toliki meri, še večjo hvaležnost smo pa dolžni papežu, da je naklonil Slovencem že toliko podpore v teh njihovih tako strašnih dnevih. Vsi pa, katoličani in nekato-ličani, verni in neverni, pa v vsem tem lahko jasno vidimo, kako ogromne važnosti je za ves človeški rod ustanova, kakor je papeštvo tudi socijalno! S solzami v očeh poljubljajo danes v Evropi milijoni ne samo vernih katoličanov, temveč tudi nevernih, tudi drugovercev roko papeža, ki jim brise solze in lajša njih strašno trpljenje, in sicer edino roko. Vse drugo jih je pozabilo. in Jugoslovanov se ie priselilo v Argentino od 1. 1820 naprej! in približno 100,000 ljudi iz Av-stro-Ogrske. Po brazilijanskih statistikah je bilo med 1. 1834 in 1933 pripuščenih v to deželo približno 150,000 Slovanov. Druge narodnosti, ki so iskale zavetje v Južni Ameriki, vključujejo Japonce, katerih je 180,-000 v samem Brazilu in 157,000 Turkov, Sirijancev in Armencev. Latinsko-ameriske dežele so torej doživele isti pritok evropske krvi, ki označuje rast in razvoj Združenih Držav. Združene Države so bile dežela velikih ! gospodarskih priložnosti. Južna j Amerika je v tem .pogledu še vedno le obljuba. Veliko število Indijancev, stalen vir cenih delavcev, je vedno bilo ogromna kompeticija proti evropskemu dninarju in je preprečilo gospodarski razvoj priseljencev, ka-vor so ga doživeli v Združenih 3ržavah. s "BILL OF RIGHTS" I Ta slika pravi J ■ / > f f^ I kras za vsako hiso. S l.yfc) & & ?M Sredi je slika točasne- • ■ _ ' mi'« ' * ■ ga predsednika Zdru- Z 1® rst- J *«*<«« I SEŽ3 ■ f : ' ^Jfc V ' ■ FRANKLINA D. 2 I (D '' I m-t - I hoosevelta. • (jI v ; H pod sliko plapola naša ; j|| /ep* I zvezdnata ameriška £ jS . I zastava, pod zastavo • H *> ' ■'■ pa je besedilo zgodo- • 1 Uil : ifflSl!!^^^* ' I vinske ameriške listi- * ■ S j j .ne svobodščin in pra- ; I —-.''^."V ' ) .1 vie. Okrog pa so slike * ■ mmr 8 vseh 30 dosedanjih • ■ j" £ j , fl predsednikov Združe- 5 I Sc!y 1 : . 1 I nih držav, pod slikami l I v ; , - 9 njihovi 1 a s t n o ročni S ■ (V 2 J podpisi. Velikost 12 Vzx. : Wt^ W _______j : ■ 17 palcev. Slika je v S I C- ^ okvirju, s leklom za J ■ KjL^SCksS''Šiž''^' fl obesiti na steno. Za S M'"""- - --------g vsaki urad, za vsak • ■■■■■■■■■■■■■■■HHBBBBI dom jo to ena sih spominskih pa trio- S ; ličnih slik. Vsak, ki sliko vidi, jo občuduje in si jo želi. I Te slike daje letos list "Amerikanski Slovenec" kot nagrado za : ; enega celoletnega novega naročnika, onemu ki naročnika pridobi, • [ oziroma, kdor posije Upravi eno letno naročnino za "Amer. Sloven- t I ca" za Chicago in Kanado S7.G0; za zunanjo po Ameriki S6.00. Po- • ; služite se prilike, da boste deležni te lepe izredne nagrade. AMERHCAHSKI SLOVENEC j j 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois | » ' . V,- i -- -"■T1&. ■ / • **""" AMUtlK*"«' __: Četrtek, 12. februarja 1942 "SAMOSTANSKI LOVEC" H LUDVIK GANGHOFER 'Dobe rt ali slab, samo šk robo ta ti mora. Strobotatir Hripavo se je smejal, vtakni. žuljave roke v prazne žepe in jih stre-eai. "Zdaj ima Simeraver Ficmarjerjevo kočo, in Sutrov France že tudi komaj čaka, da bo katera prazna." Obrnil se je in zapustil kuhinjo. Na pragu je vprašal čez ramo: "Kje je fant?" V istem hipu je prihrumel Lipče skozi vrata. Volfrat ga je ujel v razprostrte ro- f ke in si ga dvign'1 na prsi. Lipče se je joka-je otepal take raskavo trde nežnosti. In še, ker je moral povedati važno novico; Eger da je vprašal po očetu in naj gre še nocoj ' k njemu. "Ta tudi?" je zamomljal Volfrat. "Se- j veda, skrb ,ie hodi nikoli v eno. V tropah, j V tropah, bo pač tudi zdaj tako!" Spustil je dečka na tla, ga odrinil skozi vrata v izbo in odšel iz hiše. Preskočiti mu je bilo treba samo vrtno ograjo; Eger je bil njegov sosed, pa težek povrhu; imel je polne skrinje in omare, štiri konje v hlevu in nad dvajset govedi. Kmet je menda šolarja že pričakoval, zakaj stal je med veznimi vrati, palce zataknjene za širok usnjen pas. "Dober večer, Eger!" "Bog daj, Polcer!" "Ne zameri, gospodar," je nadaljeval ) Polcer, besede so ga davile, da jih je le s težavo stiskal iz sebe, "res ni prav, da čakam in se dajem klicati, priti bi bil moral sam, saj dobro vem, dal sem ti roko, da bom plačal do cvetnega tedna____" "Kaj pa besedici??",ga je ustavil kmet. "Kdo te je ]>o tem vprašal?" Volfrat je veselo iznenaden pogledal kvišku. "Obdrži denar, dokler hočeš. Ne potrebujem ga. Revež si res, pa pošten do ma-zinca, pri tebi je dobro spravljeno. Smilil si se mi in bil sem vesel, -da sem ti mogel pomagati." Volfratu so je vnela iskrica plahega tipanja. "Gospodar, če govoriš z mano tako," je zajecljal, "potem bi pa namesto Bog plačaj! rad rekel prosim lepo! Eger, jaz nimam denarja za gostaščino. Ali bi mi mogel pomagati?" Eger je napel ušesa. Kar je cul, mu je menda zelo prijalo. "Mogel bi že, če bom hotel," se je namuznil. "In kdo ve, morda bom res hotel." "Gospodar!" Volfratove roke so se zatresle na kmetovih. "Spusti, spusti!" se je v smehu branil kmet. "In govorila bova še o tem. Da boš pa videl, kakšen sem in kako ti hočem dobro : vem za priliko, kjer bi se zaslužilo nekaj lepega drobiža, in takoj sem se zmislil nate." "Zaslužiti! Moj Bog, gospodar, zgrabil bi in delal ko norec. Toda jaz sem na šihtu v solarni od jutra do večera." "Kar imam v mislih, da se narediti tudi ponoči. S<;j je zvezdnata noč. Po delu naložiš, potem potrebuješ devet ur in si spet na mestu, preden pozvoni zvonec v solar- I ni. In če se poprimeš posla v soboto zve- ! čer, imaš še več časa, na velikonočno ne- f deljo ne gori pod kotli." "In kaj bi bilo, kar naj naredim?" "Cenca!" je zaklical kmet v vežo nazaj. "Prinesi svetilnieo!" Kmalu se je prikazala kmetova hči na veznih vratih, držeč v roki prižgano svetilnieo. Kmet jo je vzel. "Pojdi!" je rekel in šel pred šolarjem proti skednju. V velikem prostoru brez oken je vladala črna tema. Volfrat se je začudil: tako po- 1 zno spomlad, a skedenj je bil še nabito poln sena in snopja. "Poglej!" je rekel kmet in dvigal svetilnieo. Volfrat je osupnil; plaho je prijel za pokrivalo in se odkril. Na kupu sena je v naravni velikosti ležala izrezljana Odrešeni-kova podoba z razprostrtima rokama. Manjkal je samo križ. Podoba je bila nanovo pobarvana: lasje rjavo, oči modro, udje bledo kakor sneg in iz vseh ran, izpod vsakega trna okronane glave so tekle krvave kaplje. Nemiren žar lojenke v svetil-nici je metal drhtivo in utripajočo luč in senco, da se je zdelo, kakor bi podoba živela in se gibala. "To boš ponesel gor na mojo planino v Rdečini in pribil na križ," je spregovoril kmet. "Jeseni sem vzel podobo domov, da se ne bi pokvarila v snegu. Toda sedaj začenja poganjati trava, sedaj mora Kristus spet nazaj, da popazi na moje stvari. Težek bo seveda, pa vidiš, dal sem ti pripraviti krošnjo, dobro se ti bo prilegala na hrbet, tako boš čutil samo pol teže. In sedaj povej, hočeš?" "Da, gospodar, v soboto ponoči," je odgovoril Volfrat. "Naložil ga bom pa kar takoj." "Prav, prav," je prikimal Eger. Volfrat si je pomeril krošnjo na hrbet, da bi videl, kako visoko mora privezati rezljino, da bi ga ne ovirala pri hoji. Potem je raztegnil vrvi in si pripravil šope sena, ki jih je moral podložiti pod podobo, da bi se njene sveže barve ne odrgnile na robovih krošnje. "Kajne," je spregovoril spet Eger, "doma imaš težke križe?" _ Volfrat je samo prikimal. "Moj Bog, moj Bog, saj tudi pri meni ni dosti boljše." "Kako pa gre gospodinji?" Kmet je vzdihnil. "Slabo, slabo! Kaj bi dal, da bi bila spet kmalu zdrava! Strašno težka je baba in zoprna, da bi izgubil duše pri njej!" "Je pač bolezen, gospodar, potrpljenja je treba." "Da, da, na mernike! Vsako njeno bolečino dobim desetkrat pod nos. In maže! In kapljice! In komedije! Moj Bog, saj bi nič ne rekel, če bi le kaj pomagalo. In sedaj meni padar, da ne bo žene spravilo nič drugega na noge, samo srčni križec divjega kozla. Pa od kod jiaj ga vzamem? Sem bil danes pri samostanskem valptu, mislil sem, da mi ga/fto prodal, pa me je lepo nagnal! Kaj takega da je samo za gospodo, je dejal. Kakor bi kmetica ne živela prav tako rada ko plemenita gospa. In baba mi hoče potegniti domala vso kožo s telesa. Prav res, deset šilingov bi dal za srčni križec. A od kod naj ga vzamem, kaj meniš?" Volfrat je pogledal kvišku in ujela sta se z očmi. Sedai je solar vedel, kam kmet meri. Molče se je spravil spet na svoje delo, toda roke so se mu tresle. Deset šilingov ! In z osmimi bi bila plačana gosta-ščina. Potem še nekaj meric rdečega ti-rolca za Zefo in mesa k juhi, in dobršen kos najboljše teletine, ki bi zalegla petkrat za otroka, pa še vedno bi ostalo nekaj malega za drugi teden. O ti ljubi Bog, ' kako dobro, dobro srce je imel hudič, ki je prišel, da bi skušal Volfrata! Od hiše sem se je oglasila Cencina popevka. "Hehehe!" se je zasmejal Eger, "dekle tudi kar ne more dočakati nedelje. 2e danes čuti praznik v nogah. Boš šel tudi ti na rajanje, Polcer?" (Dalje prih.) — Ali ste ze kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovi, no? Ako še ne, položite čim-preje mal dar, domovini na altar! Defense Savings Bonds are now available at. more than 16,000 post offices and 9,000 banks throughout the United States. ZLATA KNJIGA ki smo jo izdaii za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C stane samo _________________________3UC - Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______# C* Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec IH49 W. Cermak Road, Chicago. Illinois NE OSTANITE BREZ "Baragove Pratike" ZA LETO 1942. Pratika je zanimiva in gre hitro iz pod rok. Kdor se ne bp v prihodnjih par dnevih pomujai, bo najbrže ostal brez nje. Pratiku stane samo: 30 centov j kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po na: 4 * I Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cerniak Road, Chicago, Illinois Walter Duranty je časnikar. Ze tedaj, ko je bilo v Rusiji za druge vse le črno, je Duranty pošiljal iz Moskve večinoma u-godna poročila, kf niso bila vsa le črna.- Sumili so pač, da je nagnjen na boljševiško stran. Ne vem. Zdaj se je glede Rusije narsikaj izpremenilo. Svet ma o drugače gleda, ne gleda več le črno. Zopet ne vem, če je na pravem. Duranty pa je izdal posebno marsikaj izpremenilo. Trobenta j trobi proti ruskim kosmatincem, ampak prav nič ne zatrobi t proti kosmatincu, ki je v Hitle-, revi koži. Saj se poznamo. > Še zdaj pa moramo biti pri > sedanjih Rusih, pred vsem pri ■ "Rusih", ki niso Rusi, previdni. * > Fosarr.ezna poročila prihajajo iz Jugoslavije. Kontrola je pri najboljši volji otežkočena. • Upajmo, da ne bo vse tako, ka- - kor se poroča, ker hudo je, kar - se poroča. Zal, da utegnejo biti poročila tudi resnična, ker men- - taliteta je tam pod ničlo, vsaj i pri "ustaših", kakor javljajo ■ poročila. » Poveljnik neke stan ice se ni i hotel ustašem podati. Poznal jih : je. Seve, da je padel v pravični obrambi vršeč svojo dolžnost. Ampak ustašem to ni bilo do-: volj. Kratkomalo so ubili tudi ' povelj nikovo ženo in otroke so i poklali, kakor koljejo kake svi-. nje. To dokazuje, kakšna mental iteta tam vlada v tistih kro- • gih, ki se pri tem dlvijo o — i svobodi! Nekoč so bili tam doli "zeleni kadri", roparske bande, ki • so delale na svojo roko. Zdaj je ■ vse pod nekim poveljstvom, in lahko -si moremo misliti, kako i da je. Prej bolj na skrivnem, po roparski maniri, zdaj vse pod 1 okriljem — svobode. Banda pa ostane ista banda. In da je kaj takega sploh mogoče, to da mi-1 sliti, in misliti je treba naprej, misliti namreč, če je fes mogoče, da se misli naprej, ko je oodlaga taka, le divjaška in roparska podlaga, in se pri tem govori o svobodi! Mogočna in odločna roka mora priti, da bo z vso odločnostjo naredila red, ker podlaga je taka, da to podlago lahko vsak podlež izrablja, ampak pri taki podlagi je kaka svobodna ureditev nemogoča, že naprej izključena. Ali se prikaže taka odločna j in tudi pravična roka?? ' --o- "Širite amer. slovencam POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. ^_ ^ " Listen to - > , PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday,! to2P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial) i DR.JOHNJ.SMETANA j OPTOMETRIST \ Pregleduje oči in predpisuje očal« ] 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue | Tel. Canal 0523 ! Uradne ure: vsak dan od 9 « > zjutraj do 8:30 zvečer. J S prijateljem po svetu Dober zanimiv Jist, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgilt zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite I družinski mesečnik ^^m NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois/ i^BB STANE LETNO SAMO $2.00 - NAROČITE SI GA SE DAtfES! Glejte naprej! Oglejte si novi 1942 tihi plinski refrigerator TRAJA BOLJ DOLGO ker povzroča zmrzovanje brez vsakih premikajočih se delov "RAZLIČEN JE ^^ OD VSEH DRUGIH!" Servel je edini refrigerator brez enega edinega premikajočega se dela v zmr-zovalnem sistemu! Mali plinski plamen opravi delo . . . brez trenja, hrupa ali izgube učinkovitosti! Kot posledica, plinski refrigerator nudi celo življenje prednosti in prihranke, ki so vredni pravega denarja. Obiščite svojega trgovca s plinskimi refrigeratorji zdaj — oglejte si sami slavni Servel, plinski refrigerator, ki traja bolj dolgo. PRIPOMBA ZA NAKUP: modeli 1941 se še dobe. Plačo enega'dneva od tistih, ki delajo, za iisie, ki se bojujejo! VOJNI RELIF RDEČEGA KRIŽA \ * "Dew-Action" osveževalec se- Oglejte si j A Suho-vlaini prostor za meso te posebnosti * Prostor sa zmrzla jedila / * Drcaca polica za 3 položaje lovih vzorcev \ * Not sproicewlec ledenih kock T * Avtomatična notranja luč ' * "Premium" jekleni kabinet ▼ enem kosu. OBIŠČITE SVOJEGA TRGOVCA Z REFRIGERATORJI